SfEV. 13. Falitiiiii plara«« t eatnvim LJUBLJANA, dne 11. marca 1925. LETO m lasllo »Samostojne m frfOTTMOT HM ■ - ■M-'' ■ m, iS iiSaL ■ m -"i m? i wsm kmefUske strank« za avenijo Dia 30-— Din 15-— Din 7-50 Din aj si mm* staSiič« ¥ drlivl si sam I "•6 Iisserati i «*S 94'kui UIUIMUWMiJI'WWWIIII——— OMflUtv« is mmrmmšštv& H»ts j« * Ljttbijasi, Kolodvorska 7. ¥ Mši »Skoaoaaa*8, trn Naša rezolucija. T Ljubljani in t Mariboru sta se vr-š&l »eji okrožnih odborov dne 9. in 10. marca, ki ste bili izredno dobro obiskani. Na sejah je vladalo navdušeno razpoloženje. Začrtale so se nove sseernice za bodoče delo, ki mora poglobiti in razširiti kmetsko gibanje. Odbori so dobili novo pobudo za širjenj« kmetske misli. Smernice novega dela so odbori podali v sledeči resoluciji, sprejeti na seji okrožnih odborov SKS in sicer v Ljubljani 9. marca v Mariboru, dne ld. marca 1925: »Okrožni odbor jemlje na znanje resolucije glavnega odbora S. Z. ter povdarja, da bo podpiral z vsemi močmi S. Z. v njegovi neizprosni borbi preti sedanjemu lažinarodnemu režimu, ki je glavni povzročitelj plemenskih razdorov, katere neti in izkorišča zato, da se vzdrži na vladi. izjavlja, da vidi rešitev sedanjega nsanosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije, do katerega je privedlo 6-letno vladanje kapitalističnih strank, edino v lojalnem bratskem sporazumu vseh jugoslovan- »kih plemen ia veroizpovedanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socijalne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanja zakonov ter priznanja absolutne narodne suverenitete in široke zakonodaj-»e samouprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in ebčin. Smatra, da je verska in plemenska nestrpnost največja zapreka za konsolidacijo države in glavni vzrok sedanje gospodarske krize. Obsoja vsako izkoriščanje vere v strankarske namene in odklanja za-sužnjenje podeželskega ljudstva od strani velekapitalizma. Zato je pripravljena sodelovati z vsemi onimi naprednimi strankami v Sloveniji, ki se strinjajo z načeli, izraženimi v tej resoluciji. Ugotavlja, da je SKS kot zastopnica podeželskega ljudstva Slovenije navzlic pritisku vlade in cerkve, ne samo ohranila svoje strnjene vrste, temveč jih znatno pomnožila. Poživlja kmetsko ljudstvo, da gre z novimi močmi neustrašeno v borbo do zmage »Stare Pravde«. kadar banke mislijo, da trpe krivico. Nikjer pa ni iste naglice po državnih uradih, kadar -se pritožujeta kmet in obrtnik. Kako strašna davčna bremena mučijo danes našega kmeta in obrtnika! Koliko pritožb se je že tlišalo, toda nikdar ne čujemo, da bi finančno ministrstvo sklicalo posvetovanje, na katerem bi kmetje in obrtniki pred finančnim ministrom in njegovimi uradniki utemeljevali svoje pritožbe. Zakaj finančni minister dela to razliko med bankami in njihovimi fabrikami na eni ter med kmeti in obrtniki na drugi strani? Ali je morebiti finančni minister tukaj le za banke? Zakaj se dela ta razlika? Tu imamo zelo jasen dokaz, da je vlada v rokah bank in njihovih industrij, v rokah velikega kapitala. Kajti čim se zganejo banke, vlada takoj ekoči in skuša uslišati vsako željo bank. Kmet pa naj vpije in kliče na pomoč, kolikor hoče, njega nihče ne posluša. Samo pri volitvah se mu do- brikajo in mu obljubljajo nebesa na zemlji. Čim pa so volitve končane, skrbe le za banke in denarne mogotce, kmeta in obrtnika pa prepuste kruti usodi: Naj dela in gara naprej in plačuje naj! Vidita, kmet in obrtnik, sama sta kriva. Vidva proizvajata vse vrednosti in ne banke in vendar imata naj-manje, medtem, ko imajo vse oni, ki nič ne proizvajajo. Vidva sta najštevilnejša v državi in vendar imata v državi najmanje vpliva. Največ je kmetov in obrtnikov, in vendar nimajo niti stotine onega vpliva, kakor ga ima v bankah združena kopica denarnih mogotcev. Kmet in obrtnik, sama sta kriva, zakaj pa ne glasujeta pri volitvah le za svojo stanovsko stranko, nego raje dajeta kroglice svojemu največjemu sovražniku, to je zastopnikom bank in velikega kapitala. Odprita oči, se je čas! Združenje Avstrije z Nemčijo in Jugoslavijo. Kako kmet in kako banka. Podjetja, ki morajo javno polagati svejo račune, pred vsem banke in rune velike fabrike, ki so večinoma zopet last bank, se pritožujejo, da morajo plačevati previsoko pridobnino. Bafle je ta pridobnina tako visoka, da navadno požre »pretežen del dobička«, kakor čitamo v nekem gospodarskem listu. Ker je bankam v prvi vrsti do tega, da napravijo čim več dobička za svoje delničarje, upravne svetnike in direktorje, je razumljivo, da »e tudi z vso silo bore za zvišanje pHdobnine. V Beogradu kajpada hitra čujejo želje bank, ki žrtvujejo letna ogromne zneske za vzdrževanje radikalnega in demokratskega časopisja in za radikalno in demokratsko agitacijo. To se je zopet pokazalo v zadevi pridobnine. Finančno ministrstvo je namreč za 29. januar t. 1. in za naslednje dneve sklicalo posvetovanje, j na katerem so banke utemeljevale ! svoje zahteve. Bile so proti previsoki ! pridobnini in ob enem so se pritože- j vale proti temu, da davki niso v vseh ; delili države enaki. Zastopniki financ- j nega ministra so seveda hitro izjavili, da so pritožbe bank upravičene in da se bo njihovim zahtevam čim-preje ugodilo. Ako je na obdavčevanju bank in fabrik kaj krivičnega, potem smo tudi mi za to, da se krivica odpravi. Toda nam se čudno zdi, zakaj se ves državni aparat tako hitro začne gibati, »Slovenski Narod« z dne 27. februarja razpravlja o nevarnosti združenja Avstrije z Nemčijo. Opisuje silne organizacije v Nemčiji, ki v družbi z zastopniki Avstrije propagirajo to izvedbo. Pisec se zavzema, da bi se morale vse države, ki jih ogroža povečana Nemčija, upreti temu načrtu z oboroženo silo in z njimi tudi Jugoslavija. Piše, da kaj bi z nami bilo, ko bi nemški grenadir stal vrh Karavank. Omenja: Tudi če bi nam Avstrija v tem vprašanju ponudila slovensko Koroško, da o našem pritisku ni govora. Poglejmo si mi to stvar nekoliko z druge strani. Vzemimo dva momenta: Prvič, v koliko in če bi bila nemška nevarnost potem večja, kot danes in drugič gospodarsko vprašanje Jugoslavije. K prvemu slučaju imamo samo ugotoviti, da je Avstrija že danes združena z Nemčijo. Ako pride do vojske, kje je sila, ki zabrani 6 milijonom av- strijskih Nemcev se pridružiti sosednim bratom? Mar jim to zabrani obmejni kamen? Mar bodo v tem slučaju avstrijski Nemci manj brihtni, kot so bili Čehi v svetovni vojski? Iz tega sledi, da vojak združene Nemčije stoji že danes na Karavankah. Ne samo za celo Koroško, nego za ceno, da nemškega grenadirja spravi doli s Karavank, bi se Jugoslaviji že splačalo pripustiti Avstriji spojitev z Nemčijo, ker to bi ne bilo v stvari nič drugo, kakor to kar že obstoji. Čuditi se je veri Francozov v tem oziru. To vero teh šest milijonov Nemcev (zvanih Avstrijcev) dobro izkorišča in jo bodo izkoriščali dokler pač gre. Zdaj pa naše gospodarsko vprašanje z ozirom na veliko združeno Nemčijo. Danes se borimo s trgovinskimi in carinskimi pogodbami z malo državo šestih milijonov, potem bi veljale naše pogodbe s sosednimi Nemci za S.Bsašfca povest iz predvojne dobo. Spisal Metod Dole!)?. (Nadaljevanje.) Ta govor je Baniču ugajal in odločil se je, da pajdeta k Menceju, če je res tak kakor advokat. Trčelc je bil ves vnet zanj in zatrjeval »da dela skoraj zastonj!« samo k sodišču ne sme iti. Banič s® je začudil, češ, vsaj je sam tožil pri sodišču svojega dokorja. »Tisto že,« je rekel Trček, »ampak za druge ne sme iti; pri sodišču pravijo, da je zakotni pisač!