Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna Er 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 721
TRST, ČETRTEK 21. NOVEMBER 1968, GORICA
LET. XVII.
Francija bo ostala V NATO?
Zdi se, da je nastal zadnje dni nepričakovan Preobrat v francoskih namenih glede izstopa iz Severnoatlantske zveze. Francija je namreč že pred časom nanzanila, da bo prihodnje leto izstopila, i? NATO, in francoski predstavniki se že nekaj časa niso udeleževali sestankov sveta ministrov atlantskih držav. Severnoatlantsko poveljstvo se je moralo celo izseliti iz 'Pariza v Bruselj. Zdaj pa kaže, da misli Francija ostati članica atlanskega zavezništva, kajti sklepno poročilo v Bruslju je podpisal tudi francoski zunanji minister Debre.
Spremembo francoskega stališča je nedvomno povzročila nova sovjetska nevarnost in zlasti zasedba Češkoslovaške, ali je vsaj odločilno vplivala nanjo, poleg novih "francoskih gospodarskih težav, v katerih lahko pomagajo Franciji največ Združene države. Posledice nepremišljene zasedbe Češkoslovaške, sklenjene v hipu patološke nadutosti, se kažejo torej za Sovjetsko zvezo vedno bolj resne. Izstop Francije iz NATO je pomenil za Sovjetsko zvezo najbolj razveseljivo dejstvo vse -povojne evropske politike. Zdaj je ta prednost, kot kaže uničena.
Kako bodo reagirali na to Rusi? O tem zdaj| u9iba svet. Manevrski prostor Sovjetske zveze v Evropi in Sredozemlju se zožuje. Nemčije, Berlina, ■Jugoslavije in Avstrije se ne sme dotakniti. Z zasedbo Romunije ali Albanije tvega morda popoln Prelom z Zahodom in popolno izolacijo ter strahotno tekmo v oboroževanju, v kateri ji mora prej slej zmanjkati sape. Zdi se, da ji preostane le, naščuvati Arabce v novo vojno proti Izraelu in jim Pri tem toliko pomagati, da bi dosegli uspeh, ne da bi Sovjeti direktno intervenirali, ali pa se potegniti tudi v Sredozemlju čisto nazaj. Teka pa sovjetskim voditeljem ne dopusti nadutost. Znašli so se v zagati.
Bati pa se je, da se ne bi skušali rešiti iz nje s tem, da bi odkrito izzvali Zahod, pokazali svojo vojaško moč in predrzno zasedli Berlin ali Jugoslavijo ali Izrael ali — pod videzom, da so bili Poklicani na pomoč — Egipt, s čimer bi seveda skoro gotovo povzročili vojno. Po lastni nerod-n°sti in grobosti so se spravili v položaj, ko jim ne preostane drugega kaokr umik pred Zahodom izzivanje in vojna. Toda morda so si le pustili eno možnost, da po svojem mnenju kljub umiku rešijo svoj ugled — z novo serijo sijajnih vesoljnih podvigov in morda je ravno v tem pravi srnisel in pomen poletov sovjetskih »oZnd« in »Protona«.
niiii umili suram ivez
na
POTRJEN ZAKON O VARSTVU MANJŠINE
Deželni svet je v prvi komisiji Predlog svetovavca Slovenske skupnosti dr. Stoke ponovno z večino glasov potrdil pred-J^g zakona o varstvu slovenske manjšine, fa zakonski predlog je dal že dr. škerk in Je bil odobren, a je zapadel rok za njegovo Veljavnost.
Severnoatlantska zveza je naslovila resen opomin Sovjetski zvezi, naj pusti na miru Sredozemlje in Evropo. V soboto so namreč zunanji ministri petnajstih držav Atlantske zveze (s Francijo vred) končali svoje zasedanje v Bruslju in sprejeli zaključno poročilo, v katerem je rečeno med drugim: »Članice atlantskega zavezništva pozivajo Sovjetsko zvezo v interesu svetovnega miru, da se vzdrži sile in vmešavanja v zadeve drugih držav. Ker so odločene, da varujejo svojo svobodo in svojo neodvisnost, ne bodo mogle ostali brezbrižne do kakršnegakoli razvoja situacije, ki bi ogrozil njihovo varnost.«
V sklepnem poročilu je nadalje rečeno: »Očitno je, da bi vsakršen sovjetski poseg, ki bi naravnost ali posredno vplival na položaj v Evropi ali v Sredozemlju, povzročil mednarodno krizo s hudimi posledicami.«
Kot je pojasnil ameriški zunanji minister Dean Rusk, je razumeti pot izrazom »hude posledice« mobilizacijo, kar pomeni, da bi države Atlantske zveze s Francijo vred takoj mobilizirale, če bi Sovjetska zveza napadla ali skušala zasesti kakšno državo v Sredozemlju ali v Evropi. V izjavi sicer niso imenovane države, ki jih je Allantska zveza tako posredno vzela v zaščito. Imenovani pa sta področji, to je Sredozemlje in Evropa. Toda zvedelo se je, da so imeli atlantski zunanji ministri v mislih predvsem Jugoslavijo in Avstrijo. Atlantska zveza po tolmačenju pristojnih Atrantskih krogov absolutno ne bo trpela nikakega sovjetskega nasilnega dejanja nasproti Jugoslaviji ali Avstriji. V poročilu sicer ni rečeno, da bi sovjetski napad na ti dve državi sprožil vojno z Atlantsko zvezo, vendar se ni mogoče izogniti takemu tolma-
čenju. Vsekakor Sovjeti zdaj vedo, kaj jih čaka, če bi se kremeljsko vodstvo prepustilo še kakšnemu takemu blaznemu vzgibu, kot je bila zasedba češkoslovaške.
Vojna se verjetno še ne bi sprožila, če bi Sovjetska zveza zasedla Romunijo ali Albanijo, kajti ti dve državi pripadata sovjetskemu vplivnemu območju. Vendar bi bilo tudi to zelo hudo dejanje, po tolmačenju Atlantske zveze, ki bi približalo Evropo vojni. V sklepnem poročilu je rečeno, da je »pravica (ki si jo lasti Sovjetska zveza) do intervencije v notranjih zadevah drugih držav, ki spadajo k takoimenovani socialistični skupnosti, v nasprotju z načeli listine Združenih narodov in nevarna za evropsko varnost.«
Namen Atlanske zveze sicer ostane ta, da bi bili vzpostavljeni med Vzhodom in Zahodom varni, miroljubni in obojestransko koristni odnosi,« toda sovjetska intervencija na Češkoslovaškem je hudo škodovala upom, da bi rešili še nerešene probleme ter grozi skvariti nekatere že dosežene rezultate na sektorju pomirjenja,« je tudi rečeno v atlantskem sklepnem poročilu. To pomeni, da zahodne sile niso položile zasedbe češkoslovaške »ad aeta«, niso je »pozabile«. Sovjetski vdor na češkoslovaško lahko še vedno rodi resne posledice.
Popolno gotovost vojne pa bi pomenil seveda vsak sovjetski napad na Berlin ali na Zahodno Nemčijo. Nemški zunanji minister Brandt, ki je bil tudi na sestanku v Bruslju, je že potolažil Berlinčane, da lahko mirno spijo, ker jim zdaj vsa NATO jamči varnost in ne le tri velike zahodne sile (Združene države. Anglija in Francija).
VLADNA KRIZA
Novica po svetu
V torek je odstopila Leonejeva začasna vlada, kot je bilo napovedano, in začela so se pogajanja med strankami bivše sredinske levice, o katerih menijo, da bodo dolga.. Vendar se kažejo razjasnitve na političnem obzorju, ker so začeli kazati socialisti zdaj skoro nepričakovano pripravljenost za sestavo nove sredinske levice in za sodelovanje v vladi, po tako dolgem obotavljanju. S tem bo dobila Italija spet trdno vlado s parlamentarno večino, ki bo sposobna reševati tudi odgovornejše naloge.
--0-
V Pragi se je končal plenum OK KPCS. Na njem so že vzdignili glas Sovjetom naklonjeni člani in izsilili določen kompromis, ki naj bi zvo-denil in celo onemogočil politiko sprostitve. Dub-čekovi ljudje skušajo reševati, kar se še da rešiti, a so v postopnem umiku.
Vojaško sodišče v Atenah je obsodilo na smrt bivšega častnika grške vojske Alekosa Panagulisa, ker je skušal napraviti atentat na ministrskega predsednika vojaške vlade. Več drugih obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni. Panagulis ni hotel zaprositi za pomilostitev, vendar je upati, da ga bodo pomilostili.
Ameriški ukrepi varčevanja so dali prvi sad: prvič po treh letih je bila ameriška bilanca v tretjem četrtletju letošnjega leta spet aktivna.
Nepričakovano se je okrepil odpor Biafričanov proti Nigerijcem, ko se je zdelo, da bijejo neodvisnosti Biafre že zadnje ure. Nigerijci so bili vrženi na nekaterih mestih nazaj. To pripisujejo nekateri dejstvu, da je začela Francija konkretno pomagati Biafri. Kot znano, so ubili divjaški Nigerijci v nekem zavzetem biafrskem mestu tudi jugoslovanskega zdravnika dr. Hercoga.
