Poštnlna plačana v gotovlni
Iztaaja vsak pctek ob 17.
Stane mesečno po pošti 5 Din,
v Celju po raznašalcih dostavlje-
na 5'50 Din, za inozemstvo 10 Din
Račun   pri  poštnem  čekovnem
zavodu 10.666.

Cena 1.50 Din
Redakcija In npravu: Celje,
Strossmayerjeva ulica Št. 1
pritli<!je, desno.
Telefon  interurban štev. 65.
Rokopisi se ne vračaje.
Oglasi po tarifu.
Štev. 46.
Celje, petek 13. novembra 1936.
Leto XVIII
Nujna potreba gradoje novega poslopja
OUZD v Celju
i
i
Celje, 13. novembra
V zadnji številki našega lista smo
obširneje poročali o anketi, ki se je
vršila v Celju v zadevi gradnje novega
poslopja OUZD v Celju. Ta zadeva se
odlaša od leta do leta, dasi so razme-
re postale tako nevzdržne, da glasno
kriče po definitivni ureditvi. Treba je
vedeti, da obsega teritorij ekspoziture
OUZD v Celju sodne okraje Celje,
Vransko, Gornji grad, Soštanj, Konji-
ce, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Kozje,
Brežice, Sevnica, Krško, Radeče in La-
ško brez Trbovelj in Hrastnika. Vseh
zdravniških okolišev na označenem pod-
ročju je danes že 34. Povpročni stalež
zavarovanih članov OUZD je znašal v
drugi polovici lanskega leta 14.000,
stalež bolnikov pa 320 in še posebej
26 porodnic. Ob koncu leta se je znižal
povprečni stalež zavarovanih članov
na 13.000, stalež bolnikov pa je kljub
temu znašal 322. V tekočem letu 193G.
je število zavarovanih članov r.araslo
pri nas na 15.000. Celjski ambulatorij
OUZD ima povprečno 3.700 zavarova-
nih članov ter 85 bolnikov in 4 porod-
nice. Mesečni prirast bolnikov znaša
okrog 120. Poleg glavnega ambulato-
rija OUZD v Celju imamo še ambula-
torij OUZD v tovarni Westen v Ga-
berju, ki oskrbuje 1.000 zavarovanih
članov, 26 bolnikov in 8 porodnic. Me-
sečni prirast bolnikov znaša v tem am-
bulatoriju 70. Omeniti še moramo, da
se v obeh ambulatorijih zdravijo po-
leg rednih članov tudi svojci zavaro-
vancev. V ambulatoriju v Celju imamo
dnevno povprečno 70 ordinacij, y am-
bulatoriju v tovarni Westen pa 22. Pro-
stori ambulatorija OUZD v Cclju, ki
ima čakalnico in dve ordinacijski so-
bici, so že davno postali pretesni in
premajhni in absolutno ne odgovarjajo
potrebam članstva, ki išče zdvavniške
pomoči, in najprimitivnejšim zahtevam
zdravstvene službe. Ako hoče uradov
zdravnik sploh zmagati dnevno delo,
mora vsled nemogoeih prostorov je-
mati naenkrat v ordinacijo po dva in
celo po tri paciente, da se izmeri tern-
peratura, vršijo preiskave in nujno
potrebna prevezovanja. Vse to delo v
takih vtesnjenih  prostorih,    ki    dosti-
krat ne dopuščajo, da bi težko oboleli
člani sedeli in čakali na ordinacrjo, o-
pravljata v celjskem ambulatoriju sa-
mo dva zdravnika. Da nima ta naš
centralni ambulatorij sredi tako moč-
ne industrije niti svojega rentgena,
saj ni zanj prostora, je značilno za ne-
vzdržno stanje te velike in prepotreb-
ne socialne institucije v Celju. Pregle-
de izvršuje specialist za tuberkulozo v
protituberkuloznem dispanzerju v Ce-
lju, kjer je rentgen na razpolago. Po-
leg rednih bolnikov prihajajo v celjski
ambulatorij tudi redno bolniki, ki jih
napotijo zunanji zdravniki z vsega
področja ekspoziture k zdravriškemu
nadpregledu. Koliko nepotrebne nevo-
Ije in upravičene kritike na naslov
delavskega zavarovanja in na naslov
zdravnikov povzroča tako stanje, si
labko mislimo, saj čujemo in dobiva-
mo stalno pritožbe, katerih glavni iz-
vor je v navedenih nedostatnih pro-
storih. Celje je veliko naravno sredi-
šče širokega gospodarskega m indu-
strijskega okrožja, je po svojem šte-
vilu zavarovanega članstva tako moč-
no, da čut in dolžnost enakopravne-
ga obravnavanja zahteva nujno grad-
njo odgovarjajočega poslopja OUZD,
v katerem bi se nastanila oba sedaj
neprikladno ločena ambulatorija. Z
moderno ureditvijo in namestitvijo
zdravnikov specialistov bi odpadle
vožnje v Ljubljano in Maribor k po-
trebnim pregledom in prenehala bi
upravičena kritika na naslov OUZD,
ki bi bila le v interesu zavoda, ker bi
rodila prepotrebno zaupanje v to in-
stitucijo in bi ubogemu delavcu, ki iš-
če v bolezni zdravniške pomoči, bila
res v uteho in pomoč, ker je naš de-
lavec tudi človek in ima po svojem
delu in svojih prispevkih pravico, da
se človeško obravnava in da se mu
nudijo v primeru bolezni zares tudi
vse pridobitve, ki jih zaznamuje raz-
voj  moderne  medicine.
Gradnja novega poslopja OUZD v
Celju je skupna zahteva našega de-
lavstva in našega gospodarstva, ki se
ne more več zadovoljiti z večnimi kon-
ferencami in anketami, ker je teh. bi-
lo že dovolj. Celje ima pravico, da to
odločno   zahteva.
Ali je nova Celjska koca potrebna?
Celje,   13.   novembra.
Ze druga zima nastopa, ko mora
nova stavba Celjske koče prezimiti v
surovem  stanju.
Nova stavba Celjske koče je bila
zamišljena kot središčc tujskega in
turistovskega prometa, ki se v Celju
vsako leto mogočnejše in lepše razvi-
ja. Stara stavba v nobenem oziru ne
odgovarja; saj ima le majhno skrom-
no obednico, 2 h koči prislonjeni ste-
kleni verandi in 2 sobi s 7 posteljami.
Ti prostori so zadostovali majhnemu
prometu prvih povojnih let.
Da bo javnost obveščena o zgodo-
vini Celjske koče, je treba njeno zgo-
dovino pojasniti. Pred in med vojno
je sedanja Celjska koča služila lov-
skim namenom. Imeli so jo v zakupu
razni meščani, ki so kočo uredili in o-
biskovali v času lova po loviščih v
mestnih gozdovih. Po prevratu je pre-
vzel kočo celjski odsek Savinjske po-
družnice Slovenskega planinskega dru-
štva in je od prejšnjega zakupnika dr.
Goliča kupil tudi vso opremo koče. S
tem se je slovensko planinstvo tudi V
neposredni celjski okolici trdno zasi-
dralo in je imelo v koči središčc šte-
vilnih potov in stez, ki jih je zgradilo
in opremilo s kažipotnimi napravami.
Po teh potih se je razmahnilo življe-
fije v dotedaj neznani pestrosti. Tu se
je  razgibala  pred  vsem   mlajša   gene-
racija, iz katere raste leto za letom
številnejši kader navdušenih planin-
cev in smučarjev. S tem v zvezi so
vedno številnejše prihajali v naše pre-
lepe gozdove tudi starejši Celjani, ki
so mestni gozd poznali po večini le po
imcnu. Na ta način so bili z domačo
propagando najlepši naši predcli raz-
kriti. Kmalu se je sloves krasot naše
okolice vsled propagande razširil tudi
v tujino. Tujci, letoviščarji, turisti in
smučarji so prihajali v vedno večjern
številu.
Danes uživa ime Celjske koče in
krajevna krasota njene okolice že do-
ber sloves v vseh kra(jih našo ožje in
širše domovine in tudi tujine. Cesto
je obiskovalcev iz drugih krajev vec,
kakor domačih. Povpraševanje je po-
sebno v letnem času po sobah, ker
hočejo letoviščarji daljšo dobo pre-
biti v okolici mogočnih gozdov in v
zdravem   gorskem   zraku.