« Baniču je bilo sedaj vse jasno. Včasih je že slišal, je opomnil, da »neštudirani« doktorji kakšno boljšo »pogruntajo« kot »študirani«. Vprašal je še po ceni. Trček je dejal, da ne bo več plačila ko za literček... In sklenila sta, da pojdeta kar v gostilno,. Trček skoči po Menceja in tožba se kar naredi. Trček se odreže, da bo Banič le gledal, kako bo Mencej v tožbi podajal hudo-klfuno babo Žabkarico. V mestu sta se podala do gostilne, v katero rad hodi Mencej, kakor je Trček dejal, k Balantu. Banič si je izbral mizo v kotičku, naročil liter vtaa in 3 kozarce, za prigrizek sira pa kruha. Trček je malo pil in potem šel po Menceja. Vedel je dobro, kje ga dobi. Nekaj minut, pa sta že bila v gostilni. Mencej s papirjem in črnilom. Banič ponuja pijače. Mencej odklanja, češ, on pije rajši pe delu. Nataknil je očali, vzel svinčnik v roko in vprašal, kakšno tožbo bi rada. Banič je pravil in pravil, Mencej je sproti zapisoval. Tudi Trček je svojo dodajal. Potem se je Mencej vzravnal in rekel: »Aha sedaj smo pa sknp'!< Vzel je natočen kozarec in ga — do dna igpraznil. Potem je odrinil kozarec, vino, kruh, peaodo od sebe in jel pisati. Pero mu je teklo gladke, včasih je postal in — se zamislil. Na koncu je izpraševal še natančneje Trčka, pisal, križal, spet pisal, po tem pa po tihem bral. Baniču, ki je med tem pridno pil, se je pisanje zelo dopadlo, posebno tisto mesto ga je navdušilo: >in Reza Žabkar mi je rekla, da sem kakor hudoba, katere se vsakdo boji, kar se pravi, da sem jaz hudič ali hudi duh, kar pa ni res, ampak laž!« Udaril je po mizi in dejal: »Čak, Žabkar, ti boš šele mene poznal!« Ali — Mencej mu seže v besedo, eeš tožba se ne da napeljati zoper njega, le zoper njo. Baniču to ni šlo v glavo in Trček je pristavil, da je bil tistikrat tudi Žabkar sam navaočen; mari naj bi bil ženo svaril... Mencej pa je odločno odkimal, da to ne gre. Trček je napravil konec temu razgovora: »Le ti tiho bodi, Martin! Žabkarja bova že še ujela. Le meni to prepusti!- Banič se je zadovoljil. Moral se je podpisati, a ne pod pisanje, ampak na prazno polo. Mencej je dejal, da bo vse skupaj ravno tako kakor je bral, prepisano — a sam ne bo pisal in potem bo tožbo oddal po pošti. Baniču se je to čudno zdelo. Mencej pa mu je dejal, da je bolje, če prepiše kdo drugi, ker njegov® pisavo poznajo. Banic je razumel in odrajtal Menceju — »za pošto, papir in zamudo časa« zahtevani 2 kroni. Sedaj si je Mencej naročil svinjsko pečenko. Baniču se je zdelo, da se mora tudi pokazati hi naročil je zase in za Trčka tudi pečenko. Pa pili so tudi in ne malo. Bilo je že proti drugi uri popoldne, ko se spomni Banič, da je hotel vino spečati v denar. Plačal je precejšnji račun za vse tri ter odšel. Mencej je izjavil, da bo še malo počakal, Trček pa se je držal Baniča. Ni ganil od njega. Banič bi se ga rad odkrižal, pa kar ni šlo. Saj je pa tudi Trček tako lepo govoril, kako mu je hvaležen za jed in pijačo; za takega prijatelja pojde, če treba, v ogenj! — Na Vogalu vpraša Banič v gostilni, ali je bil župan šentlovrenski tu. Je bil, so mu odgovorili, pa šel je po opravkih. Konji so v hlevu, ob štirih bo dal menda napreči- Banič se je odločil, da počaka župana. Šel je v gostilno. Trček se ga je držal, ko klošč. Pivo sta pila. Pri drugem vrčku pride Rožanec v gostilno. Banič ga je pozdravil spoštljivo, župan mu je lepo odzdravil. Stopil je k njemu, mu stisnil roko. Vprašal ga je, kako se kaj ima gori na novem domu. Baniču je bilo to všeč in ponudil je županu stol, da bi malo k njima prisedel. Tega pa župan ni storil, marveč prijel je Baniča za rokav in ga povedel v drugi konec sobe. Po tihem mu reče: Martin, kaj pa ima Trček pri vas iskati? Pa »e, da bi imela kakšne kupčije skupaj?!« Ej ja,* pravi osupel Banič. -Kar tako sva se sešla. Nič nimava kupčije.« Bi vam zelo odsvetoval,« nadaljuje župan in aašepeta Baniču v ušesa: »Prav nič prida človek »i ta Trček, jaz ga poznam dobro! Baniču pa to ni bilo prav. Vedel je sicer, da župan nikdar ne govori brez premisleka. Ampak sramoval se je kolikor toliko, da je v Trčkovi družbi. Kakor pa se je Banič sramoval, mu trmasta kljubovalnost kar ni dala, da bi to priznal. Ali županu pa se vendar ni upal očitno ugovarjati. Vsaj sva iz ene vasi!« se je odrezal kakor v šali; »in garjev menda tudi nik Župan skomizgne z ramama. »Vaša glava, vaš svet. Pa z Bogom 1«-- Banič se je sedaj pokesal, da še ni bil ponudil županu vina naprodaj. Sedel je za svojo mizo. Trček ga je izpraševal, kaj in kako sta govorila z županom. Banič pa kar ni hotel odgovarjati. Njegov gost mu je smeje se očital, da je postal slabe volje. Banič pa je na tihem ugibal, kaj naj stori. Že se je namenil, da stopi še enkrat do župana v drugi boljši sobi, kar pride v gostilno Matija An-drejčič iz Malenc. Banič ga je poznal še iz časov, ko je bil za hlapca pri Jagru v mestvi. Precej je vstal in nesel vrček piva Andrejčiču nasproti. »Pijte, Andrejčič,« mu zakliče; »pa k nam pri-sedit©. Imam nekaj z Vami govoriti.« (Dalje sledi.) veliko mogočno državo. Čimpreje pride do tega, tem preje uredimo tudi naše mednarodne zadeve. Naše pak-tiranje s Francijo in pristajanje na njeno politiko je le podaljševanje naše lastne neurejenosti. Kaj pa nacijonalni ozir? V nacijo-nalnem oziru, ako se hočemo ubraniti in vzdržati proti nemški sili, mora Jugoslavija voditi vse drugačne vidike, kakor do danes. Naša sila je vzhod z združenim balkanskim polotokom. Mi smo kompaktni kot Slovani od Jadranskega morja do Vladivostoka. Tam je iskati naše sile, pri Rusih, ne pri Francozih. Zapadni narodi nas morejo le izkoriščati, ne morejo nam pa koristiti. Zakaj se toliko vpije pri nas proti boljševiški ali komunistični Rusiji? Rusija je naša in mora biti naša. Brez slovanske Rusije smo tudi mi kot Slovani brez vrednosti. Soci-jalnega preobrata, ki gre čez celi svet, ne bode zabranila 10 milijonska Jugoslavija. Mi upamo, v tem oziru ne ruskega mužika (kmeta), da bode spremenil prenapeti načrt komunistov. V tem vodilni ruski krogi že po-popuščajo. Balkan in Rusija, tu je naša sila, ki se nima bati združene Nemčije. __ "Ivan Mrmolja. Učiteljstvo in politika. V zadnjem času je zdivjal v našem javnem življenju zopet žalosten boj za osebe in učiteljstvo je prvo, ki naj postane žrtev perverznega političnega strankarstva. Vsem nam so v spominu ogabne orgije, ki jih je uganjal Merili alizern pred vojno in po vojni nad učiteljskim stanom. Toliko žrtev poštenosti, rodoljubja in stanovske zavednosti nima danes še noben stan, vdove in sirote preganjalcev še danes žive v bedi, o kateri se političnim perverznežem še sanjalo ni. Danes nimajo toliko poštenja, da bi jim skušali to bedo olajšati ter popraviti strašno krivico, ki so jim jo povročili iz golega političnega sovraštva nadutosti, ker možje poštenjaki, niso uklonili pred njimi svojega tilnika in se niso spustili v blato neznačajnosti in hlapčevstva. Značilno je, da je moral ravno oni stan, kateremu je izročena vzgoja mladine, prodajati svojo značajnost in poštenost za košček kruha, ter da se je moral ravno ta stan, ki bi moral vzgajati vzor može in značaje, kriviti pod težko pestjo politične neznačajnosti. Velikansko odgovornost za celo bodočnost naroda so prevzeli oni merodajni faktorji tedaj, ko so silili z bičem v roki ravno učiteljski stan, da je moral prodajati za košček kruha svojo značajnost in poštenost. Danes doživljamo isto razburjenje mod nčiteljstvom. Vladajoča politična stranka se poslužuje istih metod, kakor ona stranka, ki nosi dosedaj odgovornost za vse žrtve med nčiteljstvom. Ni za nas merodajno pisanje »Slovenca«, ki ne bi smel odpreti ust, ako bi imel le trohico sramu v svojih uredniških predalih. Za nas je merodajno razburjenje med učiteljstvom. ki noče biti hlapec hipnega prijateljstva ali sovraštva političnih mogotcev, ki jih udinjajo za svoje priganjale. Cela učiteljska organizacija se buni proti temu terorju in zastopa stališče: roke nroč od učiteljstva. S simpatijami pozdravljamo in spremljamo to j stremljenje učiteljstva, ker je to edi-I na pot do popolne osvoboditve šole od j politike. Učitelj bodi vzgojitelj naših | otrok in bodi našemu ljudstvu pomočnik v vseh težkih