PROLETAREC
SloTensk* Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
5TEV.—NO. 782.	CHICAGO, ILL., 7. septembra (August 7th), 1922._LETO—VOL.—XVII.
Upnmriitv. <OtfU«) iti* WBST IStk ST.. CHICAGO. ILL.—Telcphaaa Boekw.ll 28««.
Delavnica reakcije odkriva zarote.
Ena najpriljubljenejših obrti ameriškega kapitalističnega časopisja je odkrivanje "zarot" za nasilno strmoglavi j en je vlade. Po skoro vsem meščanskem časopisju je opažati strašno tarnanje zaradi destruktivnega radikalizma, ki se baje razširja posebno med ino-zemci po Zedinjenih državah in kuje načrte "za po-teptanje ameriških institucij". Čitatelj pa maje z glavo in se vprašuje, koliko je v teh jeremijadah odkritosrčnosti, če jo je namreč sploh kaj. Mnogo jo na noben način ni, kajti sicer ne bi iznajdljivi žurnalisti fabri-cirali še več teh "zarot" kot jih v resnici je, s čimer nehote kažejo, da bi jim bilo pravzaprav zelo všeč, da bi se delavstvo dalo speljati na pot nepremišljenosti in pustolovščin.
Nekje v Michiganu je zborovala kopica komunistov in "konspirirala" proti vladi. Budni agentje justičnega departmenta pa so bili na straži in so še ob pravem času pozaprli nevarne zarotnike, kolikor jih ni pobegnilo. Zaplenili so cel voz revolucionarne literature, dasi si nihče ne more razlagati, čemu bi komunisti jemali na svojo konferenco v gozdno skrivišče na vozove literature. Ampak kapitalistično časopisje si ne more stvari razlagati drugače, kakor da mora biti na vsaki seji, na kateri so zbrani "zarotniki", ogromne kupe revolucionarnih spisov.
Ko so policaji čikaškega državnega pravdnika navalili na urad W. Z. Fosterja, so tudi odpeljali poln "truck" anarhistične literature in pisem. Manj kot en track se jim je sploh ne izplača odvažati, kajti če jo je manj, tedaj ni nevarna obstoju naše glorijozne dežele. In s kako naslado pripovedujejo meščanski žur-nali, kako pridni detektivi in strokovnjaki listajo po ti literaturi in arhivih, da iz nje dobe evidenco proti "boljševikom", s katero lahko nastopajo proti njim na ! sodiščih.
W. Z. Foster se je mudil na govorniški turneji po zapadu in pot mu je nanesla tudi v Denver, kjer bi imel govoriti. Stoprocentne oblasti v Denverju in v Colo-radu so pozabile na točko v konstituciji, ki zasigurava državljanom te dežele svobodo govora, in izgnale Fosterja iz države kot silno nevarnega radikalca. Gotovo !" je obstajala nevarnosti, da bi že čez par minut po Fos-terjevem govoru v Denverju nastala po vsej Coloradi revolucija, zato ven iz meja mir in red ljubeče Colo-.rade. Tudi tam so našli nevarno literaturo, ki jo je imel Foster s seboj, ampak ne toliko kakor v michi-ganskem gozdu in v Fosterjevi pisarni v Chicagi. V Denverju jo je imel le en kovček, ampak za Colorado je bilo že to nevarno. Detektivi so jo skrbno pregledali in pazili, da si z njo ne zastrupe prstov.
Povzročitelje nesreče, ki se je pred nedavnim i zgodila z brzovlakom v bližini Garyja, so dobili — same nevarne radikalce. Vrgli so vlak s tira, da s tem služijo revoluciji, oziroma, da s takimi deli uvajajo v deželo kaos in ji gladijo s tem tla za revolucijo. To
so zarotniki sami pojasnili, potem mora že biti res. Na nesrečo ne pišejo o enih in istih zarotah vsi listi enako. Železniške nezgode podtikajo eni listi stavku-jočim železničarjem, drugi pa ljudem, ki sploh niso v službi železnic, ampak so agentje za revolucijo, ki hočejo strmoglaviti ameriško vlado in jo nadomestiti z anarhijo po ruskem vzorcu. Sicer se čuje od strani, da so med temi agenti osebe, ki jih plačujejo železnice, da igrajo vloge provokatorjev. Nevedne radikalne delavce provokatorji najložje zavajajo. In potem odkritja: Razbiti je treba vse, napraviti kaos, nato pride revolucija in tej sledi diktatura proletariata. Zares, grozne reči!
Vladni detektivi vidijo v vsaki beznici gnezdo revolucionarnih aktivnosti. Kjer primejo kakega zarotnika, ima rusko, poljsko, italijansko, hrvatsko ali pa židovsko ime. Njegova slika pride v liste in pred seboj imate človeka z brutalnimi črtami na obrazu, raz-mršenega in capinsko oblečenega. Grozno! Torej to so ljudje, ki ti hočejo vzeti premoženje in nadomestiti redno vlado z vlado terorja, požiganja in morije? Bog nas varuj!
Ne bilo bi v soglasju z resnico, če bi zanikavali, da imajo ekstremistično-revolucionarne ideje tudi v Ameriki svoje pristaše. Seveda jih imajo — in to ne šele po svetovni vojni, oziroma po ruski revoluciji, kajti imele so jih davno predenj je prišel v Rusiji na površje boljševizem. Ruska revolucija je pač morala vplivati na njih domišljijo in naravno je, da so nervoznejši in tu-patam glasnejši kakor poprej. Posebno je to veljalo med letom 1919 in 1921. Ampak ekstremni val je že izgubil svoj zamah. V splošnem pa ni ultraradikalne-ga gibanja oddaleč toliko, kolikor ga slika kapitalistično časopisje. Tudi njega komunistična označba je napačna, kajti če bi bilo mogoče spraviti vse takozva-ne ekstremistične radikalce na skupen kongres, bi se prvi dan pokazalo, da so med njimi neštevilne struje, med katerimi zijajo nepremostljivi prepadi. To se je pokazalo že na raznih njihovih konferencah, na katerih so se zbrali le taki elementi, ki imajo vsaj navidezno enake nazore.
Kakšen namen ima kapitalistično časopisje, državna pravdništva, zvezini detektivi, mestne policije itd. z "odkrivanjem" nevarnih zarot? Ali ne žele prav sedaj železniški maignatje takih zarotniških skupin, ki bi tudi dejansko izvajale nasilja? Ničesar bi jim ne bilo ljubše, kakor da bi vrgli kje kak potniški vlak s tira in s tem ugonobili nekaj desetin človeških življenj. Nad delavstvom, ki je v boju za izboljšanje svojih mi-zernih razmer, bi bil potem uveden še večji teror, vtisnil bi se jim pečat brutalnih krvoločnežev, ki more nedolžne ljudi in njihova stvar bi bila za dolgo dobo izgubljena. Iz vsega njihovega pisanja in odkrivanja zarot, plenjenja radikalne literature in tako naprej, se

lahko sklepa, da žele take rezultate in delajo namenoma v tej smeri.
Temu početju se ni čuditi. Čim skrajnejši je radi-kalizem, tem bolj žene vodo na mlin reakcije, in da so v Zedinjenih državah reakcionarne sile zelo aktivne, je povsem očitna reč.
Včasi se je v tej deželi veliko govorilo, o demokraciji in zdelo se je, da je ljudstvo tudi nagnjeno zanjo. Ustanovitelji Zedinjenih držav so smatrali demokratična načela za prvi pogoj svobodnega življenja. Med temi je svoboda tiska, svoboda besede, svoboda združevanja in zborovanja. Ko se je vsled gospodarskih razmer v Ameriki začela razvijati kasta, ki se prav primerno imenuje dolarska aristokracija, so se iz njenih vrst vprizarjali posamezni atentati na te osnovne pravice. Najhujši naval nanje je bil med vojno, ki ga je po vojni Palmer še bolj podnetil. Danes pa reakcija že skoraj ne skriva več svojega namena, da postavi vsako svobodno izražanje mnenja izven zakona.
Kaj pa ljudstvo ?Tak poskus zbuja seveda pomisleke. Ljudstvo je faktor, ki ga je treba na vsak način kolikor toliko vpoštevati. Mase so sicer politično brezbrižne in baš na tej brezbrižnosti ameriškega ljudstva grade kapitalistične stranke^avojo moč; ali če bi meni nič tebi nič kar takole poteptale najosnovnejše pravice, bi se vendar lahko zgodilo, da pride tudi od teh zaspanih mas preglasen protest. Zato je treba preparirati javno mnenje. Ustvariti je treba sovražnike, proti katerim je "obramba" nujna in katerim se mora vzeti orožje iz rok.
če resničnih zarotnikov ni, jih je treba napraviti. Sama fantazija ne bi zadostovala. Grozne pravljice se lahko pripovedujejo nekaj časa, ali njih neresničnost se vendar lahko izkaže. Saj se je to pokazalo baš pri zadnjih vpadih "v konspiratorska gnezda". Drugače je, če imajo vsaj nekaj resničnega ozadja. Kakšna bombna eksplozija, zlobno pokvarjenje železniškega tira, kakšen požar, kakšen političen atentat je reakciona-rjem včasi zelo všeč. Toliko iznajdljivosti so vedno in povsod imeli, da so znali izrabiti take slučaje svojim nazadnjaškim, protidelavskim namenov v prid.
In če takih slučajev ni, tedaj se poslužujejo provo-katorjev, ki najdejo za svoje lumparsko delo ugodno polje med vzrujenimi, nahujskanimi delavci. Nepremišljen radikalizem in reakcija sta vedno v odnošajih vzajemnosti. Eno pospešuje drugo; oboje pa ovira zdravi razvoj resnične demokracije.
Namen je prozoren: reakcija provocira radikalni fanatizem, da dobi pretvezo za pomandranje vsega delavskega in socialističnega gibanja. Proti taki nameri mora biti proletariat vedno na straži. Kajti, kadar se enkrat reakcija na valju je nanj, tedaj mu ostane le še pogorišče njegovih organizacij, njegovih zborovalnih domov, tiskaren itd., na katerem mora z velikim trudom pričeti graditi z nova. Ozrimo se po Evropi, ali pa poglejmo nekaj časa nazaj, ko je divjal v tej deželi reakcionarni val proti vsemu delavskemu gibanju. Tudi preteklost daje takih zgledov na kupe. Ameriško delavstvo potrebuje organizacijo, ki bo kos nazadnja-štvu, ob enem pa garancija za proletariat, da doseže svoje cilje brez nepremišljenih pustolovščin. V ta namen se mora okleniti socialistične stranke.
^ ^
Malo je vredna organizacija, ki ima člane le na papirju. Tudi seje ne pomenijo veliko, če se bavijo le z najnujnejšo notranjo upravo. Socialističen klub mora biti socialistična šola.
SEM I NT J A.
Sodišča pred 28. leti in sedaj. — Edina pot. — Daugherty za interese ljudstva. — Odmevi iz unij. — Dva mnenja o pravici do dela. — Otis Clark obtožen umora. — 76 političnih jetnikov. — Še ena "ameriška straža". — Brezuspešni napori.
Pred osemindvajsetimi leti so bili železniški delavci proge Great Northern na stavki. Da se zlomi njihovo moč, so stopila vmes sodišča in izdala prepoved, ki je zabranjevala stavkarjem vmešavanje v zadeve železniške družbe. Debs, ki je bil glavni vodja stavke, se na to prepoved ni oziral. Raditega je bil obsojen na šestmesečni zapor. Zadeva se je tirala na vrhovno sodišče, ki je izreklo, da imajo federalni sodniki pravico izrekati indžunkšne zoper stavkarje, če ovirajo meddržavni promet. Ko je Debs "odslužil" svojo kazzaen, se je posvetil delu za socializem. Spoznal je, da je edina pot za izboljšanje delavčevega stanja odprava kapitalizma, ki ga mora nadomestiti socializem.
» ♦ •
V soboto 1. septembra 1922 je prišel generalni pravdnik Zedinjenih držav pred federalnega sodnika Wilkersona, da izposljuje od njega prepoved proti vsem unijam, direktno in indirektno prizadetih v sedanji stavki železničarjev. Wilkerson je prepoved izdal. V taboru železniških družb je zavladalo veliko veselje. Unijam je prepovedano vsako vmešavanje v zadeve železniških družb. Na nikak način ne smejo nagovarjati delavce, naj vztrajajo v stavki. Vsako nastopanje proti stavkokazom je strogo prepovedano. Zbiranje fondov v odpomoč štrajkarjev je zabranje-no. V prepovedi so označeni vsi odborniki unij železničarjev, kakor tudi nekateri odborniki Ameriške delavske federacije.
* * »
Generalni pravdnik Harry M. Daugherty je vpo-slil silo zvezine vlade proti unijam v interesu splošno-sti — tako pravi sam — ako mu hoče kdo verjeti. Izvajal je, da je dežela pred pomanjkanjem premoga, ker ga železnice ne morejo razvažati. Samo v Califor-niji je uničenih za $75,000,000 poljskih sadežev, ker železnice ne morejo preskrbeti tovornih vlakov za i odvažanje pridelkov. Atentati na vlake se množe; privatna lastnina se uničuje; stavkarji vodijo sabotažo1 z namenom, da spravijo prometni sistem te dežele v kaos. To je treba preprečiti v interesu ljudstva. Tako trdi Daugherty. In zato je bila izdana prepoved proti tistim, ki predstavljajo velik del ljudstva, v prilog
tistih, ki lastujejo železnice. Tak je današnji red.