Uprava mesta je v hvalevredni da-
lekovidnosti uslišala vloge Slov. plan.
društva, ki je opozarjalo na nevzdrž-
nost razmer. Po temeljitih pripravah
in ogledu na licu mesta je bilo izbra-
no sedanje krasno stavbišče, od koder
se odpira nepopisno lep razgled na
bližnjo okolico in na Savinjsko dolino,
ki jo krasi v ozadju venec Savinjskih
Alp. Razgled, ki mora vsakega c)ove-
ka navdati s ponosom, da stoji tu no-
va postojanka, ki naj služi razmahu
tujskega prometa. Nova koča je zarai-
šljena v večjem obsegu: razen velikih
prostorov za obednico ima svclio, pro-
strano kuhinjo, v 15 sobah in 2 loče-
nih prostorih pa za skupna ležišča
okrog 60 postelj. V koči so zamišlje-
ne tudi vse ostale sodobne vrline: le~
denica, vodovod, centralna kiirjava in
eJektrična razsvetljava, ki bi so dobi-
la po transformatorju iz bližnjega
elektrjr-nega   daljnovoda.
Skratka, zamišljena je bila posto-
janlva v lepem, domačem, sloveupkom
siogu, /:i bi nudila obiskovaicu prijct-
no zavetJšče. Vsak večji obisk, vsaka
večja prireditev kaže, da stara koča
času in napredku turizma in smučar-
stva ni več dorastla.
Celje kot geografično središče Slo-
venije, kot izhodišče v številne lcto-
viščarske kraje in zdravilišča, je ne
le pripraven, temveč tudi priljubljen
kraj za prirejanje smučarskih tekem
večjega obsega. V preteklih letih, ko
so se take tekme vršile, se je jasno
pokazalo, da stara koča ne odgovarja.
Niti najožji prireditveni odbor s sod- ;j
niki ni mogel v koči prenočevati, za
prehrano stoterih gostov je bilo po-
trebno postaviti šotore in srečen je
bil, komur ni bilo treba hrane použiti !
stoje. Številnih tekmovalcev in odlič- !
nih gostov ni TdiIo mogoče nikamor
namestiti. Marsikatera pikra opazka
,je padla takrat na račun stare Celj-
ske koče.
Tujski promet in turizem se naglo
razširjata. Od tujskega prometa ima
naše mesto ogromne koristi. Statisti-
ka prenočnin tujcev in turistov v Ce-
lju kaže mesečno okrog 1500, letno
torej okrog 18.000 prenočnin. Stevilo.
st^.lnih letoviščariev v Celju in. oko-
lici letno močno narašča. Stevilo dnev-
nih izletnikov, ki prihajajo in odha-
jajo v letovišča in zdravilišča preko \
Celja in se tu ustavljajo, znaša letno
mnogo tisoč. Vsi ti prinašajo v naše
mesto denar.  Vprašajte  naše  trgovce, i
naše obrtnike, naše fcotele, gostilfle,
kavarne, koliko jim tujski promet
letno donaša. Poglejte letni promet
naših mestnih avtobusnih prog in se
prepričajte o lepih dohodkih občine iz
tujskega prometa na teh progah. Se-
štejte dohodkc na davščinah in tro-
šarinah, ki jih tujski promet občini
daje.
Naše mesto in naša ožja domovina
Slovenija postaja bolj in bolj sredi-
šče tujskega prometa v naši državi.
Poudarjamo, da postajajo dohodki iz
tujskega prometa vedno važnejša in
vedno večja postavka naših dohodkov.
Kot obmejna pokrajina je naša dolž-
nost, da krasote naših krajev ne le
razkrijemo, temveč, da storirao tudi,
kar moremo za udobnost letoviščar-
jev in tujcev, ki nas radi obiskujejo.
Gorje nam, če te dolžnosti zanemari-
mo: tok tujcev in letovišearjev se nas
bo ognil in bo šel v kraje, kjer uvi-
devnost in dalekovidnost ustvarjata
pogoje, ki jih tujski promet danes
zahteva.
Okolica Celja nujno potrebuje sre-
dišče, ki bo privabljalo leto za letom
večje število letoviščarjev, turistov in.
smučarjev v naše kraje, ki bodo pri
nas trošili denar in na ta način oživ-
ljali naše gospodarstvo. Celje pa tudi
potrcbuje kraj, kamor bodo njega
prebivalci vedno rajši hiteli in kjer
bodo preživljali svoje proste ure v
zdravi  naravi  in gorskem  ozračju.
S, teh vidjikov je nova Celjska koča
nujno   potrebna.
Mestna občina celjska, naj započeto
delo čimprej dogotovi in izroči novo
stavbo Celjske koče v upravo Savinj-
ski podružnici Slovenskega planinske-
ga društva v Celju, ki je to najlepšo
postojankc celjske okolice svoj čaa
prva javnosti razkrila in ki je Rot
organizacija, ki dela neumorno za raz-
mah tujskega prometa, od katerega
ima gospodarstvo prebivalstva Celja
leto aa letoni večje dohodke, pač pr-
venstveno   za   to   poklicana.
Vedno vecje težave s kmečko zaščito
Pod   tem   naslovom   je   objavil   »Tr-
govski   list«   sledeč   aktualni   članek:
Kmetska zaščita in vse, kar je z njo
v zvezi, je v resnici prava torta za bi-
rokrate. Ce bi bilo plačevanje dolgov
le količkaj odvisno od obilice v ta na-
men izdanih zakonskih predpisov, bi
morali biti pri nas že davno vsi kmet-
ski dolgovi plačani. Toliko predpisov
je bilo izdanih -že samo zaradi kmet-
ske zaščite. Sedaj imamo poleg kmet-
ske zaščite še likvidacijo kmetskih
dolgov. Ze se je tudi začela v zvezi z
njo povodenj novih predpisov. Vrhu
vsega pa so ti predpisi še tako pozno
izšli, da se v Sloveniji nihče ne more
prav informirati, kako je z likvidaci-
jo kmetskih dolgov, ker je glavni pra-
vilnik komaj izšel, 5 pravilnikov pa
ni bilo objavljenih niti še v »Službe-
nih novinah«. Pričakovati pa raora-
mo še celo vrsto uradnih tolmačenj in
razpinov, ker celo denarni zavodi iz-
javljajo, da je polno nejasnosti, glede
katerih nihče ne ve, kako se naj rav-
na. Kako se naj znajde v tej preobi- j
lici predpisov priprost kmetski človek,
zaradi katerega je vendar izdana vsa
uredba, pa je uganka, ki je ne reši
noben birokrat! Naj se vendar že
začno enkrat izdajati predpisi tako,
da jih bodo veseli ljudje, katerim so
namenjeni, ne pa le birokrati, ki z
njimi mučijo ves svet.
Pa še drnga težava je z izvrševa-
njem uredbe o likvidacciji kmetskih.
dolgov. 15. novembra je treba plačatj,
že prvi obrok, ki znaša okoli 10 od-
stotkov dolga. Ce je torej kmet dol-
žan 8000 do 9000 Din, kolikor znašajo
pri nas povprečno vsi, potem mora
sedaj takoj plačati 800 do 900 Din.
Mnogi kmetovalci pa tega denarja ni-
majo in zlasti v najbolj revnih pokra-
jinah,  kakor  je  n.  pr.   Suha  Krajina.
Na to pa menda gospodje v Beo-
gradu niso mislili, ker so imeli pred
seboj le razmere v Srbiji in Vojvo-
dini, kjer je bila letos izredno bogata
letina, da imajo kmetovalci zadosti
denarja. — V Sloveniji, ki je že itak
pasivna, pa je bila nasprotno letos
zelo slaba letina, poleg tega pa je še
odpadel ves zaslužek z lesom. Izguba
je bila torej dvakrat bolj občutna. A
na to oni v Beogradu ne mislijo, ker
se pač na razmere v drugih pokraji-
nah ne ozirajo.
Zaradi kmetov iz Vojvodine in Sr-
bije je prišlo do nesrečne zaščite, ki
je tudi eden glavnih vzrokov, da slo-
venski denarni zavodi no poslujejo
več normalno. Z njimi bi si mogel slo-
venski kmet sam pomagati iz krize,
tako pa mu je še ta samopomoč ubi-
ta. Prave pomoči pa ni od nikjer. Ni
čuda,   če   ljudje   izgubljajp  pogiim.
Zahteve naših invalidov
Celje,   13.  novembra.      j
Skoraj   vsak   dan   poročajo   časopisi (
o svetovnem oboroževanju, ki se mrz-
lično   stopnjuje.     Kajj   bo     posledica?
Vojna?  Dolžnost  vsake   države  je,   da
se za vsak primer  pripravi.  Ena naj-
važnejših priprav pa je navdušenje dr-
žavljanpv  za  domovino.
Invalidski zakon iz 1. 1929., ki je re-
duciral nad 100.000 invalidov, pač ne
bo  mnogo  pripomogel  k     navdušenju.
S4?an 2.
» N O V A       D O B A «
Ster. 46.