Nezadovoljstvo v KPI
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 24. novembra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba /a kitaro; 10.00 Slatkinov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Madach: »Tragedija človeka«. Dramska pesnitev; 17.20 Montenegrov orkester; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert. 18.30 »Kino, včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe;
20.00 Šport; 20.30 Pod farnim zvonom x Matajurju;
21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 25. novembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Klarinetist Goodman; 12.10 »Pomenek s poslušavka-mi«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah. 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »J. Tomadmi«; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Motivi, ki ugajajo; 20.00 športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Sambo: »Spomin iz daljnih dni«; 21.20 Romantične melodije;
22.00 Slovenski solisti; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 26. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Duo Morghen-Mellier; 12.00 Pod farnim zvonom v Matajurju; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 BoviIacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Basist Geri; 18.45 Barclayev orkester; 19.10 Cankar: »Lisjak«; 19.25 Barrosovi motivi; 19.45 Vodopivčeve skladbe; 20.00 šport; 20.35 Rimski-Korsakov »Legenda o nevidnem mestu Kitežu«, opera.
♦ SREDA, 27. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za 1. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Larcangejeva skupina; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za
1.	stopnjo osnovnih šol; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Priljubljene melodije;
20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 20.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 28. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Duo kitar Sabicas-Escudero; 12.00 Finžgar: »Mirna pota«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.00 »Los Marimberos«; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Dumas ml. »Pol svet«. Igra; 22.35 Komorne skladbe; 22.50 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 29. novembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za 2. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Trobentač Nicoli; 12.00 »Blagoznan-stvo za domačo rabo«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio;
17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za 2. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Koncert; 19.10 Frosini: Državljanska vzgoja (3); 19.25 Ansambla Steffena in Mescolija; 19.45 inlBeri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo;
20.50 Koncert; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 30. novembra, ob 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 »Iz starih časov«;
12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Otrokov pravljični svet; 17.20 Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 1845 Umetnost; 18.30 Ženski vokalni kvartet; 18.55 Harmonikar Mantovani; 19.10 »Družinski obzornik«;	19.25 Zabavali vas bodo;
20.00 Šport; 20.35 Sedem dni v svetu; 20.50 »Neznanka z mestnega obrežja«; 22.10 Zabavna glasba.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik; Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Tiskovna agencija Italijanske komunistične partije »Parcomit« je zanikala resničnost poročila sovjetske agencije »Tass«, češ da je prvak PCI Giancarlo Pajetta na kongresu poljske komunistične partije v Varšavi odobril sovjetsko zasedbo Češkoslovaške. Popravek »Parcomita« pravi, da je Pajetta vztrajal na stališču PCI, da se ne strinja z zasedbo Češkoslovaške, četudi italijanska KPI nima namena odkrito prelomiti z Moskvo in se zaveda potrebe po »akcijski enotnosti« s socialističnimi državami.
To je prvič v 23 letih, da je PCI zanikala resničnost kakšne novice agencije »Tass«. Seveda si je mogoče to razlagati dejansko samo s tem, da PCI še vedno ni kapitulirala pred Moskvo glede svojega neodobravanja zasedbe češkoslovaške, v nasprotju s francosko in z nekaterimi drugimi zahodnoevropskimi komunističnim partijami, ki so se že vdale, četudi so prvi hip tudi obsodile zasedbo.
Nekateri se sprašujejo, če je to stališče PCI iskreno, ali pa le taktična poteza, da bi si ohranila volivce, ki jih je to brutalno sovjetsko dejanje pretreslo in jim povzročilo notranjo krizo, če je iskreno, je videti v tem šc eno za Moskvo negativno posledico, ki ni malenkostna, kajti PCI je največja komunistična partija na Zahodu in po številu članstva ena najmočnejših na svetu.
V nedeljo in v ponedeljek dopoldne so volili nov deželni svet v deželi Tridentinska -Gornje Poadižje (Južna Tirolska) in nove občinske odbore v 180 občinah, pa tudi pokrajinski svet v provinci Ravenna. Volivnih upravičencev je bilo 1,784.625, to je približno ena dvajsetina vseh volivmh upravičencev v Italiji.
Volitve niso prinesle kakšnih posebnih presenečenj. V Tridentinski pokrajini je dobila KD 142.882 glasov (58.05 odst.) ter je za malenkost izboljšala svoje odstotke v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1964 (57,77 odst.). KP je dobila 16.140 glasov (6,56 odst.) ler je tako napredovala za 1,26 odst. glede na prejšnje deželne volitve. KD je dobila 16 deželnih svetovavcev, KP 2. Sorazmerno precej lgasov je dobila Združena socialistična stranka, namreč 37.483 (15,23 odst.), medtem ko sta dobili PSI in PSDI pri prejšnjih deželnih volitvah v tej provinci skupno 44.881 glasov (18,72 odst.). Pričakovali so namreč, da bo ta stranka, v skladu z rezultati nedavnih političnih volitev, še močneje nazadovala Utrdili so se tudi republikanci, nazadovale pa so desničarske stranke.
V bocenski provinci je KD prav tako utrdila svoj položaj (32.721 glasov in 14,39 odst..,
1. 1964 13,51 odst.). Južnotiroska ljudska stranka je dobila sicer več glasov kot pri prejšnjih volitvah 138.162 nasproti 134.172), vendar je v odstotkih šla lahno nazaj (od 61,27 na 60,75 odst,). Dobila je 16 sedežev, KD 3. Združena levica (PCI, PSIUP in neodvisni) je dobila 13.548 glasov (5,95 odst.) in 1 sedež. PSI je prejela 16.277 glasov (7,16 odst.) ter je tudi nazadovala v primerjavi z glasovi, ki sta jih dobili PSI in PSDI L 1964 (skupno 20.135 in 8,98 odst.X vendar aa pac-i
Seveda pa bi bilo prezgodaj, če bi sklepali po tem, da ima PCI odločno voljo, da postane neodvisna od Moskve, četudi se je pri zadnjih razgovorih v Moskvi njena delegacija zavzemala za pravico do večje avtonomije. Vendarle se pojavlja tudi v PCI nezadovoljstvo nad brezobzirnostjo moskovske politike, ki se ne ozira na mnenje drugih komunističnih partij. Seveda velja to le za tiste partijce, ki še mislijo z lastno glavo, ne pa za tiste, ki ne poznajo drugega kot topo ponavljanje moskovskih gesel in iščejo opravičilo za vse, kar počne Sovjetska zveza, tudi zato, da pomirijo lastno vest in dvome.
☆
Novloo po avmtu
češki študentje visokošolci prirejajo še kar naprej stavke in demonstracije ter zahtevajo nadaljevanje »januarske« Dubčekove politike sprostitve, kljub sovjetski zasedbi in kljub Dubeeko-vemu lastnemu popuščanju pod sovjetskim pritiskom.
☆
Francijo je zajel pojav »bega kapitalov«, kar je posledica nemirov v maju. Lastniki kapitalov skušajo zamenjati franke za nemške marke in zlato, ker izgubljajo zaupanje v frank.
☆
Na Opčinah sta obhajala diamantno poroko Franc Brišček in njegova žena Francka roj. Šker-lavaj. Oba sta spoštovana in priljubljena kot zavedna in poštena Slovenca.
hudo. Precej je nazadovala MSI, nekoliko so napredovali liberalci.
Pričakujejo, da se bo Južnotirolska stranka tokrat pogajala za sestavo deželne vlade, v kateri ni bila zastopana že 10 let, ker se je nekoliko izboljšal tudi odnos med Rimom in Dunajem glede Južne Tirolske. Vse bo pa odvisno od nadaljnjega političnega razvoja v celi Italiji, glede na sestavo in program nove vlade.
V splošnem se lahko reče, da so volitve v deželi Tridentinski - Gornjem Poadižju potrdile stranke sredinske levice in prinesle nazadovanje desnici, medtem ko so zlasti v Iridentinsk pokrajini oslabile KPI, v primerjavi z lanskimi političnimi volitvami, kar je verjetno posled:ca zasedbe Češkoslovaške. Zlaj je namreč dobila KPI 4.6G1 glasov manj; v odstotkih je nazadovala od 8 na 6,56 odst.
Vendar je po vsem tem težko reči, kakšen vpliv je imela zasedba Češkoslovaške na italijanske volivce, zlasti na tiste, ki so vedno volili PCI — zdi se, da se njeni volivci le malo ozirajo na mednarodno dogajanje, ampak voliko komunizem iz osebnega protesta proti državni upravi ali vladajoči stranki, katerima naprtijo krivdo za vse svoje, tudi zasebne težave.	d
TEDENSKI KOLEDARČEK
24. novembra, nedelja: Janez, Ivan 25 novembra, ponedeljek: Katarina, Jugunda
26. novembra, torek: Konrad, Simeon
27. novembra, sreda: Bernard, Valerija
28. novembra, Jakob, Radivoj
29. novembra, petek: Vinko, Demetrij
30. novembra, sobota: Andrej, Andraž
Ufoditm bfoai/ik bledmbke Imim
Slane Kavčič o aktualnih političnih problemih
Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je v zvezi z mednarodnim položajem, ki je nastal po sovjetskem napadu na Češkoslovaško, dejal, da po njegovem danes ni več take nevarnosti, kot je bila še pred kratkim, a da so slovenski narod in. vsi ostali jugoslovanski narodi trdno odločeni in pripravljeni braniti svojo neodvisnost in državno suverenost z vsemi sredstvi, tudi z orožjem. Predsednik Kavčič je še pristavil, da ta odločenost in pripravljenost temeljita na istih načelih in spoznanjih, ki so 'eta 1941 omogočila upor proti okupatorju, leta 1948 pa odpor proti Stalinu in vsemu tedanjemu sovjetskemu vodstvu. To je predsednik izjavil v zvezi z vprašanjem, ki mu ga je postavil neki italijanski časnikar na sprejemu odposlanstev časnikarjev iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine v Ljubljani. Vprašanje narodne neodvisnosti je namreč tako trdno zasidrano v zavesti našega ljudstva — je še dejal Stane Kavčič — da bi se vlada, ki bi tega ne upoštevala, ne mogla obdržati pri življenju niti 24 ur.
