DELAVSKA POUTIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski doin — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
itev. 28
Maribor, sreda, dne 7. aprila 1937
Leto XII
0 našem '
zadružništvu
Pred obravnavanjem zakona o zadružništvu v parlamentu
Po vesteh iz Beograda bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini v odobritev zadružni zakon z veljavo za celo državo. Priprave za ta zakon so trajale polnih 16 let, ker so pridobitni krogi znali stvar vedno zavleči in so, kolikor se je le dalo, ovirali razvoj zadružništva. S sprejetjem novega zakona bo ta ovira padla in uverjeni smo, da bo zadružništvo, zlasti delavsko, dobilo novega elana pri snovanju novih in jačenju že obstoječih zadrug.
Naše delavsko zadružništvo je po velikanski večini organizirano v Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, ki je zbrala doslej v svojem članstvu 104 zadruge. Večina teh zadrug se nahaja v Dravski banovini, vendar ima Zveza v svojem članstvu zadruge tudi v Savski banovini, Beogradu, Tesliču, Sarajevu, Splitu itd. Razvoj poka-zuje lep napredek. Resnica, da kriza ni prizanesla našemu zadružništvu in da ga je, lahko rečemo, ponekod zadela še ostreje kakor privatna pridobitna podjetja, katerim ni treba polagati javnih računov. Saj je^ notorično, da se davščine v kritičnih letih niso znižale, ampak raje povišale in da je vso davčno, troša-rinsko in taksno obremenitev pošteno morala prenesti predvsem zadruga veliko bolj kot katerokoli privatno podjetje.
Delavci so se pri naši Zvezi organizirali zlasti v dveh pravcih: to je v konzumnih in produktivnih zadrugah. Ugodnosti za delavca-člana so v obeh slučajih popolnoma jasne. Daši naše konzumno zadružništvo še ni tako močno, da bi moglo samo z uspehom zniževati cene za kon-zumenta, je vendarle skoro povsod, zlasti pa po deželi preprečilo, da se cene niso prekomerno povišale. Produktivno zadružništvo, v katerem opazujemo jako solidne in lepo se razvijajoče zadruge, pa je marsi-kakemu delavcu dalo in mu še daje kruh, ki bi ga Vsled današnje brezposelnosti zastonj iskal pri privatnem kapitalistu. Pa tudi ostale panoge zadružništva so v naši Zvezi zastopane. Posebej moramo povda-riti kreditne zadruge, izmed katerih so se nekatere že razvile v močne denarne zavode, ki nudijo svojim članom cenena posojila na primerne obroke. Z malimi izjemami so vse naše kreditne zadruge popolnoma likvidne in izplačujejo hranilne vloge kakor pred krizo, česar ne moremo trdib o zavodih, ki imajo pretežno kmečke dolžnike. Dalje imamo v naši Zvezi še zavarovalne, stavbene, tiskovne in druge zadruge, katerih vsaka izpolnjuje v delavskem po-kretu nalogo v svojem; delokrogu.
1 okrogli.
Res je, da je delavsko zadružništvo v nedavni preteklosti doživelo par bridkih preizkušenj, zlasti ko je moralo likvidirati »Konzumno društvo za Slovenijo« in da je vzela kriza eno ali drugo zadrugo, ki je bila grajena na pretrhlih temeljih; vendar vse to ne more vzeti poguma onim zavednim delavskim zadru-garjem. ki vestno in nesebično vrše tiho delo za zboljšanje položaja in končno osamosvojitev delavskega razreda na gospodarskem polju. Saj je namen zadružništva čist in idealen
Manifestacija za mir in demokracijo!
Beograd je navdušeno pozdravil predsednika Čehoslovaške republike dr, Beneša.
V pondeljek, dne 5. t. m. je prispel predsednik Čehoslovaške republike dr. Beneš na svoj prvi oficijelni obisk v Jugoslavijo.
Beograd mu je priredil manifesta-čen sprejem, kakor ga ni bil z lepa kdo deležen. Ne mislimo na oni oficijelni sprejem in sprejemni ceremo-nijel, ki je običajen ob takih prilikah, ne na pozdrave, ki jih je bil deležen dr. Beneš s strani predstavnikov države, oblastnikov in postrojene po-častne čete na kolodvoru, ampak na sprejem, ki more biti samo izliv prisrčnih občutkov ljudske duše in ga more biti deležen samo tisti, kdor prihaja spoštovan, ljubljen in težko pričakovan.
Dr. Beneša so na ogromnem prostoru pred kolodvorom pozdravile nepregledne ljudske množice in nepregledne množice so stale špalir po ulicah, koder se je vozil. Podčrtati je treba, da je med onimi stotisoči, ki so pozdravili dr. Beneša ob njegovem prihodu, bilo tudi organizirano beograjsko delavstvo, katero je centralna uprava URSSJ s posebnim oklicem v »Radničkih novinah« pozvala na ulico.