Zato je v državnem interesu, da se ta
invalidski   zakon   čimprej   popravi.
"V zadnji številki »Ratnega invali-
da« napoveduje naš osrednji odbor
nov invalidski zakon. Cas je že, da pri-
demo po 17 letih raznih provizorijev
in zakonov do končnega zakona, ki bi
zadovoljil vse vojne žrtve. Da pa to
dosežemo, je dolžnost vsakega tovari-
ša, zlasti pa nas intelektualcev, ki
nam bodi življenjski cilj pomoč na-
šim tovarišem, da nudimo našemu' ek-
sekutivnemu organu — osrednjemu
odboru — vse, kar potrebuje za dose-
go novega invalidskega zakona. Naše
zahteve morajo biti utemeljene s
pravnega, socialnega in človečanskega
vidika, da se preprečijo in odpravijo
krivice. Najpotrebnejše je, da zahte-
vamo takšno stilizacijo novega inva-
lidskega zakona, da se onemogočijo
napačna tolmačenja, tako da bo juri-
stom dana možnost pravilnega tolma-
čenja zakona.
Za najnujj[nej}šo smatram zahtevo,
da se popravi točka 8. § 42. invalid-
skega zakona iz 1. 1929., ki se v seda-
nji  stilizaciji  glasi:
»Ce se kaznujejo z zaporom, dalj-
šim od enega leta in ima kazen za po-
sledico izgubo čina odnosno zvanja,
ali na kazen zapora enega leta ali tu- [
di manjšo od enega leta, toda zaradi
dejanj,   storjenih  iz  koristoljubja.«
Ce primerjamo dosedanje invalidske
zakone z zakonom iz 1. 1929., vidimo
ten^onco zakonodajalca, da odvzamc
invalidsko podporo onim osebarn, ki
zagrešijo hudodelstvo ali zločin, ki je
v zvezi z izgubo državljanskih pravic.
Mi invalidi se brezpogojno strinjamo
s tem načelom, kajti v naših vrstah
morajo biti samo častni ljudje, ker ne
moremo zahtevati, da bi država pod-
pirala nečastne ljudi, in ker mora bi-
ti ponos vsakega državljana, ki je
storil napram državi svojo dolžnost,
da je za njo žrtvoval svoje zdrave
ude,   svoje zdravje.
Invalidski zakon iz 1. 1929. je pre-
vzel iz zakona iz 1. 1925. vse pogoje,
ki imajo za posledico izgubo in usta-
vitev invalidnine. Prezrl pa je člen
57. zakona iz 1. 1925., ki se glasi:
»Invalid, s sodbo rednega sodišča j
obsojen na kazen, ki ima za posledi- j
co izgubo državljanskih pravic po sod-
ni sodbi ali po zakonu, izgubi inva-
lidnino samo za Čas, dokler prestaja
kazen. Oseba, ki se obsodi s sodbo
rednega sodišča na izgubo državljan-
ske časti, kakor tudi oseba, ki se ob-
sodi zaradi žalitve vladarja in njego-
vega doma, izgubi vse invalidske pra-
vice. Njegovi nedolžni rodbini pripada
invalidnina, ki bi jo imela, ko bi bil
dotični   umrl.«
Neobhodno potrebno je, da se ta
člen, kolikor ni vsebovan v drugih
točkah § 42. invalidskega zakona iz
1. 1929., zopet vzakoni, kajti četudi je
strog, je vendarle pravičen in v po- j
nos   vsakega   poštenega   invalida.          j
Invalidski zakon iz 1. 1929. je v toč- j
ki 8. § 42. ustvaril novum, ki ga prej-
šnji zakoni niso vsebovali, to je pa-
sus: »Ce se kaznujejo z zaporom ene-
ga leta ali pa tudi manj od enega le-
ta, toda zaradi dejanj, storjenih iz
koristoljubja.«
2e iz stilizacije se vidi, da je zako-
nodajalec nameraval koristoljubje po-
sebno kaznovati in sicer, če je bil huj-
ši prestopek, ki bi se kaznoval z več
meseci zapora. Juristi pri invalidskih
sodiščih pa tega niso tako tolmačili,
marveč so obsodili na izgubo invalid-
nine vsakega invalida, pa če je dobil
tudi samo 24 ur zapora ali pa celo 10
Din denarne kazni. To pa je gotovo
proti   intencijam   zakonodajalca.
Ta novum je povzročil ubogim voj-
nim žrtvam največ gorja, kajti mno-
ge so bile prisiljene, če so hotele o-
hraniti sebi in otrokom življenje, da
so  si kaj prilaatile,  kakor na primer:
Uboga vojna vdova po vojni ni i-
mela drugega kakor kopico lačnih o-
trok. Na njivi je videla obilo poljskih
pridelkov, pa je izkopala košarico
krompirja, da je nasitila lačno deco.
Bila je naznanjena in obsojena za ta
prestopek na nekaj dni zapora, a ka-
znovalo jo je nato še invalidsko sodi-
šče z izgubo invalidske podpore zase
in za uboge,  lačnc otročiče.
AH je tak postopek človeški, ali je
pravno utemeljen?
Sodbo    o    človečnosti    prepuščamo
javnosti,   pač   pa   si  hočemo     ogledati
pravno   stališče.
Prej navedeni novum je v nesogla-
sju s členom 8. ustave, s § 5. občega
državljanskega zakonika in s § 1. ka-
zenskega zakonika iz leta 1929., v ko-
likor se nanaša na kazni, izrečene
pred 4. julijem 1929, ker ustava in na-
vedena paragrafa določajo, da se sme
člen ali § 42. invalidskega zakona iz
1. 1929. uporabljati edinole za deja-
nja, izvršena po 4. juliju 1929, ko je
stopil invalidski zakon v veljavo. Pač
pa velja za dejanja, izvršena po tem
datumu.
Naša zahteva je torej, da se v točki
8. § 42. invalidskega zakona iz 1.
1929. črta pasus: »Ali manj od enega
leta.« Tako ostane za dejanja, stor-
jena iz koristoljubja, še vedno dovolj
stroga kazen enega leta zapora.
Makso Kovač, kapetan I. r. v p.
Rojaki!
Na jesen, v oni letni dobi, ki je tako
usodna v našem narodnem življenju od
prevrata preko koroškega plebiscita in
Rapalla, nastopa zopet čas, ki ga naši
zvesti prijatelji uporabijo za izpopolnitev
naše narodne obrambe. Z nastopajočo zi-
mo so njene naloge še posebno nujne,
važne in neodložljive.
V premnogih ogroženih okoliših utripa
le §e polagoma zavest celokupnosti, poje-
majo v neprestani, neenaki in okrutni
borbi žive narodne sile: naše narodno
ozemlje se krči in kru§i.
Naloge naše narodne obrambe rastejo
in se raztezajo vse globlje in širše. Pomoč
je nujna!
Saj nam že primerna Kočevskem prika-
zuje težke in žalostne prilike našega gra-
ničarja. Tu se še vedno in premnogokrat
celo naš kmet že v drugi generaciji odtuji
lastnemu rodu, dočim je pri mešanih za-
konih redoma že spočetka odločilen in
očiten tuj vpliv.
Naš živelj se čuti osamel bodisi v
kulturnem, društvenem, družabnem ali
gospodarskem pogledu, prirnanjkuje mu
prečestokrat najpriprostejših pogojevza
zdravo ucjejstvovanje; pridruži se najve-
Čkrat še gospodarska podrejenost. Potre-
buje knjig in čtiva, potrebuje pomoči
in potrebuje in mora dobiti tudi zavest
povezanosti in solidarnosti z vso našo
narodno ceioto.
Zato nujno prosirno vse na5e podru-
žnice in zveste prijatelje, posebno še naše
ženstvo, da svoje požrtvovalno delo
nadaljujejo in razširiio, vsakega pa, da ne
odreče članstva in (čeprav najmanjše)
podpore naši narodni obrambi sploh in
tudi zbirki » Kočevski dinar«.
Vodstvo
»Družbe sv. Cirila in Metoda«
v Ljubljani.
GODBENO DRUŠTVO
POŠTNIH NAMEŠČENCEV V CELJU
bo   imelo  v soboto
14. tm. zvečer svojo
i.