* * *
Odborniki železniških unij in celo Samuel Gompers izjavljajo, da se ne bodo ozirali na prepoved, ki jo je izposlovala federalna vlada, in bodo vodili boj za pravične delavske zahteve naprej. To je iz-prememba. Še ne tako dolgo nazaj so se unijski odborniki ponižno umaknili, kadarkoli se je razglasilo, da vlada hoče to in to, in če se bi kdo temu upiral, bi pomenilo upiranje zoper vlado. Delavstvo pola- j
pa spoznava, da je vlada v službi tistih, ki jo kon-	tarjev, ki jih je slučaj pognal v ječo, so že pomilo-
Irolirajo. Debs je to povedal ameriškemu delavstvu	ščeni. Politični jetniki, poštenjaki kakor so, so še ved-
t stavki leta 1894, in širil je to resnico dan za dnem	no v ječi. Mnenja, ki ne soglašajo z elementom, ki je
med miljoni ameriškega proletarijata. In z njim so jo	na vladi, so bila vedno kaznjiva. Toda niti ena deže-
sirili tisoči ameriških socialistov. Posledice se čutijo,	la ni držala političnih jetnikov v zaporu tako dol-
Zatiranje delavstva od strani vlade ne bo več tako	go, kakor Zedinjene države. Vse evropske države so
lahko kakor je bilo. Kadar se prične delavstvo en-	jih izpustile večinoma že prve mesece po vojni. Ame-
krat probujati, gre hitro naprej. Morda ne bo več dol-	rika, dežela, ki se ponaša s konstitucijo, ki določa
go, ko bomo imeli v tej deželi mogočno delavsko	državljanom pravico svobodnega izražanja, tiska,
stranko. Ljudje, ki so jo zamislili na konvenciji soci-	združevanja in zborovanja, oprošča velike tatove, ari-
alistične stranke v Detroitu leta 1921, so gledali na-	stokratske špijone in korumpirane politike, politične
prej. Ameriško delavstvo je treba pridobiti za poli-	jetnike pa drži v zaporu. Zares sijajna demokracija! lični boj v masah — in te so v unijah. Da bo med nji- * * *
mi prevladoval socialistični vpliv, je treba tvelike	Številnim organizacijam, katerih namen je bor-
socialistične stranke, ki jih bo vodila.	ba proti radikalizmu, se je pridružila sedaj še orga-
* * «	nizacija "American Sentinels", ki se je ustanovila
Daugherty je povdarjal, da je dolžnost zvezine	P red kratkim v Chicagi. Slovesna ustanovna seja bo
vlade varovati državljanom pravico do dela. Unije	dne 4. oktobra na banketu kluba Hamilton, ki je zbi-
jhn odrekajo to pravico — po njegovem mnenju. Ako	rališče denarne gospode. "Ameriške straže" (The A-
hoče kdo delati za čase stavke, je to njegova pravica,	merican Sentinels) je inkorporirana organizacija,
in ako mu jo kdo ugroža, je dolžnost vlade, da ga	Glavni urad si je ustanovila v Chicagi, od kjer vodi
protektira. Tako pravi vlada. Tudi mi verujemo v	kampanjo po vsej deželi za organiziranje podružnic,
pravico do dela. Ampak ne v pravico do suženjstva,	Radikalizem, proti kateremu se bodo borili ti straž-
ampak do dela, ki bo dostojno človeka. Pod kapitali-	niki Amerike, ni nevaren deželi, katero mislijo "stra-
stifnim sistemom ga ne bomo dosegli, zato se bori-	žiti". Nevarni so ji tisti, ki izkoriščajo njeno ljudstvo,
mo za socialistični družabni red.	In proti tem se bore elementi, katere poznajo stopro-
. . .	centne obrambne skupine pod imenom "radikali-
Illinoiški kapitalisti so zbrali tisoče dolarjev v	zem •	. «
lond, s katerim naj se omogoči stroga preiskava iz-	. .
jredov v Herrinu. Podvzel jo je illinoiški državni	Nobeni fasisti, nobene ameriške legije, ne straže,
pravdnik Brundage. Vse kapitalistično časopisje je	ne zedinjeni Amerikanci in tako naprej, ne bodo u-
po prvih vesteh o izgredih zagrmelo, da so umori v	duslh radikalnega gibanja. Radikalizem, poosobljen v
Herrinu krvavi madež na Illinoisu in na Zedinjenih	delavskem gibanju, je os napredka, ki ga hočejo re-
driavab. Napadalo je lokalne oblasti radi njihove	akcionarni elementi, ki nastopajo pod firmo patrio-
brezbrižnosti" zasledovati mlorilce. Trgovske zbor-	tizma> »ustaviti. Vsi poskusi so zamanj. Daugherty,
nice so protestirale — toda protesti ne izdajo veliko.	Brundage, Harding itd., s svojimi akti služijo radika-
Zato so zbrale fond, njihov agent Rrundage pa je pri-	lizmu' dasi ne namenoma. Oni so varuhi tegakar je
čel s preiskavo. V pomoč si je najel še nekaj advo-	in se bore proti izpremembam, proti izboljšavanjam.
katov, ki so se proslavili v drugih podobnih procesih.	od nekdaj je bilo tako. Ampak napredek je premago-
Zaprisežena je bila posebna velika porota, ki ni bila	val ovire> ogromne kakor so bile, ker je napredek ne-
izrežbana od navadne oblasti v Williamson County,	fcprosen zakon evolucije. In kakor je vsled tega za-
ampak izbrana od avtoritete, ki jo je določil državni	kona nasledil fevdalno družbo kapitalizem, tako bo
pravdnik. Ti porotniki ne simpatizirajo z unijo pre-	socializem nasledil kapitalistično družbo, mogarjev; če bi, bi ne bili porotniki. Kmalo je bila izdana prva obtožba. Otis Clark, predsednik lokalne unije, se bo moral zagovarjati radi umora C. K. Do-wella, superintendenta odprtega premogovnika v Herrinu. Mi smo takoj po izgredih v Herrinu pisali, da bodo škodovali uniji, kajti taka dejanja niso še nikdar služila delavski stvari. Po aretaciji Clarka je
Frank Farrington, predsednik illinoiških premoga^	povdarjajo svoje amerikansko pokoljenje in gledajo
jev, dejal, da je na sodni obravnavi v Herrinu or-	čez rame tujerodce. Nekako čudna pa je slika za te
ganizirano delavstvo, kakor tudi posamezniki. "Uni-	"edino prave Amerikance" (dasi so tudi oni navsezad-
jabo morala braniti te ljudi. To je, kar jo je privedlo	nje le potomci priseljencev), kadar imajo pred seboj
na obravnavo." Clark, predsednik unije, obtožen u-	statistiko prebivalstva velikih ameriških mest, razde-
mora, je oseba, ki si jo je izbral Brundage in njego-	ljenega po narodnostih. Tako naprimer povzemamo iz
vi pomagači za provociranje delavstva. Taka je ka-	poročilo, ki ga je objavil Jugoslovanski oddelek PLIS
pitalistična taktika. V ameriških zaporih imfimo več	na podlagi statistike, kakor jo je podal javnosti trgov-
ljudi, ki so prišli v ječo vsled obsodb v podobnih	ski department, da je velika večina prebivalstva mesta
procesih. Zopet dokaz, da se mora delavstvo vreči v	New ^ork tujerodnega pokoljenja. Omenjeno poročilo
boj tudi na političnem bojišču, da iztrga politične	se glasi:
institucije iz rok svojih razrednih nasprotnikov.	"Department of Commerce je izdal podrobne šte-
* * *	vilke zadnjega ljudskega štetja glede materinščine pre-
V ameriških zaporih mučijo še sedaj šestinse-	bivalstva mesta New York. Kakor običajno, se taka
demdeset političnih jetnikov, ki so v ječi vsled svoje-	statistika razteza le na takozvani "foreign white stock",
ga mnenja 0 vojni, katerega so izrekli na glas v času,	to je na belokožne tujerodce in one tukaj rojene doma-
ko je vladala v tej deželi absolutna reakcija pod krin-	čine, katerih stariši (ali vsaj eden izmed starišev) so
ko patriotizma. Vsi nemški špijoni so bili izpuščeni,	se rodili v inozemstvu; z drugimi besedami, v to sta-
Vsi drugi kršilci vojnih zakonov, med njimi -par graf-	tistiko je zapopadena prva in druga generacija prise-
^ ^
AMERIŠKA MESTA S TUJERODNIM PREBIVALSTVOM.
V Ameriki pogosto naletimo na ljudi, ki zelo radi
ljencev. Kot materinščina se smatra občevalni jezik, ki ga je priseljenec govoril v starem kraju. Tujerodci so klasificirani po svoji materinščini in njihovi otroci po materinščini starišev.
Zanimivo je, da se je število tujerodcev in njihovih otrok z angleško materinščino (vštevši Irce, Škote, Velše) znižalo od 964,936 1. 1910 na 897,452 v 1. 1920; razmeroma še več se je znižalo število Nemcev, od 820,041 1. 1910 na 690,789 1. 1920. Vse druge važne narodnostne skupine pa so narasle, nekatere kar skokoma. Zlasti velja to glede Italijanov, ki so narasli od 546,583 1. 1910 na 803,048, 1. 1920; Rusi, od 27,155 na 221,153 in Poljaki od 112,374 na 161,310.
Skupno prebivalstvo tujerodcev in njihovih otrok je znašalo 1. 1920: 4,294,629, dočim vse prebivalstvo mesta New York znaša 5,620,048. Največjo skupino tvorijo Židje (katerih materinščina je "jidiš") namreč 946,139; za njimi prihajajo Angleži in Kelti (Irci), 897,452; Italijani, 803,048; Nemci, 690,789; Rusi, 221,-163; Poljaki, 161,310. Teh šest skupin tvori 86.6 odstotkov celokupnega "foreign white stock" mesta New York.
Kar se tiče Jugoslovanov, nastanjenih v mestu New York, prinaša ljudsko štetje za 1. 1920 jako presenetljive podatke. Jugoslovani so (topot pravilno) razdeljeni v dve jezikovni skupini: slovensko in srbo-hrvatsko. Tu Objavljamo izid ljudskega štetja brez daljnega komentarja:
Slovenci: Tujerodci, '5,839; tukaj rojeni od tujerodnih starišev, 4,732; skupaj 10,571, nasproti 3,886 v letu 1910.
Srbo-Hrvati: Tujerodci, 3,100; tukaj rojeni od tujerodnih starišev, 937; skupaj 4,937 nasproti 2,043 v 1. 1910.
Jugoslovanov skupaj je bilo torej po ljudskem štetju od 1920. leta: 14,878 nasproti 5,929 1. 1910. Vse slovansko prebivalstvo mesta New York pa znaša 470,257."
J*,*
Temelji socializma.
Socializem ima znanstvene temelje. In le akcija, ki je utemeljena na znanstvenih rezultatih, more delavstvu resnično koristiti in omogočiti njegovo osvoboditev.
Socializmu ni dovolj, če se konstatira, da živi delavstvo v bedi. Vedeti hoče, odkod izvira beda. Kajti brez tega znanja bo vsak poizkus, da se odpravi beda, brezuspešen. Ce imam v hiši vlago, pa ne poznam njenega vzroka, ne bom nikdar osušil sten.
Vedno stoji vzrok pred posledico; in vsak boj proti posledicam mora biti v prvi vrsti boj proti vzrokom. Zato pa je treba poznati vzroke. Ta reč ni tako enostavna, kakor si domišljajo nekateri kričači. Ako bi bila to res taka igrača, bi bili vsi socialisti učenjaki, ki so posvetili po desetletja svojega življenja tem študijam in spisali celo ogromno biblioteko, opravljali nepotreben, brezkoristen posel in tratili čas.
In vendar vemo, da ni prišlo vse socialno gibanje delavstva nikamor, dokler ni dobilo strogo znanstvene podlage.
Zakaj St> vsi sistemi utopistov ostali utopije in niso porodili ne enega, trajnega praktičnega uspeha? Zato, ker niso imeli stvarne, trdne podlage. Ker so zamenjavali želje in ideale z možnostjo. In vendar niso bili ljudje kakor Thomas Morus, St. Simon, Fourier, Owen itd. duševni pritlikavci. Imeli so vsaj toliko duhovi-
tosti in eneržije kolikor večina današnjih "radikal-cev", pa še nekoliko več.
Ali šele znanstveni socialisti so razkrili gospo darske zakone, ki vladajo v družbi tako absolutno, kakor prirodni zakoni v vsemiru. Oni so pokazali, p» kakšnih pogojih se je družba razvijala in naposled razvila do kapitalizma. Razkrili so pa obenem tudi sile, ki učinkujejo v sedanji družbi dalje in morajo povzročiti konec kapitalizma. In pokazali so, kako se more delavstvo poslužiti teh sil, da pospeši svojo osvoboditev.
Socialna znanost nam daje garancije, da se ne bojujemo zaiman. Zasledovala je družabni razvoj skozi tisočletja do današnjega dne, razkrivala je pot skozi vso preteklost, in na podlagi teh rezultatov lahko pokaže, kako drži pot v bodočnost.
Ali socializem nam tudi pokazuje, kdo je nasprotnik, kakšne so njegove sile, njegovi arzenali, kakšen je njegov boj, kje so njegove slabe točke. Tako je delavstvu mogoče, da si organizira tako vojsko, ki bo sposobna za zmago, da si pribavi tako orožje, kakršno je potrebno in uredi svojo taktiko po pameti in razim-tako, da lahko doseže cilj.
S * .*
Veličastna manifestacija proletariata Jugoslavije.
— Pod tem naslovom piše socialistična "Slobodna Riječ" (Zagreb) med drugim sledeče: "Storjen je bil prvi poizkus za organiziranje splošnega delavskega izleta, da se na ta način odvrne proletariat od mno-I gobrojnih buržvaznih parad, kot so "sokolski" izleti, "orlovski" izleti in slična buržvazna podvzetja.
"iKot protiakcijo buržvaznem vsesokolskem izletu • v Ljubljani so slovenski sodrugi sklicali za nedeljo 6. avgusta vsedelavski izlet v Celje. Seveda niso bili za j ta izlet potrošeni miljoni, kot jih troši buržvazni raz-; red — kljub temu je ta izlet iznenadil po številu prisotnih prirediteljev kakor udeležence. . ."