urah. On mora živeti z ljudstvom in delati ž njim, delati pa mora po lastnem prepričanju, ostati mora mož, pošten, značajen, da ga ljudstvo spoštuje in da mu odkrito Kmet in obrtnik delata največ, a imata najmanje! Vsak pristaš kmečke misli mora biti člaa »Kmetijske tiskovne zadruge lahko zre v oči. Od takega učiteljstva pričakujemo mnogo, ne pa od onega, ki se mora vsak trenutek zvijati pod pestjo političnih teroristov tako, da danes s trepetom pričakuje kaj bo z njimi, ko se spremeni politični režim. Učitelji in uradniki, ki živijo pod takimi razmerami, postanejo figovci, nesposobni za vsako delo med narodom iii nezmožni za vzgojo otrok. Takih L udi ljudstvo ne bo nikdar spoštovalo in tudi ne bo nikdar spoštovalo šole in nikdar ne bo cenilo vzgoje tvojih otrok tako, kakor bi bilo v korist narodu. Ponovno povdarjamo, da bomo dosledna podpirali stremljenje učiteljstva, da se osamosvoji in otrese v»eh spon in da ga bomo podpirali y boju za pravice njegove organizacije. Razne politične vesti. NARODNA SKUPŠČINA. Prva seja je bila v nedeljo 8. t. m. Bila je silno burna, ker je opozicija protestirala proti nasilju, vsled katerega je več poslancev še v zaporih, med drugimi tudi zemljoradnik Čeda Kokanovic. V pondeljek je bila volitev verifikacijskega odbora. Po zaslugi tov. Puclja so pri tej volitvi skupno nastopili zemljoradniki, federalisti in vojvodinski švabi. Radi tega je izvoljen v verifikacijski odbor tudi zemljoradnik Joca Jovanovič. Ta teden deluje samo verifikacijski odbor. KLERIKALNO JUNAŠTVO. Krscižar se sprehaja po litijskih hril|lti in čaka, da mu narodna skup-šcma potrdi poslanski mandat. Mož ima namreč tanko vest. Sodišče ga zasleduje, a iti pred sodnika brez imunitete ni varna reč. ŠE VOLITVE NA ŠTAJERSKEM. Kljub izdajstvu prodanega Drofe-nika je na bivšem Štajerskem napredovalo osem volilnih okrajev: Brežice, Konjice, Laško, Maribor levi breg, Mozirje, Ormož, Ptuj in Šmarje. Še lepši je napredek kmet-skih glasov v Prekmurju, kjer je nosilec prekmurske kmetske liste tovariš Hartner, član naše stranke, napredoval skoro za 100%. Splošen napredek v mariborski oblasti je najlepši dokaz, da se kmetska misel ne da ubiti niti z nasiljem niti z izdajstvom. Tovariši, le tako naprej in bodočnost je naša! Dopisi. KRANJSKO. Gorenjski popotnik. To pot sem jo mahnil proti Ljubljani. Ker je bilo slabo vreme, sem se vsedel v vlak. V vagonu je sedel majhen možiček ter prav hitel zabavljati čez Samostojne in se trkal na prsi, kdor je pošten, ta voli prvo skrinjico. Zato sem se malo bolj zanimal zanj. Zvedel sem, da je trgovec iz Stare Loke in da bi mož s poštenostjo ne smel hoditi preveč na solnce. Za časa župana Dolenca je bil liberalec. Ko pa je hotel postati obč. odbornik, se je spreobrnil v »velikega« klerikalca. Iz stare ljubezni pusti pri miru Žerjavo-ve liberalce, z vso silo se pa zaletuje v, one, ki se ne sramujejo tudi javno priznati, da obdelujejo zemljo in so zato pristaši SKS. Če se pa da kam prisliniti in makar, da so to sami samostojni, je takle liberalni klerikalec takoj zraven. Ko stvar mine, so ti ljudje pri njemu nepoštenjaki, zato s kolom po njih. Vam pa starološkim občanom, 108 vas je bilo, ki ste vedeli katera je skrinjica poštenja, le s pogumom naprej, na delo tako dolgo, (la ho zaplapolala zelena zastava na kupoli beograjskega parlamenta. Bopiz z dežele. Kakor vedno, se zopet olepšuje g. Ribnikarjev list Domovina«, št. 9. z dne 27. februarja pod naslovom (+ .»Bruna v lastnem očesu ne vidi«). Ali je sploh še kateri slovenski list tako grdo in uničujoče napadel kakega voditelja ene, ali dru-Je politične stranke, kakor sta to delala »Jutro« in »Domovina« proti našemu zavednemu boritelju tov. Puc-lju. tfapela sta vse sile, da bi ga ugonobila, a žal se jima ni posrečilo, čeravno so vporabili ves aparat z lažmi in karikaturami, dasi bi iste velikokrat zalegle in pristojale gotovim voditeljem JDS, posebno tistim, ki se vsiljujejo v ospredje. Ravno v pustni Izdaji smo zopet videli tov. Puclja z zemljoradniki, a on se ni povspel na vrhunec s Srbi, ampak s čistimi ne-podkupljanimi Slovenci, dočim je moral dr. Žerjav in Pivko napeti vse sile in se poslužiti neštevilnih avtomobilov in dragih sredstev, da je priletel eden kot drugi do poslanskega stolčka, kar ni bilo treba ne poslancu Puclju in tudi ne njegovim agitatorjem in zvestim članom naše SKS. Sedaj so gospodje od JDS uvideli, da kmetska ideja ni za streti ter da bo njena moč in pogum še večja, ko pride do spoznanja podeželsko obrtništvo in delavstvo, ko bodeta tudi ta dva stanova uvidela, da gredo delovni sloji skupaj in meščanski skupaj, da ne bodo več lezli razni posiliminislri in poslanci po hrbtih delovnega sloja navtzgor. Iskati si bodo morali pomoči le po mestih, ali pa samo pri podkupljenih privržencih, a za enkrat, ko je zlezel dr. Žerjav, na kar ga je s silo tiščalo samo nevedno ljudstvo, bomo videli kaj nam bo pomagal, ker sam zaleže po mnenju JDSerjev za 20 poslancev. Gotovo se bo zopet usiiil do ministra. Lahko se računa, da ne bo pripustil več slikati karikatur v svojih listih istih ljudi, po katerih je prišel na že davno zaželjeno mesto. Ako bo pripustil še to nečast ljudem, od katerih je bil izvoljen, je to javni škandal. To se pravi norčevati iz teh slajev. Ker so časopisi razposlani tudi izven naše države, mora vedeti, da JJfc /rf!«.i.: . ga obsojajo tudi izven države pametni in presodni ljudje. Našemu pošteno izvoljenemu poslancu Puclju pa čestitamo k velikem uspehu ter ga zagotavljamo, če bo šel isto pošteno pot, kot dosedaj voditelj SLS, bo dobil drugič še podvojeno svojo izvolitev, zato mu kličemo iz dna srca na mnoga leta: Živijo poslanec Pucelj! — Deže-lan, obrtnik. Predoslje. Tudi pri nas je bil hud boj ob času volitev. Že prejšnji dan so znani farovški agenti nosili razne tiskovine po hišah in sleparil ljudi, naj volijo v prvo skrinjico. Na dan volitev jo kaplan kakor pobesneli der-viš letal okrog in se obnašal tako surovo, da ga je moral volilni komisar miriti, sicer da ga bo moral naznaniti sodišču. Posebno se je odlikoval nadebudni tovarnar Zabret iz Britofa, sin onega zloglasnega župana Blaža Zabreta, o katerem ve vsa okolica, kako je pridobil svoje imetje. Čudno se nam zdi, da je ta mlečnozobi fante šel celo v znano hišo, ki je že Zabre-tovi rodbini napravila toliko sramote. Radi bi vedeli koliko je dobil ta mož, da se je z najetim vozom peljal na volišče? Gotovo je fante tako podučen od raznih stricev, da se mora ob času volitev vse odpustiti ako se hoče pri-dobivi volilno krogijico. Oskrunili so tudi farno cerkev z lepaki. Edino ta-bemakelj v cerkvi še ni oskrunjen. Tudi župana pečejo samostojneži. Ko je sestavljal volilni imenik, je več naših pristašev bilo izpuščenih in ker zato niso mogli voliti, se je izgovarjal, da ni vedel, da so doma. Mi mu tega ne verjamemo, zakaj je pa klerikalce vse vpisal? Veš Matiček, povemo ti pra vna uho, da si župan prav za vse in čs boš postransko postopal, bomo prihodnjič poskrbeli, da greš v zaslužen penzijon. I;: Adlešičev na Belokranjskem. Kako daleč sega sovraštvo duhovskih politikarjev, kaže sledeči slučaj. V dobi volilne agitacije je obdolžil naš župni upravitelj Alojzij Tome sina našega pristaša, da je vzel iz cerkvenega nabiralnika denar. Na sodišču se je izkazalo to kot prosta laž, deček je bil prost, župni upravitelj pa mora plačati odvetniške stroške 300 Din. Kmalu bo prišlo tako daleč, da razen pristašev SLS, ne bo smel nihče v cerkev. Na kakšen nesramen način je spodil ravno ta Tome neko staro bolehno žensko iz sedeža njenega moža, je znano. Ta gospodek izziva na tako nesramen način, da ne bo nič čudnega, če bo treba iti na Gorenjsko po tisto »čarodejno paličico«, ki ga je enkrat že »začarala«. Vedno nas je plašil, da bo šel proč, ali ne vemo, če ne bomo morali sami malo pomagati, da res šel. V