VELIKO PRIREDITEV
Zanimanje je veliko. Kdor pornotoma
ni prejel vabila, naj se zglasi pri
pisemski pošti v Celju
Politični pregled
p  Dr.  Maček  v avdijenci.    Nj.  Vis.
knez namestnik Pavle je sprejel v ne-
deljo na gradu Brdo pri Kranju vo-
ditelja združene opozicije dr. Vladka
Mačka v daljši avdijenci in ga pridr-
žal na kosilu. Dr. Maček ni dal novi-
narjem nikakih izjav o svoji avdijen-
ci. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in
kneginja Olga sta se odpeljala v Lon-
don.
p Prepovedana knjiga Frana Er-
javca. Pod tetn naslovom prinaša
»Delavska politika« z dne 11. t. m.
sledečo zanimivo notico: Vtejkočljivi
zadevi skuša »Slovenec« preobračati
resnico in trdi, da so bile Erjavčeve
knjige konfiscirane že leta 1920. To ni
res. Celo v času odkrite diktature so
se Erjavčeve brošure smele svobodno
izposojati in razširjati. Ne vemo, zakaj
hoče »Slovenec« v tej stvari prikrivati
resnico. Pribijemo, da Erjavčeve knjige
niso bile zaplenjene leta 1920., ko je bil
Erjavec še ideolog kmetsko - delavske
zveze   in   stare  pravde,    ampak   šele
prejšnji mesec,   ko je bil že prosvetni ;
referent.
i
Domače vesti
d Križarska vojna otrok zoper slabe
knjige ter nedostojne in pohujšljive
filme se je začela v Ameriki in šteje,
kakor poroča naš »Slovenski gospodar«,
že 60.000 članov- mladeničev od 10 do
18. leta. »Slov. gospodar« umestno Še
dostavlja, da bi tudi naše krščanske
organizacije otrok in mladine lahko
več storile v borbi zoper slabe knjige
in grde filme ter gledališke predstave.
Za Marijine kongregacije, ki jih po
srednjih šolah vodijo katehetje, bo taka
križarska vojska program verskega in
etičnega  delovanja samo še poglobila.
d Gospodinjska šola v Svečinl ob
avstrijski meji bo dobila električno
razsvetljavo od mariborskega mestnega
električnega podjetja. Materialni stroški
za električni vod iz Kamnice do gradu
v Svečini so proračunani na 232.000 Din,
ki jih bo nosila banska uprava. Ta
gospodinjska šola, ki se s tolikimi
stroški in zaprekami na novo ustanavlja
v stari graščini v Svečini, je bila poprej
že več let v Št. Juriju ob juž. žel. in
je delovala uspešno in vzorno. bolo v
SveČini bodo vodile šolske sestre.
d Višja gospodinjska šola v Pro-
kuplju. Pri banski upravi moravske
banovine bo konec novembra ofertalna
licitacija za oddajo gradbenih del za
zgradbo višje državne gospodinjske
šole v Prokuplju. — Mi Slovenci pa
smo letos ukinili gospodinjsko šolo v
Št. Juriju pri Celju, ki je v kratkih
letih svojega obstoja toliko storila za
gospodinjsko vzgojo naše podeželsko
ženske mladine. Bila je tudi edina Sola
te vrste v dravski banovini, ki ni
imela redovniškega vodstva. V zvezi
s kmetijsko šolo in njenimi vzornimi
napravami, ki sta jih vodila strokov-
njaka inž. Petkovšek in inž. KoprivSek,
je bila ta kmetijska gospodinjska šola
v Št. Juriju, ki jo je vodila ga. Go-
ričan-Knezova, po svojem ustroju in
po legi kraja prva šola te vrste v
državi. Njena ukinitev pomeni nena-
domestljivo izgubo in težak udarec za
naše kmečko podeželje. Beograjsko
časopisje poroča, da so gradbena dela
za novo drž. višjo gospodinjsko šolo
v Prokuplju proračunana na 750.000
Din. Mi   smo pa gospodinjsko šolo v
Št. Juriju ukinili, dasi je bila v ta
namen zgrajena in urejena, kot nado-
mestilo pa z ogromnimi investicijami
pripravljamo gospodinjsko nunsko Solo
v Svečini ob avstrijski meji.
d Za ureditev Bakovičkega kopa-
Ušča v Arandjelovcu je odobreno po-
sojilo 12 milijonov dinarjev. Banska
uprava dunavske banovine se v zad-
njem času mnogo trudi, da dvigne in
modernizira zdravilišča in kopališča v
svojem območju. Vsi ti napori so nam
v Sloveniji glasen opomin, da v vsa-
kem pogledu izpopolnimo domača
zdravilišča in kopališča, sicer bo do-
tok gostov začel v našo škodo padati.
d Cena pšenict zopet raste. Sredi
meseca oktobra je cena pšenici na
naših tržiščih začela padati. Ta teden
pa se je nenadno začela močno dvi-
gati. Potiska pšenica je porastla od
160 na 165 Din za metrski stot. Ver-
jetno je, da bo cena še porasla z o-
zirom na pogajanja s Češkoslovaško
in Francijo. Kot razlog za dvig cene
pšenici se navaja tudi bližajoča se
zima, ko se pri nas mora ustaviti
rečna plovba. Mnogi izvozniki vsled
tega pospešeno nakupujejo veliki mno-
žine pšenice in jo odvežajo po Du-
navu do Brajle. Za naše pasivne, malo-
kmetijske in industrijske kraje, ki
morajo za svojo prehrano kupovati
koruzo in pšenico ali pa moko iz
južnih delov države, pomeni dvig cene
pri visokih prevoznih tarifah silno po-
Kino METROPOL Celje ,„,„:,-.,
Hovembra
l3- ŽENE ZAPOVEDUJEJO
**¦              (Weiberregiment)
15«   Ta film nam priča, kako so bili moSki
|R     izgnani  iz  raja in kakšno  veselje jc
zavladalo med ženskim svetom, ko so
se izobčenci zopet vrnili!
Novembra
"- VALOVI LJUBEZNI
¦••                  (Liebeswellcn)
19«   Herojska tragedija mladega grofa Brane
in njegovega naroda po znameniti no-
veli Teodora Storma. Borba naroda s
silo morja za obstanek. V glavni vlogi
Marianne Hoppe, Matthias
Wiemann in drugi.
Matlneje s v petek 13. novembra ob 16.
v soboto 14. novembra ob 16.
v nedeljo 15. nov.ob 1030in 1*.


3A0H
m
hm-
pri nakupu naših površnikov.
Vsak   povrSnik   ima   svojo
100% vrednost!
Izvolite   se   prepričati   tudi
Vi, milostliiva,  o kakovosti
in dovršenosti našega kroja.
toaM> ^^

Štev. 46.
» N O V A       D O B A «
Stran S.
Vedno
enake
tožbe!
To je strašno z
mojim perilom . . .
Iz pralnega
korita k ..,
.. . šivalnemu stroju, od
šivalnega strojg zopet v
korito!
Kako noj perem svoje perilo
temeljito, pa vendar pnzanesljivo?
Napačno je varčevati pr! mi!u — nu    ?
škodo perila. Manj vredna mila 5ko-     ?
dujejo tkaninam.  Samo zares  dobro     !
jedrnato milo pere perilo temeljito in
prizanesljivo:
SCHICHTOVO
MiLO JELEN
varuje perilo
ZA NAMAKANJE
ZENSKA HVALA
draženje življenja, ki ga bomo v Slo-
veniji ob sedanji veliki brezposelnosti
zelo teLko občutili.
d f Dr. Vinko Železnlkar. V Slo-
venigradcu je nenadoma umrl upravnik
bolnice g. dr. Vinko Žeieznikar, daleč
naokrog znan in sloveč zdravnik, kri-
stalno čist značaj in mož ieklene volje
in dela. Z njegovo prerano smrtjo
utrpi nacionalno in sokolsko življenje
najtežjo izgubo, ki jo bo težko nado-
mestiti. Bil je duša in pravi oče so-
kolske družine. Ponosna zgradba So-
kolskega doma, ki je bila letos posve-
čena spominu Viteškega kralja Alek-
sandra I. Zedinitelja, je del njegovih
prizadevanj, mogel ješez zadoščenjern
gledati na to svoje veliko življenjsko
delo, storjeno v letih, !<o se je svet
že začel odvračati od idealov. Dr. Že-
leznikar pa je umel zbrati četo neu-
mornih delavcev, ki so svoji nacionalni
zavesti postavili ponosen spomenik in
postavili dom prave narodne vzgoje
mladini, ki bo delo nadaljevala. Ne
samo Slovenjgradec, vsa dolina do
Dravograda pa do Velenja ga je po-
častila na 2adnji poti. Števiina odpo-
slanstva iz Maribora, Celja, Ptuja, Ko-
nfic, Dravske doline in raznih krajev
Siovenije so prihitela, da se poklonijo
spominu moža, ki je stal sredi borb
in dela v življenju kot hrast, ki ne
klone. Dr. Železnikarju, možu značaju,
dobrotniku trpečih, nacionalnemu idea-
listu in neustrašenemu borcu za resnico
in poštenje, časten spomin, žalujoči
rodbini naše sožalje. Bratje in sestre
\z njegovih vrst v Slovenjgradcui na-
daljujte delo njegovo in verujte v končno
zmago!