Vsedelavskega izleta v Celju se je udeležilo okoli dvanajst tisoč oseb. Delavska pevska in godbena dru- j štva so priredila za to priliko koncert, telovadna dni-1 štva telovadne nastope, vršili so se manifestacijski j pohodi in velik shod, katerega je otvoril s. Koren. Za njim so nastopili ss. Bukšeg iz Zagreba, Radoševič iz > Zagreba in Jakšič iz Sarajeva, Golouh iz Maribora, Bernot iz Ljubljane, Komavli iz Ptuja, Jeram z Jesenic, Cobal iz Zagorja, Krušič iz Terbovelj ter s. Etbin Kristan, ki je kot glavni referant orisal razvoj socialističnega gibanja v Sloveniji. Bazun slovenskega je bil na tem izletu številno zastopan tudi hrvatski in deloma 1 srbski proletariat.
Ako bi ne živeli delavci v Jugoslaviji v takem pomanjkanju, bi jih prihitelo na vsedelavski izlet v C(. lju še nekaj deset tisoč več. Vsled gmotnih potežkoč pa je le malo delavcev v stanu posetiti izlete v oddaljenejših krajih. Z izpadom svojega prvega splošnega izleta je slovensko socialistično delavstvo popolnoma zadovoljno in to je porok, da ni bil zadnji.
Tajna diplomacija je nevarna. Na tem je malo ležeče, ali je angleška, francoska, ameriška, japonska ali italijanska. Nevarnost je v tajnosti.
Molitev za vsakdanji kruh ne doseže več nebes. Ako ne doseže kapitalističnega gospodstva, se izgubi i prazni neskončnosti kakor glas vpijočega v puščavi.
Pregled delavskega gibanja doma in na tujem.
Hibe v našem gibanju, ki jih je treba iztrebiti.
V raznih prejšnjih izdajah Proletarca smo poro-tali o sistematičnem delu za pridobivanje ameriškega delavstva v socialistične organizacije, ki ga je zamislila clevelandska konvencija stranke, in se sedaj izvaja, v kolikor dopuščajo razmere. Sdr. Brandstetter, gl. lajnik stranke, ki se je mudil pred kratkim po strankinem poslu po vzhodnih državah, je na shodu v Sew Yorku dejal, da so številni socialistični govorni-ti in organizatorji, ki se zadnje čase mude na agitaciji po deželi ,uverjeni, da je velik del ameriškega proletariata naklonjen naši stranki in na kake poseb-ae ovire niso med delavstvom nikjer naleteli. Dejal je, ako bi stranki dopuščala sredstva poslati na pot dovolj organizatorjev, bi članstvo vidno raslo. Povprečno se po clevelandski konvenciji ustanovi vsaki ian nova socialistična postojanka. Vpoštevajoč seda-«je razmere, so uspehi na agitacijskem polju zadovolj-oi, posebno v nekaterih krajih. Vsa znamenja kažejo, ia bodo kandidatje socialistične stranke dobili pri jesenskih volitvah zelo veliko število glasov in ako bi bilo možno imeti v vseh krajih jake, aktivne socialistične lokale, bi dobila stranka tudi precej mandatov isvoje roke. Branstetter je izvajal, da je za nas najvažnejše graditi stranko, da bo v stanu nastopati kot organizirana sila. Ce je Stranka kot organizacija ika, ji vsi simpatičarji, ki oddajajo njenim kandida-svoje glasove, ne morejo veliko pomagati. Močna organizacija s postojankami na vseh koncih in krajih dežele je najvažnejša stvar.
Branstetter je na dotičnem shodu povedal par resnic, ki jih je dobro omeniti tudi v tej koloni. Dejal je, da so se po vojni, oziroma po razdoru, pojavili številni "free-lancerji" in "free-lancerski" listi in organizacije, ki delujejo pod socialistično firmo, bodisi, da se pod to krinko hlinijo delavstvu radi gmot-aih interesov, ali pa da rujejo zoper socialistično siranko. Po deželi hodijo taki "free-lancerji" in se ponujajo socialističnim organizacijam za govornike, seveda proti odškodnini. Agen-tje "free-lancerskih" listov posečajo socialistične shode, piknike, unijske seje in delavske priredbe sploh, kjer usiljujejo njihove liste v naročitev, češ, da so socialistični, delavski, radikalni in tako naprej. V resnici so ti listi popolnoma privatna podvzetja, ki si nadevljajo socialistično in delavsko krinko le za vado loviti naročnike. Povdar-jalje, da je dolžnost socialistov in zavednih delavcev sploh naročati in podpirati v prvi vrsti socialistične liste, ki so od stranke priznani in v posesti socialistič-ih organizacij. Socialistični lokali naj vabijo na svoje shode edino socialistične govornike, katerim je res ia tem, da koristijo stranki in splošnemu socialističnemu gibanju. Socialisti se morajo izogibati separat-
nih organizacij, ki so večinoma ustanovljene v novejšem času in si nadevajo socialistični ali napol socialistični program, v resnici pa niso tu za drugega kakor za beganje, zavajanje in izkoriščanje delavskega ljudstva. Socialistična misel' je med proletariatom po vojni zelo napredovela; toda delavstvo še ne pozna dovolj pravega pomena organizacije, zato so se našli "free-lancerji" vseh vrst, da delujejo med to z novim duhom prežeto maso v svojo korist, ko pa so ljudje enkrat razočarani, grajajo socialistično stranko, dasiravno niso bili njeni člani, niti jo niso podpirali.
Socialistične organizacije naj širijo samo socialistična glasila, "free-lancerske" liste pa naj zameta-vajo. Ti se obračajo po vetru. Skrbeti morajo, da se vse aktivnosti v mestu, okraju, državi in v Uniji vrše pod okriljem socialistične lokalne, okrajne, državne in splošne organizacije. Šele kadar obrnemo vse naše delo v to smer, bodo uspehi pozitivnejši in "free-lancerske" aktivnosti zatrte ali vsaj zelo omejene. "STRANKA NAJPRVO!" mora biti naše geslo.
Po vojni so se vodile po "free-lancerjih" razne pomožne akcije. Ljudje, ki so jih vodili, niso* bili nikomur odgovorni in so trošili sredstva, nabrane za pomožne akcije, v svoje namene. In nobene poti ni, da bi se jih moglo pozvati na zagovor. Lahko se jih graja, lahko kritizira, toda stvari to ne spremeni. Če bi ameriško delavstvo vodilo to pomožno akcijo, vsaj kolikor se s socialističnem duhom prepojenega delavstva tiče, pod kontrolo socialistične stranke, bi bila stvar sedaj povsem druga. Vsi prispevki v kakršnekoli namene naj bi se pošiljali potom strankinih lokalov, ali pa skozi strankino centralo, kar bi ji dalo že precej moči in pravice vsaj- indirektno kontrolirati aktivnosti raznih releifov, ki delujejo pod delavsko firmo.
Kar velja tu za ameriške delavce, velja tudi za slovenske delavce. Tudi med nami je precej "free-lancerstva", pa premalo aktivnosti v okrilju socialistične organizacije. "Free-lancerski" naprednjaki in listi so naše delavstvo tako skvarili, da ne čuti nobene potrebe pripadati organizaciji socialističnega proletarijata, pri tem pa se razni naši "free-lancerji" še na vso moč "derejo v mnogobrojnih dopisih in člankih o svoji naprednosti. Naši "free-lancerji" se ne brigajo za aktivnosti stranke, niti ne priporočajo delavcem naj se ji pridružijo, iz česar si masa razlaga, da je socialistična organizacija sploh nepotrebna. Iz t<»-ga sledi znani rek nevednejših "free-lancerjev": "jaz sem še boljši socialist ko tisti, ki so pri klubu." Čas je, da se proti takemu stanju, ki je delavski stvari silno škodljivo, energičnejše zganemo.
Vsi progresivni zakoni zasluga socialistov.
Louis A. Arnold, socialistični kandidat za gover-nerja države Wisconsin, je na nekem shodu v West
Allisu dejal, da so vsi progresivni zakoni, kakorkoli jih je malo, zasluga socialistične stranke, ki vodi od vsega svojega početka boj za izboljšavanja. In kdor se spominja, kako malo se je vpoštevalo interese delavskega ljudstva še pred par desetletji, kako m^ilo so bili delavci protektirani pri delu in kako malo so se oblasti brigale za njih družine, ta ve, da se je v tem oziru vendar dosegel napredek, ikar je zasluga organiziranega socialističnega boja. Govoril je s posebnim ozirom na Wisconsin, kjer so socialistični zastopniki v legisla-turi z velikimi napori in propagando urinili precej progresivnih zakonov. Socialistična stranka ima svojo reprezentacijo v wisconsinski legislaturi od leta 1905.
Po raznih krajih Wisconsina nastopajo socialistični govorniki na kampanjskih shodih, večinoma na piknikih, ki so radi teh shodov zelo dohro obiskani.
Konvencija socialistične stranke v W. Virginiji.
Konvencije socialistične stranke v W. Virginiji, ki se je vršila v tednu z dne 14. avgusta, se je udeležilo nad dve sto delegatov. Za kandidata v zvezni senat je bil soglasno nominiran sodr. M. S. Holt. Stranka bo nominirala kandidate v zvezini kongres v vseh kongresnih distriktih države W. Virginije.
Konvencija je izdelala načrt za podvzetje najener-gičnejše kampanje, ko so jo socialisti še kdaj vodili v tej državi.
Po W. Virginiji deluje več*socialističnih agitatorjev, ki prirejajo shode in predavanja, bodisi v dvoranah, na piknikih in na uličnih vogalih. Zadnje čase se je ustanovilo več novih socialističnih postojank in članstvo^ starih se je pomnožilo v nekaterih večjih krajih za več stotin.
Preganjanje W. Z. Fosterja. — Konvencija Trade Union Educational League.
W. Z. Foster, vodja zadnjega velikega štrajka je-klerskega delavstva, je po izstopu iz I. W. \V. pričel s propagando proti dualnemu unionizmu in prepričeval radikalne delavce, da je boljše ostati v unijah Ameriške Delavske Federacije dn delati v njih za incjustrial-ni unionizem. Pozneje je ustanovil Trade Union Educational League, v kateri se zbirajo progresivni unijski delavci, da kooperativno delujejo pri ^vzgojevalnem in propagandističnem delu za reorganiziranje sedanjih strokovnih unij v industrialne unije. Ta liga izdaja svoj mesečnik The Labor Herald, ki ga urejuje Foster s sodelovanjem sotrudnikov.
Foster je bil zadnje leto nekaj tednov v Rusiji in po povratku v Zedinjene države je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje vtiske. Pravzaprav se šele z njegovim povratkom iz Rusije pričenja njegovo organizirano delo za preustrojitev ameriških unij v modernejšo formo. Že prejšnja leta je izdal več spisov o metodah in taktiki organiziranega delavstva na industrialnem polju, toda orientacijo je našel po izstopu iz I. W. W. šele v gori omenjeni Ligi. Za 26. in 27. avgusta je bila sklicana prva njena konvencija, ki je zborovala v Chicagi. Udeležilo se je je 46 delegatov. Nekaj dni pred konvencijo je bil Foster izgnan iz Colorade, kjer je namereval govoriti v Denverju. Kmalo zatem je či-kaški državni pravdnik Crowe udri v urad Lige, v katerem dela Foster, češ, da je v zvezi z radikalnimi aktivnostmi, ki streme za nasilnim zrušenjem ameriške vlade. Potem so ga pričeli preganjati zvezini detekti-
i vi, češ da je bil v zvezi s komunistična- konferenco* i nekem gozdu v Michiganu. Seveda mu niso mogli ničesar dokazati, toda delali so mu sitnosti in stroške, i Foster ni eden tistih radikalcev, ki se zadovoljujejo z bruhanjem fraz, ampak človek praktičnega dela.
Zadnjo pomlad ga je napadel Samuel Gompers, češ, da s svojo propagando podkopava ameriški unio-■ nizem. Obdolžil ga je, da ga s fondi zalaga sovjetska] i Rusija, in da potrdi svoje obdolžitve, je izvajal, da jej bil Foster do odpotovanja v Rusijo brez sredstev, toda potem je naenkrat bil preskrbljen z denarjem in ko i se je vrnil, je pričel izdajati revijo, od katere ni imel v začetku nobenih dohodkov, pač pa velike stroške, torej je moral sredstva od nekje na vsak način dobiti/ Foster je Gompersove obdolžitve odločno zanikal in1 dokazoval ,da so brez podlage. Izjavil je, da so knjige v Lige in njenega glasila vsako uro otvorjene v pregled, ako se dvomi v njegovo izjavo.
V	tem preganjanju so se ga oklenili nekateri eks-tremisti, kar je Fosterju delo še bolj oviralo, toda je. vztrajal naprej.
V	soboto 26. avgusta so udrli na zborovanje Lige detektivi, ki so na vprašanja pojasnili, da nimajo j ničesar proti konvenciji, pač pa hočejo odvesti
•nekatere osebe; po preiskovanju delegatov so jih par odvedli v zapor, Foster je zbor pomiril in seja se je: nadaljevala. Glavna točka razpravljanj je bila, kako povečati aktivnosti v obstoječih unijah za industrials formo organizacij ameriškega delavstva. Stavljen je bil tudi predlog, naj konvencija indorsira Workers Party, : kar je večina odklonila, toda izrekla se je za neodvisno' politično akcijo delavstva.
Potek stavke železničarjev.
Načrt železniških magnatov je oslabiti unije železničarjev, zato se z vsemi silami- branijo napraviti sporazum z unijo delavcev, vposljenih v železniških delavnicah, ki so na stavki proti znižanju plače, ka-kakor jo je določil železniški-delavski odbor.
