Listje in cvetje
Iz zaklada  naših  pregovorov.
49. Starih šeg ne vseh zatreti, novih ne vseh vzprejeti!
Ne da se tajiti, da svet vedno napreduje Napredovanje se zlasti naslanja na to - le pravilo: mlajši rodovi si v korist obračajo znanje, izkušnje in pridobitve poprejšnjih rodov> pa jim tudi še sami pridevajo plodove svoje razumnosti. Vse to vzprejmč kot dediščino poznejši rodovi in pomnoženo zopet zapuščajo drugim. Po tej poti je v tisočletjih nastal velikanski napredek. Ozrimo se le na dela, ki jih zdaj opravljajo razni stroji s pomočjo elektrike, mag-netizma, para, vodne moči itd.
Pa še ena reč je, ki človeka z neko tajno silo prig-anja k napredovanju. Hitro se namreč naveliča istih opravil, istih šeg, in močno ga mika kaj novega. Zato se posameznik sam trudi, da bi iznašel kaj novega, ter le prerad posnema in vzprejema one novosti, ki so si jih izmislili drugi. Zlasti v novejšem času je to blepenje po novosti in izpremembi že skoro naraslo do neke dušne bolezni.
Velika sreča bi bila, ko bi človeštvo napredovalo le v dobrem, le v tem, kar mu je koristno za čas in večnost. Ali človek je k hudemu nagnjen in tako tudi hudobija napre-duje z orjaškimi koraki, silovito napreduje ono strastno gibanje, ki vede v časno propalost in večno pogubo.
Zato pride preg-ovorin modro svetuje: ,Starih šeg ne vseh zatreti, novih ne vseb vzpre-jeti!* Torej šege, ki so koristne posameznim ljudem in človeški družbi, ki pospešujejo dušno lepoto in nravnost ter zagotavljajo časno in večno srečo, take Šege naj se ohranijo; vzprejmo naj se tudi one nove, ki morejo dosegati isti natnen in morda še v večji meri. Odločno pa naj saf zatirajo vse škodljive stare šege in odklanjajo vse novotarije, ki so kakorkoli kvarne^n škodljive!
ajarske uganke" v štev. 7.
P r a v so u g a n i I i: Sche-Hgo Inna, nadučiteljeva hčerka pri Sv. Jederti nad Laškim; Černe Lenčka in Vilfan Tončka, samo-stanski gojcnki v Šmihelu pri Novem mestu; Hočcvar Milan, učenec IV. razr. v Celju; Bra-tina Fc, Klemenčič Anton in Far-kaš Fr.. učenci V. razreda pri ^                            Sv. Križu na Mnrskem polju; Ko-
'čevar Marica, učcnka III razreda pri Solskih scstrah v Celju; Svetina Franci in Ida, učcnca v Pliberku; Osterc Marica, učenka V. razreda II. oddel., Stanctič Tilka in Zartl Lojzka, učenki pri Sv. Kriiu na Murskem polju; Štelcar Josip, sluga kn.-šk. pisarne v Mariboru.
Rešitev zastavice v štev. 7. Jcžarica — Ježica.
Prav je uganila:  Dreznik Fr., uL. v Ihanu.
Obojesoprav ugranili: Jankovič Pepika, Oor-jup Ida in Marica, Kovačič Karolina, Luksa Gilda. Wein-bergcr Anica, Cudefl Fr., Jakli Mariia, Rotar Cecilija, Vidmar Ivanka, Lileg, Orilc Katarina, Kobi Ivanka in Antonija Paulin, Justina, Mali Angcla, Stepanek iMiro-slava, gojcnke v uršulinskem samostanu v Škofji Loki.
Za zbirko lepih misli.
Jezus v naših cerkvah. Mislite si, da bi jezus tudi zdaj hotel tako priti med nas, kakor je nekdaj hodii po Sveti deželi. Ko bi n. pr. oznanili v vaši cerkvi: BV nedeljo pride Zveličar k nam: kdorkoli obišče našo cerkev, ga bo lahko videl!" Oj, kako bi ljudje hiteli od vseh strani, od blizu in daleč, da bi zrli v njegovo premilo obličje, kako ponižno, spošt-ljivo in zaupno bi pokleknili predenj, kako goreče ga častili, hvalili itd. Olejte, kako so vendar čudni ljudje. Saj Jezus Kristus ne pride samo v nedeljo k nam, ne samo v eno cerkev, marveč vsak dan, v vsako cerkev in kapelico, kjer se bere sv. maša. In ne pride le za nekaj časa, marveč noč in dan je med nami v pre-svetem Rešnjem Telesu. Kaj ne, kako je po-trebno, da vzbujamo in poživljamo svojo za-spano in mrtvično vero!
,,Vrtec" izhaja 1. dnč vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 j a n i.
Jzdaje društvo ,,Prlpravnlik! dom". — Urejuje Ant. Kržil. — Tiska Katoliška Tiskaraa v Ljubljani.