d Opozorilo kmečkhn dolžnikom
denarnih zavodov. Po določbah uredbe
o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26.
septembra 1936 mora vsak kmečki dol-
žnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz
te uredbe, zahtevati od občinske uprave,
da mu izstavi na predpisanem novem
obrazcu potrdiio o tem, da je kmet. To
potrdito mora predložiti svojemu upniku-
denarnemu zavodu (hranilnici, poso-
jilnici, banki in pod.) najpozneje v 1
mesecn, da bodo mogli denarni zavodi
njegov dolg obračunati po določbah
uredbe in ga pravočasno prenesti na Pri-
vilegirano agrarno banko. Opozarjamo
na to prizadete dolžnike, ker jim utegne
ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobri-
gali za potrdila. Pravilnik za izvršitev
uredbe določa, da morajo kmečkidolž-
niki na poziv upniških denarnih zavodov,
odposlan najpozneje do 20. novembra
1936, plačati takoj neposredno Agrarni
banki prvi obrok (anuiteto). Poziv naj
vsebuje tudi pripombo, da ima Agrarna
banka pravico zahtevati v primeru ne-
plačila takoj plačilo celotnega dolga
po redni sodni poti. Prvi obrok znaša
10.60 Din od vsakih 100 Din dolga,
kakor bo ugotovljen na podlagi členov
28., 29. in 30. uredbe. Opozarjamo tudi
na to, da smo zahtevali od Agrarne
banke potrebnega pojasnila o raznih
nejasnih določbah uredbe in pravilnika
ter potrebna sredstva in tiskovine za
razpošiljanje pozivov in obračunov. —
Ljubljana, 7, novembra 1936. — Za-
družna zveza. Zveza jugoslovanskih
hranilnic. Zveza slovenskih zadrug.
d Bolniško zavarovanje postrežnic.
OUZD razglaša: Zavarovanje postreŽnic
posvečajo delodajalci malo pozornosti.
Zato nastajajo ob obolenju prizadetih
spori o zavarovalni obveznosti, težave
pri plačilu predpisanih prispevkov; opu-
stitev prijav ima neprijetne posledice
zlasti za' gospodinje. Postrežnice so
zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodi-
si v naravi ali v denarju skupno več
kot 200 Din na mesec. Zaslužek do
200 Din na mesec ne ustvarja pri po-
strežnicah zavarovalneobveznosti. Ven-
dar.pa zavarovalna obveznost nastane
tudi, če znaša zaslužek nad 200 Din I
na mesec pri vsehdelodajalcih skupno,
pri katerih opravljajo dela postrežnice.
Starost, trajanje zaposlitve ali zakonsko
razmerje ne vpliva na zavarovalno
obveznost. V dvomljivih slučajih naj
se gospodinje obrnejo za pojasnila na
urad.
d Koledar Družbe sv. Cirlla in
Metoda v Ljubljani je pravkar izžel z
izredno pestro in pouČno narodno o-
brambno vsebino. Naša obrambna
družba je s tem svojim delom poklo-
nila slovenskim rodbinam dragocen
dar, za kar ji gre vse priznanje,
d Razstava Male antante na vele-
sejmu v Pragl. Trgovinski muzej mi-
nistrstva trgovine in industrije v Beo-
gradu obvešča, da bo na pomladan-
skem veJesejmu v Pragi meseca marca
1937 prirejena skupna razstava držav
Male antante. Razstava, ki bo pred-
stavljala prvo skupno gospodarsko ma-
nifestacijo treh prijateljskih držav, bo
prirejena v večjem stilu. Zato opozar-
jamo na to prireditev vse naše pro-
ducente in izvoznike. Podrobnejše in-
formacije glede udeležbe, prevoza vzor-
cev in dr. daje interesentom neposredno:
Trgovinski muzej ministrstva trgovine
in industrije v Beogradu, Miloša Vel. 29.
d Sponiinska grobnica herojem srb-
ske vojske. Na Zejtinliku pri Solunu
je taila na dan osemnajste obletnice
vojnega premirja posveeena spomin-
ska grobnica, v kateri počivajo kosti
7880 padlih junakov, ki so dali življe-
nje za svobodo svoje domovine. Gin-
ljive svečanosti so se udeležila odpo-
slanstva in ogromno naroda iz Jugo-
slavije in Grčije. Slava spominu veli-
kih   herojev!
i* Blasnikova Velika Pratika za leto
1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski
koledar je med Slovenci najbolj pri-
ljubljen in domač. Celo naši izseljenci
ga radi naročajo, ker jih spominja na
domovino in mlada leta. Cena ene-
mu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni
J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg
10—12 in v trgovinah. Poleg Velike
Pratike je izšla tudi Mala pratika za
1. 1937., ki velja samo 2 Din 50 par.
Ta je razširjena zlasti na Stajerskem,
kjer se je doslej neupravičeno šopiril
nemški   »Bauernkalender«   iz   Gradca.
.Dunajska vremenska napovcd za
soboto 14. t. m.: Milo vreme, precej
oblačno, od časa do časa dež.
Celje in okoiica
c Malo   odgovora  in   pojasnila. V
»Slovencu« z dne 8. t. m. je izšlo ob-
širno poročilo o celjskem avtobusnem
podjetju, ki je polno hvale za sedanjo
npravo in graje na prejšnjo upravo.
Času primerno iznaša poročilo naravno
tudi politične napade na JNS ter po-
litične in osebne izpade na mojo osebo.
Ker sem bil član uprave imenovanega
podjetja v času, ko mu je predsedoval
g- dr. Ogrizek, in tudi pozneje, ko mu
je predsedoval g. lekarnar Posavec,
moram dati na izpade, v kolikor je to
danes dopustno, nekaj odgovora in
pojasnila, sicer se mi bo lepega dne
še očitalo, da ima moja trgovina spe-
cielne koristi od avtobusnega podjetja,
ker mi povečuje dotok odjemalcev in
ker nameščenci tega podjetja kupujejo
svoje potrebščine pri meni. Sam pri
sebi sem bil mnenja, da sem od usta-
novitve mestnega avtobusnega pod-
jetja do dneva, ko se me razrešili te
časti, za to mestno gospodarsko pod-
jetje izvršil v Ljubljani in v Beogradu
toliko potov in intervencij, da sem kot
celjski meSčan bil vreden vsaj one
običajne trgovske prakse, da mi pod-
jetje, ki mu nisem nikdar delal škode,
predloŽi in pošlje račune, ako še kaj
dolgujem za kake vožnje, ki sem jih
kedaj naročil; ali pa so sicer bile na-
ročene meni za mofe politično nasto- i
panje. Moja trgovina mi sicer ne donaša
bogastva, vendar pa imam to lepo na-
vado že vse življenje, da svoje obvez-
nosti plačujem brez opominov v »Slo-
vcncu«. Ob svojem času in na drugem
mestu bom še jasnejši. — Prekoršek
Ivan, narodni poslanec v Celju.
c Si duo faciunt Idem, non est Idem.
Ni isto, ako dva storita isto. Tako se
giasi že star latinski izrek, ki se ga
moramo v zadnjih časih večkrat spom-
niti ob resnih pa tudi ob veselih pri-
godah. Vnema gotovih ljudi za gosto-
vanja ljubljanskega gledališča v Celju
je postala vse hvale vredna, kar izpri-
Čuje tudi rekorden obisk predstav, od-
kar jih vodi v imenu celjske mestne
občine gospod katehet Lukman. Star-
šem, katerih otroci posečajo celjske
3ole, tudi ni treba več živeti v nepre-
stanem strahu in skrbeh, ali ne bodo
njihovi najdražji morda zašli k pohuj-
šljivim in za katoliški čut neprimernim
in žaljivim predstavam. Ta skrb je
srečno odpadla, Pa tudi glede pose-
Čanja kinopredstav je nastopilo v Celju
svobodnejše gledanje in pomirjenje
vesti, odkar smo dobili nov kino v
palači Ljudske posojilnice, ki je po
vidnem znamenju sv. križa posvečena
krščanski dobrodelnosti in pravi ka-
toliški prosveti, ki je daleč proč od
pohujganja in pregreh tega sveta.
Drevi bomo v Celju imeli spet
»Veselo božjo pot«, ki je lanskim gle-
dališkim abonentorn še v spominu.