Železniške družbe so se poslužile proti stavkarjem oborožene sile; kjer niso zadostovali privatni pni-karji, policaji in šerifovi deputiji, tam je bilo pozvano na pomoč tudi vojaštvo. Radi teh izzivanj je prišlo v nekaterih krajih do izgredov, in več stavkujočih delavcev je bilo ranjenih, par tudi ubitih; mnogo so jih zaprli, pa jih večinoma kmalu izpustili.
Ker železniške delavnice nimajo sposobnih dela cev — kajti med stavkokazi so večinoma nevešči ljudje — je mnogo lokomotiv in vagonov v tako slabem stanju, da se tudi osobje železničarskih bratovščin boji za svojo osebno varnost pri delu. Strojevodje in kurjače je podžgalo tudi to, da morajo delati v številnii krajih pod oboroženo protekcijo, ki je namenjena seveda varovati stavkokaze v delavnicah in privatno lastnino. Radi teh okoliščin so se tu in tam tudi strojevodje in kurjači podali na stavko, kar je kaos progah še bolj povečalo. Razun tega se je dogodr več železniških nesreč. Vlaki, ki so skočili tekom ke s tira in ugonobili večim ljudem življenje, so ne v vrstah železničarjev še bolj podnetili. Za vse železniške nesreče dolže uradi železniških družb stavk ! češ, da so pokvarili proge z namenom, da vržejo z vlake, ali da so nasuli k tračnicam kamenja, po žeblje, ki pritrjujejo tračnice k pragom, ali da so kvarili lokomotive itd. Izrvšenih je bilo več aret in vsaki dan je odkritih nekaj "terorističnih" Krivce, ki so pokvarili progo v bližini Garyja, 1 skočil s tira ekspresni brzovlak, so prijeli, toda

stvar je zavita v nekako misterijo. Pri nezgodi v Garyju sta bila strojevodja in kurjač ubita, vlak pa je bil skoro popolnoma razdejan. Po časnikarskih zatrdilih so aretiranci priznali krivdo; eden izmed njih je dejal, da je bil njihov nameri s takimi čini pripravljati tla za revolucijo. Vesti iz drugih krogov pripovedujejo, da so ti fanatiki bili orodje v rokah provo-katorjev v službi železniških družb, kar pa slednje odločno zanikavajo. To je razumljivo, kajti one ne bodo prevzele nase odgovornost za take nezgode in za izgubo človeških življenj, če jo je mogoče izvrniti drugam. V socialističnem tisku se vedno povdarja, da naj se delavci boje provokatorjev, ki rujejo med delavstvom največkrat pod krinkb ekstremnih radikalcev in propagirajo nasilja. Vsaka taka neumna nasilja prinesejo prizadetemu delavstvu le škodo.
Administracija v Washingtonu igra v teh sporih silno klaverno vlogo. Harding rentači in grozi, toda pri tem ni pokazal nikakih sposobnosti poseči v situacijo niti na način, ki bi ugajal dolarskim magnatom; pomaga jim, toda tako nerodno, da se na Wall Stree-tu jeze nad vsem Hardingovem kabinetom in njihovimi marionetami v senatu in kongresu. Nič manj nerodne niso ^elezničarske unije. Razkopane kakor so in ker posega v boj sedaj ena sedaj druga stroka železničarjev, imajo silno težak boj in doprinašati morajo velike žrtve. Tako je ti sistem unionizma železniškega delavstva zakrivil, da članstvo enih unij dela in s tem ovira in onemogoča hitro poravnavo stavke drugih strok, ki so na stavki. Če je kje potrebna ena sama unija vsega delavstva, velja to za železniški obrat, Skušnje so drage, ampak idejS enotne unije železniškega delavstva kljub številnim izkušnjam samo počasi prodira. Sicer pa je iz te situacije vsekakor samo en izhod: podružabljenje železnic. Čim prej se železniško delavstvo poda zanj v boj, tim bolje. In čim prej se o-trese starokopitnega načina organiziranja in se reorganizira na podlagi industrialnega unionizma, toliko bolje za železriiško delavstvo in celokupni ameriški proletariat.
Tudi zadnji akt zvezine vlade dokazuje, da je ! edino zdravilo za odpravo prometnih kriz podružabljenje železnic. Zadnji petek je bil od strani zvezinega državnega pravdništva, ali bolje, justičnega depart-menta, podvzet korak za izposlovanje indžunkšna ! proti stavkujočim železničarjem. Seveda je bil izdan brez odloga. Unije imajo sedaj proti sebi ne samo železniške družbe, ampak tudi vladne institucije. Boj je vsekakor težaven. Vse ložji bi bil, če bi bilo ameriško delavstvo organizirano tudi politično. Bič, ki ga sedaj tepe, si je samo spletlo. Strokovno in indu-strialno organizirano delavstvo mora misliti tudi na politično organizacijo. Najkrajša pot bi bila zanj, da se pridruži socialistični stranki. Mogočna socialistična stranka bi bila delavstvu v njegovih bojih za izboljšanje življenskih razmer pod kapitalizmom velikanska opora. In če nas znamenja ne varajo, bomo v doglednem času imeli tudi močno politično organizacijo delavstva, ki bo v stanu voditi boj proti kapitalizmu tako kakor ga je potrebno vršiti.
Za jugoslovanske socialiste v Ameriki je prva naloga, da napravijo Jugoslovansko Socialistično Zvezo [ močno. S pridobivajem članov starim klubom, z organiziranjem novih tam kjer jih še ni, in s širjenjem Proletarca je izvršljivo to delo. Kdor ima voljo, naj se ; ga loti.
Komunistične stranke v po-edinih deželah.
Eksekutiva III. Internacionale je podala poročilo o številu članstva komunističnih strank v posameznih deželah, iz katerega je razvidno, da ima ruska komunistična stranka 510,000 članov, nemška 300,000, češka 290,000, francoska 135,000, •norveška 57,000 in italijanska 70,000. Druge so manjše stranke. Število vseh članov komunističnih strank -na svetu ceni moskovska eksekutiva na okoli 2,860,000. Te številke so precej pretirane. Tudi če ne bi bile, ima moskovska Internacionala še vedno manj članov kakor druga Internacionala ali Dunajska delovna unija Socialističnih strank.
Razne takozvane komunistične stranke v Mali Aziji niso -delavske stranke v smislu, kakor jih razumemo v industrialnih deželah, kajti industrialni proletariat tam ne pride niti v poštev, ker ni industrije.
Imenovano poročilo daje francoskim komunistom 135,000 članov, v resnici pa jih.je le nekaj nad 60,000. Znano je, -da se vrši v francoski komunistični stranki velik notranji boj, ki grozi prinesti nadaljne razdore. Pred nedolgim je bil izključen iz francoske komunistične stranke znan politik in žurnalist Fabre, ker je nastopal proti taktiki razdvajanja, zapopadene v komunističnem načinu propagande za edinstveno fronto. Na drugi strani se je večina francoske komunistične stranke postavila odprto proti diktatom iz Moskve in tam so podali izjave, da se bo morala podvreči disciplini moskovske Internacionale, ali pa bodo vsi nepokor-ni izključeni. To je v francoskem komunističnem časopisju izzvalo vročo polemiko. Tako n. pr. kritizira Albert Trent urednike glavnega komunističnega glasila "Humanite", da dajejo na razpolago preveč prostora napadalcem na moskovske avtoritete komunistične internacionale in premalo -njihovim zagovornikom. Trent je izdal na francoske komuniste apel, naj obračunajo s tistimi elementi v stranki, ki nasprotujejo moskovski centrali. Spor se je pričel raditega, ker mnogo francoskih komuriistov nasprotuje moskovski taktiki glede enotne delavske fronte, ki jo razumejo ekstremni elementi in moskovska centrala v tem, da je treba razbiti socialistične stranke. Proti taki taktiki je nastopilo tudi veliko nemških komunistov, čega posledica je bil razdor v nemški komunistični stranki in pri-druženje Levijeve komunistične skupine nemški neodvisni socialistični stranki.
Tudi v ruski komunistični stranki je pričel vladati nov duh. Neko poročilo iz Moskve se glasi, da so številne ovire za pristopanje v stranko odstranjene in da se tudi "čiščenje" v stranki ne bo več izvajalo tako kakor doslej. Lenin in vladna klika sploh potrebuje v stranki več zmernejših elementov, kajti ekstremisti so vlado večkrat ovirali v njenih naporih za rekonstrukcijo Rusije in v stranki je nastala takozvana delavska opozicija proti vladi, ki jo je vodila med drugimi ko-munist-ka Kolontaj, o kateri so poročali, da je bila že izključena zaeno s svojimi pristaši ter -da se je pridružila "četrti komunistični delavski internacionali" s sedežem v Berlinu. Dali je bilo to poročilo resnično, nam ni znano.
Veliko takozvanih komunističnih strank v azijskih deželah, pa tudi v Evropi in drugje, dobivajo gmotno podporo iz Moskve. Tako na pr. avstrijska komunistična stranka, ki je dobila iz Moskve 25,000,000 kron podpore, iz Berlina pa 83,000 mark za vzdrževanje komunističnega glasila "Rote Fahne", in za razne strankine
potrebe 16,000 mark. Zadnje čase prihajajo iz Moskve tudi glasovi, da se od tam ne bo moglo dolgo zalagati komunistične struje in njihova glasila z denarjem, ker ima Rusija svoje nujne potrebe, ki zahtevajo denarnih sredstev.	i
Angleška komunistična stranka, ki je razmeroma zelo majhna, bi se rada pridružila Delavski stranki, ki je federativna organizacija angleških delavskih struj, toda njena aplikacija za pristop je bila tudi na zadnjem kongresu angleškega delavstva zavrnjena. Zato je postavila za razne volitve svoje kandidate nasproti kandidatom delavske stranke. Poročilo iz Londona z dne 19. avgusta pa pripoveduje, da je eksekutiva ko-nlunistične stranke sklenila umakniti vse svoje kandidate in nadaljevati s prizadevanji za pridruženje k delavski stranki.
Ameriške komunistične stranke samo še životarijo. V tednu od 20. avgusta je imela v nekem malem letovišču v Miehiganu svojo konvencijo skupina, ki je bila enkrat znana kot "zedinjena" ameriška komunistična stranka; agentje tajne službe (justičnega departmenta) so zaznali za ta zbor, udrli v zborovalne prostore in aretirali nekaj udeležencev. Časnikarske vesti pripovedujejo, da so med aretiranci tudi C. E. Ruthenberg, W. F. Dune in nekaj drugih znanejših vodij bivšega levega krila. Ker je bila za dne 27. in 28. avgusta sklicana konferenca Workers party v Chicago, se sklepa, da je bila to nekaka preliminarna konferenca bivših komunistov za zbor imenovane stranke v Chicagi. Tajnik Workers party je C. E. Ruthenberg, preje pa je bil tajnik komunistične stranke. Ker pa je moskovska eksekutiva priznala le komunistično delavsko stranko, ki se je ustanovila isti čas kakor komunistična, so pričeli nekateri ljudje v komunistični stranki akcijo za zedinjejne obeh strank v eno in nastala je Zedinjena komunistična stranka, ki se je takoj po zedinjenju zopet razdružila. In tako sta ostali v nadalje "zedinjena" komunistična stranka in komunistična stranka. Slednja je po ustanovitvi Workers party isto obsodila in pozvala ameriško delavstvo, naj se ji ne pridruži, ker je navadna reformacijska stranka, ustanovljena z namenom, da zavaja ameriški proletariat. Pristaši zedinjene komunistične stranke, ki so se nahajali takrat v Moskvi, so dobili moskovsko ekseku-tivo na svojo stran in zato je dobila ameriška komunistična stranka za svoje početje ukor in ob enem ji je bil dan uikaz, naj prisili svoje pristaše za pristop v legalno Workers party, ako noče, da jo moskovska eksekutiva popolnoma izključi.
Dejstvo je, da so ameriške komunistične struje totalno skrahirale in od njih ni ostalo drugega, kakor kopica namišljenih intelektualcev, katerim je ekstrem-no radikaliziranje v zabavo. Pri tem pa delajo vendarle škodo skupni delavski stvari, ker begajo že tako majhno število zavednih delavcev, ki se vsled frakcij-skega boja ne morejo orientirati. Pri vsem tem kaosu je razveseljivo, da zadobiva socialistično gibanje svojo staro živahnost, medtem,, ko se komunistične struje pričkajo med seboj. O znanih 21. točkah, ki so svoje-časno napravile toliko šuma, ni več duha ne sluha; to potrjuje pravilnost takratnega stališča socialistov, da četudi so imeli stvaritelji 21. točk dober namen, so z njimi delavskemu gibanju vendar škodovali in služili kapitalizmu, ker so mu dali z njimi pretvezo za zatiranje vsega delavskega gibanja in tako imamo danes v večini dežel najhujšo reakcijo. Pojmi se počasi bistrijo in delavstvo spoznava, da evolucija človeške družbe ne pozna nobenih fantastičnih skokov.
Obletnica smrti Jean Jauresa.
Dne 31. julija so se francoski in belgijski socialisti ter francoski komunisti skupno spominjali obletnice smrti velikega francoskega socialista Jean Jauresa, ki je padel pod roko atentatorja kot žrtev šovinistične razdivjanosti. Ob enem so se ob tej priliki spominjali tudi drugega velikega borca za svobodo in enakost, sodruga Jules Guesde-ja, ki je pred nedavnim umrl. V francoskem socialističnem gibanju pred vojno je bil Jaures vodja zmernejše struje v socialistični stranki, Guesde pa njenega levega krila.
Spomin na tega velikega moža so praznovali francoski socialisti in komunisti skupno in so za ta tre-notek odložili medsebojni boj. Ceremonije so se izvršile brez nereda, razun, da so nekateri mladi komunistični vročekrvneži delali medklice socialističnim govornikom. Niti pred grobovi teh velikih mož se niso mogli vzdržati.