Drug italijanski časnikar je sprožil vprašanje tujih investicij v Jugoslaviji ter o možnosti, da bi se ustanovile družbe z mešanim kapitalom zlasti na področju Slovenije, pri čemer bi sodelovale slovenske organizacije ter sorodne organizacije iz Furlanije - Julijske krajine. Predsednik Kavčič je pojasil, da se je ta problem reševal v treh etapah. V prvi je bilo treba rešiti ideo-loško-politično vprašanje, češ ali je taka oblika gospodarskega sodelovanja sploh v skladu s socializmom. Odgovor je znan, je dejal Kavčič. V drugi etapi je bila rešena normativna plat vprašanja. Izkustvo te kratke dobe je dalo pozitivne rezultate. Zato si sedaj prizadevamo, da bi Jugoslavija postala čimbolj privlačna za tuje investitorje. V tretji etapi se rešuje problem odnosov med Jugoslavijo in Skupnim evropskim tržiščem. Gre za to, da se najde oblika, ki bo omogočila sodelovanje, kajti jasno je, da Jugoslavija nikakor ne more prodreti s svo-
V soboto popoldne je bila na Radiu Trst A aiajhna slovesnost, na kateri so podelili nagrade Za kratke radijske igre, detektivke ali folklornega značaja, za katere je bil objavljen razpis pred meseci.' Prispelo je 19 iger.
Nagrajene so bile naslednje:
Ivan Artač: »Pepče se ženi«, Tončka Curk: »Dota«, Neva Godini . Godnič: »Diana Haška«, Franc Juza: dKam je izginila Annmarie?« Zora Saksida: ''Bcauly-Ca.se«, Zora Tavčar: »Primer Steiner«. Nagrade so znašale 50.000 lir.
To je bil že tretji tak razpis Radia Trst A in enako dobro uspel kot prejšnja dva. Radijskemu vodstvu in vsem, ki so mu pripomogli k uspehu, tudi ocenjevalni komisiji, je treba izreči vse Priznanje.
STOLETNICA SLOVENSKE ODVETNIŠKE ZBORNICE
Advokati v Sloveniji so te dni z dvodnevnimi proslavami počastili stoletnico svoje od-Vetniške zbornice. Dne 15. t. m. so se zbrali v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani na slavnostni občni zbor, na katerem je imel govor nekdanji predsednik odvetniške zbor-n,če in predsednik odbora za proslave dr.
jimi proizvodi na zahodnoevropsko tržišče, če so ti podvrženi tako visokim carinam.
Neki slovenski časnikar iz Trsta je vprašal predsednika, kakšen je po njegovem vpliv poglobljenih prijateljskih stikov in sodelovanja med tremi sosednimi državami na reševanje manjšinskih vprašanj. Stane Kavčič je predvsem naglasil novo vzdušje, ki se je ustvarilo na tem področju, vzdušje, ki omogoča, da se manjšinski problemi pravilno vrednotijo in postopno tudi rešujejo. Imam občutek — je nadaljeval predsednik —- da so se v preteklosti manjšine smatrale za nekakšne sile, ki delujejo centrifugalno glede na državo, v kateri živijo. V resnici pa gre samo za to, da se rešujejo manjšinski problemi kot taki. Naša politika teži za tem, da se državne meje »odpravijo«, ne pa da si prestavljajo in nato obdajo z bodečo žico. Ta načela veljajo pri nas za vse manjšine, pa naj bodo v Avstriji, v Italiji ali v Istri.
SREČANJE ČASNIKARJEV V LJUBLJANI
V Ljubljani se je začelo v ponedeljek, 18. t.m., srečanje časnikarjev iz Slovenije, Ko-roškei n štajerske, ter Furlanije - Julijske krajine. Odposlanstvi časnikarjev iz Koroške in Štajerske in iz naše dežele — v odposlanstvih so bili tudi štirje slovenski časnikarji — so bili gostje Društva časnikarjev Slovenije. Prvi dan obiska so si časnikarji ogledali industrijsko in trgovinsko cono v Ljubljani ter nove prostore časopisnega podjetja »Delo«. V torek je časnikarje sprejel predsednik slovenske vlade Stane Kavčič, ki je po pozdravnem nagovoru odgovarjal na številna vprašanja časnikarjev. Ti so si še ogledali prostore slovenskega parlamenta, Bled in zadnji dan tudi Novo mesto. Obisk se je zaključil v sredo zvečer. Podobno srečanje bo prihodnje leto v Trstu.
Tudi to srečanje spada v okvir splošnih prizadevanj za vedno večje poglabljanje najrazličnejših stikov med sosednimi narodi in državami, pri čemer tisk more in mora o-pravljati izredno važno vlogo.
Vladimir Grosman. V njem je poudaril, kako je slovensko odvetništvo opravljalo svojo družbeno in narodno funkcijo, ter se obrnil na mladi rod slovenskih odvetnikov in pravnikov, naj tako nadaljujejo.
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA CARLO GOLDONI TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju v 2 dejanjih (5 slik) Prevod in priredba v narečje J. B.
Režija: J02E BABIČ Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA V četrtek, 21. novembra ob 20.30 v dvorani »A.
Sirk« v Sv. Krilu v petek, 22. novembra ob 20.30 v dvorani »/. Gruden« v Nabrežini, v nedeljo, 24. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu, v nedeljo, 1. decembra ob 16. in ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici.
Za predstavo v Kulturnem domu imajo abonenti S. G. 50 odst. popusta Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav.
PREJELI SMO
V CELOVCU VZELI SLOVENCEM ENO OD KANONIŠKIH MEST
Te dni so na celovškem škofijskem ordinariatu sporočili, da so na kanoniško mesto, ki ga je imel rajni prelat Rudolf Bluml, imenovali novega kanonika, voditelja škofijske finančne zbornice, msgr. Zimolina. S tem so Slovencem vzeli eno izmed dveh kanoniških mest. Namesto Slovenca so imenovali nemškega Avstrijca. To so sicer nameravali storiti takoj po Blumlovi smrti, a je bilo treba, da je gosposvetski župnik Mucher prej razložil v knjigi svojo teorijo, da Slovencev ni več toliko, da bi bilo treba zanje dveh kanoniških mest. V tolažbo Slovencem so dekana Milloniga imenovali za častnega kanonika. S tem pa so Slovence zopet degradirali.
V zadevi najnovejše Mucherjeve knjige se je končno zganila tudi škofija in se v »Kirchenblattu« distancirala od nje, češ da je to pač Mucherjeva zasebna zadeva. Glede svetih Cirila in Metoda pa pravijo, da bo odločila znanost, koliko so Mucherjeve trditve pravilne. Ko sv. Cerkev že toliko let časti sv. Cirila in Metoda kot svetnika, je to stališče nekaj povsem novega — in čudnega.
Poročevalec
Iz Trsta
PREDAVANJE V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU
V soboto zvečer je bilo v Slovenskem kulturnem klubu v ulici Donizzeti predavanje, v katerem je Franc Jeza prikazal dijaški mladini, kako je nastalo njegovo etnološko-zgodovinsko delo »Skandinavski izvor Slovencev«, ki je izšlo pred kratkim v Trstu. Omenil je, kako se je začel zanimati za nordijske jezike med vojno v koncentracijskih taboriščih Dachau in Oberlingen ob Bodenskem jezeru, kjer je bil interniran skupaj z nekaterimi norveškimi študenti. Pozneje si je izpopolnjeval svoje znanje nordijskih jezikov, pri čemer je opazil nenavadno sorodnost mnogih slovenskih besed z nordijskimi, zlasti izrazov za stvari na kmetijah, kot npr. »parma«, ki pride iz staronordijske-ga izraza »barm« ali »barmr« — odprt prostor. In parma je res odprt prostor, v katerega spravljajo slamo in steljo.
Pozornost so mu vzbudili tudi razni očitno nordijski izrazi v slovenskih otroških in ljudskih pesmih, kot npr. »Ringa ringa raja« ali »Ti dreja ti dreja di drom« (droia — trajati, drom ali drom — dremati, sanjati). Očitno gre za nekdanje otroške pesmi in uspavanke. To ga je pripravilo do nadaljnjega študija.
Mladina je z zanimanjem sledila predavanju in postavljala nato inteligentna vprašanja, s katerimi je želela nadaljnjih pojasnil.
ODPRTJE PRENOVLJENE TRŽAŠKE KNJIGARNE
V soboto popoldne za 17. uro je povabilo vodstvo Tržaške knjigarne svoje prijatelje in redne
j goste na praznično odprtje svojih prenovljenih prostorov. Hkrati je razstavilo najnovejše pošiljke novih slovenskih knjig, pa tudi razne italijanske izdaje, revije, slovenske plošče, folklorne predmete in drugo.
V prijetnem in elegantnem vzdušju so se gost* je res prijetno počutili in z veseljem prelistavali nove knjige in zlasti obe kvalitetni tržaški slovenski reviji, »Zaliv« in »Most«
Razveseljivo je zlasti, da razpolaga Tržaška knjigarna zdaj tudi z dobrimi slovenskimi ploščami, med katerimi je omeniti zlasti novo veliko ploščo slovenskih ljudskih pesmi v izboru Maroltove, po strogih etnološko glasbenih merilih, ki more zadovoljiti najbolj zahtevne ljubitelje slovenske ljudske pesmi in folklore.