Namenjena je novim in starim, zlasti
pa še Ijubiteljem gledališča s podeželja,
kier so v nekem sosednjem kraju proti
uprizoritvi »Vesele božje poti« prav
odločno zagrmeli in vernike posvarili
ored grozečim ljudskim pohujšanjem,
ki ga »Vesela božja pot« prinaša med
vernike. Beležimo torej lahko v vsa-
kem pogledu zadovoljiv napredek, ki
odgovarja tudi Velikemu Celju, ki tako
sropa na nova, modernejša pota in se
otresa    starokopitne   konservativnosti.
c Kmečko zvezo so ustanoviH v
Celju preteklo nedeljo v Domu, ki se
sedaj imenuje zopet Orlovski dorrii dasi
š'i napisa ni Času primerno preuredil.
Za tainika te nove kmečko-stanovske
organizacije je bil izvoljen g. mestni
kaplan Franc Babšek.
c Od zmage do zmage. »Slov. go-
spodar«, list ljudstvu v pouk in zaba-
vo, poroča pod' gornjim naslovom na
uvodnem mestu, da pomcni 25. okto-
ber sijajen uspeh fronte slovenskega
ljudstva in zmago »stare slovenske
stranke po naj(svobodnejši odločitvi,
ko je vsak volilec glasoval svobodno
po svojem prepričanju«. »Nikomur ni
bilo predpisano, kako naj glasuje,
nikdo ni bil siljen, da gre volit, nikdo
ni  bil  odklonjen, nikomur  se  ni  žuga-
10  in  pretilo  z  gospodarsko  škodo,     z
izgubo službe, z odpustom z dela, ako
bi ne glasoval za stranko,  ki podpira
sedanjo vlado.«  List pravi nadalje,  da
je   razlika   med   sedanjimi     občinskimi
volitvami   in   onimi   leta   1933.   takšna
kakor dan in noč. — Ta odločna, jas-
na in gotovo nad vsak dvom resnična
izjava  katoliškcga  časopisa,  ki  ga  vo-
dijo   duhovniške   posvečene  roke,     bo
postavila  v  pravo  luč  vse  gorostasne
laži in izgovarjanja, ki tako rada pri-
hajajo  med   ljudi   po   vsakih   volitvah.
c Draždanski godalni kvartet, ki ga
tvorijo gg. Gustav Fritsche (I. violi-
na), Fric Schneider (Il.violina), Gott-
fried Hofmann-Stirl (viola) in Georg
Ulrich v. Bulow (čelo), je koncertiral
v sredo zvečer v polni veliki dvorani
Narodnega doma. Ta kvartet je popol-
na umetniška enota. Tvorijo ga štirje
umetniki, ki se z globoko koncepcijo
in mojstrsko tehniko zlivajo v eno
samo, v vsakem pogledu dognano, ve-
liko  ustvarjanje. Gostje so  nam  nudi-
11   večer   bogatega   umetniškega   doživ-
ljanja, ki bo ostal gotovo vsem šte-
vilnim poslušalcem v najlepšem spo-
minu. Najprej so izvajali kvartet slo-
venskega skladatelja L. M. Skerjan-
ca, vseskozi moderno, zelo komplicira-
no, učinkovito glasbeno delo, ki je
lahko Slovencem v ponos. Izvajanje
te umetnine je v polni luči pokazajo
visoko kvaliteto draždanskega kvarte-
ta. Najbolje pa je gostom »ležal« ve-
liki Beethoven. Z njegovim znameni-
tim kvartetom op. 127, ki ga je napi-
sal Beethoven na višku svojega u-
stvarjanja, so prikazali tega velikana
v vsej njegovi grandioznosti. Vsak
stavek je bil izčrpan do podrobnnsti
in podan z uprav sugestivno neposred-
nostjo. Beethovna je zares treba zna-
ti igrati! Sledil je Smetanov godalni
kvartet v e-'molu, eno najboljših del
nesmrtnega češkega mojstra, ki v tem
delu slika s sijajno izvedenimi moti-
vi in silnim občutjem srečo in tragi-
ko svojega življenja. Tudi tu je poka-
zal draždanski kvartet briljantno teh-
niko, globino in občutje ter poslušalce
uprav fasciniral. Burni aplavzi so se
ob zaključku tako stopnjevali, da so
gostje dodali še varijacije iz Beethov-
novega godalnega kvarteta op. 18.
štev. 5. Te varijacije razodevajo, ko-
Iiko humorja je imel veliki Beetho-
ven, dokler je bil zdrav. Celje je do-
živelo nepozaben večer čiste, polne u-
metnosti. — R. P.
c Iz gimnazijske službe. V 4. skupi-
no 1. stopnje je napredoval g. dr. Pa-
vel Strmšek, profesor na drž. realni
gimnaziji v  Celju.
c Diplomiral je na pravni fakulteti
beograjske   univerze   absolvirani   prav-
!   nik   g.   Tugomer  Prekoršek   \z    Celja.
j   Iskreno  čestitamo!
c V mestnem gledališču v Celju go-
stuje drevi ob osmih Ijubljanska dra-
ma s Hamikovo-Roseggerjevo veselo-
igro »Vesela božja pot«. Predstava je
za abonma. To igro smo videli v isti
zasedbi že v lanski sezoni na celjskem
odru,   istotako  v  abonmaju.
c O pomlajevanju, nai!inu in uspe-
hih, bo predaval univ. prof. dr. Boris
Zarnik iz Zagreba v pfcnedeliek 16. t. m.
ob 20. v predavalnici Ljudskega vse-
i učilišča v risalnici tneščanske šo!e.
Predavatkilj je Celjanom že dobro znan,
saj so bila njegova predavanja pri nas
vedno izredno dobro obiskana. Zato
ne dvomimo, da bo občinstvo tudi to
pot napolnilo predavalnico.
c O socalnl ^akonodaj! v Jugo-
slavlji je predaval v ponedeljek na
Ljudskern vseuČili?ču odvetnik g. dr.
Avgust Re^sman iz Maribora. Preda-
vanja, ki je bi!o zelo zanimivo in po-
učno, se je udeležilo zlasti mnogo de-
lavstva, tako da ie biia predavalnica
nabito polna. Dejstvo, da se je začelo
tudi delavstvo živahno zanimati za
predavanja na Ljudskem vseučilišču,
je zelo razveseljivo.
c Na koncertu dne 1. decembra bo
odpelo Celjsko pevskc društvo vrsto
novejSih skladb skladateljev Adamiča,
Dolinarja, Jereba, Jobsta, Lajovca,
Mirka, Rožanca, Savina in Vodopivca.
Vse pesmi bodo v Cel|u prvič izvajane,
nekatere izmed njih pa bodo doživele
na tem koncertu krstno izvedbo. —
Te dni bodo prodaiale dame vstopnice
za koncert. Cenjeno občinstvo prosimo,
da bi  jih ne odklanjalo.
c Osebna vest. Na deško meščan-
sko Solo v Celju je premeš^.'-n po
prošnji g. strokovni učitelj Franjo Vajd,
ki je služboval na meščanski Soli v
Št. Lenartu v Slov. goricah. Dipl. filo-
zof g. Oskar Red', absolvent celjske
gimnazije, je imenovan za suplenta na
drž. realni gimnaziji v Trebinju.
c Poroka. V nedeljo 8. t. m. sta se
poročila v starokatoliški kapeli v Ma-
riboru g. Mirko Maček, bančni uradnik
Stran 4.
»NOVA       D O B A «
Štev. 46.
Celjske posojilnice v Celju, in ga. Tilka
Pibrovčeva, loč. Dobravčeva, iz Celja.
Iskreno čestitamo!
c Šahovska prvenstvena tekma
Celje : Ptuj. Celjski šahovski klub bo
igral v soboto 14. in nedeljo 15. t. m.
svojo prvo letošnjo prvenstveno tekmo
s ptujskim šahovskim šahovskim klu-
bom. Ta tekma bo v skladu s prven-
stvom dravske banovine in z držav-
nim prvenstvom ter bo v vrtni dvo-
rani hotela »Evrope«. Ptuiski šahovski
klub je sicer še mlad, a ima v svojih
vrstah vrstah nekaj odličnih moči, do-
čim so Celjani precej oslabljeni, ker
je odšlo nekaj igralcev k vojakom,
nekateri pa "so vsled Studija zadržani.
Borba bo gotovo napeta in zanimiva.
— Splošni turnir Celjskega šahovskega
kluba, ki se bliža kraju, je letos izredno
dobro zaseden. Pod spretnim vodstvom
prof. Sircova igra 14 šahistov. Turnir
je pokazal že precej jasno sliko, ven-
dar pa precej jasno sliko, vendar pa
presenečenja niso izključena.
c Lastnega očeta je ubU s sekiro.