Ko je leta 1914, po avstro-ogrskem ultimatu Srbiji, prišel na obzorje Evrope grozeči vojni oblak, je bil Jean Jaures med prvimi, ki je z vso svojo mogočno energijo nastopil proti džingoistični propagandi za vojno. Francosko kapitalistično časopisje ga je pričelo radi tega silovito napadati in ga imenovalo kaj-zerjevega agenta. Džingoist C. Maurras je pisal dne 18, julija 1914 v L' Action Francaise," da je Jauresovo delovanje največje izdajalstvo Francije in da so vse njegove akcije infamne in v neizmerno škodo domovini francoskega naroda. Članek je zaključil s stavkom: "Vsakdo ve, da kadar govori Jaures, govori Nemčija iz njegovih ust."
Isti list je dne 23. julija istega leta pisal: "Ili ne mislimo nikogar napeljavati na politični umor. Ampak g. Jean Jaures naj se trese. . . ." Dne 26. julija je pisal: "Vlada z avtoriteto bi že davno poslala Jauresa tja, kjer ne bi mogel delati nič več škode." Dne 30. julija je Maurras napisal v omenjenem listu zopel napad na Jaurresa in propagiral železno roko za zatrtje socialistične propagande. Dan pozneje je bil Jaures umorjen. Sedel je v restavaciji Croissant na Rue Mont-martre. Njegov morilec, Villain, je potem dejal: "Da, jaz sem ubil Jauresa. Videl sem ga v restavraciji. Z levico sem odgrnil zaveso na oknu, z desnico sem segel po samokresu in oddal v njegovo telo dve kroglji. storil sem to, ker smatram Jauresa izdajalca njegove domovine in izdajalci morajo biti kaznovani."
Umor Jauresa je vzbudil med reakcionarnimi krogi veliko veselje, med zavednim delavstvom pa nepopisno žalost. Ko je zvedela za umor grofica de Martel de Janville, je od veseljae zaplesala. V listu Le Figaro je drugi dan pisala: "Jaures je bil sinoči umorjen v kavarni Croissant, ko je obedoval. . . Komenti nekaterih ljudi o tem umoru me iznenadujejo. Eden izmed teh mi je dejal: 'Ta zločin je bil zelo nepremišljen. Sedaj ni bil pravi čas zanj.' Bilo mi je na jeziku, da bi mu rekla, da je za storitev dobrega dela vsak čas pravi. No, delo je storjeno. Ta mukajoča ovira (Jaures) je s tem za vedno odstranjena.
"Jules Soury mi je pisal, kako se veseli nad Jauresovo smrtjo, katerega je sovražil, in upa, da bo njegova odstranitev prinesla francoskemu narodu notranji mir.
"Če so uredniki L'Action Francaise s svojim pisanjem res povzročili to uslugo naši domovini. . . so napravili zelo dober čin. . . ."
Temu "dobremu činu" je sledil vstop Francije v vojno. Njene posledice čuti ves svet, in francoska "domovina" ni izvzeta.
1 Nesmrtni Jaures bo živel, ko bodo grofinje de Nartel de Janville in žurnalisti Maurrasi že davno po-abljeni. Francoski delavski tisk se je spominjal svojega velikega borca Jauresa in ob tej priliki prinesel iičprke iz kapitalističnih listov v njihovi gonji proti Jauresu pred vstopom Francije v vojno, izmed katerim smo jih par tu omenili, ker je dobro, da se zapomnijo.
Kongres mednarodne zveze socialističnih telovadnih enot.
Meseca julija se je vršil v Lipskem (Nemčija) mednarodni kongres zastopnikov socialističnih telovadnih in športnih društev, na katerem so bile zastopane delavske telovadne in športne enote Nemčije, Če-Movakije, Belgije, Francije, Finske, Italije, Švice in druge dežele. Internacionala teh socialističnih društev šteje danes nad miljon članov. Čehi imajo moč-
10	"Delavsko Telovadno Jednoto" v starem kraju in ravno tako v Zedinjenih državah. Čehi so menda edi-
11	slovanski narod, ki goji delavska telovadna in športna društva v velikem obsegu. V Sloveniji je aktiv-ii na tem polju Splošna Delavska Izobraževalna Zve-ia Svoboda, ki ima v svoji sredi tudi nekaj sedaj že fobro izvežbanih telovadnih in športnih odsekov. V Rusiji pa goji telovadbo med delavskim ljudstvom sovjetska vlada, oziroma komisarijati, pod katerih področje spada socialna skrb in vzgoja.
Tom Shaw izvoljen za tajnika II. Internacionale.
j Na seji mednarodnega biroja II. Internacionale, ii se je vršila meseca avgusta v Pragi, je dosedanji tajnik II. Internacionale, J. Ramsay MacDonald, resi-fniral, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Tom Shaw, član angleškega parlamenta. Shaw je že deset let tajnik Mednarodne zveze tekstilnih (tkalniških) delav-V.
MacDonald je bil izvoljen za tajnika II. Internationale pred dvema leti, ko je bil njen glavni urad prenesen v London in je zastopal to organizacijo na vseh konferencah in pregovorih z ostalim dvema in-trrnacionalima (komunistično in dunajsko mednarod-io unijo.) MacDonald je član I. L. P. (neodvisne delavske stranke), pripadajoča federaciji Angleške Delavske stranke, ki je članica II. Internacionale, medlem ko je angleška I. L. P. včlanjena v dunajski Med-larodni delovni uniji socialističnih strank.
Delavske stranke in koalicija z drugimi
strankami.
1 Pred dobrim letom se je pojavilo v angleški Delavski stranki vprašanje, ali ne bi bilo priporočljivo, da gre delavska stranka v koalicijo z liberalnimi opozici-jonalnimi strankami z namenom strmoglaviti Lloyd Ceorgovo reakcionarno vlado. Zadnji kongres Delavske stranke je zaključil, da bi delavstvo s tako koalicijo »česar ne pridobilo, kajti Lloyd Georgovi vladi bi sledila druga kapitalistična vlada; v bistvu so vse kapitalistične stranke enake in vse so za ohranitev se-lanjega sistema. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je ibor Delavske stranke naglašal, da je za realiziranje strankinega programa najbolje, da si ohrani svojo politično neodvisnost ter deluje samostojno in zato odklanja vsake dogovore z liberalnimi ali konservativni-ni strankami.
Na drugi strani pa se je konvencija češke socialdemokratske stranke izrekla za sodelovanje v parlamentu z druigimi strankami, kadarkoli more taka koalicija biti v korist delavski stvari. Izrekla se je za sodelovanje socialistov v vladi, ako so izgledi, da je sodelovanje socialistov koristno delavskim interesom. V resoluciji nadalje omenja, da stranka ne smatra sodelovanja svojih ljudi v vladi za edino sredstvo, s katerim se more koristiti stvari socializma, ampak le enega izmed načinov, ki more v gotovih okolščinah služiti delavstvu. Konvencija je obsojala sedanjo koalicijsko vlado čehoslovaške republike. V"-	'--"»rtla obljub-
ljenih socialnih reform in je zahtevala, da se uvedejo čim prej.
George Lansbury odložil uredništvo "Daily Herald-a".
George Lansbury, urednik londonskega "Daily Heralda", je odstopil od svoje službe; za vzrok navaja, da je preveč zaposljen kot član londonskega mestnega sveta in kot član eksekutive angleške Delavske stranke. Lansbury je v delavskem svetu zelo znana oseba. Na glasu je kot dober žurnalist, govornik in politik. Pred vojno je ustanovil dnevnik "Daily Herald" kot svojo privatno ustanovo. Razume se, da ga je urejeval v smislu razredno zavednega delavstva, toda Delavska stranka je podpirala "Daily Citizen", katerega je urejeval Fyrank Dilnot. Slednji je radi sredstev kmalo prenehal izhajati. "IIeral<¥' je bil med vojno tednik, toda leta 1919 je pričel izhajati kot dnevnik. List se je pod Lansburyjevim vodstvom zelo razvil in razširil, tako da je postal eden izmed največjih delavskih dnevnikov na svetu. Kljub veliki cirkulaciji pa je bil vseeno v velikih gmotnih težavah. Sovjetski režim mu je ponudil podporo, ker je Herald vodil intenzivno propagando proti angleški vladi vsled njenega nastopanja proti sovjetski Rusiji, toda Lansbury je podporo odklonil, ker se ni hotel kompromitirati. Zadnje čase je prevzela ta dnevnik angleška Delavska stranka in s tem je njegova eksistenca zagotovljena. Lansbury je že dolgo aktiven v delavskih bojih in je bil že večkrat v zaporu vsled svojega nastopanja proti buržoaziji.
Socialistična stranka v Latviji dobila 275,000 glasov.
Socialdemokratska stranka v Latviji je dobila pri zadnjih državnozborskih volitvah 275,000 glasov, kakor poročajo iz Rige, in izvojevala 40 sedežev v parlamentu. Od vseh oddanih glasov so jih dobili socialisti 38 odstotkov. Stranka ima 7,882 članarino plačujo-čih članov, organiziranih v 198 socialističnih društvih. 84 odstotkov njenega članstva odpade na agri-kulturne delavce, drugi so industrialni delavci in inteligenca. Pridružena je dunajski Delovni, uniji. Stranka je nastopila z vso energijo proti desnemu krilu, ki se je odcepilo in šlo v koalicijsko vlajlo z buržvaznimi strankami.
Če hočete, da se kdaj uresničijo zahteve socializma, pomagajte ustvarjati socialiste. Pridobivajte delavce za socialistične klube, razširjajte socialistične liste in sploh socialistično literaturo, in kadar bo masa znala socialistično misliti, se ne bojte, da ne bi znala tudi socialistično ravnati. Dokler nima socializma v glavi, pa tudi njena dejanja ne morejo biti socialistična.
^]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiai!iiiiiiiiii[ A. P. ČEHOV: JmHiiHiiinNiiHiiiiiiHiuiiiiiuiit*
1 ODDELEK ŠT. 6 J
...........................t Prevedel Josip Vidmar, hiimimmu......umit*
(Nadaljevanje.)
In začeli so se mučni dnevi in noči za Ivana Dmi-triča. Vsakdo, kdor je šel mimo oken, ali kdor je prišel na dvorišče, se mu je zdel špijon in detektiv. Opoldne se je navadno vozil mimo po ulici s parom konj policijski ravnatelj; vozil se je iz svojega predmestnega posestva v policijsko ravnateljstvo, toda Ivanu Dmi-triču se je vsakokrat zdelo, da se pelje prehitro in z nekakim posebnim izrazom ,očividno se mu mudi objaviti ,da se je v mestu pojavil zelo važen zločinec. Ivan Dmitrič je vstrepetaval vsakokrat, ko je kdo pozvonil ali potrkal na vrata, in se mučil, če je naletel pri gospodinji na novega človeka, če je srečal policaja ali žandarma, se je smehljal in je žvižgal, da bi bilo videti, da je ravnodušen. Prebdel je vse noc^i po vrsti, ker je čakal aretacije, vendar pa je glasno smrčal in vzdihoval kakor v spanju, da bi (gospodinja mislila, da spi; kajti, če ne spi, tedaj to pomeni, da ga peče vest — kakšno dokazilo! Dejstva in zdrava logika so g^ prepričevala, da so vsi ti strahovi nesmisel in psiho-patija, da ni v aretaciji in ječi, če pogledaš s širjega stališča na celo stvar, pravzaprav nič strašnega, — samo, da ima človek mirno vest; toda čimbolj pametno in logično je razsojal, tem silnčjši in mučnejši je postajal duševni nemir. Godilo se mu nekako tako, kakor nekemu puščavniku, ki si je hotel izsekati prostorček v pragozdu; čimbolj si je on prizadeval s sekiro, tem gosteje in siilneje se je razraščal gozd. Ko je Ivan Dmitrič končno sprevidel, da je to zaman, je popolnoma jenjal razsojati in se je ves prepustil obupu in strahu.
Začel se je izogibati ljudi in iskati samoto. Služba mu je bila že prej zoperna, sedaj pa mu je postala neznosna. Bal se je, da ga kako ne prekanijo; polože mu neopazno podkupnino v žep, potom ga pa razkrinkajo; ali pa napravi on sam po nesreči v državnih papirjih napako, ki bo pomenila toliko, kot poneverba; ali pa izgubi tuj denar. Čudno, še nikdar poprej ni bila njegova misel tako gibčna in iznajdljiva kakor sedaj, ko si je vsak dan izmišljeval tisoče raznovrstnih vzrokov zato, da je bil resno v skrbeh za svojo svobodo in čast. Zato pa je znatno oslabelo zanimanje napram zunanjemu svetu, zlasti napram knjigam, in pričel mix je slabeti spomin.
Spomladi, ko je skopnel sneg, so našli v globeli poleg pokopališča dvoje napol segnitih trupel — starke in otroka, z znaki nasilne smrti. V mestu se ni govorilo drugega, kot o teh truplih in o neznanih morilcih. Da ne bi ljudje pomislili, da jih je ubil on, je hodil Ivan Dmitrič po ulicah in se smehljal, pri srečanju z znanci pa je prebledeval, zardeval in pričenjal prepričevati, da. ga ni bolj podlega zločina, kot je umor slabih in brezzaščitnih. Toda ta laž ga je kmalu utrudila in po kratkem premišljevanju se je odločil, da je v njegovem položaju najboljše, če se skrije v go-spodinjino klet. V kleti je presedel dan, potem noč in še drug dan ,je silno prezebal, počakal je na mrak in se je potem tajno, kakor tat splazil v svojo sobo. Do zore je stal nepremično sredi sobe in je prisluškoval. Zgodaj zjutraj še pred vzhodom solnca, so prišli h gospodinji pečarji. Ivan Dmitrič je dobro vedel, da so prišli zato, da bi v kuhinji prezidali peč, toda strah mu je našepnil, da so to policaji, preoblečeni v pe-
čarje. Odšel je na skrivaj iz stanovanja in je stekel v divji grozi' brez kape in suknje po ulici. Psi so se z lajanjem podili za njim, nekje zadaj je vpil mužik.v ušesih je žvižgal zrak in Ivanu Dmitriču se je zdelo, da se je nagromadilo za njegovim hrbtom nasilje vsep sveta in da se žene za njim.