V osebi dr. Beneša so pozdravile ljudske množice predstavnika demokratične republike Čehoslovaške, moža, ki je sam vtelešenje i demo-
kracije in socijalnosti in vredni naslednik svojega predhodnika T. G. Masaryka. Ta pozdrav predstavniku bratskega naroda pa je bil obenem
tudi manifestacija za ideale
ljudske svobode in socialne pravičnosti pri nas.
V	tem pozdravu je izzvenel krik žejne ljudske duše, v kateri je ob tej priliki znova vzklilo upanje in se učvrstilo hotenje, da postane tudi pri nas
volja ljudstva osnova vsega dejanja in nehanja!
Da bomc- ne samo zunanje, s svojo vojaško silo, ampak tudi notranje, po svoji demokratični in socialni u-reditvi, vredni zavezniki čehoslova-škega naroda, ki si je priboril svobodo in jo ohranil ter učvrstil na zunaj in na znotraj. Dr. Beneš je imel priliko spoznati demokratični obraz Beograda, ki ga je pozdravljal na ulicah, mogel se je prepričati na lastne oči in čuti na lastna ušesa o tem, kar je doslej slišal le neposredno v svojih razgovorih z delegacijami iz Jugoslavije v Pragi, v Ženevi in drugod, med njimi tudi iz ust predstavnikov socialističnega gibanja: da velja naš boj vsem utesnitvam in omejitvam prave ljudske svobode in resnične človečanske demokracije, da smo in hočemo ostati vredni nosilci teh vzvišenih idealov človečanstva.
Mogoče so dogodki zadnjega časa vzbudili zaskrbljenost v bratski Če-hoslovaški in pri naši zaveznici Franciji, mogoče so vzbudili celo dvome v našo iskrenost in nagnjenja kot zaveznikov in pogodbeno obveznih čuvarjev mini ter pravic malih narodov. Sprejem, ki ga je bil deležen dr. Beneš v Beogradu, je gotovo razpršil v njem, v Pragi in Parizu, poslednje dvome o pravem resničnem razpoloženju Jugoslovanov, ki ga more tolmačiti le ljudstvo samo, kadar pride do besede. In obisk dr. Beneša je prišel ravno ob pravem času, da smo lahko povedali, njemu in svetu, da
hočemo biti prijatelji in zavezniki samo svobodnih narodov in držav, držav, ki sta jim demokracija in socialna pravičnost podlaga in obenem tudi merilo za njihove odnose do sosedov.
Kajti le v spoštovanju svobode lastnega naroda je dana garancija za spoštovanje svobode tudi najmanjšega soseda in s tem za trajni mir med narodi!
V	tem je globlji zmisel bratstva med nami, Čehoslovaško republiko in prijateljskih odnosov s Francijo ter vsemi, katere naše ljudstvo smatra in bo smatralo za vredne, da jim proži svojo roko.
Konec samouprave Delavskih zbornic
Šest članov ljubljanske Delavske zbornice razrešenih
Na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za 1. 1937-38, s katerim se ukinjajo vse določbe o Delavskih zbornicah v zakonu o zaščiti delavcev iz 1. 1922 in daje ministru-za socialno politiko pravico, da sme do izdanja nove uredbe o delavskih zbornicah prosto odločati o vseh vprašanjih, ki se tičejo delavskih zbornic, je minister Dragiša Cvetkovič te dni razrešil naslednje člane-nameščence upravnega odbora ljubljanske Delavske zbornice:
Predsednika s. Sedeja Alojza, blagajnika s. Čelešnika Radota, člana nadzorstva s. Petejana, nadalje dr. Bohinjca Jožeta (NSZ), Žužeka (JSZ) in Smerzuja (zeleni), češ, da so po svojem poklicu nameščenci javnopravnih korporacij in da zato po zakonu o zaščiti delavcev ne morejo biti delegati glavne skupščine in ne člani upravnega odbora.
ter ni usmerjen na doseganje dobička, ampak le na jačanje gospodarskih koristi njegovih članov.
To je kolektivizacija ideje, pa tudi kolektivizacija kapitala od spodaj nazvgor.
16 let se je zadružništvo borilo za enotni zadružni zakon. Skupni napori izgleda, da bodo rodili sedaj uspeh in sc bodo enkrat vsaj pravni odnošaji v zadružništvu normalizirali. Treba pa bo, da se nadaljujejo napori tudi za gospodarsko pobolj-šanje zadružništva, ki si bo sčasoma priborilo v državi tisti položaj, ki mu po njegovi nesebični ideji gre. Trdno verujemo, da bo tudi ta faza zadružne borbe enkrat uspešno zaključena.