Okrožno sodišče v Celju je obsodilo
danes 22-letnega posestnikovega sina
Vincenca StojnŠka iz Vodul pri Žetalah
na dve leti robije in izgubo častnih
pravic za dobo treh let, ker je 19. ok-
tobra doma pri kolarnici s sekiro ubil
svojega očeta Antona Stojnška, ki je
bil sina v vinjenosti dvakrat napadel
z motiko. Obtoženec je skesano prlznal
dejanje.
c Muda nevihta je prihrumela nad
Celje v torek okrog 13. Med bliska
njem, grmenjem in močnim nalivom
je okrog 13. 25 dvakrat treščilo. Enkrat
je strela pokvarila električni daljnovod
v Trnovljah in uničila več drogov, tako
da so morali sedem drogov nadomestiti
z novimi. Strela je šla delno po žicah
dalje ter poškodovala več vklopljenih
radijskih aparatov v stanovanjih in ne-
kaj telefonskih zvez.
c Martinov večer bo priredila ga-
silska četa na Teharju v nedeljo 15.
t. m. s pričetkom ob 15. v gostilni
Lavrič na Teharju. Uprava čete vabi
k številni udeležbi.
c Poziv k vložitvl davčnih napo-
vedi za zgradarlno za leto 1937. je
nabit na uradni deski v veži mestnega
poglavarstva.
c Okrog 7100 bolnikov je že spre-
jela letos celjska bolnica, to je mnogo
več-nego lani v istem razdobju. Sedaj
je' v bolnici okrog 315 bolnikov, to
je več nego je normaino stanje. Razen
nekaj dni v oktobru je bilo število
bolnikov letos ves čas nad normalo.
Zlasti polna je izolirnica.
c Redni letni občni zbor filateHs-
tičnega društva »Celeja« v Celju bo
v torek 17. t. m. ob 19'30 v lokalu
Smučarskega kluba v restavraciji »Ze-
leni travnik«. Društveno vodstvo prosi
vse člane za polnoštevilno in točno
udeležbo. Vabljeni so tudi prijatelji fi-
latelije. — DrušWeno vodstvo.
c Gostilna Jlcha na Starem gradu
vabi na domače koline 14. in 15. t. m.
c Jadranska straža v Celju bo
priredila 16. januarja 1937 svojo obi-
Čajno veliko prireditev. O sporedu bomo
še poročali. Ostala druStva prosimo,
da bi vzela to na znanje s prošnjo,
da bi tega dne ne zasedla s svojimi
prireditvami.
c Moška In ženska podružnlca
Družbe sv. Clrlla In Metoda v Celju
sta povabili za soboto 5. decembra
ob 15.30 sv. Miklavža v veliko dvo-
rani Narodnega doma, da obdari našo
deco. Glede obdarovanjea in spreje-
manja darov za obdaritev dece bomo
še podrobnejše poročali. Sodelovalo bo
tudi Dramatično društvo z originalno
mladinsko igrico, ki je za prihod sv.
Miklavža posebej  prirejena.
c Mestni ubožni syet izreka tv. V.
Wogg iskreno zahvalo za dar 100 Din,
ki jih je tvrdka poklonila mestnemu
ubožnemu skiadu namesto venca na
krsto umrlega g. Avgusta Kregaua.
c Razmere na delovnem trgu. Pri
celjski borzi dela se je od 1. do 10.
t m. na novo priiavilo 99 brezposel-
nih, delo je bilo ponujeno za 20 oseb,
posredovanj je bilo 8, odpotovalo je 9,
odpadlo je 6 oseb. Dne 10. t. m. je
ostalo v evidenci 495 brezposelnih
(302 moška in 193 žensk) nasproti
419 (238 moškim in 181 ženskam)
dne 31. oktobra. Delo dobijo: po 1
mojster za izdelovanje šamotne opeke,
krojaški pomočnik, snažilec jedilnega
orodja in hlapec, 3 kuharice (po 1 za
Beograd, Sarajevo in Zagorje ob Savi),
3 služkinje in 1 ktnečko deklo.
c Smrt narodne žene. V celjski bol-
nici je umrla v ponedeljek v starosti
65 let po kratkem trpljenju ga. Ma-
rija Videmškova, soproga višjega
sodnega oficiala v p. g. Josipa Videm-
ška v Celju. Pokojnica je bila odloč-
no narodna žena, vzorna soproga in
izredno skrbna mati. Njen sin Arko,
eden izmed najizrazitejših predstavni-
kov nacionalne generacije celjskih slo-
venskih dijakov pred vojno, je padel
na italijanski fronti, njen starejši sin
Josip, ki je bil trgovec v Mariboru,
pa je umrl pred nekaj leti. Hčerka
Marica je poročena v Pragi. Ge. Vi-
demškovi bodi ohranjen časten spo-
min, svojcem naše iskreno sožalje!
c Zetev smrti. Dne 6. t. m. je umrl
v Cretu 424etni Vladislav Choleva,
poslovodja v bivši Schwabovi tovarni
kisa v Zavodni, v nedeljo je umrla v
Gaberju 12-letna šoferjeva hčerka
Hedvika Zeleznikova, v ponedeljek pa
v Celju 79-letna zasebnica Neža Lau-
ritscheva. V celjski bolnici so umrli:
5. t. m. 49-letna postrežnica Uršula
Motnikarjeva iz Celja, v nedeljo 44-
letna zasebnica Marija Cafutova iz
Celja, v ponedeljek 74-letni brezposel-
ni delavec Jernej Sorn iz Bezine pri
Konjicah in dveletna tesarjeva hčerka
Vida Cizljeva iz Male vasi pri Ponik-
vi, v sredo pa 37-letna posestnikova
žena Ana Gajškova iz Pečovnika. N.
p. v m.!
c Dimnikarski pomočniki iz Cclja
in okolice so imeli v nedeljo v Celju
sestanek, ki je lepo uspel. Gosp. Me-
tod Kroflič je pozdravil vse stanovske
tovariše in se zahvalil predsedniku
organizacije dimnikarskih pomočnikov
g. Bizjaku iz Ljubljane, da se je od-
zval vabilu in se udeležil sestanka.
Gosp. Bizjak je v lepih in jedrnatih
besedah obrazložil poraen sestanka in
vzpodbujal navzoče k skupnosti za
blagor organizacije. Posebno so vab-
ljeni še drugi tovariši, ki se sicer za-
vzemajo za svoje stanovske pravice,
a niso prišli na sestanek, da se po-
gumno priključijo delu v organizaci-
ji. Zivahni sestanek je bil zaključen v
veselem razpoloženju, za katerega zna-
jo tudi »črni fantje« poskrbeti. Tov.
Bizjaku pa kličejjo: Na skorajsnje
svidenje  v  Celju!
c Knjige Vodnikove družbe se dobi-
jo pri celjskem poverjeništvu v upra-
vi »Nove Dobe«. Pri prevzemu knjig
je treba plačati 2 Din za ekspedicij-
ske stroške. Clani se prosijo, da pri
prevzemu knjig poravnajo tudi člana-
rino za prihodnje leto in plačajo še
2 Din za ekspedicijske stroške, kakor
je letos določila Vodnikova družba.
Celjsko poverjeništvo sprejema tudi
nove elane. Clani, pridite čimprej po
knjige  in  pridobivajte  nove  člane!
c Novo afero odpravljanja telesnc-
ga plodu je odkrila celjska policija te
dni v Gaberju. Gre za več kaznivih
primerov. V interesu preiskave pa še
ne   moremo   objaviti   imen.
c Smučarski ples Srnučarskega klu-
ba Celjc bo 6. marca v prostorih »Ze-
lenega   travnika«.
c Sv. Miklavž bo prišel letos na dom.
Starši, ki reflektirajo na to, naj to
javijo teden prej v celjskem gasil-
skem domu in naj tam oddajo tudi
darila.
c Izlet s posebnim vlakom na Dunaj
bo od 5. do 10. decembra. Voznina iz
Celja znaša za 3. razred 270 Din, za
2. razred pa 350 Din. Vse nadaljnje
informacije pri »Putniku« v Celju in
Mariboru.
c Pisarna Savinjske podružnice
SPD v Celju se je preselila na Kralja
Petra cesto 7, I. nadstropje (hotel
»Beli vol«).
c Svileni in krep papir, umetno list-
je in cvetje priporoča v veliki izbiri
knjigarna in veletrgovina s papirjem
K. GORICAR vdv., Celje, Kr. Pe-
tra cesta 7—9.
c Nočno lekarniško službo ima od
14.  do  20.  t.  m.  lekarna   «Pri križu».
c Gasilska in reševalna četa Celje.
