35 LET ŠPORTNEGA BALINANJA PRI NAS
Obisk pri ustanovitelju
Pisati o Avgustu Petrovčiču s Primorske 7 je izjemno odgovorno delo. Že zato, ker je bil 19. marca 1951. leta med trojico, ki je v gostilni Marn prevedla iz itaJijan&ine v slo-venščino pravila o športnem balinanju in bUa tako ustanovna trojka baiinarskega športnega klaba »Rožna dolina«. Ker je bilo balinanje v stari Jugoslaviji predvsem gostilniški šport, mn hidi po vojni niso bili naklonjeni v uprav-nih strukturah, a ustanovitelji so bili vztrajni in novemu pravilnikn so kmalu dodali tudi pravo športno balinišče po merah FIBE. Še danes se Avgust spominja, kako so valili v temelje tega balinišča ogromne skaie, da so naredili primerno podlago.
Recimo, da je bila to druga postaja v njego-vi balinarski poti. Po dejavnosti bi bolj zasluži-la naziv Avto-cesta. Prva postaja je prav goto-vo balinišče gostilne Jamnik, kjer so fantje najprej pospravili npr. seno na skedenj, potem pa so sraeli balinati. Balinanje ga je tako prev-zelo, da je zanj porabil ogromno časa, energi-je, pa tudi dcnarja. Priznava, da je bilo vsega skupaj v dolgih letih najmanj za razkošen mer-
Avgust Petrovčič ima dragoceno zbirkofo-tografij, dokumentov, pokalov, oznak in drugih predmetov, ki verodostojno kaiejo razvoj športnega balinanja v naši občini, v Sloveniji in Jugoslaviji ter našo moč v tem športu v evropskem in svetovnem rnerilu. Lanije prejel za 35 letno delo v balinarski organizaciji najvišje prizrtanje jugoslovan-ske balinarske organizacije Zlati balini
cedes. A še večja je bila žrtev družine, saj je bil štiri petine nedelj od doma, pa tudi številne dni med tednom, tako da so mu otroci resnič-no rekli »Stric«. Balinišča klubov Rožna doli-na, Žaba, Radna, Brdo so bila njegov drugi dom, iz katerega je kot izjemen športnik odha-jal kot prvi mož državne reprezentance na najrazličnejša prvenstva: državna, evropska, »svetovna. Bil je najboljši zbijalec v letih 1954-1966 in sicer z 80% zadevanjem. Ob njem je bil tudi najboljši približevalec Stane Vrhovec in, če sta odpovedala jugoslovanska reprezentanca ni dosegla posebnega uspeha. Danes so /ugoslovanski balinarji v svetovnem vrhu. To pot so začeli prav naši viški športni balinarji, saj so že 1964. leta priborili prvo medaljo na svetovnem prvenstvu.
19. marca bo torej minilo 35 let od ustanovi-tve športnega balinanja v Sloveniji in Jugosla-viji. To je tudi delovni jubilej, ob katerem lahko Avgust Petrovčič zapiše v svoje Ijubitelj-sko športno kroniko, da je dosegal prav vse, kar je mogoče doseči. Začetno desetletje je bogato tekmovalnih uspehov na vseh ravneh. Kasneje pa je ob tekmovalno delo pridal izo-braževalno sestavino, saj je med drugim izo-brazil kar 1132 sodnikov Sportnega balinanja po celi Jugoslaviji. Še vedno pa je marljiv organizator in registriran tekmovalec BŠK Br-do ter nosilec zahtevnih zadolžitev v slovenski in jugoslovanski balinarski zvezi.
»V viški občini imamo 16 klubov s 26 bali-nišči. V Sloveniji smo balinarji takoj za planici in nogometaši. Prav gotovo pa imamo največ-jo površino igrišč. Žal pa ugotavljam, da imajo pokrita in celo zaprta balinišča v številnih krajih, le v viški občini, kjer se je pred 35 leti pričel ta šport organizirati, še nismo pridobili tega prepotrebnega objekta. Zato upam, da bomo kmalu dobili tako igrišče in, da se bo zaradi množičnosti tcr predvsem starostne pri-mernosti tega rekreativnega športa, našlo zanj tudi več sredstev. V Sloveniji imamo za šport-no balinanje n.pr. manj sredstev kot splitski klub, »je izpostavil trenutni bolečini Avgust Petrovčič. To pa nista le njegovi boli, ampak prav gotovo žulja tisočev slovenskih bali-narjev.
.                                                 P.I.