Zadržali so ga, ga pripeljali domov ia poslali spodinjo po zdravnika. Zdravnik, Andrej Jefimič, o katerem bomo še govorili, mu je predpisal hladne ob-kladke na glavo in lavorjove kapljice, je žalostno zrn-* jal z glavo, dejal gospodinji, da ne pride več, ker ni prav, da bi branil človeku znoreti, in je odšel. Ker pa doma ni bilo denarja, da bi se Ivan Dmitrič lahko preživljal in zdravil ,so ga kmalu poslali v bolnico in so ga tam položili v oddelek za venerično bolne. Tam po cele noči ni spal, ker je bil nervozen, in je vznemirjal bolnike; in kmalu so ga po odredbi Andreja Jefimiča premestili v oddelek št. 6. Čez leto dni so v mestu popolnoma pozabili na Ivana Dmitriča in njegove knjige, ki jih je gospodinja zmetala v šupi v sani so raznesli otroci.
IV.
Levi sosed Ivana Dmitriča je, kakor sem že rekel, žid Mojsejka ,desni pa je z mastjo zalit navaden mn-žik ,s topim, popolnoma brezsmiselnim obrazom. To je nepremična požrešna in nečista žival ,ki je že zdavnaj zgubila sposobnost misliti in čustvovati. Oster, o-dušliv smrad stoji neprestano okrog njega.
Nikita, ki ga čedi, ga bije strašno ,z vso silo, in ne štedi svojih pesti; in strašno pri tem ni to, da ga tepo, — tega se človek lahko navadi, — temveč to, da ta otopela žival ne z zvokom ne s kretnjo r.e z izrazom oči ne odgovarja na pretepanje, temveč se le lahno maje kakor težak sod.
Peti in poslednji prebivalec oddelka št. 6 je meščan, ki je nekoč služil kot razpredeljevalec na pošti, majhen, suhljat blondin z dobrim, toda nekoliko lokavim obrazom. Sode po njegovih pametnih, mirnih očeh, ki gledajo jasno in veselo, ima svojo glavo in nosi nekako zelo važno in prijetno skrivnost s seboj. Pod blazino in pod žimnico ima nekaj takega, česar nikomur ne pokaže, toda ne iz strahu, da bi mu vzeli ali ukradli, temveč iz sramežljivosti. Včasih stopi k I oknu, obrne tovarišem hrbet in si natika nekaj na prsa I in gleda s sklonjeno glavo; če stopiš v takem trenutku I k njemu, bo prišel v zadrego in si bo strgal nekaj s I prsi. Toda njegove skrivnosti ni težko uganiti.
—	Čestitajte mi, — pravi večkrat Ivanu Dmitri-1 ču: — predložili so me za Stanislava drugega razre-1 da z zvezdo. Drugi razred z zvezdo-dajejo samoino-B zemcem, toda zame hočejo menda napraviti izjemo, - I se smehlja in začudeno skomiga z rameni. — Moram I reči, da tega vseeno nisem pričakoval!
—	Ničesar ne razumem o teh stvareh, — mračno I izjavlja Ivan Dmitrič.
—	Ali veste, kaj prej ali slej še dosežem? — na- I daljuje bivši razpredeljevalec in lokavo stiska oči. - I Na vsak način dobim švedsko "Polarno Zvezdo". Tofl je tak red, da se splača, pobrigati se zanj. Bel krii fl in črn trak. To je zelo lepo.
Najbrže ni nikjer drugje življenje tako enolično I kakor v traktu. Zjutraj se bolniki ,razen paralitika in I debelega mužika, umivajo v čebru v veži in se brišejfl v kraje svojih halj; potem pijo iz svinčenih čaš čaj,fcH ga prinese iz glavnega poslopja Nikita. Vsak dobi eno« čašo. Opoldne jedo juho iz kislega zelja in kašo, zve- I čer večerjajo kašo, ki je ostala opoldne. V premoribM leže, spe, gledajo skozi okna in hodijo iz kota v kotH
In tako vsak dan. Celo bivši razpredeljevalec govori večno o enih in istih redovih. Nove ljudi redko kedaj vidijo v oddelku št. 6. Novih umobolnih zdravnik že zdavnaj več ne sprejema, ljudi pa, ki bi iz zanimanja obiskovali umobolnice, je malo na tem svetu. Vsaka dva meseca prihaja v trakt brivec Semjon Lazarič. Kako ta striže umobolne in kako mu Nikita pri tem pomaga, in kakšen nemir nastane med bolniki vsakokrat, ko se pojavi pijani, smehljajoči se brivec, o tem ne bomo govorili.
Razen brivca ne prihaja nihče več v trakt. Bolniki so obsojeni dan na dan videti samo Nikito.
Sicer pa, pred kratkim se je raznesla po bolnišnici j dosti čudna vest.
Razširili so vest, češ da je začel zahajati v oddelek št. 6 zdravnik.
V.
Čudna vest!
Zdravnik Andrej Jefimič Ragin je po svoje izreden človek. Pravijo, da je bil v rani mladosti zelo pobožen, in da se je pripravljal na duhovniško karjero in da je bil leta 1863., ko je končal gimnazijo, namenjen stopiti v duhovno akademijo, toda, da se je njegov oče, ki je bil doktor medicine in kirurg, strupeno Iponorčeval iz njega in kategorično izjavil, da ga ne bo smatral za svojega sina, če gre za popa. Koliko je na tem resnice, ne vem, toda Andrej Jefimič je večkrat sam priznaval, da ni nikdar čutil veselja do medicine in sploh ne do špecijalnih ved.
Naj že bo, kakor hoče, ko je končal medicinsko fakulteto, ni šel za popa. Pobožnosti ni kazal in duhovniku je bil v začetku svoje zdravniške karjere ravno tako malo podoben kakor sedaj.
Njegova zunanjost je teška, groba, kmetska; po svojem obrazu, bradi, po grobih laseh in krepki, okorni postavi spominja na gostilničarja z državne ceste, vsega preobjedenega, objestnega in krutega. Obraz je surov, pokrit s plavimi žilicami, oči majhne, nos rdeč. Pri visoki postavi in širokih plečah ima ogromne roke in noge; človeku se zdi, če bi te udaril s pestjo — si zgubljen. Toda stopa tiho in njegova hoja je oprezna, tihotapska; pri srečanju na ozkem hodniku se vedno on prvi ustavi, da napravi pot, in pravi ne z basom, kakor pričakuješ, temveč s tenkim, mehkim tenor-ekom: "oprostite!" Na vratu ima majhno oteklino, zaradi katere ne more nositi trdih, škrobljenih ovratnikov, in zato hodi vedno v mehki, platneni ali pavolnati srajci. Sploh se ne oblači po doktorsko. Eno in isto obleko nosi kakih deset let, nova obleka pa, ki jo na-, vadno kupi v židovski prodajalni, izgleda na njem prav tako ponošena in pomečkana kot stara; v eni in isti suknji sprejema bolnike, kosi in hodi v goste; toda to ne iz skoposti, temveč vsled popolne brezbrižnosti napram svoji zunanjosti.
Ko je prišel Andrej Jefimič v mesto, da bi prevzel službo, je bil "bogoslužni zavod" v groznem stanju. V oddelkih, po hodnikih in na bolniškem dvorišču je bilo težko dihati od smradu. Bolniški mužiki, strežnice in njihovi otrOci so spali po oddelkih skupaj z bolniki. Vse se je pritoževalo, da je toliko ščurkov, stenic in miši, da ni mogoče živeti. V kirurgič-nem oddelku se je neprestano pojavljal šen. V celi bolnici sta eksistirala samo dva operacijska noža, termometra ni bilo niti enega, v banjah pa so hranili krompir. Nadzornik, upraviteljica perila in ranocelnik so kradli bolnikom, q starem doktorju, predhodniku Andreja Jefimiča, pa so pripovedovali, da se je na skrivaj pečal s prodajanjem bolniškega* špirita in da si
je iz strežnic in bolnih žensk uredil cel harem. V mestu so prav dobro vedeli za te nerednosti in so jih celo pretiravali ,toda prenašali so jih mirno; eni so jih o-pravičevali s tem, da leže v bolnici samo meščani in mužiki, ki ne morejo biti nezadovoljni, ker žive doma dosti slabše kot v bolnici; s samimi jerebi jih vendar ne bodo pitali! Drugi pa so v'opravičilo govorili, da mesto samo brez pomoči od strani deželnih stanov ne more vzdrževati dobre bolnice; hvala Bogu, če je prav slaba, samo da je. Mladi deželni stanovi pa niso ustanavljali zdravilišča ne v mestu ne v okolici ter so se pri tem sklicevali na to, da mesto žef ima svojo bolnico.
Ko je Andrej Jefimič ogledal bolnico, je prišel do spoznanja, da je to nenraven in za zdravje prebivalstva silno škodljiv zavod. Po njegovem mnenju bi bilo najpametnejše, kar bi se dalo napraviti, bolnike izpustiti bolnico pa zapreti. Toda razsodil je, da je samo njegova volja zato premalo in da bi bilo to brez koristi; če preženeš fizično in nravno nečistočo iz enega kraja, tedaj preide drugam; treba je čakati, dokler se sama ne prezrači. Poleg tega pa še, če so ljudje odprli bolnico in jo trpe med seboj, tedaj jim je pač potrebna; predsodki in vse te življenske umazarije in gnusobe so potrebne, ker jih življenje sčasom predela v nekaj smotrenega kakor gnoj v prst. Na zemlji ni niti ene take dobre stvari, ki nebi izvirala v svojem pra-početku iz kake grdobije.
Ko je Andrej Jefimič prevzel službo, je ostal oči-viidno napram neredu dosti ravnodušen. Samo bolniške mužike ih strežnice je poprosil, naj ne spe v oddelkih, in dve omari z instrumenti je postavil ;nadzornik pa, upraviteljica perila, ranocelnik in kirurgični šen so ostali na svojih mestih.
Andrej Jefimič nenavadno ljubi razum in poštenost, da pa bi v svoji okolici ustvaril pametno in pošteno življenje, mu manjka značaja in vere v svojo u-pravičenost. Ukazovati, prepovedovati in zahtevati, tega sploh ne zna. Človeku se zdi, kakor da se je nekoč zaobljubil, da ne bo nikdar povždignil glasu in da ne bo nikdar rabil velelnika. Težko mu je reči "daj" ali "prinesi"; kadar bi rad jedel, tedaj neodločno pokaš-ljuje in pravi kuharici: "Kako bi bilo, če bi mi dali čaj" ... ali: "Kako bi bilo, če bi mi dali kosilo." Da bi pa rekel nadzorniku, naj neha krasti, ali da bi ga spodil, ali da bi sploh odpravil to nepotrebno parasitsko službo — to je popolnoma preko njegovih moči. Kadar Andreja Jefimiča goljufajo, ali kadar se mu hlinijo, ali mu prineso podpisat očividno nesramen račun ,tedaj zardi kakor rak in se čuti krivega, toda račun vseeno podpiše; kadar se mu bolniki pritožujejo radi lakote ali radi grobih postrežnic, pride v zadrego in skesano mrmra:
— Dobro, dobro, bom že potem pregledal . . . Tukaj je najbrž nesporazumljenje . . .
(Dalje prihodnjič. )
Pojdite med ljudstvo, tudi med delavce, in kadar bo njih govorica najradikalnejša, recite kaj o socializmu. Ustrašili se boste, ko opazite, kako brezmejno je neznanje množic o tem predmetu. Ali verjamete, da bodo mase, ki nimajo pojma o socializmu, ustanovile socialistično družbo?
Ce hoče delavstvo uspešno voditi svoj-boj, si mora najprej ustvariti tisto sredstvo, ki je za vsak boj neizogibno: Svojo bojno organizacijo. Hoteti zmago, preden je ta pogoj izvršen, je otroško.
H GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. | P	1
DOPISI.
Kampanja soc. kluba št. 27, JSZ., v Cleve-landu za pridobivanje novih članov.
Slovenski socialistični klub št. 27, JiSZ. v Cleve-landu, O., ki je bil ustanovljen pred 12. leti, je razoral že mnogo ledine, na polju razredne borbe je veliko storil, aktiven je na kulturnem polju in če se pomisli, da je tekla njegova zgodovina večinoma skozi zelo neugodne okolščine, se sodrugi spominjajo svojega dela skozi vsa ta leta lahko s popolnim zadovoljstvom. Izmed vseh organizacij imajo socialistični klubi najtežje delo, toda tudi najplodonosnejše. Socialistične organizacije so tu za probujo delavskega ljudstva, bore se za ideal družabne pravičnosti. Le zato je mogoče, da se vedno najde zavedne sodruge, ki vztrajajo kljub v,sem oviram, da se žrtvujejo in vodijo svojo organizacijo naprej skozi vse viharje in težave.
Ob tej priliki je izdal clevelandski soc. klub poseben agitacijski letak za pridobivanje novih bojevnikov organizaciji, ki se glasi:
"Dragi rojak-delavec! .
Letošnje leto bo preteklo 12 let, od kar se je ustanovil slovenski socialistični klub, spadajoč k Jugoslovanski Socialistični Zvezi ,s sedežem v Chicagi, združena s socialistično stranko. Koliko je v teh letih storil za probujo slovenskega delavstva v Clevelandu, samo na kratko omenimo: V tem času je klub priredil nad sto javnih shodov in predavanj. Udeležil se je vseh volilnih kampanj, najsi bo za mestne ali državne volitve. V tem času je postavil petkrat socialističnega kandidata za koncilmana v 23. wardi, kjer prebiva največ Slovencev. Sodeloval je pri vseh naprednih akcijah med ameriškimi Slovenci.