Od 15. do 21. t. m. ima službo II. vod,
inspekcijo   poveljnik   g.   Košir.
c Pomotoma je nekdo zamenjJ na
prireditvl »Oljke« v Narodnern donni
dežhik. Lastnik naj pride po svoj dež-
nik v Narodni dom in prinese zamenjani
dežnik s seboj.
c Klno Unlon. Petek 13 t. m.: »Ce-
sarska pot«,  Izredno lep film. V glav-
ni vlogi Kathe v. Nagy.  Predigra: zvočni j
tednik.   Danes ob 18.30 ter v nedeljo |
ob   10.    in   14.   matineja:   »Prerijsk!
volkovi«  z Oeorgom O' Brienom. So-
bota  14. ,  nedelja   15.  t. m.: »Idealni
mož«.   Senzacionalen  film bo romanu
Oskarja Wildea. V glavni vlogah Brigita
Helm, K. Ludvik Diehl,  Sibila Schmitz,
Georg Alexander. Predigra: zvočni ted-
nik.   Ponedeljek  16., torek 17., sreda
18.   t. m.:  »Burja nad Afriko«. Vele- ;
fiim o borbi Angležev v Afriki in Azijl '
V glavnih vlogah Cary Grant in Claude
Rains. Predigra: zvočni tednik. Četrtek
19.  , petek 20. , sobota 21. t. m.: »Slab
konec-dober začetek« . Izvrstna kome-
dija.  V  glavnih   vlogah   Rosi Barsony, |
Szoke  Szakall,   Ernest  Verebes, Tibor .'
v. Halmay. Glasba: N. Brodsky.  Pred- j
igri: zvočni tednik in kulturni film.
Št.   Peter  v  Savlnjskl   dolfnl.   Na f
železniški postajM v Št. Petru imamo j
še vedno petrolejsko razsvetljavo, čeprav
je že vsa okolica elektrificirana. Postaja
v Št. Petru je izmed vseh postai v Sa-
vinjski dolinl najbolj frekventirana, a
kljub temu še nima elektrike, kakor
jo ima n. nr. majhna postaja v Petrovčah.
Prosimo železniško upravo, da bi tudi
na šentpetrski postaji v kratkem uvedla
električno razsvetljavo.
Vojnik. Vojniški fantje in dekle-
ta so preteklo nedeljo popoldne v po-
sojilniški dvorani z lepim uspehom
uprizorili kmečko burko »Vaška Vene-
ra«. Vloge so bile dobro naštudirane, j
vse je šlo gladko, smeha ni bilo kon-
ca ne kraja, godbo pa sta tvorila
klarinet in harmonika. Pred uprizori-
tvijo bi bilo treba publiko s kratkim
poukom navaditi discipline. Tekanje
med igro iz dvorane za kulise zelo
moti, prav tako spremljanje godbe z
žvižganjem. Namesto krtčavega klari-
neta pa bi želeli gosli. V dvorani bi
ne smeli dovoliti kajenja.
Glasovi iz občinstva
Nedostatki na cestah. Na ceste v
celjski okolici so navozili precej
gramoza za posipanje. Ta gramoz pa
leži na nekaterih cestah že mesec dni,
ne da bi se ga kdo dotaknil. Pogosti
dež v sedanji jesenski dobi povzroča
na cestah in poteh morje blata in
brozge. Gramoz pa leži v kupih in
dela napoto. Cestni mojster sicer vsak
dan pregleduje ceste in odstranjuje z i
njih odpadke. To pa je premalo. Treba
je razvoziti gramoz in posipati ceste, j
prej pa seveda ostrgati cestišče. Sicer
pa je navacla, da se zadeva sama u-
redi s tem, da zapade sneg in ceste
zamrznejo, dočim gramoz, ki so g::
pustili v kupih, lepo zleze v zemljo ...
Pritožbe zaradi železniškega pod-
voza pri hotelu »Pošti« so v zadnjih
letih na dnevnem redu. Ob sedanjem
mokrem vremenu je cestišče v pod-
vozu in dalje od podvoza do mostu
čez Voglajno polno blata. Pristojni
čenitelji bi se pač morali brigati, dv.
bi cestiSče v podvozu redno snažili in
cesto do mostu čez Voglajno primerno
vzdrževali. Taki nedostatki so v Ve-
lkem Celju pač nepotrebni !
Sport
t SK CcIje:SK Trbovlje. V nedeljo
ob pol 10. dopoldne se bo pričela na
Glaziji prijateljska tekma med SK
Trbovljami in SK Celjem. Celje bo
nastopilo v kompletni postavi, pa tudi
simpatično moštvo gostov bo gotovo
nudilo dober nogomet, tako da bo
tekma   zanimiva   in   napeta.
t Atletiki: Maribor. Na igrišču pri
»Skalni kleti« se bo pričela v nedeljo \
ob 14. podsavezna prvenstvena tekma
med celjskimi Atletiki in ISSK Mari-
borom. Zanimivo tekmo bo sodil g.
Reinprecht.
t Podsavezno prvenstvo. V nedeljo
so bile odigrane sledeče podsavezne
! prvenstvene tekme: v Celju 01imp:Re-
ka 2:2 (2:2), v Mariboru Zelezničar:
Atletik 10:0 (4:0) in v Ljubljani Slo-
van:Hermes 3:1  (1:1).
t V drugorazredni prvenstveni tekmi
je Laško v nedeljo v Celju premagalo
Jugoslavijo v razmerju 4:1 (3:0). V
drugem polčasu je igralec Jugoslavije
Zager dejansko napadel sodnika. Zara-
di tega skrajno nesportnega nastopa
čaka sedaj  Zagerja  stroga kazen.
Sokolstvo
Župni prosvetni odbor. V nedeljo 22.
t. m. ob pol 10. dopoldne se bo pričel
v Narodnem domu v Celju zbor dru-
štvenih in četnih prosvetarjev s sle-
dečim dnevnim redom: 1. splošen re-
ferat br. predsednika o prosvetnih pri-
likah v župi, 2. pozdrav br. saveznega
prosvetarja dr. Vladimira Belajčica iz
Beograda, 3. odobritev novega župnega
prosvetnega odbora, 4. poročilfe. pro-
svetarjev o prosvetnem delu v posa-
meznih edinicah, 5. odobritev prosvet-
nih okrožij, 6. slučajnosti.

fe,BLA$Wr
Gostilmta Riickl na Ložnici
vabi v nedeljo 15. t. m. na domače koline.
Pil se bo sladek mošt in silvanec.
Kupim hranfl^io knjižico
Ljudske posojilnice Celje ali kakega drugega
celjskega   zavoda  za   ca. Din 5000"—.   Po-
nudbe na upravo list pod >5000«.
Soba
primerna   za   pisarno,   v sredini niesta,   sc
odda   s   1.   decembrom.   Vprašati pri Zdru-
ženju  trgovcev za mesto Ce je,   Razlagova
ulica 8.
Tulipani
hijacinte,   narcise  in   krokusi   iz Holandske
dospeli.   Dobijo se pri Zelenko ml., vrt-
narstvo,   Celje, Krekova cesta 23 a.
Enosobno stanow»nje
na Glavnem trgu 10 se takoj odda za ceno
200 Din.   Pojasnila   daje Skale Ivan,  Celje
Zg. Hudinja 1.
Sreske zastopnike
potrebujemo. Plača 1200 Din mesečno.  Pri-
ložite znamko za obvestilo,   »N a r p r o s«»
Beograd, Gospodara Vučiča 90.
Kot skHadiščnica
se sprejme 14—16 letna deklica, ki obvlada
nemški  jezik.  Ponube   na upravo lista pod
šitro »234«.
Kupim  že  rabljen,  vendar   dobro ohranjen
pisalni stroj
novejšega   tipa.   Ponudbe  na   upravo lista
pod Sifro »567«.
Drva za kurjavo
suha bukova cepljena kakortudi obrezline
od žage po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Ivan Sf ebotnjak iz Št. i?etra v Sav. dol.
Vinot©6
Marija Hočevar
Celje, Razlagova   ulica   8a
se nadalje priporoča
Malivna peresa
14-karatna zlata                           Din 50*—
14-karatna zlata, veliko pero           *   80*—
s steklenim percsom         Din 20— in 25'—
Pelikan nalivno pero          » 125'— in250-—
Hnllgarna ln f rgovlna s paplrjem
Fra^c LesfcovšeH
Celje, GlavMl trg 16
Lepo tpisobno stanovanje
se s 1. decembrom odda.   Vprašati :   Celje,.
Aškerčeva 3, I, nadstr. levo.
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    24 5
kleparstvo, vodouodne instalacije
ttrPinvndne naDraV6            Prevzema vsa v zgoro] navedene jtroke jpadojoča dela in
lll CIUUUUIIC iia|ii «»«=            popravila - Cene zmerne - Poitrežba toina In Jolldna
Urejuje  Rado  Pečnik.  —  Odgovoren  za konzorcij  »Nove Dobe«  in Zvezno  tiskarno Milan Getina. — Oba v Celju.