Zaradi pomanjkanja prostora je moral tokrat roman »Smrt v pomladi« odpasti.
NAGRAJENE RADIJSKE IGRE
CJ T^snikegci ----------
Delo mešanega odbora v Rimu
Od 7. do 17. novembra je imel svoje redne seje italijansko-jugoslovanski mešani odbor za izvajanje londonskega sporazuma, ki se tiče slovenske etnične skupine na Tržaškem in italijanske v Istri. Predsednik jugoslovanske polovice tega mešanega odbora dr. Zvonko 'Perišič se je v ponedeljek peljal skozi Trst in je dal nekaterim slovenskim časnikarjem pojasnila o raznih vprašanjih, ki so bila v Rimu na dnevnem redu.
Veleposlanik Perišič je poudaril pripravljenost in dobro voljo obeh vlad za pozitivno reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo obeh etničnih skupin, slovenske in italijanske v Jugoslaviji.
Na vprašanje, kdaj in kako se bo rešilo načelo uporabe materinega jezika v javnem življenju in z oblastmi, je odgovoril, da je to v Jugoslaviji stvarno že rešeno, ker se lahko Italijani poslužujejo tudi na sodnijah svojega jezika brez tolmača, ker morajo vsi sodni organi na ozemlju, kjer biva tudi italijanska manjšina, dobro poznati tudi italijanščino. Na Tržaškem ozemlju pa so v tem oziru še vedno odprta vprašanja, če izvzamemo v zadnjem mesecu zakonito imenovane tolmače za slovenski in srbsko-hrvatski jezik.
Kar se tiče dvojezičnosti javnih napisov, je Perišič pojasnil, da izraža svoje osebno mnneje, da se bo tudi to vprašanje rešilo v bodočnosti pozitivno, ne samo načelno, ampak tudi stvarno.
Najbolje kaže glede kulturnih izmenjav,
Dolinski župan je na vprašanje svetovavca Slovenske skupnosti Mirka Žerjala iz oBljunca, ki ga je postavil na seji občinskega sveta dne 8. t. m., v zvezi z zaposlitvijo domačinov, zlasti mlajših, v novi tovarni Grandi Motori, odgovoril, da ni še ničesar na vidiku; na vsak način pa da bo tovarna uporabljala le strokovno kvalificirane ljudi, katerih pa trenutno v občini skoraj ni.
To stališče je neosnovano iz sledečih razlogov:
1. v dolinski občini je precejšnje število stro kovno kvalificiranih delavcev Slovencev. Gre namreč za naše delavce, ki so ali so bili zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in v drugih visoko kvalificiranih obratih. Mar naj razumemo županovo izjavo, da bodo ti naši delavci ostali na cedilu po zaprtju Sv. Marka? Ali se ni stalno govorilo — tudi na občini v Dolini — da je treba pristati na gradnjo Grandi Motori v Boljun-cu, da bi v njej dobili zaposlitev delavci ladjedelnice Sv. Marka?
2. Velikanski obrat, kot bo Grandi Motori, nuj no potrebuje tudi manj kvalificirano delavsko silo (sluge, vratarje, pismonoše, vrtnarje itd.). Mar ne bi bilo pametno pomagati domačinom, ki bi lahko prišli na ta mesta?
3. Stališče, ki ga kritiziramo, nam dokazuje, kako prehitro vržejo nekateri puško v koruzo in se vdajo izjavi, ki pride od »zgoraj«. Najprej so rekli, da tovarne Grandi Motori ne morejo graditi pri Orehu, in nekateri so jim takoj »verjeli«. Zdaj pa sami vidijo, da so naleteli pri Boljuncu na večje težave, kot bi jih imeli pri Orehu. Velekapitalisti so se izgovarjali na tla, da ne odgovarjajo v Nogerah. Zdaj, ko so naleteli v Boljuncu na blato, pa vsak otrok vidi, da so boljunska tla mnogo slabša kot pri Orehu (tam, kjer je bilo pred leti celo letališče). Ce upoštevamo samo prevozne stroške boljunske zemlje k Orehu, lahko trdimo,
ki se bodo še stopnjevale. Uspešne so bile tudi pobude za šolstvo, ker bodo razpisani natečaji za slovenske učitelje in profesorje. V Trstu se bo pa še posebej ustanovila slovenska strokovna šola industrijske smeri že v prihodnjem letu. .
Iz vsega naštetega se more sklepati na prijateljske odnose in na sodelovanje v mešanem odboru; obenem pa tudi na še vedno počasno reševanje celo obrobnih predlogov. Izleti, izmenjavalni nastopi kulturnih skupin z obeh strani, reševanje nekaterih šolskih vprašanj, napisi na križiščih v nekaterih občinah, imenovanje nekaterih uradnih tolmačev, vse to še daleč ne zadostuje za ureditev in vzpodbudo kulturnega življa in rasti posameznih etničnih skupin.
Ne smemo pozabiti, da velja Londonski sporazum le za Tržaško ozemlje, za slovenski etnični skupini na Goriškem in v Beneški Sloveniji pa ne. Zaradi te zemljepisne omejitve delovnega območja mešane komisije se torej pravno priznava razlika — dvojna ali celo trojna — glede slovenske narodnostne manjšine v Italijanski republiki. Že tu se delajo ovire za pozitivni popolni razvoj in in življenje obeh etničnih skupin, v prvi vrsti slovenske v Italiji, ki ne živi samo v tržaški, marveč tudi v goriški in videmski pokrajini
Drugo pa je uvedba slovenščine tudi v javne urade. Ob tej pripombi se moramo kar žalostno nasmehniti, če se spomnimo, da so smeli naši očetje že pred sto leti pošiljati na sodnije in druge javne urade vse vloge
da bi z manjšimi stroški lahko razrili področje pri di Orehu in napravili kamnita tla.
4. Ta izjava je zgrešena tudi s širšega manj šinskega stališča. Vprašanje razlaščevan ja manjšinskega ozemlja ima namreč tudi svojo teoretično plat, ki bi jo morala dolinska občinska uprava poznati.
»Od sleherne industrializacije bi' 'morala' imeli koristi tudi naša narodna manjšina. Zato je treba ustvariti potrebne kadre, manjšino prekvalificirati. Vsaka druga industrializacija le izpodkopava in razkraja avtohtono narodno manjšino« (Most, št. 11/66 stran 72)
Če zares ne bi imeli »strokovno kvalificiranih ljudi«, bi morala občina preskrbeti za ustrezno prekvalifikacijo domačinov. Časa je še dovolj, saj smo komaj pri odvažanju zemlje.
5. Sc najbolj pa je to zgrešeno s splošnega manjšinskega stališča taka javna izjava, da smo zamejski Slovenci nesposobni, da bi bili ali poslali »strokovno kvalificirani ljudje«. Tako tolmačenje pa bi bilo naravnost žaljivo za našo narodno skupnost.
oPleg tega pa bi bilo treba upoštevati manjšino kot celoto in ne r. • omejiti na neresnično trditev, da v dolinski o' mi ni» »strokovno kvalificiranih ljudi«. Taka tovarna« potrebuje tudi uradniško osebje (knjigovodje, tipkarice ipd.) in ne bi bilo napačno, če bi naši izobraženci našli v njej zaposlitev '(še preden pride do »globalne rešitve« vprašanj manjšine). Razen tega pa ima manjšina tudi lepo število inženirjev, višjih strokovnjakov itd.
Dolinska občinska uprava ima v rokah »škarje in platno«, da nekaj doseže za našo narodno skup-' nost, za Dolinčane in za zamejske Slovence sploh.
Dolinska občinska uprava, ki jo sestavljajo ko-, munistični in socialistični svetovavci, bi sc morala torej točno držati teh pogojev in sklepov. B.
tudi v slovenščini, medtem ko se danes komaj upamo zahtevati to drugod samo po sebi razumljivo državljansko pravico. Podobnih diskriminacij bi mogli navesti še dolgo vrsto, četudi si mešani odbor prizadeva, da bi reševl celotno problematiko etničnih manjšin v duhu dobrega sosedstva obeh držav.
ŽALOSTEN DOGODEK NA PROSEKU
V nedeljo dopoldne se je pripetil na Proseku žalosten dogodek, ki ga je zakrivila živčna bolezen. Silvia Starc, 27-dekle je z nožem zabodlo v hrbet svojo mater Bruno. Na srečo rana ni huda in bo mati ozdravela v dveh tednih. Dekle, ki je po dogodku pobegnilo, so prijeli in odpeljali v psihiatrično bolnišnico.
SMRTNA NESREČA ŽELEZNIČARJA
Pri opravljanju svojega dela se je smrtno ponesrečil na železniški postaji na Opčinah 38-letni železničar Pasquale Stefanucci. Povozil ga je vlak, ko je padel pri prehodu čez tire. To je že druga taka nesreča v kratkem času na openski postaji.
—•—
V sredo zvečer je priredil mladi violinist Žarko Hrvatič lepo uspel recital v mali dvorani Kulturnega doma.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v soboto, 23. novembra ob 21. uri v Kulturni dom na
KONCERT PARTIZANSKIH PESMI
ki jih bo pel pevski zbor »Vasilij Mirk«
Rezervacija vstopnic na sedeju SPZ, ul. Geppa 9 ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
LHinie&liii m&oe#i§§c*
Sovodnje NI SREDSTEV
V grapah in strminah pod Matajurjem še vedno životarijo ljudje v vasicah in zaselkih, do koder sploh še ne vodijo prave poti. Mnoga človeška naselja v tej občini so zlasti v tem času prav odrezana od sveta.