šoli je razlagal šolarjem, da je čitanje »Kmetijskega lista« prepovedano pod smrtnim grehom in da bo vsakega izobčil, ki ga bo bral. To nam ne bo žal, ker je Marindol blizu. Iška Loka pri Igu. Ne morem vam vse popisati, kako strašno je SLS agi-tirala proti nam. Kaplan z Iga je hodil noč in dan po hišah v vseh vaseh. Tudi pri nas v Iški Loki smo prišli na vrsto. Sestanek je bil v hiši nekega posestnika, ki je pa izpadel popolnoma brez uspeha. Kajti v naši vasi smo sami pristaši SKS in ni prostora za klerikalno sleparstvo. Rečemo pa g. kaplanu, da po takih potih ni treba hoditi okrog kmetov. Ker vsak kmet in obrtnik mora vedeti, da je njegova stranka samo SKS. biaiaras pri Št. Jerneju. >Novi Domoljub« me napada, da sem strastno agiural za SKJS. Pripomnim, da je ore-huvska občina bila doslej vedno napredna in strogo samostojna, tako, da SLS tukaj nikdar več ne bo dobila večine. Kar se pa tiče mene kot cerkvenega ključarja podružnice Sv. Aleša in Sv. Tomaža, da sem raznašal letake ali kakoršnekoli agitacijske papirje, plačam vsakemu, ki mi to dokaže, tisoč dinarjev in onemu »mlademu dekletu« petdesettisoč dinarjev za doto, svatovsko obleko in zlat poročni prstan, ako mi dokaže, da sem ji vsiljeval letak ali agitacijski papir. Čudno se mi zdi, da se lažnjivi dopis v Laži-Ijubu prav nič ne dotakne tukajšnjega cerkovnika, ki je pri zadnji službi božji v starovaški podr. cerkvi nabral polno pušico denarja, med katerim so bili tudi bankovci po 10 dinarjev. To cerkveno darilo, katero bi imel naš Janezek izročiti cerkvenemu ključarju, je v gostilni zapil. Žena ga je svarila, kaj bo, če g. župnik ali g. kaplan zvedo. On pa odgovori: »Da na župnika še s ... ne gre in v kaplana še r ... ne obriše!« Sv. Tomaž, skrij obraz pred takim cerkovnikom! Vse to na zahtevo radevolje s pričami dokažem. — Anton Luzar, ključar v Stari vasi. Iz Zg. Šiške. Odgovor na napad v »Jutru«, z dne 5. marca, zadnji odstavek v dopisu »Iz Zg. Šiške« o podporah, se čutim prizadetega, zato odgovarjam sledeče: Ker napad pada povsem na mene in na tiste, ki so sezidali nove, oz. popravili stare hleve po vojni v Zg. šiški, izjavljam, da med nami ni dobil nikdo niti vinarja podpore, razen dveh posestnikov, ki sta dobila v letu 1924. vsak po 1000 Din za napravo svinjakov. Če se dopisnik resno zanima za razdelitev podpor, ima na vpogled vse zapisnike pri g. vel. županu v Ljubljani. Če pa vrtoglavi dopisniki okoli »Jutra« veste za razdelitev podpor v Zg. šiški o sto-tisočih, Vas uljudno pozivam, da jih objavite z imeni, ker se tudi jaz zanimam za to razdelitev. Dopisnika pa prosim, da se podpiše, kadar bo imena objavil. — Zg. Šiška, dne 9. marca 1025. — Josig Černe, Valentin Babnik. Zg. Šiška. G. gerent in njegovi ad-jutantje se v »Jutru« v enomer zaganjajo v g. Perkota, češ da se je pre-drznil nekaj govoriti javnosti o občinskem gospodarstvu in polaganju računov. Ker smo iz njegovih podatkov na zaupnem sestanku v Dravljah stavili v »Kmet., listu« več vprašanj, odgovorite javnosti pravilno in ne zvijajte se, da se dobe informacije v občinskem uradu. Na javna vprašanje se javno odgovori. Da bi se pa g. Perko šel informirat v občinsko pisarno je pa že nadvse smešno, ko nam je to vse pojasnil na Svečnico v Dravljah. Štorklji bi se pa gotovo vnaprej zahvalil, ako bi ga obdarovala s takimi sinovi, kakor je oča L. Vprašamo, kdaj je bil vabljen v občinsko pisarno, da se ni upal priti? Kdaj se mu je predložilo kaj takega, da bi ne poznal številk? Mogoče se zdi g. gerentu, da se številke poznajo samo skozi nove cvikarje. Dobro bi bilo, da bi mu novi cvikar tako povečal številke, da bi bila nova šola letošnjo jesen pod streho, kakor je to obljubil v jeseni leta 1924. Tudi bi ne bilo slabo, če bi mu cvikar prinesel paragraf 66. obč. reda, ki določa, da ima najpozneje v dveh mesecih po končanem letu sestaviti račun dohodkov in stroškov ter predložiti odboru v pretres. Ali pa, če bi na cvikar videl tudi paragraf 99. drugi odstavek, ki pravi:»Zadnji čas v šestih tednih, ko se je zastop razpustil, mora biti nova volitev razglašena.« Napredek narodnega bloka v Zg. šiški je res učinkovit, predsednik krajevnega šolskega sveta se tako žene za šolo, da šolski nadzornik sploh v poštev ne pride, tudi šolski vodja je tako marljiv. Ko je bila pred nekaj dnevi imenovana dobra, zelo marljiva učiteljica iz Most pri Ljubljani v Zg. Šiško, se je nek napred-njak od korenine toliko potrudil, da ie preprečil nastop v Zg. šiški. Očividec nam pove, da je leta dne 28. februarja dopoldne iz urada v urad in se s tem ubranil dobre učiteljice. Radovedni smo, komu je zaupal svoje učence v času odsotnosti Res napredujemo! Iz Pred grad a ob Kolpi. Cenjeni urednik! Že dolgo prebiram »Kmetijski list« in iščem dopisa iz naše lepe Poljanske doline, toda zastonj. Zato sem se vam jaz namenil nekoliko sporočiti. Tu smo imeli velike borbe pred volitvami z vsemi nam nasprotnimi strankami, ampak vzlic klerikalni agitaciji, da se strinja z Radičem, in vzlic tukaj bivajočemu namestniku Nemaniču, ki je pred volitvami dal pobelit neko staro kapelico, je Nemanič propadel. In zdaj poglejte, dragi Poljanci, kam ste metali krogijice! Namesto za kmeta, za gospode, ki bodo iskali dobičke najpoprej za sebe, a za vas pa se sploh zmenili ne bodo. Ne zamerim vam enim, saj ste vi mislili tudi dobro, češ če bo poslančev namestnik iz Poljanske doline, bo znal bolje predlagati tudi naše potrebe. V »Domovini« sem našel članke iz naše fare, katere smatram za neresnične in podle. Dopisnik »Domovine« menda sam kaj takega išče. Drugič se naj s čim drugim oglasi in naj pusti božje prostore in apostole pri miru. Mi smo { tu po večini kmetje in zavedni toliko, • da moremo presoditi ali je res ali ne. ; — Tukaj sta se poročila naša tovariša Jošef Šterk in Predgrada št. 36 z gdč n o Anico Movrin od ravnotam, dober kmet in tov. Fabijan, tukajšnji čevljarski mojster, doma iz Črnomlja, z gdčno Katico Majerie iz Starega trga, hčerjo našega odličnega boritelja za staro pravdo. Obema paroma obilo sreče! S pozdravom na vse tovariše širem Slovenije. — Samostojnež. BOHINJSKI KOT. Srednja vas. Volitve so končane in zopet pridemo k delu. Sedaj še ni za na polje, za druga dela je tudi slabo, snega in zaslužka ni. Nastopil je pustni čas. Kaj je v tem času za nas pomembnega? To-le: Naša domača od naših očetov ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi, ta ki je danes samo za klerikalce pristopna, bo imela v kratkem svoj občni zbor. Na tem občnem zboru se bo prebral letni račun ter poročilo o poslovanju v pretečenem letu. Stvar je za nas važna, zato glejte, da vsak, kdor je član, gre na občni zbor. Pozneje govoriti je prepozno. — Občni zbor bo do Velike noči. Če se pravočasno zve, bo naš list prinesel, če pa ne bo list prinesel, naj pa vsak v cerkvi vsako nedeljo posluša, tam bo gotovo oznanjeno. Isto tovariši velja za zadrugo, bo tudi kmalu občni zbor. Glejte, da se vsi člani udeležite. Tam bo tudi g. Fink predložil račune kot načelnik in dal predlog kam bo šel dobiček od zadruge. Ne pozabite na to, gre za Vaš denar! —Na svidenje! Cesta Jereka — Koprivnik — Mrzli studenec — Gorje. Gospod urednik! Ker vidim, da se za zaplankane Bohinjce precej brigate, naj Vam pa še jaz svojo povem. Mi Koprivnikarji in Gorjušci vlečemo zmeraj ta kratkega, ker smo precej visoko v gorah, menda najvišji v deželi Kranjski. Če bi Vi enkrat k nam zašli, bi videli, po kakih koritih in kozjih stezah bi lazili, predno bi se pošteno spehani znašli med nami. In po teh koritih moramo prenašati in prevažati vse, kar potrebujemo za človeško prehrano in še velik del krmil za živino, ker sami ne pridelamo nikoli toliko, da bi se mogli s tem preživljati skozi tri mesece v letu. Protivrednost, največ v lesu, moramo po istih potih spravljati v dolino. Velikokrat se nam je že obetalo, da se nam naredi