Pri volitvah 1. 1933 je ministrstvo socialne politike odločilo, da morejo biti uradniki OUZD in mestnih samouprav člani Delavskih zbornic, delegati in funkcionarji, z najnovejšo odločbo je sedaj prva odločba preklicana in prizadetim odvzet mandat.
S tem je izpraznjenih šest mest; Uprava Delavske zbornice tolmači, da pridejo na ta mesta namestniki razrešenih.
To je vsekakor samo prvi ukrep na podlagi pooblastil, kateremu bodo sledili še drugi.
Dr. HodZa o Blumu
Verjetnost miru jako ugodna.
Čehoslovaški predsednik vlade dr. Hodža je izjavil novinarskemu poročevalcu, da je v zadnjem letu močno napredovalo sodelovanje po-dunavskih držav. V srednji Evropi moramo spraviti stvari sami v red. Razvoj položaja v Angliji, Franciji in Nemčiji kaže danes razmerje za mir 9:1, dočim je kazal še pred štirimi meseci 5 :5. Tudi poslednji preokret v Franciji pomeni jamstvo za mir. Poznam Leona Bluma, sem z njim prijatelj in prav nič nisem bil presenečen, ko se je pokazal kot državnik močne roke. Razočaral je samo svoje sovražnike. Tudi boljši odnošaji med Jugoslavijo in Italijo morajo nam biti le prijetni.
Rudarski zaupniki ZRI 62 : 6
Izid volitev zaupnikov v II
Kakor smo že objavili, je Zveza rudarjev Jugoslavije tudi pri volitvah v II. skupino, dne 14. marca skoro lOOodstotno zmagala. Na vsakih 100 delavcev se je volilo po 1 zaupnika, in je dobila lista ZRJ:
JRiZ zaupnikov Nasprotniki
Trbovlje	26	0
Zagorje	6	—
Hrastnik	6		
Rajhenburg	2	Krščan. soc.
Hudajama	1	3
Kočevje	1	—
Črna-Mežica	7	—
Velenje	4	—
Zabukovca	4	—
Liboje	2	—
Pečovnik	1	—
Sv. Križ	1	—
Stanovsko	1	—
skupino rudarske zadruge
Neorganizirani
Keramična	—	1
Motnik	—	1
Zreče	—	1
Krmelj je vložena pritožba zoper volitve, ker se je podjetje vmešavalo v volitve. Skupno je dobila lista ZRJ 62 zaupnikov; krščanski socialisti 3 in neorganizirani 3 zaupnike.
180 delavcev v Florenci v Italiji
je bilo odgnanih v zapore. Delavci so iz tovarne Galileo, V ječi so že nad 14 dni, ni pa znan vzrok aretacije.
Dovolj časopisov v Italiji. Italijanski režim je prepovedal izdajo novih listov v Italiji, da ne bo treba uvažati celuloze, kar obremenjuje trgovinsko bilanco. Hrvati in Slovenci v Italiji torej ne bodo mogli izdajati svojih listov.
Veliki uspehi vladinih čet na jugu
Ofenziva proti Cordobi
Franco ima s svojimi ofenzivami smolo. Njegova ofenziva med rekama Henares in Tajuna iz smeri Siguenze proti Guadalajari, severno od Madrida, je končala s strahovitim porazom in protiofenzivo vladinih čet.
Njegovo drugo ofenzivo v Sierri Moreni, severno od mesta Cordobe, proti Pozoblanci in Almadenu, kjer so bogati premogovniki in največji rudnik živega srebra, je sedaj doletela enaka usoda. Med tem, ko je njegov radio-general Quiepo de Liano
v	Sevilli javil svetu zmago nacistov in padec Pozoblance, so vladine čete že prešle v protiofenzivo in v par dneh napredovale 25 km proti zapa-du in jugu ter dosegle Oveho in Villa Harto, ki leži v bližini železniške proge Cordoba—Sevilla, 19 km oddaljena od Cordobe.
Izgube nacistov pri Pozoblanci cenijo na šest do sedem tisoč mrtvih in ranjenih. Iz tega sledi, da se je pri Pozoblanci bila bitka velikega obsega.
Zaustavljena ofenziva nacistov v basklSkl provinci
Pretekli teden so poizkusili nacisti z ofenzivo v baskiški provinci ob Biskajskem zalivu.