Marsikje se res kaj dela in popravlja. Včasih pa sredi dela zmanjka denarja, ali pa se z deli zaradi tega niti ne začne.
Tak slučaj se je pojavil tudi pri cesti, ali bolje rečeno slabi poti, ki pelje iz Sovodenj v hrib na Strmico in od tod dalje do Matajurja. Pokrajinska uprava, ki ima skrb za to cesto, je že ob koncu oktobra razpisala natečaj za oddajo cestnih del in asfaltiranja Pri uradni licitaciji pe ni bilo nobenega podjetnika. Ponudeno osnovno plačilo za vsa dela na tej cesti se je zdelo vsem prenizko.
In tako bo nevarna pot do Matajurja ostala taka kot doslej oziroma se bo še bolj ugre-zovala.
Fojda NOVO IN STARO
V našem drugem naj večjem občinskem zaselku, v Čampeju, so v zadnjih mesecih dogradili novo in lepo urejeno župnišče. Trajalo je precej časa, da so cerkvene in svetne oblasti uvidele, da je nova farna stavba res nujno potrebna.
Župnišče je blagoslovil videmski nadškof ob udeležbi različnih deželnih in pokrajinskih predstavnikov, med katerimi je bil tudi čedadski župan senator Pelizzo. Zadnje čase je Pelizzo navzoč povsod, kjer se kaj novega zgradi in blagoslovi. Tudi k oblastem čez mejo gre rad v goste in na posvet, kar naši ljudje odobravajo. Prav tako pohvalijo tudi
Zgrešeno in neosnovano stališče
OBČINSKI UKREPI
V ponedeljek zvečer so se zbrali gor iški mestni svetniki k redni občinski seji. Na dnevnem redu sta bili poglavitni točki zgradba hiš za ljudska stanovanja in pravilnejša razvrstitev ter pomnožitev mestnih lekarn.
Pri razpravi o novih lekarnah se je vnela živahna polemika. Gre namreč za to, da se pomnoži število lekarn od sedanjih devet na enajst, med temi ena občinska, in da se sorazmerno pravilneje razmestijo po občinskem ozemlju.
Zadeva o zgradbi osemnajstih ljudskih stanovanjih v ulici Garzarolli je bila sprejeta soglasno. Stroški za dve hiši bodo znašali nekaj kot 99 milijonov lir. Svetovalec Sfiligoj je zagovarjal takojšnjo izvedbo načrta, ker je v Gorici še dosti družin nastanjenih po nezdravih kleteh in podstrešjih.
Na koncu seje so odobrili še 32 členov od 65, ki sestavljajo pravilnik občinskih podjetij. Nadaljevali bodo to razpravo pri eni bližnjih sej, kjer bodo dokončno sprejeli tudi odborov sklep o prevzemu mestnega avtobusnega prometa.
OBMEJNI PREHODI
V mesecu oktobru so obmejni prehodi na goriškem odseku precej narastli v primeri s septembrom. Našteli so 1,021.220 obojestranskih prehodov, čez mejo je šlo zlasti precej skupin, romarskih in izletniških. Na porast so vplivali tudi mednarodni železniški
* Kamvl^lia dolina
senatorjevo brigo za naše kraje in nova javna dela.
Po naših krajih pa je že tako, da se rado Pozabi na bolj skrite kraje, kjer bi tudi morali zapeti »pikoni« in žerjavi, a vendar vse ostane pri starem. Tako je pri cesti iz Ronk v Čampej, že pred časom so jo sicer popravili in asfaltirali. Pozabili pa so na mostiček, ki pelje na sredi tega cestnega odseka čez hudournik Grivo. Most je precej pokvarjen in kaka večja povodenj ga bo odnesla, lepo urejena cesta pa bo ostala brez pomena. Treba je misliti na nov mostiček ali pa še novo cesto opustiti. Pa še marsikaj drugega starega bi bilo treba vzeti v poštev za popravila.
Grmek POSLEDICE DEŽEVJA
Po vseh podmatajurskih dolinah je povzročilo zadnje deževje precej škode zaradi poplav, še več pa najbrže zaradi zemeljskih usadov, ki so zakrivili tudi zastoj prometa. Vsako leto trgajo bregove razpenjeni hudourniki izpod Kolovrata in bližnjih gričev, Me samo, da je letina slabša zaradi neprestane vlage, tudi vode odnašajo še tiste bor-ne zaplate zemlje, kolikor je moremo obdelati. Tudi ceste v naši občini je tu pa tam zasulo, ker so se premočena pobočja vsula nanje.
TTnravne oblasti si prizadevajo, da bi se Kaj storilo proti tem neprestanim težavam, ki ovirajo promet in bodo morda kdaj ter-iale še žrtve. Zato je šel pred nedavnim naš žuDan, obenem z dreškimi zastopniki, v Trst Posredovat. Oglasili so se pri deželnem odporništvu za javna dela, kjer so prejeli zagotovila, da bodo vse cestne okvare v najkrajšem času popravili. Upamo, da bodo obljube to pot izpolnjene.
prehodi, ker je trbiška proga zaradi mosta v Dogni pokvarjena in bo prvi vlak stekel čezenj v prvem tednu decembra.
Povečali so se tudi prehodi na obmejnih prelazih v Beneški Sloveniji. Njih število je narastlo na 315.654 ljudi v smeri proti Sloveniji in obratno. Na prvem mestu so vedno prehodi pri Stupici.
STAVKA DRŽAVNIH URADNIKOV
V ponedeljek proglašena stavka državnih uslužbencev je dosegla v državi precej visoko udeležbo prizadetih.
Drugačna pa je bila udeležba pri stavki v goriški pokrajini. Na poziv za stavko je odgovorilo približno 40 odstotkov državnih uradnikov; od 2755 državnih nameščencev jih je stavkalo 1115.
Napovedana je stavka srednješolskih profesorjev za prihodnjo sredo 27. t. m., ker se niso udeležili te stavke. Kaže, da bo število stavkajočih visoko tudi na Goriškem, ker so mnoge upravičene zahteve profesorjev še neizpolnjene.
Stavkali bodo tudi profesorji slovenskih srednjih šol.
Pevma ZOPET POGREB
V soboto smo pokopali sovaščana Jožefa Bavčarja. Umrl je v četrtek v 68. letu starosti v goriški bolnišnici. Po poklicu je bil mizar, in sicer prav dober mojster v svoji stroki. Saj so ga klicali cel6 v Ljubljano na delo in po raznih samostanih. Pokojnik je bil dober, veren, pošten možak, ki sta mu bila prva skrb delo in družina. Vzgojil je tri otroke, od katerih sta dva že poročena. Sin Jože je že prevzel očetovo obrt. Dobro sosedstvo z rajnim je pokazalo tudi veliko število pogrebcev, čeprav je bil pokop določen za pol treh popoldne. Prisrčne besede v slovo dragemu rajnemu je spregovoril domači župnik. Pokojnemu sosedu želimo mirni pokoj, ženi in otrokom pa nebeške tolažbe ob hudem udarcu.
Sovodnje
DOMAČI PRAZNIK
V nedeljo smo praznovali farni praznik svetega Martina. Na ta praznik se vaščani zahvalijo Bogu tudi za letne pridelke v cerkvi in na prostem. V ta namen napečejo gospodinje hlebe kruha, fantje pa naberejo vina, ki ga udeleženci hvaležnice pokušajo pred cerkvijo. Obenem blagoslovi domači župnik tudi kmečke stroje in vozila.
Letos je slabo vreme nekoliko zavleklo vso slavnost na prostem, ki se je začela šele
ob enajsti uri. župnik Komac je v spremstvu gospodov Eržena in Juraka opravil blagoslov desetih traktorjev in vrste vozil, ki so se uvrstila na trgu. Nastopiti bi bila morala tudi godba na pihala iz Farre, a je njen nastop zaradi slabega vremena odpadel.
Zato so se pa občani zbrali v prosvetni dvorani, kjer sta bila pripravljena kruh in vino za pokušnjo in za oceno, kateri pridelovalec ima boljšo kapljico. Sovodenjski kmečki praznik se je že tretje leto spojil s farnim.
KULTURNI VEČERI
Prejšnji petek je imel v klubu »Simon Gregorčič« napovedano predavanje radijski časnikar iz Ljubljane Drago Košmerlj. V precej polni dvoranici je pozdravil gosta klubov zastopnik Waltritsch. Košmerlj je že znan goriškim rojakom, odkar je bil v Trstu dopisnik ljubljanskih listov. Govoril je o zadnjih dogodkih v češkoslovaški in o sovjetski zasedbi. Predavanje je bilo zelo temperamentno in obenem ostra obsodba sovjetske imperialistične politike.
Po Košmerljevem govoru se je razvila zanimiva in celo tu pa tam ostra debata, ker je eden prisotnih zagovarjal sovjetsko zasedbo. Večer je bil zanimiv tudi glede na obisk. Navzoči so bili ljudje različnih nazorov.
Ob koncu živahnega večera, ki je trajal nad dve uri, je klubov predsednik povabil poslušavce k jutrišnjemu petkovemu večeru, ko bosta govorila Filibert Benedetič in Josip Tavčar o letošnjem delovnem načrtu Slovenskega gledališča iz Trsta. Nastopili bodo tudi gledališki igravci z recitacijami.
Tsti večer bo odprta v klubovih prostorih tudi slikarska razstava našega znanega mojstra Andreja Kosiča.