poštena cesta preko Mrzlega studenca, vselej gotovo pred volitvami, toda na to cesto čakamo še zmeraj in jo menda ne pričakamo tako hitro, četudi nam jo je pred zadnjimi volitvami neki gospod iz Ljubljane spet obljubljal, če volimo »nerodni biek«. Zdaj so volitve pri kraju, naša cesta pa tam, kjer je bila pred vesoljnim potopom. Pravijo, da smo ga tudi mi sami nekaj zafurali in da bi to cesto zdaj že imeli, če bi bili za časa zadnje vojske malo bolj složni in prevdarni. Govorilo se je takrat o naši cesti veliko. Menda bi bila tragičnega ali strategičnega pomena. Tako vsaj so pripovedovali tisti ! gospodje, ki so imeli takrat zlate ; zvezde pod vratom in še zlate porte povrhu. In zdaj tudi pravijo, da se bo ta cesta v kratkem gradila, ne zavoljo nas, ampak zavoljo tega, ker bi bila za vojaštvo važna, ker so »štenge« preozka luknja. Tudi govore, da bi bilo premetavanje tujcev potlej vse drugačno. Jaz se na vse te reči preveč ne razumem, pravim samo: Mene prav nič ne briga, kakšen pomen bi imela ta cesta za druge in če se tujci po njej še tako premetavajo, samo skoraj naredite jo, potlej se vsaj nam ne bo treba prekopicavati po sedanjih koritih. Z njo bomo rešeni trpljenja mi in z nami vred tudi naša živina. Iz bukovške doline. G. urednik! Kaj takega je mogoče samo v Bohinju, kjer se z gotovih strani kruh pravice meri po obrazu in politični propadno-sti posameznika. »Samostojneži« smo pri tem največji reveži. Pa nič zato, bo že boljše. Ampak nekaj bi Vas, g. urednik vseeno rad,vprašal. Kako je s to rečjo pri Vas? Moj sovaščan je prodal bistriškemu mesarju, ki vedno živi od same izgube, okoli 650 leg težkega vola po 41 K za kilo žive teže. Par dni potem sem kupil pri istem i T,- mesarju govejo meso, ki mi ga je izračunal po 92 K kilo in dodal za me«o precej kosti, da je bila vaga pravična. To veste, da cena živini vsak dan pada in da smo poljedelci in živinorejci zato najbolj udarjeni. Potlej se nam pa še očita, da smo ravno mi krivi vee draginje! Slišal sem, da so mea»rii upravičeni delati s 100% pribitko« na živo vago pri prodaji mesa. Na Jesenicah dobim boljše meso brez doklade po 80 K, v Ljubljani ga menda ponujajo že po 72 K za kilo. Ravno taka je s teleti. Mesar nam jih plačuje po od 35 K naprej kilo za živo teio. Prokleto mora biti lepo tele, da ti fa plača po 42 K, meso pa seka po 100 K do 112 K s s parklji kot doklado vred. V sosednji Srednji vasi pa seka me-sar, pristaš naše stranke, ki nakopava teleta po isti ceni, telečje meso p« 60 K kilo. Še hujše je pri prešičjem mesu. V Ljubljani si po 80 K kilo lahko izbereš najlepše kose, v Bistrici ga po 130 K kilo še povohati ne smeš. In za kako ceno si bil primoran prodati pri današnjem pomanjkanju denarja živega prešiča mesarju - ljudskemu dobrotniku? Vse, kar je prav, ampak tukaj se vse neha! Ali ima ta naš gospod teh 12, 40 in 50 K pri kili morda za to, da svojo večno »izgubo« poravna, ali za to, ker po pristaših SKS pe»-rad po gostilnah odriha, ali za to, da se bo razkričal Bohinj za enega najdražjih krajev na celem svetu. G. urednik! Samo to mi pojasnite in Nedovoljen bom z Vami, z menoj vred pa vsi Bohinjci. ŠTAJERSKO. Šmarje pri Jelšah. Hvala Bogu, da so volitve končane, tako je pač rekel marsikateri, ki je opazoval ogabno agitacijo naših nasprotnih agitatorjev, bodisi iz levice ali desnice. Ko je bilo javno razglašeno, da je podala demi-sijo Davidovič - Korošceva vlada, »e je takoj zbral generalni klerikalni štab in izdelal ves načrt, da zatre kmečko gibanje SKS. Začeli so se prirejati zaupni sestanki v farovžu in ka-planiji, a razni klerikalni apostoli »o dobili nalogo, da gredo od hiše do hiše, da hujskajo proti nasprotnim časopisom, češ da so brezverski, da je vera v nevarnosti in slovenstvo. Per dni pozneje so bile že cele plasti klerikalnih listov na pošti,da jih je koma j prenašal klerikalni pismonoša. Strašno se pa je jezil nad drugimi časopfri, osobito nad »Kmet. listom«. Najraje bi vse zmetal v Šmarski potok. Ker pa bi tudi to menda ne držalo, si je izmislil nas č. g. kanonik drugo. Takoj naj pridejo možje po listke za velikonočno spoved. Tukaj jih bom pa podučil, kako voliti, da zmaga klerikali-zein. Č. g. kanoniku ni bilo pri srcu vprašati veronauk, ampak agitacija. Priporočal je možem naj volijo klerikalne katoliške može. Vprašamo g. kanonika, koliko katoliških mož imajo Koroščevi zavezniki Davidovič in Spaho? G. kanonik je pritisnil še na drugo struno, namreč na g. kaplana. G. kaplan je res dober dušni pastir in izvrsten pridigar; spoštovali in poslušali so ga vsi farani. Kar naenkrat pa je spremenil pridigo v agitacijo i« iz prižnice smo slišali grožnje samo-stojnežem. Ljudje božji, vse to lahke točno dokažemo! Ko so te grožnje sii-šali naši somišljeniki, so takoj zapustili pridigo, a sami so se razgovarja-li in povdarjali, da ne gredo več poslušat pridige, dokler se bode izkoriščala prižnica v politične svrhe. Teke grožnje nas ne spravijo iz ravnove«-ia, zato vprašamo g. kaplana, k sina izjema bode za časa dajanja bire«. Mislim, da se takrat ne bo vprašale, h kakšni stranki da kdo pripada, takrat se pač pravi, »le daj, le daj, * tes» si zaslužiš sveti raj«. Častiti gospod Pomislite kako se ljudstvo sovrafc med seboj vsled strankarstva, vse te bi se takoj prenehalo, ko bi ne bilo hujskanja v cerkvi. Zato Vas opominjamo, odnehajte od strankarstva is odpravite sovraštvo! Držite se svojega visokega poklica in vživali boete največje spoštovanje. Klerikalni agitatorjev je bilo mnogo. G. trafikant, odstavljen župan, kateri je imel zmi: raj dovolj posla z duhovščino, m noei tudi precej grehov, že dalj časa agiti-ra proti SKS. Dela menda iz častihlepja, zato je bilo takšno popevanje in juckanje okoli njegovega doma na dan volitev. Ker ima fine cigarete m druge stvari v zalogi, se kaj rad zateka atek T. do njega, istotako huo agitator SLS. Tudi ta ima precej grehov *a seboj, toda so obema grehi odpuščeni. Samo radi bi znali, kdaj bodo zvon vlekli v zvonik, o katerem so atek povedali ljudem, da pride zdajmzdaj ia tovarne. No sedaj ni zvona nimamo avtonomije, fantje služijo v Macedomji naprej, davki niso znižani, ampak povišani in še marsikaj neprijetnega. 1 o-da nič ne godrnajte volilci, kadar bodo atek T. poslanec, bode vse boljše, samo gospodarstvo bode propadalo Vsak pristaš kmečke misli mora biti aarežaik »KMITIJ«*GA LISTA« in »CRUBE« I Naročajte »Kmetijsko Matico«! 3 vsem. Volilni boj se je valil, kakor hudourni oblaki, klerikalci so hoteli za vsako ceno zatreti našo SKS. In vendar smo napredovali za 29 glasov od 1. 1923. Takrat smo imeli 19 glasov, sedaj pa 48. Vsled strastne agitacije od naših nasprotnikov je dosti naših volilcev izostalo. Vsa čast zavednim tovarišem, ki ste vstrajali v najhujšem boju za svoje pravice in boljšo bodočnost! Vztrajajte naprej, širite naše glasilo in našo kmečko idejo do končne zmage! Kozjanski okraj. Volitve v skupščino bo potekle. V volilni boj so posegle pri nas tri stranke in sicer SKS, SLS in JDS in sicer zadnji dve z brea-primerno brezobzirnostjo, ker sta obmetavali nasprotnike z najgršim blatom. »Privilegirani« klerikalci pod pokroviteljstvom dekana g. Tomažiča in bučkega župnika g. Turka so uprizarjali nad drugomislečimi naravnost nečuven teror in da mu je podleglo podeželno nerazumništvo, je tem bolj umevno, če pomislimo, da je tukajšnja vzgoja skoz in skoz pod vplivom klerikalcev, katerih interes je, da ostane narod — duševno hrom. Volitve pri nas nikakor niso bile izraa proste volje ljudstva, ki je v pretežni večini v taboru SKS. — Če bi SLS v vsaki fari ne imela toliko zbesnelih agitatorjev v raznih uniformah in če bi jim pekel z vsem svojim aparatom ne prišel na pomoč, potem bi bil rezultat volitve čisto drugačen. Priporočali bi tej gospodi, naj vendar opusti vratolomno don Kišotsko politiko in naj se raje posveti hvaležnejšim