Po hudih bojih novembra meseca preteklega leta, se je nacistom posrečilo, da so z naporom vseh sil, oprti na operacijske baze trdnjavskega pasa v Pirenejih (gorovje na špansko-francoski meji), na jugu iz smeri Burgosa, na vzhodu pa iz Sa-ragosse v dolini Ebra, izvršili napad velikega obsega proti Irunu in San Sebastijanu. Z naporom vseh sil so nacisti končno zavzeli Irun in San Sebastijan ter s tem prekinili zvezo vladine vojske s francoskim ozemljem. Franco (ki ga na tem delu fronte zastopa general Molla) je računal, da bodo vsled tega Baski in Asturci ostali brez orožja, municije in hrane
ter, da se mu bo kaj hitro posrečilo, likvidirati odpor ob skrajni severni obali Španije. Fronta na severu veže precejšnje število njegovih čet, ki bi jih sicer lahko uporabil na fronti pred Madridom, ali pa v Aragoniji, kjer poteka fronta proti Kataloniji. Dokler odpor na severu ni strt, je hrbet njegove vojske v Aragoniji, zlasti v dolini Ebra proti Saragossi in tudi trdnjavski pas v baskiški in navarski provinci ogrožen, ogroženi pa tudi pokrajini Leon južno od Asturije in Burgos, z istoimenskim glavnim mestom, ki je sedež Francove vlade.
Med tem pa se je Francova ofenziva v novembru preteklega leta izčrpala, ne da bi dosegla zaželjeni cilj. Nasprotno, kmalu potem pričenjajo Baski z ofenzivo, iz oporišča trdnjave Bilbao proti na jugovzhodu ležečemu mestu Viktoriji ob progi San Sebastijan—Burgos in dosežejo v decembru in januarju znatne uspehe na vsem delu fronte v globino in daljino. Istočasno začno prodirati iz smeri Santandra (zapadno od Bilbaoa) na jug in Asturci mimo obleganega Ovi-eda, v pokrajino Leon.
Vsled zime (pokrajina je gorata), je napredovanje Baskijcev in Astur-cev moralo biti zaključeno.
Ko pa je sredi marca začelo ugodnejše vreme, so Baski pričeli z nadaljevanjem ofenzive v pokrajini Burgos in so imeli takoj v prvih dnen zaznamovati uspehe.
To je prisililo generala Mollo, da napade na 50 km dolgi fronti Mar-kina — Ejbar — Mondregon — Ocan-dino v treh kolonah z boka t. j. na ozemlju, ki so ga Baski deloma obdržali po zavzetju San Sebastijana po Francovcih, deloma pa zavzeli decembra in januarja pri svojem prodiranju proti Vittoriji.
Ofenziva, naperjena proti mestu Durante in Lequieto (tu je svojčas
živela ekscesarica Cita) pred Bilbaom, je sprva zaznamovala neke uspehe, ki pa so jih Baski s protinapadi izravnavali. Nacisti sami priznajo, da je njihova ofenziva zaustavljena, med tem, ko so baskiške čete v pokrajini Burgos napredovale dalje in stoje sedaj kakšnih 50 kilometrov od glavnega mesta Francove vlade.
Ofenziva nacistov znači le obupen poskus, da se zaustavi napredovanje Baskov in prepreči njihov vdor v dolino Ebra, kar bi bilo zlasti neprijetno, ako bi z nasprotne strani pričeli pritiskati Katalonci, ki doslej še niso dali kaj slišati o sebi.
Zarota v Francovi vojski
Vesti o odkritju zarote v Španskem Maroku so potrjene sedaj tudi od Franca samega. Gre za zaroto večjega obsega, v kateri so sodelovali zlasti častniki, ki se čutijo zapostavljeni od tujih oficirjev in so nezadovoljni radi nerednega prejemanja plač. Zarota je bila sicer odkrita in zarotniki — med njimi okoli 100 oficirjev — aretirani ter deloma že tudi ustreljeni, toda nezadovoljstvo ima glob je korenine, da bi ga bilo mogoče na ta način odstraniti. Izgleda, da niso pretirana poročila o napredujoči demo-ralizaciji v Francovi vojski, kar zlasti potrjujejo številni dezerterji, ki se javljaio vladinim četam na vseh frontah. Taki znaki moralnega razkroja so opasni. Posledica tega stanja je nemoč Franca, da bi začel z vojnimi akcijami večjega obsega.
Sodallstitna In strokovna internacionala za Španijo
Do dne 31. marca 1937 so razne delavske organizacije sveta zbrale za Španijo 16 milijonov frankov. Največ je žrtvovalo francosko delavstvo (6 milijonov). Sredstva se porabljajo za ambulance, zdravila, živila, obleko, bolnišnice itd.
dotna in st/eiu
Še ena banovina, ki živi pretežno od državne dotacije, t. j. na račun ostalih pokrajin in tudi naše Slovenije, je primorska banovina. Njen proračun znaša 49 milijonov dinarjev, njeni lastni dohodki so proraču-nani na 19 milijonov dinarjev, 30 milijonov dinarjev pa bo dala država. Banovini radi tega ni treba pobirati šolske doklade. — Dunavska banovina, čije proračun znaša 134 milijonov dinarjev, bo pobirala 29 odst. doklade, v avtonomnih mestih celo samo 10 odst., dočim znašajo banovin-
ske doklade v Soveniji 95 odst. In kdo je kriv te čudovite neenakosti v prejemanju in dajanju? Ako vprašate »Slovenca«, se vam zna zgoditi, da se bo odrezal: »Egiptovski faraoni, ki so vladali pred tritisoč leti.«
Papir se je zopet podražil. Papirni kartel je zopet (tretjič) podražil papir za 6 odstotkov in napoveduje obenem novo podražitev radi banovinske trošarine na papir v znesku Din 15 na 100 kg. Banovinska trošarina se ne pobira na rotacijski papir. Cene papirju pri nas so
mnogo previsoke, samo, da ni zakona o kontroli kartelnih cen in dobičkov.