VESELO MARTINOVANJE
V nedeljo popoldne so imeli člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva iz Gorice prav veselo martinovanje na Lokvah v hotelu Polda-novec. Zbralo se je precej udeležencev, posebno mladine. Prišli so tudi planinski predstavniki iz Ljubljane in Nove Gorice.
Veseli večer je začela tajnica Smetova s pozdravom gostom in domačim članom. Sledil je razgiban spored s tombolo, okusno večerjo s plesom. Snemavec ljubljanske televizije je naredil več posnetkov, ki jih bomo videli na zaslonu.
Dobro razpoloženi udeleženci so odhajali še v kasnih urah s te prireditve, ki je zaključila poletno delovanje goriškega SPD.
JADRANSKI KOLEDAR
Jadranski koledar za leto 1969 bo v bližnjih dneh v razdeljevanju pri goriških poverjenikih in v knjigarnah.
(P*t) ti 2' f l tti tl tl	TT W w g ^	_
URARNA IN ZLATARNA IS U JLiA (jTvJ J
USTANOVLJENA LETA 1008
Ae pAipoAoen 2n cithiAlt v fii(piiO(t//piii7i pMfokiii it CaAtiuccileui ulici 49 » fgc*'tit‘a - Tel e f cm 5G57
Zastopstvo "LONGIINIES"
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Knjiga9 ki je bila vredna čakanja
Za prevodom celotnega sv. Pisma, ki smo ga Slovenci dobili med leti 1959 iin 1961 v skoraj bi rekli neprckosljivi izdaji, saj je lahko priča, na kakšni višini so biblične vede na Slovenskem, ga verjetno ni dela s področja teologije, ki bi ga ljudje tako pričakovali, obenem pa znanstveniki tako vneto, globoko in prizadeto sestavljali, kakor je to '»Leto svetnikov«, katerega prva knjiga je pred kratkim izšla.
Zbirke življenjepisov svetnikov med Slovenci niso tako redke, vendar so bile vse več ali manj nedosegljive, ali vsaj težko dosegljive. To je veljalo za vse dosedanje tri izdaje, vključujoč tudi doslej najzanesljivejšo Zoretovo in njegovih sodelavcev (Kovačiča, Jereta, Jakliča, Lovičnika, Fr. Uše-ničnika), ki je začela izhajati sredi prve svetovne vojne leta 1917 pri Mohorjevi družbi. To delo je v zadnjih letih (po 1961) dopolnjeval in nanovo izdajal le v ciklostilno razmnoženi izdaji p. Mavri-cij Teraš OFM.
Na novo izdajo je bilo treba misliti in zdaj imamo pred nami njen prvi zvezek, eno četrtino, popis življenjepisov svetnikov za mesece od januarja do marca. Izdajo sta pripravila dr. Maks Miklavčič in prof. Jože Dolenc, izdajo pa je prevzela Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani.
Nova izdaja sc seveda od ostalih tako močno razlikuje, ne le po obravnavi posameznih vsebin, marveč po celotnem konceptu, da predstavlja — lahko rečemo — kar unikum na Slovenskem in po vsej vernetnosti tudi še za kak drug narod.
Predolgo bi bilo opisovanje vse prednosti novega podjetja, vendar mimo vsaj nekaterih številk ne moremo, da bi si bolje predočili, kako veliko delo pomeni ta podvig.
V prvi knjigi je obdelano kakih 220 svetnikov in godov (delo prinaša namreč tudi Gospodove in Marijine praznike). Sele če pomislimo, da so morali pisci vse, ali skoraj vse razen prav majhnih malenkosti na novo sestaviti, spoznamo, kako o-gromno in zahtevno delo je bilo potrebno, da smo dobili tako vredno knjigo v roke. Vsi življenjepisi so obdelani sodobno, se pravi po vseh navodilih, ki jih je v tej zvezi izdala Cerkev v zadnjih letih, še posebej po Janezu XXIII. Opuščeno je to, kar je bilo nekoč le legendarna pripoved, pa se danes
zgodovinsko kritično ne da več zagovarjati. Svel-! niške postave so tako nekako »očiščene« vse navla-1 ke, ki se je v stoletjih ali po posameznih pokraji-' nah na njih nabrala. Zažareli so v novi luči, prikupni in vabljivi so postali, vsi nekam bolj počlo-
večenj, tako podobni	nam, da nas kar	mika,	ko
knjigo preberemo da	bi jih zares	posnemali,	saj
so živi ljudje in ne	odmaknjene	sohe	ali kipi z
osladnimi linijami in	barvami.
Da bi delo vsebinsko in kritično še bolj pridobilo, so na koncu vsakega življenjepisa navedeni viri, pri nekaterih pa sledi še duhovno napotilo ali »zgled«. Pri nekaterih imenih (npr. pri Spreobrnjenju sv. Pavla) pa je pridana tudi cela štu-
dija o posameznih čudežnih ali drugih dogodkih in postaja vrednost knjige od strani do strani večja.
Knjiga je bogato ilustrirana. Najprej je treba omeniti veliko celostranskih prilog; nekatere so tudi večbarvne. Vsi motivi, svetniki ali prizori so vzeti iz slovenske slikovne zakladnice. Le v primeru, da ta ni imela na razpolago podobe svetnika, je prišlo v poštev tuje delo. Posebne pozornosti je vredna serija vinjet, delo arh. V. Scagnet-tija.
Za zunanjo opremo je okusno poskrbel arh. Tone Bitenc, izbor slik je izvršil dr. Emilijan Cevc, barvne fotografije pa posnel M. Kambič. Delo je zares vzorno natisnila tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani.
In končno: naklada je 25.000 izvodov!
Avtorjem in vsem oblikovalcem gre tokrat pohvala, ki ji trenutno ne moremo najti besed. Da bi delo le naglo napredovalo, kakor pišejo v uvodu!	S.	R.
DELO O PLEČNIKU
V septembru 1968 je izšla v Založbi Obzorja v Mariboru knjiga Dušana Grabrijana o največjem slovenskem arhitektu, univerzitetnem profesorju Jožetu Plečniku pod naslovom »Jože Plečnik in njegova doba«.
Avtor te knjige, pokojni inž. arh. Dušan Grabrijan, izredni profesor na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je bil edne prvih treh diplomant-tov profesorja Plečnika. Bil je njegov občudovalec, a obenem tudi vnet iskalec novih poti v arhitekturi. In ravno s tega stališča je treba pristopiti k tej zapuščini, ki je nastajala iz Grabrijanovega širšega koncepta do pojavov v novi arhitekturi in do vzorov, ki jih je prejel od svojega profesorja. Po enoletnem bivanju na Ecole des beaux arts v Parizu se je po kratki zaposlitvi v Ljubljani preselil v Sarajevo, kjer je delal kot profesor na tehnični srednji šoli od 1930 do 1945. Tedaj se je vrnil v Ljubljano in delal naprej kot docent in nato kot izredni profesor na tehnični fakulteti v Ljubljani do svoje smrti 1. 1952.
Grabrijan je bil dober in navdušen poznavalec idej Le Corbusiera in je v Sarajevu našel v stari bosensko-islamski arhitekturi nekatere podobne rešitve kot v sodobni. Tako je z zavzetostjo bojevnika za napredno arhitekturo prvi odkril vrednote
Jlible med nami ni obupan
**
Francoski kulturni tednik »Le Figaro Litteraire« je prinesel dolg članek mladega češkega pisatelja Jana Beneša pod naslovom »Njihovi topovi ne bodo premagali naših idej«, v katerem je prikazal svoj pogled na položaj na Češkem po sovjetski zasedbi.
Jan Beneš je eden tistih številnih čeških in slovaških pisateljev, ki so si po sovjetskem vdoru v njihovo domovino poiskali zavetje v tujini. V tujino se je zatekel, kot znano, tudi Vladislav Mnačko, ki se je bil šele malo prej vrnil iz prostovoljnega pregnanstva v Izraelu, s katerim je protestiral proti temu, da je prejšnja češkoslovaška vlada, to je Novolnyjeva, tako hlapčevsko držala s Sovjeti proti Izraelcem, ko so planile po njih združene arabske vojske. Jan Beneš pa si je poiskal skupaj z ženo in otrokom zavetje v Parizu. Zdaj je star 32 let, vendar že uživa sloves kot pisatelj, pa tudi kot pogumen bojevnik za svobodo. Bil je zaprt, ker je sodeloval pri protestni akciji proti aretaciji in obsodbi Sinjavskega in Daniela v Sovjetski zvezi. Nedavno je objavil dve pomembni zbirki novel: wKot jata vrabcev« in »Situacije«.
V svojem članku pravi Jan Beneš med drugim, da je nekoliko težko definirati današnjo češko literaturo, po komaj sedmih mesecih svobode, kateri je sledila okupacija. Vendar je treba reči — nadaljuje — da se ni češka literatura, kot tudi ne češka kultura na splošno, nikoli zapirala v slonokoščeni stolp. Vse, kar je pokazala v tistih sedmih mesecih svobode, ni bila posledica neke nagle spremembe, ampak nasprotno, izraz volje, da prikazuje in izpričuje resnico. Temu hotenju pa se ni nikoli odrekla niti pod Gottwaldovim in Novotny-jevim režimom. Jan Beneš potem našteva razna obdobja boja, ki ga je vodila češka literatura za
svobodo. Zanimivi sta v tej zvezi zlasti epizodi z revijo »Tvar« in z resolucijo Društva čeških pisateljev proti aretaciji Sinjavskega in Daniela. Ko je centralni komite komunistične partije odstavil proti koncu leta 1965 dva člana uredništva revije »Tvar«, se je vse uredništvo temu uprlo, z glavnim urednikom vred, ki je bil član partije. Nabrali so nekaj sto podpisov proti diktatu o odstavitvi, vendar vse to ni nič pomagalo. Revija je morala prenehati izhajati, češ da ni več denarja zanjo. Februarja 1966 pa se je ogromna večina pisateljev, posebno mladih, uprla neki servilni resoluciji odbora pisateljskega društva in sprejela lastno resolucijo, s katero je odločno obsodila obsodbo Sinjavskega in Daniela.