opravilom: naj se posveti resnični vsestranski izobrazbi ljudstva. Na Bučah je blagopokojni župnik g. Krajnc zapustil v svoji oporoki svojo krasno knjižnico javnosti za vporabo, a njegov naslednik prednikove poslednje volje ne izvršuje s tem, da bi ustanovil prepotrebno izobraževalno društvo. Župnik je resničen diktator fare in st odisejskim nastopom si lovi kaline, ki jih potem izrablja v svoje namene. G. Turk, ali ne vidite kam plovete? Masa, dostopna le Vašemu vplivu, pada fizično, moralno in gospodarsko; kmetije lezejo v dolgove, nezakonski otroci se može, pohlepnost po brezdelju se stopnjuje. Morala izginja in narod, kinimamorale, je zapisan poginu. To so sadovi klerikalne politike v kozjanskem okraju, kateremu načelu-je dekan g. Tomažič, ki ima kot načelnik okrajnega zastopa takorekoč vse niti okraja v svojih rokah. Tako ima n. pr. g. Vrečko iz Žegra v svojih rokah delo nove ceste Lesično—Slivnica, ki se že gradi od vesoljnega potopa. Saj brezdvomno nekaj nesel (Sicer pa bomo o tej zadevi prinesli poseben dopis). Kolikor pa klerikalni agitatorji niso dosegli s hudičem in peklom, so dosegli z vinom. Razni župniki v okraju so svoje »ovčice« v farovžu napajali z alkoholnimi pijačami. Pri nas je parola: Bodi najboljši vernik, a če nisi klerikalni priganjač, vzel te bo hudič! A bodi razvratnež, bodi posoda sedem poglavitnih grehov, pa si klerikalec — tedaj ti je obljubljena svetniška glorija. — Bučki župnik %. Turk nas ŠKS omalovažuje, s tem pa le kaže svojo strategično nezmožnost in se onesposablja biti »voditelj« kake stranke, pa magari nesmotrene SLS navzlic svoji osebni razboritosti. Dekanata si na Bučah ne bo zaslužil! Iz mariborskega okr^a. Z resnico na dan! V »Slov. Gospodarju« napada lažnjivi dopisum nekega Jožefa v Ja-renini, češ, da se je pri zadnjih volitvah trudil za krčmarja Šikerja m mesarja Puclja. To je grda laž, pač pa se je potegoval za stanovsko kmečko stranko. Nadalje laže »Slov. Gosp.<, da ta Jože ni zdrav, ako se ne tožan. Dopisnika je sama laž in hudobija, zato ga pozivamo, naj našemu tov. Jožetu dokaže le eno krivico, ki jo je kedaj v življenju komurkoli napravil, zato dobi od tov. Jožeta polovico premoženja. Pač pa mi lahko dokažemo, da ae med katoliškimi klerikalci v Ja-renini skrivajo krivotožniki, goljufi, ovadniki, pijanci in celo prešestniki. Lažete, da je Jože znan po celi fan kot ovaduh za dohodninski davek, pač pa je resnica, da mora ta Jože že plačevati celih deset let dohodnino, ker so ga klerikalci ovadili kot bogatina in tako je moral plačati vsako leto vež dohodnine, dokler ni šel pogledat dohodninski izkaz. In kaj je bilo v tem izkazu, čujte in strmite! bilo je navedenih več malih posestnikov, ki še ob velikih praznikih niso imeli denarja za kruh. Zaznamovanih je bilo par srednjih kmetov našega mišljenja ter eden klerikalec," ki se je bahal da ima toliko denarja, da lahko od svoje hiše v Jarenino cesto tlakuje z denarjem. Vsi drugi klerikalni pogla-varii in njih podrepniki po so bili dohodnine oproščeni ali pa so plačali malenkostno vsoto. Ko je Jože videl vse te krivice na lastne oči ter je napravil poziv, seveda z opombo da ni pravično, da mora on in nekaj drugih kmetov in bajtarjev plačati tako visoko dohodnino, dočim naši klerikalni poglavarji in veleposestniki ne plačajo nič oziroma malenkostno Vsoto. To je tista ovadba, ki jezi klerikalne glavarje in ki je imela toliko uspeha, da Je bila znižana dohodnina Jožetu in vsem malim posestnikom v Jarenini, klerikalnim milijonarjem pa se je nekoliko zvišala. Najbolj se jezi na našega Jožeta nek Lojzek, ki je na to pri neki tajni seji v Jarenini zahteval od g. Žebota, da mora takoj izposlovati v Beogradu, da ne bodo več prišli dohodninski izkazi na občine, da potem ne bo vedel vsak tepee, koliko dohodnine plačajo klerikalci! Torej tisti, ki ne trobi v klerikalni rog, naj le plača, ker pa Jože ni hotel biti tepec, zato so sedaj na njega jezni. Je že dobro! nost naša je, da vas tozadevno poziva- t mo, da izrabite to priliko in pripelje- ! te na ta dan gornjega blaga, ker imate j razpoložljivega, na trg, ker je verjet- \ no, da se bo blago dobro prodalo. Pri tej priliki se vam priporoča, da pri- j teijete veliko živine na trg, ker se bo, t brezdvomno tudi za isto dobilo dosti kupcev. — Občina Škofja Loka. Požar je uničil dne 16. lebruarja cerkev v Št. Janžu pri Sv. Štefanu (okraj Šmarje pri Jelšah) in štiri go- , spodarska poslopja. Zjutraj dne 16. ! februarja je bila v tej cerkvi poroka, ---------------1-------.----,— požar je izbruhnil popoldne okoli 5. . urada za agrarne operacije v Sloveni ure. Vsled viharja se je hitro razširil j ji v dneh 14. in 15. t. m. v Podkorenu in uničil tudi cerkev. Požar je nastal pri Kranjski gori in v Križeh (pri Je- j vsled neprevidnosti pri streljanju, senicah). Na teh dvodnevnih teča-j Škoda je velikanska. t jih predavajo menjaje se agrarni NE KUPI preje blaga za moške obleke, dokler si ne ogledaš špecijalno zalogo češkega in angleškega sukna na Miklošičevi cesti št. 4 v Ljubljani. Cene tovarniške. — Največja izbira. Josip Ivančlč Na veliko! Na malo! * * * Planšarska teča ja priredi Kmetijska Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. marca 1925 je bilo pripeljanih 260 svinj, 1 ovca in 1 koza. Od teh je bilo prodanih 104 komade. Cene so bile sledeče: Mladi prašički 5 do 6 tednov stari od 100— 125 Din, 7 do 9 tednov 150—200, od 3 do 4 mesece 300—375, 5 do 7 mesecev 500—625, 8 do 10 mesecev 750— 875, 1 leto stari 1250—2000. 1 kg žive teže 12—13 Din, 1 kg mrtve teže 16.25 —17.50 dinarjev. 50% popust na čsl. železnicah je i toji.juiona Mov-aj«* jjiuoui iiiuuupna /o na zeieznican je družba za Slovenijo s sodelovanjem dovoljen jugoslovanskim posetnikom urnHn 7o om-omo nnora^iin ^ velesemnja v Pragi, ki se vrši od 22. do 29. marca t. 1. Čuden vzorec umora. Varšavska Nesreča. V petek 27. februarja je [ komisar dr. Spiller-Muys o agrarno- ^a!ka Uminska se je pred letom za-, šel Konrad Senčar iz Starenove vasi j pravnih in agrarno-političnih vpraša- f^Ll^T P^kim slikarjem m | v meščansko šolo v Ljutomer v druž- njih, okraj, ekonom Josip Sustič o T? Je ! bi več sošolcev. Na potu so se začeli planinski živinoreji in planšarstvu po- A ^ ' ^ •a bo1 foTilifl čuvati Pri tem ia Senčar nadel } sehei. mtekarski inStrnkter Anter, Pp. mbIUCO- .^ravniKl SO izjavili, Cla mi sebej, mlekarski inštruktor Anton Pevec o planinskem mlekarstvu in sirar- nišnico. Zdravniki so izjavili, da mu morajo vbrizgati kri zdravega člove. ! stvu s* posebnim ozirom na naše go- ** ™ ^/f" pii ! renjske prilike ter planinski nadzor- 3 • 3 To- nile ing. Ivan Prešel o planinskih me- ^dar njena žrtev m pomagala. Ubo- Razno. fantje suvati. Pri tem je Senčar padel v jarek na strto litrsko steklenico in si je pri padcu prerezal žilo odvodnico. Součenci so ga takoj pritegnili iz jarka, toda je kmalu na to umrl. Bil t ........