Načrt konkordata bi radi izpre-menili. Predsednik narodne skupščine je potoval v Rim. V Vatikanu, kakor poroča »Jugosl. Lloyd«, bo skušal izposlovati nekatere izpre-membe v konkordatu	l&Mcvo
Z nogometnega bojišča. Zadnjič so se stepli na Dunaju na nogometni tekmi Italijani in Avstrijci. Italijani so igrali silno surovo, kar je napotilo Avstrijce, da jim vrnejo milo za drago. Namesto žoge, so brcali igralci drug drugega v noge, koleno m trebuh, da so kar cepali od bolečin. Naposled je sodnik, ki mu je bilo tega že preveč, odžvižgal igro. Takoj
ZakljuCek konference Male antante- soglasnost
V	uradnem obvestilu, izdanem za javnost, o poteku seje zunanjih ministrov Male antante v Beogradu, dne 1. in 2. aprila se povdarja, da se je mednarodni položaj izboljšal. — Mala antanta se bo držala sklepov, sprejetih na prejšnjih zasedanjih, svoje notranje odnose pa bo uravnavala po določilih pakta z dne 16. februarja 1933. V svojih stremljenjih ostane zvesta načelom Društva narodov. Zveze, ki združujejo države Male antante s prijateljskimi državami Balkanske zveze in s Francijo, določajo okvir, v katerem so te tri države pripravljene razširiti in nadaljevati svoje politične in gospodarske zveze z drugimi državami. Spravljivost Male zveze naj nihče ne smatra za slabost. Mala zveza hoče sodelovati pri organizaciji varnosti v Evropi, katere predpogoj. je zajamčenje varnosti med posameznimi državami. M'ala zveza je protivna vsakemu ideološkemu mednarodnemu spopadu in zato tudi nevtralna v španskem vprašanju. O pogodbah med Jugoslavijo in Bulgarijo ter Jugoslavijo in Italijo smatra, da bodo pripomogle k utrdit-
vi	miru in da ne posegajo v obveznosti, ki družijo Čehoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo.
je vdrla publika na igrišče in je navalila na Italijane. Nastopiti je morala policija, da je bojevite nasprotnike razdružila. Prišlo je do pravih demonstracij proti Italiji in Italijanom, kar je za dunajsko vlado, ki je popolnoma odvisna od Rima, skrajno neprijetno. Pravijo, da se je ta dan manifestiralo na Dunaju pravo razpoloženje, ki vlada med ljudstvom proti Italiji. Dunajska vlada, da popravi mučen vtis, je ukazala, da je treba za dogodke okriviti sodnika, češ, da je izgubil živce in brez potrebe prekinil igro (namesto, da bi bil do konca gledal, kako se pobijajo igralci med seboj.) Tako je, ako se goji šport radi športa in za denar.
Zastarelost pokojnin pri bratovskih skladnicah. Odredba ministrstva za šume in rude tolmači § 116,1 pravil bratovskih skladnic. Po tem paragrafu se ne morejo smatrati kot zastarele prijave zavarovanih (rudarskih delavcev in nameščencev), s katerimi zahtevajo pokojnino ali odpravnino po enoletnem roku, odkar je nastala njih pravica do pokojnine ali penzije.
Mežica
Uspela dramska prireditev, »Vzajemnost« je vprizorila v nedeljo, 'dne 21. marca »Vdovo Rošlinko« na odini v šolski telovadnici. Igra je dobro uspela in bila tudi dobro obiskana. Igralci so, dasi so bili nekateri novinci <med njimi, svoje vloge še kar dobro odigrali. Oder je za prireditve takega obsega 'Premajhen. Delajmo, da si čimprej ustvarimo lasten oder. Dnužnost!