Podpiral in širil je delavsko časopisje in drugo podučljivo literaturo. Ustanovil je v mejah kluba pevski zbor "Zarja", katerega izvežba-nost ste gotovo imeli priliko že večkrat občudovati.
Gotovo imate tudi Vi vaše težnje, borbo za obstanek, skrb za bodočnost. Priznali nam boste, da edino potom organizacije, to je, da je združevanje delavcev na industrialnem in političnem polju tisto, s čemur se morete braniti zoper izkoriščenje kapitalizma. Nezmiselno je vsako zabavljanje čez vse zlo, ako vsak posameznik ne pomaga pri delu odpravljati to zlo. S tem, da Se organiziramo v delavskih skupinah, storimo samo svojo sveto dolžnost napram razredu, h kateremu spadamo, napram sebi in svojim potomcem. Ne zanašajmo se na druge; vsak posameznik naj stopi v naše vrste in postane s tem sobojevnik za boljše in lepše življenje človeka.
Slovenski socialistični klub vas s temi vrsticami vabi, da pristopite v naše vrste, članarina je samo 35c mesečno; ako ste brez dela ali bolni, imato pravico do brezplačne članske znamke. To je gotovo malenkost. Kot članu kluba je vam na razpolaga klubova čitalnica, katero vsebuje lepo število podučnih knjig in raznih časopisov.
Člani kluba vam bodo šli gotovo v vseh ozirih na roke in s tem gojili medsebojno prijateljstvo kot v eni veliki družini zavednih proletar-cev.
Prostori kluba se nahaiajo v Slov. Nar. Domu in klubove seje se vrše dopoldne vsako drugo nedeljo v mesecu, kjer se lahko zglasite za pristop.
Za izvrševalni odbor Slov. Soc. Kluba,
Leo Poljšak, tajnik.
Cleveland je največja slovenska naselbina, in če bi bili delavci zavedni kakor niso, bi imel klub lahko več sto članov in svoje aktivnosti bi razvil, da bi bilo
veselje. Toda kar še ni, lahko postane. Zato agitiramo, raditega širimo naš tisk. In namen te kampanje je pomnožiti članstvo našega kluba. Kdor ima voljo tudi sodelovati v socialističnem gibanju, naj se organizira. Nihče se ne more izgovarjati, da so prispevki previsoki. In kdor misli, da bi bilo v klubu lahko marsikaj bolje, naj vstopi v naše vrste in pomaga pri delu za izboljšavanja.
Rojaki delavci, v organizaciji je naša rešitev.
Reforme in delo za socializem.
GLENCOE, ILL. — V dobi današnje vzrujenosti se čuje silno veliko zabavljanja. Razmere so kaotične, gospodarsko stanje je nestabilno, stara diplomacija pa ne more najti izhoda iz številnih zagat. Ne samo, da ga ne more najti, ampak stvari še bolj zamotava. To je razvidno iz raznih konferenc takozvane reparacijskf komisije, ki mrcvari Nemčijo; to je bilo je vidno tudi na konferenci v Genovi in pozneje v Haagu. Motreč situacijo z vseh strani, nam je jasno, da je rešitev človeštva iz sedanjega kaosa samo v odpravi kapitalističnega sistema, ki se ga mora nadomestiti s socialističnim redom.
Preminjanje družabnega sistema ni stvar, ki bi se jo moglo izvršiti v par mesecih. Za socializem je treba tudi ljudstva, ki je dozorelo za socializem. To socialisti vedno povdarjajo. Nevedno, o socializmu nepoučeno ljudstvo ni sposobno ustvarjati boljši družabni red,
iRusija nam nudi številne primere. Vlado imajo v rokah ljudje, ki verujejo v socialistični sistem. Skušali so ga izvajati z najhitrejšo brzino, pa ni šlo. Rusko ljudstvo za naglo spremembo ni bilo zrelo in tako je pričel ruski vladni režim s takozvano "novo ekonomsko taktiko", ali kakor so pisali kapitalistični listi, z "ekonomskim umikanjem".
V teh burnih časih bi se moglo na socialističnem vzgojevalnem polju veliko doseči, če bi važnejše delavske struje delale solidarno in vse medsebojne diference izravnavalo v enotni organizaciji. Ampak proletariat ni niti tako daleč sposoben. V delavske vrste se je zanesel boj, ki posebno v nekaterih krajih divja brezobzirno in ruši delavsko moč, buržvazija pa se opogumlja in zatira delavsko gibanje v celoti.
če človek zasleduje liste takozvanih ekstremistov pod kakršnem koli imenom že delujejo, vidite, da skoro ves njihov boi naperjen proti — socialistom "Socialpatrioti", "reformisti", "socializdajalci" itd., so besede, ki jih bruhajo ti ljudje, med katerimi je na) več takih, ki so šele pred kratkimi dvema leti pristopili v vrste ekstremistov, preje pa so bili podporniki buržvaznih strank.
K tem novim preroko mse je pridružil tudi mil-wauški Novak, ki ponavlja te psovke kakor papagaj ki se ga nauči gotove besede. Neprenehoma kriče o reformistih, ki so po njihovih nazorih orodje buržva-zije, pri tem pa so toliko nevedni, da niti ne vedo, kaj so reforme. Ko je bila iznajdena prva lokomotiva, je bila nepopolna. S poznejšimi izpopolnjevanji je postala moderen stroj, ki se loči od prvotnega kot noč od dne. To je zasluga "reform". Vse na svetu se iz boljšava in ničesar ne naenkrat. Vse se izpopolnjuje potom tisočerih manjših in večjih reform, kajti drugačnega zakona razvoj ne pozna.
Tudi človek ne postane v enem dnevu učen. Leta in leta mora študirati, predno se vsaj malo izpopolni v znanju, človeška družba je v teku tisočletij razvoja napredovala. Zakaj ni napravila rajše enega velikanskega skoka v napredek, mesto da leze naprej kakor polž? Ni bilo mogoče in ne bo mogoče. Vsakdo, ki se je boril za pravico in resnico, je moral najprvo pridobivati pristaše in jih učiti. S silo, ki so jo imeli, so od vladajočih izsiljevali reforme. Od vsega začetka je bilo tako. Kajti najprvo je treba reformirati ljudi in ko jih imaš dovolj na svoji strani, moreš šele polagoma pričeti izvajati svoj program. Marks, Engels. La-
Salle, Bebel itd. niso učili, da bomo v socializem napravili skok. Danes kapitalizem, jutri socializem, to se more poroditi le v glavah ljudi, ki nimajo o razvoju nobenega pojma. Vse, kar si je delavstvo pridobilo, rameni dolga veriga reforem. Priborili so jih z boji, krvavimi in nekrvavimi, toda prvi pogoj za njihove uspehe je bil vzgojevati mase v socialističnem duhu.
Pred dobrimi tridesetimi leti sem slekel v stari Avstriji vojaško suknjo in se podal v premogovnike na štajerskem za kruhom. Takrat so se premogarji borili za osem-urni delavnik in ga deloma dosegli, kar je tudi reforma. Tiste čase je moral biti delavec podložen svojim uriganjačem, kajti delavec je bil v očeh vladajoče družbe popolnoma brezpraven stvor. In kdor se je upiral, hajd z njim v odgonski voz, pa so ga odpeljali "po šup" tja, kamor je bil pristojen. Tako so znali delati takrat z delavci, ki so se zdeli nevarni izkoriščevalcem. Krstili so te za potepuha in skvarjeno, brezbožno osebo, ki se upira gospodarjem in samemu Bogu.
Zavednih delavcev je bilo takrat silno malo. Pravimo, da je današnje masa nevedna in da sovraži socialiste. Prijatelj, če si se boril v delavskih vrstah pred dobrimi tridesetimi leti, mi boš priznal, da te je masa lakrat smatrala za izvrženca in že v naprej obsojene-fa v pogubljenje. Socialist, to je bilo nekaj strašnega, ie veliko bolj, kakor pa "boljševik" po ruski revoluciji.
Zavedni delavci so takrat zborovali za zaprtimi vratmi. Vse se je moralo delati tajno. Kajti sovražili jib niso samo vlastodržci, ampak tudi vraževerna masa. Progoni so bili takrat vse hujši kakor današnji, podobni samo onim v carski Rusiji. ? Ko je zavedno delavstvo v Avstriji postalo nekoliko jačje, je pričelo z bojem za pridobitev zastopstva v parlamentu. Volilno pravico so imeli le davkoplačevalci ,to je posestniki. Tisti ,ki so imeli le majhna posestva, so imeli le par zastopnikov; čim večja so bila posestva, več zastopnikov so imeli njihovi lastniki v državnem zboru. Najbolj so bili zastopani veleposestniki — avstrijska aristokracija, ki je imela na vsakih par ducatov grofov, knezov in baronov enega jioslan-ea. Na tisoče in tisoče kmetov pa tudi po enega. Meščanski posestniki so bili nekoliko bolje zastopani, ki so volili v isti razred kakor večji kmečki posestniki. Delavska masa pa sploh ni imela volilne pravice. Brezpravnost je bila popolna. V državnem zboru so sedeli
I je izmed posedujočega sloja; v gosposki (višji) ci pa so sedeli sami aristokratje in višja katoli-hovščina. Jasno je, da take zbornice ne delujejo delavskega ljudstva. Nikogar ni bilo, ki bi se :anj. In tako je socialna demokracija pričela z za splošno enako in tajno volilno pravico. Ni-1 svetu ne bo trdil, da je bil ta boj nepotreben, je bil eden najpotrebnejših in vodilo ga je de-i v enem ali drugem času po vseh deželah na Prvi uspeh je bil, da je bila dana delavstvu ija, to je volilna pravica v omejenem smislu; so takozvano peto kurijo. Volilo se je namreč redih. Tisti, ki so imeli največja posestva, so vo-irve mrazredu, malo manjši posestniki v drugem a naprej.
peti kuriji pa so dali tudi "beračem" pra-oliti; to je, v njej so smeli glasovati delavci, pa si tisti, ki so že imeli volilno pravico v drugih ih. Tako so imeli nekateri za ene in iste vo-o več glasov, delavec pa samo enega. Vsa kranj-ežela je imela pravico izvoliti samo enega po-iz pete kurije. Vse boljše so bili zastopani volilni razredi. Avstrijska reakcija se je torej ker je upala, da bo iz pete kurije izvoljenih ve-nazadnjaških, klerikalnih poslancev. Socialisti v nekaterih nemških industrijskih krajih tako irodrli med širše ljudske mase. Če se ne motim, 'la vsa peta kurija pravico do 72. poslancev. Že vih volitvah je bilo izvoljenih 14 socialistov, kar za tiste čaše velikanski uspeh. Amer. delavstvo ga nes ne more, oziroma ga noče doseči. Teh 14 se je moralo boriti proti ogromni nazadnjaški , ki je štela nad 500 poslancev, otern se je pričel boj za odpravo razrednih ku-za splošno, enako in tajno volilno pravico na ti. Bila je dosežena in nemška, poljska in češka
aristokracija je izginila iz državnega zbora. Poslanci so bili izvoljeni direktno od vsega ljudstva — seveda taki poslanci, za kakršne je ljudstvo glasovalo. Če bi znalo socialistično misliti, bi imel parlament socialistično večino, toda ker ni znalo, je glasovalo v večini za klerikalne in druge buržvazne kandidate. Ampak socialistična misel je šla naprej, ne skokoma, ker ni bilo mogoče, ampak v toliko, v kolikor je mogla zavedna delavska masa pridobivati v svoje vrste svoje nezavedne tovariše.
Položaj delavcev pred desetletji je bil beden in živeli so v popolni brezpravnosti. Skoka v boljše razmere ni moglo biti, ampak z malimi reformami, ki so si jih priborili, se je izboljševalo njihovo življensko stanje. Danes je tam zopet slabo, ker je ljudstvo še nevedno in ga je vladajoči razred s svetovno vojno pahnil v mizerijo; toda dani so vsi pogoji, da se tekom let delavsko ljudstvo povzpne na vodilno mesto. Sedanje razmere so kakor ena velika mlaka na poti razvoja, ki jo je treba prebresti.
Ustanovljale so se razne delavske organizacije: unije, politična društva, tiskovne in druge gospodarske zadruge. Nastale so bratovske skladnice, bolniške blagajne itd. V vseh teh organizacijah se je moralo delavstvo šele učiti organizirano delati, kajti na tem polju je bilo takorekoč brez izkušenj. To se vidi v mnogih krajih še danes, kjer je delavstvo skoro popolnoma nesposobno uspešno voditi svoje organizacije. Zato pravijo socialisti: delavci se morajo vežbati organizirano delati, da bodo sposobni upravljati socialistično družbo, ki bo ena sama velikanska organizacija.
Rusija, ki jo vlada komunistična stranka, se je povrnila od skokov, ki so bili nemogoči, in uvaja reforme. Druge poti ni; carizem jim je zapustil skrajno zapuščenost; šol ni bilo — ne za ljudske mase. Kmetijstvo je bilo primitivno, kakor vse drugo rusko življenje. In vse, kar se more delati, je učiti maso in uvajati reforme. Rusko ljudstvo je treba vzgojiti za organiziran«? delo; treba ga je pridobiti za čitanje dobre literature, treba ga je navajati na higijeno, na ljubezen do bljižnjega; pri takem delu skoki niso mogoči. In nihče ne trdi da so, razun kričačev, ki nimajo pojma o evoluciji, o borbi delavske mase skozi zadnje stoletje.
Ti neznaniči pripovedujejo, da se z volitvami ne bo nikoli nič doseglo, in če se že voli, naj se voli za najbolj nazadnjaške kandidate, da bo za ljudstvo čim slabše, da se ga tako prisili pričeti z revolucijo. To je star utopističen nauk, ki v vsakdanjem življenju ničesar ne šteje.