----------------------- je priden učenec. I lioracijah in planinskem stavbništvu. Uboj. Na pustni večer je posestni- \ Predavanja se bodo pojasnevala s kov sin Miha Baznik v gostilni pri Go- slikami in črteži in se vršijo po njih lobu neprestano nadlegoval goste. , prosti planinsko-gospodarski razgovo-Zaman ga je mirila njegova sestra. \ ri. K vdeležbi je obvezno priglašenih Baznik je pripravil nož in samokres ; v Podkorenu 35 in v Križih 20 vdele- i ter odšel na dvorišče. Fantje so misli- j žencev. Vabljeni so pa tudi drugi \ li, da je razgrajač odšel domov. Toda, j bližnji kmetovalci, da prisostvujejo v ko so odhajali iz gostilne, pride Baz- j lastno korist vsaj posameznim preda-nik naenkrat nasproti z samokresom v roki, na kar zgrabi tudi Franc Ko- Županske volitve. V Št. Jerneju na Dolenjskem je izvoljen za župana naš odlični tov. Radkovič. Tudi vsi sveto- j valci so naši! Živijo! Za tiskovni sklad so prispevali: j Tov. Jernej Grad, Dragomelj 20 Din, . neimenovani, Beograd 70 Din, po tov. ; Jos. Kramarju iz Želimelj 120 Din, neimenovani, Zg. Šiška 10 Din, Martin Samatorčan, Mala Ligonja 15 Din, \ Kraj. org. SKS Pijava gorica 53.75 Din, neimenovani 25 Din, neimenovani, Gorenje Polje 100 Din, Jože Japelj, Dobravca 100 Din, neimenovani 15 Din, tov. Ivan Jamšek, Zg. Kašelj 10 Din, na Zebalovem shodu v Dravljah 160 Din, neimenovani 40 Din, neimenovani 40, neimenovani, Skaručna 200 Din, tov Peklaj, Dobrava 10 Din, neimenovani, Št. Jernej 250 Din, po tov. Mart. Kališu, Šmartno 191 Din, neimenovani, Ježica 100 Din, tov. Ant. Kete, Horjul 10 Din, neimenovani, Ljubljana 100 Din, tov. Ivan Drnovšek, Žlebe 10 Din, tov. Kronovšek, Orla vas 20 Din. Skupaj 1.664.75 Din. Vsem zavednim darovalcem bodi izrečena tem potom naša prisrčna zahvala. f Dominik Lušin. V Ljubljani je umrl v nedeljo lesni trgovec g. Dominik Lušin, eden najbolj simpatičnih predstavnikov nekdanje stare narodne garde. Bil je rojen v Sodražici in si je iz neznatnih razmer z žilavo vztraj-noštjo in izredno pridnostjo ustvaril cvetoče trgovsko podjetje. Tudi svoje sinove je vzgojil v dobre trgovce in zavedne narodne ljudi, kar so med vojsko dokazali z jugoslovanskim dobro-voljstvom. Pokojni Domine, kakor so ga nazivali prijatelji zlasti od Sodra-tice do Ljubljane, je bil izredno simpatičen, odkritosrčen in ljubeznjiv mož in pri vseh, ki so ga poznali, jako priljubljen. Pred vojno je bil ves čas odločen pristaš politike blogopokoj-nega Tavčarja, odkar pa se je ustanovila SKS, je odločno nastopal za njo. Za zadnje volitve je v vlakih marsi-kakšnemu omahljivcu odprl oči in ga prepričal, da je za podeželsko ljudstvo edina prava stanovska kmečka stranka. Počivaj v miru, blaga duša! Mrtvoud je zadel Mihajla Avramo-viča, velikega srbskega zadrugarja in bivšega zemljoradniškega nar. poslanca. Nahaja se v veliki nevarnosti. »Vdova Rošlinka«, sijajna gledališka igra Cv. Golarja, izide te dni v »Kmetijski tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Jan. Trdinova ul. 8. Je zelo primerna za podeželske odre in je vpri-zarjanje na podeželskih odrih prosto vsake pristojbine. Mehko vezana stane knjiga 25 Din, po pošti 26 Din. Pri večjem odjemu se da na vsakih pet komadov še eden izvod zastonj. Raka. — Gospa Ana Hrastnik, po-sestnica in gostilničarka na Raki je darovala mesto venca na grob g. Jožefu Bonu 100 Din tukajšnji Ciril Metodovi podružnici. Iskrena Hvala! Iz Škofje Loke Z ozirom na veliko pomanjkanje semenskega krompirja, ovsa in drevesc se je obrnilo več oddaljenih občin na nas, da nas o priliki letnega semnja na dan sv. Jederta, to je 17. t. m. obišče več teh občanoV vsled nabave gornjih semenj ter nas naprosilo, da se obrnemo na sosedne cbčine, da po možnosti veliko gornjih pridelkov postavijo na trg. — Dolž- lenc za samokres in odda strel, da bi Baznika preplašil. Toda strel je Bazilika zadel v prša ter ga takoj usmrtil. Kolenc se je sam javil orožnikom v Krškivasi. * * * in sodba angleških oblasti o tem lekn proti revmatizmu. Na podlagi mnenja višjih oblasti o tem leku je bil izdan patent v imenu angleškega kralja Jurija V. s pozdravom izumitelju dr. Ivanu Rahlejevu. V tem patentu je to zdravilo pohvaljeno kot posebno koristno za zdravljenje revmatizma ter je zato dovoljena prodaja tega zdravila po vsej Angleški. Tem povodom so bili dani iznajditelju dr. Iv. Rahlejevu vsi zakoniti privilegiji in je v povelju izrečno zagroženo, da bodo strogo kaznovani vsi poizkusi falsificiranja ali ^ponarejanja tega zdravila. — Osobito je važno, da izdeluje to zdravilo vedno iznajditelj dr. Rahlejev sam v svojem moderno urejenem laboratoriju ter se ta lek more dobiti v dobro očuvanem stanju iz samega laboratorija, kateri se nahaja v Beogradu v Kosovski ul. št. 43. V tem laboratoriju se sprejemajo in izvršujejo hitro in natančno vsa naročila tega zdravila ter se odpošljejo na dane naslove. Do sedaj doseženi usoeh zdravljenja s tem zdravilom je zelo velik, ker so mnogi revmatični bolniki v naši domovini ozdraveli po uporabi dveh do treh steklenic tega zdravila. Vsled tega to zdravilo ni patentovano samo pri nas, ampak je patentovano tudi v devetindvajsetih drugih državah, v katerih se isto-tako prodaja. • * • POROTE. _ Maribor 2. marca. 30. novembra je prišel Jakob Bezjak v gostilno Fr. Korošca v Zabovcih. Radi policijske ure ni več dobil pijače. To je Bezjaka tako razburilo, da se je začel prepirati. V prepir se je vmešal tudi gost Feguš. To je Bezjaka še bolj razkačilo. Od-; šel je, vzel hrastovo ročico, počakal zunaj na Feguša. Ko je ta prišel, ga Bezjak vdari po glavi. Prebil mu je lobanjo in je napadeni kmalu na to umrl, Bezjak je dobil 4 leta težke { ječe. Celje 2. marca. Dne 28. septembra 1924 sta šla Karol Podergajs in Adam Razgoršek iz Bovš proti Razgorju. Ko je šel Podergajs sam naprej, je bil na-1 paden in pobit na tla. Isto se je zgo-| dilo z Razgoršekom. Podergajs je : umrl vsled dobljenih poškodb. Napad ; je izvršil Franc Jesenek, 19-letni posestnikov sin v Bovšah. Dobil je pol-s drugo leto težke ječe. : Celje 2. marca. V Vojskem so našli I 18. oktobra Ano Klakočar mrtvo in j napol zakopano v njeni kleti. Umor je ! izvršil 24-letni delavec Franc Podle- ; \ sek iz Sp. Pohancev. Obsojen je na ; : smrt na vešalih. Novo mesto 2. marca. Uboj v Selih. f \ Ivana Kociančič v Selih se je pred 3 • i leti primožila k Prparjevi hiši. Mož j ! je kmalu umrl in po 9 mescih se je \ l vdova zopet poročila. Stara Prparjeva j f sta seveda ostala na posestvu kot užit- | l karja, toda prepiri so bili vedno večji, j I ker posestnica užitkarjema ni dajala j l izgovorjenega užitka. Prišlo je tudi do ; \ tožb. 4. oktobra se je zopet pričel pre- i ; pir med posestnico in staro taščo, pre- j I piru je sledil napad Kocjančičeve na i 5 staro Prparico. Prparica je dobila j | težke poškodbe in ie kmalu na to ; | umrla. Ivana Kocjančič je obsojena na : 15 mescev strogega zapora. Novo mesto 2. marca. 20-letni Anton s Ogulin iz Hriba pri Cerovcu je 28. no-j! vembra ubil svojega očeta, ker je le-ta J bil napram podivjanemu sinu strog. 5 Porota ie obsodila Antona samo na 5 let težke ječe! vanjem. Sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 20. in 21. marca. Poučevalo se bo o cepljenju, precep-ljenju in negovanju sadnega drevja teoretično in praktično. Interesenti naj se priglasijo z dopisnico do 10. marca ravnateljstvu kmet. šole na Grmu oz. podružnici Sadj. in vrt. društva v Novem mestu. Revnejši udeleženci dobe brezplačno stanovanje. Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, .predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane, s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpri-čevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca 1925 ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja priredi Podružnica sadj. in vrtn. društva i za Maribor in okolico v pondeljek, dne 16. in torek, dne 17. marca t. 1. na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praiv-j tičen ter traja dnevno od 9: do 12. in \ od 14 do 16. ure. Udeležba je prosta i in se zanimanci vabiio, da se udeleže tečaja v čim večjem številu. gi slikar je trpel vedno groznejše muke. Ko je njegova zaročenka to videla, ga je ustrelila s samokresom. Pred poroto so jo oprostili, češ, da ni izvršila umora iz sebičnosti, ampak vsled globoke ljubezni in človekoljubja. Človeške zverine v 20. stoletju. Niso še vsi svetovni listi končali pisati o zverinskih činih Haarmanna na Nemškem, že je prišel na dan Denke, ki je s svojim ljudožrstvom celo za-temnil prvega. Takoj nato je sledilo odkritje groznih zločinov madžarskega oficirja Ledererja. Komaj smo to prečita li in zopet novo odkrit je, topot v Trebiču na Slovaškem. Člani dveh družin, Dvoračkove in Fejtove so že priznali, da so umorili 7 oseb, jih deloma zakopali, deloma pa razsekali, osolili in ljudem prodajali. Vse podrobnosti še niso znane, ker je sodna preiskava v teku. — Človeka pretresa mraz, ko čita, kako hladnokrvno ubija »kulturni« človek svojega sočloveka, ga prav po mesarsko pripravi in prodaja ljudem za dnevno hrano. Danes pada človeštvo pod vsako žival, kajti zveri ne tržejo nikdar članov svojega plemena, temveč druge in še te samo v svrho lastne prehrane. Cerkev in države bodo morale posvetiti vso svojo pažnjo moralni vzgoji človeštva, sicer o kakšni morali kmalu ne bo več govora. Nov način samomora. Samomorilci so navadno zelo iznajdljivi, ko se hočejo usmrtiti. Vse je pa prav gotovo prekosil nek mladenič iz Štrasburga. Umoril je nekega starčka in se nato sam javil policiji. Ko so ga izpraše-vali, je dejal, da je že itak nameraval napraviti konec svojemu življenju pa ni imel zadosti poguma zato. Zdaj upa, da mu bodo sodniki olajšali samomor, ko ga bodo obsodili na smrt. Smešnica* MED MESARSKIMI VAJENCI. Lojze: »Ali si kaj bral od Čaruge?