A. M. de Jong:
IZDAJA
Otroška leta Mereyntieja Geysena
Pozneje sta si postala z Janekee zopet dobra; zopet so v njem vstale tihe sanje, toda zopet jih je muhasta ženska razpršila in potem še enkrat; — sedaj pa zopet. To pot ga je nagnala od sebe v izbruhu histeričnega besa in kričala za njim, da ji je več mladi graničar, ki že par mesecev živi tod v okolici. Vreščala je, da bo tega velikega Holandca kot psa nahujskala nanj, dokler ga ne bo vjel in spravil za rešetke. Manj kot kdajkoli poprej jo je Goort razumel. Pritajen strah pred tem nepojmljivim bitjem ga je obšel; odšel je mrk in otožen, s pritajenim srdom v duši, zgrožen in pobit. Le enega se je zavedal: da je seda] s svojo potrpežljivostjo pri kraju... Ako ostane pri temi, da ga bo še nadalje odganjala od sebe m bi skušala uresničiti svojo grožnjo... Ako bi se res oprijela tega holandskega graničarja in ga nahujskala nanj... potem, potem se bo gotovo zgodila nesreča ... On jo hoče in jo mora dobiti’ Njegova kri je vrela pri misli na meno telo in nebrzdana pohotnost njegovega značaja je pregnala poslednjo mehkoto iz njegove izmučene duše. Poročila ga bo, pa če bi moral deset holandskih graničarjev razrezati na kose in 30 za lase vleči pred župana! Pravzaprav še ni venel njenim strupenimi grožnjam in njenemu vriscu,
toda spomnil se je na zasmehljivo sočutne po slede njenega očeta in brata, ki sta bila priči kregu; nepopisna jeza ga je grabila, težko je dihal, obenem pa se mu je vzbudilo poželjenje po žganju in prepiru, zahotelo se mu je, da bi bil s težkimi zamahi svojih pesti po človeških telesih, ki bi se zvijala pod udarci. Za vsem tem pa je vstajala mrka nevolja, nevolja proti svojemu lastnemu srčnemu nagnjenju, ki ga je zasužnjilo tej polteni ženski s polja, njega, ki se je pred vsakomur bahal s svojo svobodo, kakor hitro ga je zvrnil kozarček preveč! On, ki ni trpel ničesar, kar bi ga vezalo in je živel kot ropar mied garajočimi vaščani, se je brezupno zapletel v mreže te zenske, za katero bi poslednji vojaški tepček ne imel drugega, kot prezir ...
Zurno je hodil po grapavih stezah, čez žitna polja, preklinjajoč sebe in Janekee tei vso brezpomembno. umazano navlako, ki se ji je reklo življenje. Zahrepenel je po žgočem okrepilu v obliki velikega kozarca žganja ...
Tako neprijazno razpoložen je našel na nasipu, četrt ure hoda do vasi, krčevito jokajočega Mereyntjeja.
Roke v žepu je obstal divji lovec pred njim. Zaničljivo se je ogledal na ta neznaten, pomilovanja vreden, zgrbljen kupček, ki se mn je^ reklo človek, sunil je vanj s svojim blatnim škornjem 111 se surovo zadrl:
»He, ti... nehaj se že kisati! Kaj pa je s teboj?«
Majhen, zagorel obrazek, oblit s solzami je pogledal k njemu navzgor. Mereyntje se je prestrašil. Mrk obraz znanega mu potepuha, ki je iz-gledal tako jezen, tuj in spačen, ga ni pomiril. Ihteč si je mel oči s svojima peščicama in ni odgovoril. Vrč je mrmraje zaklel, se zasukal na peti in odhitel dalje. Kaj neki ga briga ta prokleti. cmereči se paglavec?... Sedaj pa se je nenadoma zganil Mereyntje; najsi je bil Vrč še tako ostuden, boljši je bil pa še vedno, kot pa nikdo: začel se je dreti na vse pretege, da se je sam sebe ustrašil, nenadoma je prenehal in njegov krič se je spremenil v pritajeno ječanje. Vrč se je zdrznil, obstal je in se obrnil; obupni krik tenkega otroškega glaska ga je nehote osupnil.
»Kaj pa ti je?« je vprašal čemerno.
Sedaj se je Mereyntje ojunačil in pričel tožiti:
»Moja noga... o joj, moja noga! ...«
»Kaj je s tvojo nogo? Ali si si jo zvil?«
Ne vem, — mislim. ■.« je tožil Mereyntjp, boječe zroč v odurni obraz divjega lovca, ki se je sklanjal nad njim.
»Daj, da vidim,« je zamrmral Vrč in je vzel razbolelo nožico v svojo veliko roko; ravnal pa je tako neprevidno, da je deček od bolečine zavpil. Prestrašen je Goort izpustil nožico, se zravnal in 7 čiKlcl *
»Prokleti paglavec!... Kako prestrašiš človeka! ... Ali te tako boli?«...
(Dalje prihodnjič.)
7s naŠiU ItuUev
Trbovlje
Volitev lokalnega načelnika II. skupine.