Ko so hoteli mlajši in napredni pisatelji odstaviti stari, konservativni odbor pisateljskega društva, je bil Benes, eden voditeljev mlajših, 20. avgusta 1966 aretiran in obtožen cele vrste navadnih kriminalnih dejanj, ki jih ni nikoli zagrešil. Celo odboru mednarodnega PEN kluba, ki je interveniral, so zatrjevali, da je Beneš kriminalec. Toda prišel je 4. januar 1968, Novotnyja je zamenjal v vodstvu partije Dubček in 22. marca je moral Novotny odstopiti tudi kot predsednik republike. Zadnji akt, ki ga je podpisal, je bila pomilostitev za Jana Beneša. Po 19 mesecih ječe je bil spet svoboden.
O sedanjosti pravi Jan Beneš: »Nisem obupan in nihče med nami ni obupan, kajti vsakdo ve, da pregrada ne more ustaviti toka reke. Vsi vemo, kdo smo, kakšen je naš položaj in za kaj gre... Trenutno je češka literatura — kot vsa Češkoslovaška — pod vplivom šoka in v nevarnosti. Vendar pa nikakor ni v zadregi, kakor so v zadregi tisti, ki ne poznajo drugačnega zadnjega argumenta kot tanke in nasilje.«
arhitekturne dediščine v Bosni, Makedoniji in deloma tudi v Sloveniji, toda vedno kreativno s stališča sodobnega arhitekta. »Izhajati iz lastne zemlje in upoštevati pridobitve sodobne arhitekture«, je bilo njegovo geslo, ki odseva iz njegovih številnih člankov (okoli 100) in knjiig: »Sarajevo in njegovi trabanti« (Tehnični vjesnik, br. 5, 1942, Zagreb), »Makedonska kuča ili prelaz stare oriental-ne u europsku kuču« (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1955), »Arhitektura Bosne i put u savre^ meno« (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1957), Prvotni študiji pod naslovom »Oricntalna hiša v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno« je po Grabrijanov! smrti dodal arh. Neidhardt še svoje delo in spremenil naslov knjige. Knjigo »Kako je nastajala naša sodobna hiša« (Mladinska založba, Ljubljana 1959) je Grabrijan namenil mladi generaciji. Namen te zadnje knjige je podati celotno gradivo iz zapuščine, ki naj bi prispevalo h globljemu poznavanju arhitekta Plečnika in osvetlilo njegovo delo na prvi slovenski visoki šoli za arhitekturo.
Iz kulturno zgodovinskega stališča je najdragocenejše poglavje »Plečnik in njegova šola«, ki ga je Grabrijan sam uredil. V njem nam je ohranil Plečnikov pogled na svet, umetnost in sodobnike in sicer z originalnimi Plečnikovimi izjavami, pismi in predavanji, namenjenimi njegovim prvim učencem od 1920 do 1925.
Od študija na fakulteti pa do smrti je Grabrijan zvesto spremljal Plečnikovo delo. Članke je pisal priložnostno ob raznih Plečnikovih jubilejih ali ob izvajanju njegovih važnejših del. Iz njih odsevajo navdušenje za Plečnika in njegove stvaritve, strokovna presoja njegovih kvalitet in poskus kritičnega obravnavanja njegovih najbolj znanih stvaritev. Sam je objavil le tri članke, vsi drugi so iz zapuščine in so zvest prepis originalnih, na več mestih težko čitljivih konceptov-rokopisov. Besedilo je uredila, sestavila opombe k tekstu in (Nadaljevan/« na 7. strani)
Kulturno novi o o
Slovenski pisatelj Stanko Majcen je obhajal pred kratkim svojo oscmdesedletnico. Zdaj biva v Mariboru. Njegovo izredno pisateljsko vrednost so odkrili šele v zadnjih letih, kar je v veliki meri zasluga znane slovenistke dn literarne zgodovinarke Marije Boršnik. Ta je uredila dve knjigi njegovih izbranih del, ki so izšla pri založbi »Obzorja«.
☆
V Buenos Airesu je izšla knjiiga »Zdomski živžav«, berilo za 3. in 4. razred slovenskih osnovnih šol v zdomstvu. Knjiga šteje 168 strani in je bogato ilustrirana. Namenjena je otrokom slovenskih izseljencev, kot nadomestilo za slovensko osnovno šolo. Istotam je izšla peta knjiga zbornika »Vrednote«.
☆
V sodelovanju med Mladinsko knjigo v Ljubljani in založbo dr. Trofenika v Munchcnu bo izšla letos faksimilirana izdaja Dalmatinove biblije iz leta 1584, ena izmed knjig, ki pomenijo temeljne kamne slovenske književnosti.
I Ulil’ 11 j Sl I’ l<
Zboljšanje našega goveda
izvodnost svojih krav. Tako bi izvedel mar-
Zaradi nizke cene mleka in neustrezne cene goveje živine je vprašanje, kako je s kvaliteto naše živine, toliko bolj umestno. Toliko je nevšečnosti, ki tarejo naše živinorejce, da se nam zdi poleg poudarjanja nujnosti, da pride do mlekarske zadruge in zadružnih hlevov, zelo potrebno ugotavljati tudi že precej staro resnico, da je izhod iz krize možen tudi z zboljšanjem kvalitete goveda. Najboljše govedo daje veliko mleka, s čimer omogoča donosno gospodarjenje. Da pa lahko rečemo, da je kaka krava res kvalitetna, Potem je potrebno, da daje tista krava vsako leto tele. Komaj s tem nam da pravo potrdilo o svoji kvaliteti. Donosna reja molznih krav in predvsem mesnega goveda namreč zahteva, da bi imela krava vsako leto tele
Slabo govedo je treba izločiti
Medtem, ko nekateri opuščajo živinorejo ali tarnajo, kot da bi bilo pred durmi množično opuščanje tega sektorja, se nam zdi potrebno poudariti pomen zboljšanja našega goveda. Delo naših živinorejcev bi moralo bolj kot doslej temeljiti na selekciji. Ne smemo pozabiti, da so cene, tudi glede na kvaliteto, precej izenačene. Toliko bolj je Potrebno vedeti, kakšne krave kupujemo oziroma redimo v hlevu. Slaba krava prinaša skoraj same stroške, daje malo mleka in še nekvalitetno, podvržena pa je tudi boleznim, zato niha tudi njena plodnost. Slabega go veda bi ne smeli držati v hlevu.
Plodnost in pripusti
Živinorejec bi moral dobro poznati svojo divino, moral bi vsak dan slediti njeni proizvodnosti (jo torej beležiti v hlevsko knji-t=°), paziti bi moral na njeno plodnost. Zapisovati bi moral v hlevsko knjigo tudi dan, ko postane krava breja, in dan, ko oteli. Kakšen koli odklon od redne obrejitve pomeni, da so v plodnosti nastale določene motnje, katerih posledica je večja ali manjša gospodarska škoda. Ta se izraža v izgubi mleka in mesa ter v predčasnem zakolu živali, ki je '/aradi jalosti postala neproduktivna.
Od goveda pričakujemo torej veliko mleka in dosti kvalitetnega mesa. Da bi to dosegli, moramo skrbeti, da bo krava vsaj tri mesece po porodu spet bre/a, kar pomeni, da poporodni premor ne sme trajati več kot *ri mesece. Vsako podaljšanje te dobe zmanj-štije gospodarnost v govedoreji.
Treba je torej doseči zboljšanje goveda r>a splošno, torej goveda v vseh naših hlevih. Bolj koristno je imeti kravo, ki redno oteli, kot pa tako, ki daje sorazmerno precej mleka. Veliko krav, ki ne kažejo redne plodnosti. samo nerentabilno redimo v hlevu, kar veča Proizvodne stroške. Ni dovolj, če upoštevamo plodnost, ki jo je imela krava pred leti, gledati je treba tudi na njeno sedanje stanje. Ce krava ni plodna, je zaman pričakovati, da bo nekega lepega dne postala spet plodna
Pomen selekcije
"Zaradi vsega tega se nam zdi nujno poudarjati pomen selekcije in kontrole. Vsak kmet bi lahko poleg enomesečne kontrole, ki jo izvaja kontrolor združenih živinorejcev, lahko še sam zapisoval v hlevsko knjigo pro-
1 sikaj zanimivega o svoji živini, mnogo laže bi doumel vez med prehrano in proizvodnjo ter počutjem živine na spošno, bolje bi spoznal njeno odpornost itd. živinorejec bi tako sproti ugotavljal, kako kaka krava reagira na razne vplive. Poleg ugotavljanja dnevne količine mleka, bi živinorejec moral beležiti tudi njeno plodnost, če krava postane breja najkasneje tri mesece po porodu, imamo jamstvo, da je prav verjetno tudi redno plodna.