Buski revolucionarji niso zametavali volitev; kakor avstrijski, so se tudi oni borili za volilno pravico; revolucija leta 1905 jim je prinesla dumo — parlament, ki je bil sicer brez moči, ampak pod carizmom je vendar pomenil uspeh. V njemu je bilo 12 socialistč-nih poslancev (tudi sedanji komunisti), ki so se borili za prodibitev še več moči in ob enem delali kakor se je v Rusiji moglo z vsemi sredstvi, samo da se je izpodkopavalo tla carizmu. Carizem si jih je radi svoje zaostalosti tudi sam izpodkopaval. Svetovne vojne ni mogel prenesti in je skrahiral v lastnem gnoju. Rusko ljudstvo samo ni bilo sposobno, da bi ga vrglo pred svetovno vojno, dasi je to leta 1905 poskušalo s splošno revolucijo. In kakor carizem, tako je padel kajzer in habsbuški tron — po zaslugi vojne. Te tri reakcionarne -trdnjave so padle — tudi reforma. Sedaj je na delavstvu ležeče, kako hitro bo šlo naprej. Nekaj glavnih ovir je odstranjenih. Toda temeljna ovira — kapitalistični sistem, ta je še tukaj. In odpravljalo se jo bo razvojno, s številnimi reformami, da se ljudstvo vsposobi za novi red, sistem bodočnosti, v katerem ne bo tlačiteljev in potlačenih.
Nesmiselno je zabavljati čez socialiste; socialisti ne vladajo družbe, kajti oni so še zmerom manjšina v večini nezavednih ljudskih množic, ki s svojo nevednostjo vzdržujejo današnji gnili družabni red. Učiti je treba mase. In učiti se moramo sami, da dobimo o socialnih problemih še globlje znanje. Ne rečem- ne čitajte drugih listov, liste nasprotnih struj. Pravim pa da je potrebno čitati "Proletarca", in potem primerjati pisanje v njemu z onim v drugih listih če boste čitali razumno, boste spoznali razliko med frazami in pravo vzgojo.	NACE ZLEMBERGER
IZ UPRAVNIŠTVA.
Izrabite vsako priliko. — Kapitalistični načini za širjenje cirkulacije listov. — Važnost oglasov. — Naš tisk najprvo.
_Unije se zahvaljujejo kapitalističnim
listom. — Batine. — Ničesar bolj važno.
Kansasu, North Dakoti in drugje, ki mečejo vlak s tira, požigajo in kujejo načrte, kako vpeljati v to de-i želo anarhijo. Zelo dolga je še pot do pravega spoznanja med ameriškimi delavci. Dokler bodo čitali in: podpirali samo kapitalistične liste in se jim celo zahvaljevali, bomo trpeli pod kapitalistično peto. In zato ni ničesar nujnejšega, ničesar bolj važno, kakor • širjenje socialističnega tiska. Zato, sodrugi, na di za naše liste! Podpirajte jih! Gradite socialistične organizacije!
Zaveden sodrug mora izrabiti vsako priliko, da koristf sv^f organizaciji in svojem? g asilu. Predvsem rwZti Aa se pridobiva naročnike "Proletarcu" kaHi le ' če bodoP slovenski delavci čitali Proletarca bomo',nanje lahko računali, da postanejo clam socialističnih klubov in aktivni . delavci v razredni borbi.
Kapitalistični listi vodijo bombastične kampanje, konteste, itd., za pridobivanje naročnikov. Na .sto i-snče dolarjev žrtvujejo na leto za razširjanje svojih listov. VesT dinar Vobe nazaj in še velike obresti po vrhu deloma z naročnino in največ z oglasi. Kapitali-Jti oglašajo v kapitalističnih listih toda zahtevajo, da ima list veliko cirkulacijo. In seveda zahtevajo, da piše za kapitalistične interese. Angleški socialistični listi imajo pri izdajanju velikanske stroske, ker so prisiljeni konkurirati kapitalističnim listom. Bogate firme ne oglašajo v njih, ker bi to pomenilo podpiranje delavskega tiska. Toda če ima socialistični list enkrat tako veliko cirkulacijo kakor kapitalistični, tedaj so razne trgovine in podobna podjetja prisiljena oglašati tudi v delavskem tisku. To bi pomenilo večje dohodke in boljši list. Večina delavcev tega ne razume, na kupuje kapitalistične publikacije. Zato pa morajo zavedni delavci posegati toliko globokeje v zep, da pokrijejo s svojimi prispevki gmotne vrzeli pri socialističnih listih.
J*
Živimo v kapitalistični družbi, v' kateri se vrši boj za obstanek tako, kakor zahtevajo zakoni kapitalistične uredbe. Za izdajanje lista je treba dohodkov. Ameriško časopisje pa je bazirano na oglasih; naročnina za kapitalistične liste pokriva komaj papir, toda vselej niti tega ne. Da dobe oglase, morajo imeti veliko naročnikov. Na stdtisoče naročnikov pomeni, da računajo za eno stran oglasa od 10 do 75 tisoč dolarjev. Slednje velja za magazine. In ti ogromni dohodki za oglase so omogočeni kapitalističnim listom, ker jih delavstvo naroča in čita. Zaveden delavec bo gledal na to, da je najprvo naročen na socialistične liste in revije,' in da jim pridobiva naročnike med svojimi še nezavednimi tovariši. Socialistični tisk najprvo. Potem šele nesocialistični.
&
Mi smo načelno proti oglasom v listih, če bi ne imeli gmotnih težav, bi jih iz Proletarca odpravili. Naši naročniki so gotovo opazili, da ne priobčujemo pre-varantskih oglasov za nakup zemlje, delnic itd. Prinašamo le oglase trgovin, denarnih zavodov, naznanila in podobne stvari. In ker so nam danes oglasi vir dohodkov, ki pomagajo vzdrževati ta list, bi bila dolžnost sodrugov in čitateljev sploh gledati na to, da bi društva oglašala svoje priredbe tudi v Proletarcu, ki je danes v enih naselbinah že najbolj razširjen list. Pridobite lokalne trgovce za oglašanje v Proletarcu. Vi jih podpirate, zakaj ne bi oni nekoliko podpirali vaš tisk?
S
Po končani stavki vslužbencev čikaške ulične in nadulične železnice je poslal odbor unije čikaškim kapitalističnim listom zahvalo za "njihovo nepristransko poročanje o stavki i za simpatije stavkarjem." In vsi ti listi so vsaki dan napolnjeni z lažmi o zarotah stav-kujočih delavcev, ki groze požgati poljske pridelke v
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba it. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, d» a udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini nt čin, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasuinuje. Seje klub* bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodra, ga je, da redno prihaja k isejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc, stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako ] magajo pri delu ea osvoboditev proletarijata. naloga delavca je, da postane razredno zaveden, tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč",-
JAŽNO ZA KOJAKB V HERMINIE.
Socialistični klub it. «9, JSZ, zboruj« TSAIO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne t dvi-rani društva Frostomi«leci, it 17, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da « t« ojačat« naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
e^
POŠTNA UPRAVA PROTI ŠVINDLE SKIM OGLASOM.
(Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.)
Post Office Dept. je trdo za petami raznim gol fom, ki lovijo kaline potom švindlerskih oglasov v i sopisih. Pred nekoliko dnevi so v enem dnevu stoi konec kar štirim takim dvomljivim podjetjem, s da jim je bila odvzeta pravica posluževati se
Da občinstvo postane bolj previdno, ko čita eni oglase, naj navedemo sledeče štiri slučaje. Prvi se t nekega A. P. Owensa iz New Yorka, oziroma s adreso v še mnogih drugih mestih, ki je oglaševal neli električni pas "čudotvorne zdravilne moči". Poi inšpektorji so preiskali pas in niso mogli v njem i zdravilne lastnosti ža nikako bolezen.
Drugi slučaj se tiče Cleare Company v Texasu, je oglaševala neko zdravilo iz zelišč, pripravljeno i od Chictaw Indijancev in ponujeno kot "siguri zdravilo proti tuberkulozi, naduhi, bronhitis in gim boleznim pljuč in grla. Dotično podjetje ni 1 stanu dokazati, da dotično zdravilo ni švindel,
Skagjt Bay Development Association, posli tudi pod imenom Sparks & Dye, Seattle, Wash., je 1 tretje podjetje, ki se je ulovilo v mreže poštnih ] kovalcev goljufij. Prodajali so "real estate" ob Ski Bay, češ, da je dotična zemlja čudovitno rodovi Preiskava pa je dognala, da zemlja ni bila prav i rodovitna, da jo je plima preplavljala in da ni
iiogoče zgraditi jez, da bi se prodana zemljišča obvarovala proti zaplavljanju morja.
[ Četrti "tič", kateremu je pošta ustavila obrat, je bil nebi G. M. Campbell iz New Orleansa, ki je izdelo-ial in prodajal patentni lek pod imenom "Vita". Svoje idravilo je oglaševal kot "čudež dvajsetega stoletja", ti da zdravi vse želodčne slabosti, srčne bolezni, rev-latizem in še precej drugih človeških nadlog. Ko so loštni inšpektorji analizirali "Vito", so našli, da je i "medicina" obstojala iz pobarvane vode, par kap-zimzelenovega olja za dober duh in drobtine soli-Našli so tudi, da Campbell ni bil ne zdravnik ne
mik.

Republika je polovična, dokler je le politična ob-i republičanska. Šele z gospodarsko republiko pode celota.
Damaskova klinja.
Izraz "Damaskova klinja" izvira iz mesta Damask, ^Siriji, za časa ko so križarji prinesli seboj svoje zna-lenite sablje, ki so bile izredno močne in trpežne in
0	bile krasno izdelane. To slavno orožje je bilo še sebno poznano vsled izvrstno dobre ostrine, s kaose je lahko presekalo železo ali pa najfinejšo svil-ite v zraku plavajoče niti. Mnogo let se je skušalo,
1	bi se napravile ponaredbe, ki se pa niso posrečile, lokler ni tega preiskal general Annosoff še v prvi po-ivici 19tega stoletja in takrat se je njemu posrečilo pnjegovi delavnici ponarediti prav enako ostrino v 'ralskem govorju. Ko pa je leta 1851 Annossoff umrl, si njegovi nasledniki niso zmogli napraviti prave najine ponaredbe te ostrine, katero se je v teh časih 'iko slavilo. Zmožnosti raznih drugih idejalnih tolarjev so producirali razne enake slavne in važne iri. Trinerjevo grenko vino je eno najboljših zdraha želodčne nerednosti. Zadnjih 32 let je ostalo ve-»neprekosljivo, kot za slab tek do jedi, zaprtje, pli-i,glavobol, splošne oslabelosti, itd. Vaš lekarnar ali lovec z zdravili ga ima v svoji zalogi za vas.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cen« in točna postrežba.
Pišite, po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Čitanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, če bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske.
-IZNAJDITELJI—
1 V zadevi patentov se obrnite na I lanesljive patentne odvetnike na naslov:
A. M. WILSON, INC., Patents, 314 Victor Bldg., [WASHINGTON, D. C.
Našo SLOVENSKO knjigo, I H daje informacije o iznajdbah »patentih, vam bo na vašo že-) poslana zastonj. Pišite po-> ie danes.
NAROČNIKE,
i je naročnina potekla, prosili naj jo takoj obnove. Ne ča* i tirjatve iz upravništva. S itjo nam prihranite delo in lenem pomagate listu, ki v ča-ite draginje tako zelo potrebu-lp pomoči.
CLOTHING hOUi
3649-51 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
as
o „
■3.S
N p,
O
o »o
•M
cS -ic > O o
M*
3 -'.S
* X
3 g-o
J m+i
P* S o! j-
ioS ®
OJJ'H
fc® C
O CD -s »T3 O
"E »
J* M
i
«s -o
>N <0
M
O D-
1
V
E
N
V C v
O
Naročajte KNJIGE
iz
«
tf
Proletarčeve založbe.
Ako kdo želi prevzeti zastop-stvo Proletarca za nabiranje na-ročmkov in oglasov, naj piše u-pravništvu za potrebne listine in informacije. Če imate v sebi zmožnosti agitatorja, ne odlagajte, nego pričnite z delom za list in organizacijo takoj.
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in žila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno..................................
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana......
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, trije iztisi skupaj...................................
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani......
POVESTI MAKSIMA GORKEGA, broširana, 210
strani ....................................
TRI POVESTI, (L. Tolstoj), broširana..........
TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206
strani ....................................
IGRALEC, (F. M. Dostojevskij), broširana, 264 str. ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August Šenoa), broširana, 378 strani...........................
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo vezana, 288 str. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Aiešovca spisi), trije zvezki, vezani v platno, I. zvezek 85c; II. zvezek $1.00; III. zvezek 75c; vsi trije zvezki
skupaj...................................
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI, trda vezba, IV. zvezek, $1.00; V. zvezek 75c; VI. zvezek, 85c; vsi trije zvezki skupaj......................
1.00 zalo-
2.00 .65
.10
.75
.75
.35
.70 .60
.75 .85
2.60
2.60
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ.,! vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem doi 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnei redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udel zujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svi prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Edi
mi
Jugoslovanski pogrebnik in balzaim
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlja-1 nje mrtvaških odrov, imamo urejeno pwdmij kapelo..
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem j
iasu.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Thr®op St., Chicago, J1L Telefon Canal 5903.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRZ»JEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
revmatične hitroolaisate. če rabite
5EVERA5
coTHARDOL
Zanesljivi liniment
Istotako vpordben je za izvinjenje, otekline, za otrpne lost in ohromelost bolnih mišic ter udov.
CENA JO IN 60 CENTOV Vprašajte V lekarnah«
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John PUiak k Co.
1191-1153 W. 181b Street
Chicag®, Illinois.
Modna trgo-vlna. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA
Zakrajsek &
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj j
hitro, zanesljivo in \ nizkih cenah,
prodaja vozne listke:
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle, J
ki so v zvezi s star krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČ1Č 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PI