V	četrtek, dne 1. aprila so se na poziv načelnika 11. skupine zbrali delavski zaupniki II. skupine, ki so bili izvoljeni dne 14. marca t. 1. Navzoči so bili vsi, razen enega, ki je bil službeno zadržan. Za lokalnega načelnika je bil soglasno izvoljen dosedanji lokalni načelnik s. Murn Filip, ki je po izvolitvi apeliral na navzoče, da ga Podpirajo v vseh njegovih intervencijah, kakor bo tudi on podprl vse zaupnike. Pri vprašanju dodelitve zaupnikov v stanovanjski odsek se je vnela jako živahna debata, ki je končala z ugotovitvijo, da morajo tudi v bodoče zaupniki sodelovati z nasveti pri stanovanjskem vprašanju. S tem delokrogom, ki je zelo zanimiv, a tudi zelo težek, sta bila poverjena dosedanja funkcionarja ss. Vodenšek in Filač Franc. Do nadaljnjega naj se stanovanjski reflek-tanti obračajo samo na imenovana. Ker se pojavljajo znaki globokejšega nezadovoljstva zlasti radi zelo občutnega praznovanja, je načelstvo II. skupine poslalo rudarskemu glavarstvu dopis, ki je bil na seji prečitan in soglasno odobren. Opozarjamo tudi rudarsko javnost na sklep seje, da se naj vse pritožbe in drugo dostavlja zaupnikom II. skupine ob poslovnih urah, ki so vsak torek in petek ves dan.
Zagorje ob Savi
Beležimo. Ravnatelj rudnika TPD v Zagorju je prišel dne 26. aprila na svojem inšpekcijskem potovanju tudi na obrat apnenice. Tu je baje našel v kovačnici pet delavcev, od katerih so po njegovi izjavi štirje sukali sveder, a peti, vodja, si je pa žvižgal, tako je bil dobre volje. Bilo kakor bilo, prav bi bilo, ko bi g. ravnatelj pregledal, kako je ta ali oni zaposlen in koliko šihtov naredi. Želimo, da g. ravnatelj v tej smeri posveti več pozornosti obratu apnenice. Kajti ni prav, da nekateri rokodelci pri svoji zaposlitvi trpijo pomanjkanje, do-čim se drugi lahko veselijo.
Športni klub »Svobode« je gostoval 29. marca na odru zabukovške »Vzajemnosti«. Vprizoril je delavsko tragedijo v 4 dej. »Žrtve« in »Strojepisko«. Kljub slabemu Vremenu je bila dvorana dobro zasedena. Občinstvo je igralce navdušeno pozdravljalo. Športni klub se zahvaljuje godbenemu odseku »Vzajemnosti« in ostalim so-drugom za sodružni sprejem in izkazano naklonjenost.
BoStanj ob Savi
Prepovedan shod. Shiod stavbincev, ki bi se imel vršiti .v nedeljo, dne 4. t. m., je oblast 'prepovedala iz razlogov javnega miru in reda. — Znano je, da so razmere, v katerih žive delavci, zaposleni pri zgradbi železnice Sevnica—Št. Janž, ipotrelbne izboljšanja in da tega mi mogoče doseči na 'drug način, kot z .organizacijo. Delaivci, organizirajte se pri podružnici Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije!
GuStanJ
Občni zbor podružnice SMRJ bo v nedeljo, dne 11. aprila ob 9. uri v gostilni g. Milonika. Referent pride iz Celja. Ker bo odbor podružnice polagal račune o delova-nju v preteklem letu, vabimo v prvi vrsti vse elane, kateri čutijo, da kot delavci spadajo v razredno strokovno organizacijo, na občni zbor.
Pobreije pri Mariboru
Špesovo selo — vzrejevališče muh. V
špesovem selu so bila že 'dolgo nameščena skladišča za shranjevanje kosti in živinskih odpadkov. Letošnjo zimo je izdalo sresko načelstvo^ odlok, da se morajo ta skladišča opustiti, ker je menda prišlo do prepričanja, da v ljudsko naselje ne spadajo. Iz njih se Siri smrad po vsej bližnji okolici, razen te-
pa so prava vzrejevališča za milijone muh, ki so resnična egiptovska nadloga za prebivalce naselja. Seljani smo bili že vesela, da ,bo teh nadlog enkrat konec, toda to veselje je bilo 'prezgodnjo. Ravno za 1. apni ie sresko načelstvo razpisalo komisijski	,za postavitev še enega sličnega
skladišča m to aa prošnjo g. Sluge in ge. Skrablove. P ovabljeni sosedje so ogorčeni protestiral^ proti temu, da bi ta, zlasti v poletnem času zdravju nevarna vzrejevališča muh obstojala še nadalje na za strnjeno zazidavo namenjene® ozemljit, pa menda zaman. Nič niso pomagali ugovori glede nevarnosti širjenja epidemični}, |K)iezni jn D. smrajanja zraka. Dasi se je komisija vršila v času, ko še ni prav nobene toplote, so se že sedaj pasLi roji muh tod okoli. Mogoče bi komisija o teh skladiščih^ dobila pravo sliko, ako bi izvršila komisijski ogled enkrat poleti in bi potem spoznala, da ugovori prizadetega prebivalstva niso brez podlage, ampak resnega vpoštevanja vredni. Tudi mišja in podganja zalega se bo razširila v naselju na rovaš teh skladišč. Prebivalci v Špesovem selu ponovno prosijo oiblasti, da naj se vendar ozirajo na te pritožbe in naj ščitijo reveže, ki so sii s krvavo prislužemmi parami zgradili revne kočice, da se jim vsaj ne bo ireba otepati muh in podgan in vdihavati usmrajenega zraka. Alko pa kdo misli, da se taka skladišča lahko dopuste v strnjeno naseljenem ozemlju, potem pa kar v mesto z njima, mogoče na sam iGlavni trg! Radi bi vedeli, kaj pravi t temu JRZ, za-ščitnica ljudskih koristi, Icitere član je ig. Sluga, ki namerava graditi kosturnico v zvezi z Nemko go. Skrablo^o.