« Nace: »Ne! Kakšna zverina pa je to?« Lojze: »Prav nič huda. Samo,okoli 30 jih je podavil in so ga zato obesili in zdaj pišejo časopisi na dolgo in široko o tem in o njem.« Nace: »Prava reč! Prava reč! Naš mojster jih pa pusti vsak dan 5 do 7 poklati, pa se noben vrag ne zmeni za to, kaj šele časopisje!« f§ Zapustil nas je nenadoma in se preselil v večnost naš najboljši soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Dominik Lušin posestnik in trgovec as ksom. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v torek, dne 10. t. m., ob 3. popoldne iz hiše smrti, Stara pot št. 3 (Leonišče), do glavnega kolodvora, od koder se v sredo 11. t. m. z jutranjim vlakom odpelje truplo do postaje Orinek in od tam v rojstni kraj Sodražico. Pogreb v Sodražici se vrši 11. t. m. ob 11. dopoldne na tamošnje župno pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin! Ljubljana - Sod ražica, 8. marca 1925. Žalujoči ostali. Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« ia »GRUDE« ! Kmet, redne brani ugled in Hst svoje S. K. S.! Ostanke finega P2NAMA-CEFIRJA mete- po ... . Din 12 50 ?CMBR,KA ,H Pt-flUE KOIENINE meter po Din'l2:- in 13 50 BE 0 fCOTENINO meter že po . ..............Din o — 140 cm širok MO^KI ŠTOF in ŠEl/I OT meter po . . . . ! . ! Din 56- in vse drugo ©maCilno Salapo kupite najceneje pri TEKSTILBflZAR-JU y Ljubljani, Krekov trg št. 10,1, nadstr. Velika prodaja ostankov vsako sredo in vsako soboto Po pošti razpošiljamo vsak dani IHAN A. GROSEK, trgovec v Trebnjem sporoča cenjenim odjemalcem, da ima v zalogi poleg manufakture, železnine i rs špecerife I! prvovrstna umetna gnojila II kakor: Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, kajnit, gips v vrečah. Nadalje nudi: modro galico 98—99%. dvakrat ventil, žveplo in rafijo za trte vezati. Cene konkurenčne! — Postrežba točna! Hajvečje vrtnarsko podjetje r Jugoslaviji »VRT", Džamonja in drugovi, družba z ontef. zav., Maribor. Največji iibar rainavrstnih plemeaitih sadnih dre ves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseb •blikah. Plemenite vinske trte na amerikanskib podlogah, kakor tadi cepe ia podloge istih. Sem« ■elenjave, cvetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje t loncih in ramo akrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike t celo leto. Zahtevajte cenike) trsži posjednik | vinograda od j 2 jutra. } Lijep stan u && vinogradu. liOlfU MM ypsi!s nuno. DIONICKO DRUŠTVO preje MM zavodivM .15. Dobavlja: Separatorje za mleko »Libellac, 45—400 litrov, ročni in strojni pogon; kante za odpremo mleka, vsakovrstne in v vsaki veličini; parne avtomobile (Sentinel), promptna odprema iz skladišča Zagreb. Ponudbe in prospekte pošlje: Zastopstvo: A. GUNORUM Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 20. Gotovo zatirnaje poljskih miši s HORA-PRIPKAVO Najbolj učinkovita in najcenejša čimža iz živega srebra SEGETAN-NEU proti vsem vrstam rje na žitaricah. Navodila in mnenja brezplačno pri glavnem zastopstvo dru/be Deulsche Gesellschafi fiir Schadlingsbe-kampfung (Nemška družba za zatiranje škodljivcev), Fransfurl a. M. (Degesch.), za kraljevino SHS dr. A. jenčič in drug, Maribor, Kopilarjeva ul. 6. Edino sr*aji>©!Jši šivalni stroji so it JOSIP- PETELINC-a Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke ©rltZEJrsea* in Adier za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk^ v vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago ■■■■■■■■■■■■I Izjava. Padplsani poživljam onega, ki je raztrosil govorico, da sem govoril o slabem gospodarstvu g. Ivana Ivaucu. posestnika it Zgonč-ga, da naj mi to dokaže. Voljan sem plačati za vsako besedo 1000 dinarjev. PBTERLIN ALOJZIJ, krojač, Dolšake 7. Posestvo se proda ali pa da v najem z vsem potrebnim inventarjem, eventualno tudi t živino. Naalov se izve pri upravi >Kmet. lista. se sprejmeta (1 na hrano, 1 brez hrane). Naslov: Hatija Perko, mizarska tovarna, Zg. Šiška. 1 iifiš iz poštene kmečke hiše iz bližnje ljubljanske okolice sprejme takoj Josip Odar, Zgornja Šiška 13. Preklic. Oračner Franc, posestnik v Pokleku in bivši župan občine Blanra, javno preklicujem vse ob-dolžitve, s katerimi sem žalil gospoda Josipa Robčka, veleposestnika v Kladji in sedanjega župana na Blanci, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Odda se večja množina dobrega konjskega gnoja. Konjski mesar, Rimska cesta 19, Ljubljana. Prometni zavod za premog D. D. V LJUBLJANI prodaja premog IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi zi industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne iu domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete NASLOV: Prometni navori za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11. Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago la RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. MehaniJna vrvarna, teriinica lanu in kunuplje ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o, z. V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 ff LJUBLJANI MESTNI TRG ft. 6 »brestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po o o Večje ia stala« vloge z edptvedaias rokam obrestaje tadi višjo po dogovora Sprejema v inkaso faktare in cesije terjatev. Posojila dajo proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštva ia proti zastavi. SE IZDELUJE V VSEH POLJUBNIH DIMENZIJAH IN BARVAH. Dolgoletno jamstvo jamči ia izborno kakovost. »SALONI T< je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana. preskrbite se pravočasno s prvovrstnim češkim semenskim Priporočamo tvrdkn osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. Merjasec, plemenjak, 11 mesecev »tar, angleške pasme, se ugodno proda. — Ivan Skale, Novi Vodmat 195, vnlgo Zelena jama, Moste pri Ljubljani. Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalcih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje , in brivce, škarje za Prodam skoraj popolnoma j krojaže, šivilje in Ja obrezovanje trt. Na veliko in mai«! Val. Starman, Suha pri Skofji Loki. katerega Vam nudi EKOMO M*' !?il t Posluje p>o ceii Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000.00« Din v zla:u i sploSna zavaruvaina družlja. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: 1. pozorna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 5. nezgodno in jamstvene zavarovanja, 4. zavarovanja proll škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportno zavnrovsnjo, 6. zavarovanja proti škodam V3led razt.tija stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba je prevzela od „Graškc vzajemne zavarovalnice" ln od zavarovalnih družb .Feniks, (požarni oddelek) in .Franko-Hongrolse" ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno ia I mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnik«, Pisarna: Dunajska cesta 15 Telefon 571 j ? TISKARNA ^MERKUR" *»s. - t*»«s- t-