Seveda tudi to ni dovolj. Če hočemo ohraniti redno plodnost, moramo skrbeti za pravilno prehrano, za snago v hlevu, za pravilno nego živali, posebno pri porodu, skrbeti je treba tudi za pravilno vzrejo telet itd
Hlevska knjiga
Hlevska knjiga še ni našla poti v naše hleve. Tudi to bo treba urediti. Če hočemo torej imeti boljše krave od povprečnih, bomo morali redno ugotavljati donosnost, to je proizvodne sposobnosti krav in jih načrtno pripuščati. Hlevska knjiga nam bo omogočila pravilno odbiro. To pa zahteva dolgotrajno in nepretrgano delo v sodelovanju s selekcijsko službo. Brez sodobno urejene hlevske knjige pa se tega ne bo dalo doseči.
—0—
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti, do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroke kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ
TUDI V PARMI ZMAGA BORA
Borovi odbojkarji so preteklo soboto prvič v letošnjem prvenstvu nastopili izven Trsta. V goste so šli k zelo močni ekipi Mazzoni iz Parme, ki je lani zasedla odlično drugo mesto v skupini in ji torej le za las ni uspel vstop v prvo ligo. Naši fantje so v tej tekmi zaigrali res superlativna Kljub temu da so stopili na igrišče skoraj naravnost z vlaka, so že v prvem setu popolnoma zmedli presenečene domačine.
Napad plavih je bil izredno učinkovit, medtem ko je obramba domačinov precej šepala. Poleg tega so slednji spočetka nekoliko podcenjevali goste, kar se jim je seveda hudo maščevalo. Borovci so v tem prvem setu povsem gospodovali na igrišču in ga gladko osvojili s 15:3.
Drugi set je bil najbolj razburljiv. Domačini so v začetku ostro pritisnili in že povedli z 10:5, a borovcev to ni spravilo iz tira. Igrali so mirno, koncentrirano, prisebno in po lepi borbi je bil tudi ta set njihov. Vodili so tako z 2:0 v setih proti moštvu, ki je na domačih tleh računalo na gotovo zmago. Take izredne prilike za končno zmago plavi niso hoteli zamuditi. Tudi v tretjem setu so igrali odlično, medtem ko se je domačinov lotila živčnost in razpoloženim gostom nikakor niso mogli do živega. Borovci so tako zmagali s 3:0 (3, 13, 12) in s tem presegli vsa pričakovanja. Sedaj imajo celo možnost, da se povzpnejo na prvo mesto
PISMO UREDNIŠTVU
Prejeli smo sledeče pismo, na katero odgovarjamo:
Cenjeno uredništvo, podpisani in skupina prijateljev bi radi vedeli ali bo izšel letos »Trinkov koledar« in kdaj bo ev. dotiskan ter v prodaji. Doslej smo le tu pa tam dobili kake izvode tega koledarja, ki po obliki ni obsežen, a velja po vsebini več pot marsikateri drugi. Ni važen samo za rojake pod Matajurjem, marveč ima tudi veliko folklorno in jezikovno vrednost, tudi za znanstvene raziskovavce naše najzahodnejše slovenske deželice. Radi bi tudi vedeli, ali bo v prodaji in kje ter ali se dobe za nakup tudi prejšnji letniki.
(Podpis)
V odgovor našemu naročniku sporočamo, da se bo Trinkov koledar skoraj gotovo tudi letos tiskal, in sicer v Gorici, v dosedanji obliki, vsebinsko pa še izboljšan.
Prodajal se bo bržkone v knjigarnah in po poverjenikih. Za ceno še ne vemo. Stare letnike je pa zelo težko dobiti, razen nekaterih.
Delo o Plečniku
(Nadaljevanje s 6. strani) zbrala likovno gradivo žena pokojnega arhitekta, prof. Nada Grabrijan.
Gradivo v knjigi je razdeljeno na tri poglavja. V prvem so članki, ki dajejo pregled o Plečnikovih realiziranih delih, v katerih se posebno odlikuje Plečnikovo kreativno obnavljanje kulturnih spomenikov in urbanističnih detajlov stare Ljubljane.
V drugem je prikazano Plečnikovo delo na fakulteti in njegov lik, ne samo kot arhitekta, ampak tudi kot človeka in pedagoga ter njegov odnos do tedanje družbe in arhitekturnih tokov. To poglavje zaključujejo Grabrijanovi članki, ki obravnavajo Plečnikovo delo v zvezi z njegovo šolo.
V tretjem poglavju pa so zbrani članki, v katerih skuša avtor kritično presoditi celotno Plečnikovo delo in Plečnika kot pedagoga, obenem pa pokaže na zasluge, ki jih ima za razvoj slovenske arhitekture.
Nato sledi tehtna študija univerzitetnega profesorja Nika Kralja o Dušanu Grabrijanu. Zadaj pa so dodana posameznim Plečnikovim izjavam in pismom kratka pojasnila, najvažnejši podatki o umetnikih in stavbah, omenjenih v tekstu, razlaga strokovnih izrazov in prevodi posameznih tujih besed in sentenc z namenom, da bi bila knjiga dostopna širšemu krogu kulturne javnosti.
Zbrano gradivo ima dokumentarno vrednost. Čeprav so ti zapisi nedokončani, so po svoje enkratni in jih bodo lahko s pridom uporabljale tudi druge monografije o Plečniku. (Lahko bi služili eventuelno tudi kot vodič po Ljubljani).
Knjigo lahko dobite v Tržaški knjigarni in v Katoliški knjigarni v Gorici.	J. P.
lestvice, če bi jim prihodnjo soboto uspelo prisiliti na poraz tudi moštvo Minelli, ki je doslej še edino nepremagano v tej skupini B lige.
BOROVI NARAŠČAJNIKI KLJUB PORAZU PRESENETILI
Borovi najmlajši košarkarji so sicer proti lanskoletnemu prvaku Ricreatori izgubili, a so kljub temu pustili odličen vtis, Igrali so zelo lepo in se posebno v drugem polčasu enakovredno protivili bolj kvotiranemu nasprotniku. Skoda, da v samem začetku niso zaigrali dovolj sproščeno in se preveč zavedali, da jim stoji nasproti lanski prvak. To so namreč nasprotniki izrabili in že v samem začetku povedli z desetimi točkami naspoka. V drugem polčasu pa so mladi borovci zaigrali tako, kot jih še nismo videli. Približali so se že nasprotniku za sami dve točki (27:29), a jim je potem zmanjkalo moči, trener pa ni imel na razpolago rezervnih igralcev. Izgubili so s 35:46 (13:25), vendar bi vsekakor zaslužili tesnejši poraz. Vsi so vredni pohvale, najbolj pa se je odlikoval S. Hrvatič, ki je sam dosegel kar 18. točk.
★
Prihodnjo nedeljo bodo Borovi namiznoteniški igralci odigrali prvenstveno tekmo proti ekipi Re-coaro iz Bočna. Za Bor bodo nastopili E. Bole, E. Košuta in K. Tomšič. Začetek ob 10 na stadionu 1. maj.
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
12
ZGODBA
■■ Bučk
v
I
oJ
a
3
3
a
03
a
, s “ s 1
o a> <u O ^
c s o
>u
a
-a
'C
a
o
'g
c$
GO
03
M
03
TJ
C
03
M
4> o S
C >N g 03 *-h C
o3
G ^
ca
5p
n
a o TJ TJ <u «
G >
.b 'g .
u d) <U rt N
G S 60 «
JŽ <5 73 tj m o
o
-US
(D
C/>
> rt
•S .§ 3 c
a-s
■O ‘iJ
OJ 03
-'-‘M
0	+
H rt
(j
1 2
'g > v-<
OJ 0)
n a _ o Gh n a^
S 'S
N d)
•rI s »3«
3 9 «
"3 ^
u ■« 12 c/p G G
rt-^o
cd
03
_. CSG ^ ^ X)
3
m
03
TJ
O
o3
?P ,
O
>
iS
GbH
N lo OJ
•— N
« o ■« a
3 ™ C —
"p S
Sg
-H ^
03 _ TJ d)
G
TJ
3
03 O
l—*
o >o M _
c/) 'ZJ .
o >o ^ 3
>C/D G
O G >
°T3
.o g
g.*
03 **
* G o3
O 03 G 60 03 dJ
03	•»
S «
G
G n
S S
03
a
a 03
c/D bO
S M
>o
*~t	»
m rt ffl cj
£)
<U o3
G
60
0)
03 C 60 d)
o >o ^ >c/) d)
Z s
TJ >
S3 .C
03 M
>o
5 G
G df
• 1-4 TJ
+-* -o
rt S
TJ
g .Ji« «
P. 3 73 M
  T U 6
1-P P.B
S 22 o
M O w O _
> - 23
^ u 3
03 .g
d) >cj o3
*5 • "S
OJ ffl 0) -M
e «-H
O bo o S
£ ° > 3
03 —i ,-v *-*
C/) > M O
a>‘^ • •* TJ
d) >C/)
c/) oj a
> > *
O
M
>o
3
a
TJ
o
o
E
03
d
TJ
O
60
O
> >o » a
2	.p
3
Ift
N
_, O d)
rt M C d) . oj w ‘G1-0 03 o * G
TJ
<U
.G
M
TJ
3
>o
3
03
G
c/)
>N
c3
6,13 o d) H M
O
G ^
<u
03
3 tlJ.H
»-»a. g
o •
■s «
« s SJ2
“> m
>N 03
d) J*3
-3 G
>o
<u 03 > rT
03 03
03 ^ »N 03
d) 60
G
r, rt d O ^ G oj
X) >N -
0) 03 ‘
_i <U
aig
O 03 ^ ^ 60 r->U 0) T
5
CQ O
a
«23 .S