Ljubljana
Zahteve krojaških pomočnikov
Pomočniki so predložili mojstrom osnutek kolektivne pogodbe. Mojstri nudijo pomočnikom urne plače od Din 2.43 do Din 5.40. Torej z Din 2.43 na uro ali z Din 112.32 za 48 urno delo naj živi krojaški pomočnik človeka dostojno življenje in se poleg tega še lepo oblači! Kako, to je pa vprašanje, na katerega vedo odgovoriti le
mojstri? Vse neorganizirane krojaške pomočnike pozivamo, da se priključijo svoji strokovni organizaciji!
Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani. Krojaški pomočniki se nahajajo v mezdnem gibanju, zato naj noben krojaški pomočnik ne išče dela v Ljubljani.
Ljubljanska krajevna medstrokovna konferenca v nedeljo, dne 25. aprila t. I. ob 9. uri dopoldan se bo vršila v dvorani Okrožnega urada, ker dvorana delavske zbornice ta dan ni prosta. S tem popravljamo zadnje oibvestilo. Odbor KiMO.
Občni zbor Delavskega glasbenega društva »Zarje« ho v petek, dne 16. aprila ob 20. uri zvečer v glasbeni sobi »Zarje«, v
Delavski zbornici. Člani pridite!
Turk Josip umrl. v Ljubljani je bil pokopan v nedeljo Josip Turk, bivši starosta igasilske zveze in občinski svetnik. Turk je 'bil sedaj pristaš JNS. Prejšnja napredna ali liberalna stranka ga je čislala kot agitatorja, ki je nastopal na njih zborovanjdh odločno in v ljubljanskem žargonu. Star je bil okoli 90 let.
Maribor
»Pred kaznilnico bi morali iti!« je govoril znani gospod obrtnikom, ki so zadnjič na shodu protestirali proti konkurenci moške kaznilnice. Gospod, ki je to rekel, dobro ve, da bi taka demonstracija laljko rodila žrtve, pomagala pa ne bi, ker se take stvari urejajo v Beogradu z amandma-ni, ne pa v Mariboru. Čudno se nam zdi, da je »Slovenec«, ki je tako tenkovesten, kar se tiče zborovanj, to izjavo preslišai. Gorje, ako bi se kakšen »delavski voditelj« spozabil in na tak način nastopil. Si lahko mislimo, kaj bi se mu pripetilo. Patent na tako govorjenje imajo samo gospodje, ki Beogradu pritrjujejo, obenem pa zganjajo opozicijo.
Pridiga za vajence. Za Velikonoč so imeli vajenci obrtno nadaljevalne šole duhovne vaje. Pridigar je svojo pridigo začel z ugotovitvijo, da mu je znano, kako mojstri izrabljajo vajence. Upamo, da »Slovenec« te ugotovitve ne bo smatral za hujskanje, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi poklical na pomoč oblasti, kot je to storil v št. 74 z dne 2. aprila proti »poklicnim« delavskim voditeljem, ki se zde »Slovencu« posebno nevarni čeprav za vsako svojo besedo odgovarjajo po zakonih, o katerih »Slovenec« sam piše, da so napravljeni za izjemne razmere.
Avtobusna postaja na Glavnem trgu najbrž ne bo več dolgo stala na tistem mestu, kjer se sedaj nahaja. Ako bodo na prostoru med Bergovo hišo in državnim mostom zidali novo hišo, bo postaja morala biti odstranjena. Čim pa se to' zgodi, bo občina ob Din 140.000, kolikor jo je zidava te postaje stala. Zopet enkrat se bo pokazalo ob tej priliki, da so imeli prav tisti, ki so svoj čas občino prav resno svarili, naj ne zida postaje ob državnem mostu. Opomini in svarila tedaj niso zalegli. Občanom kot davkoplačevalcem pa seveda le ne more biti vseeno, kako se z občinskim denarjem gospodari.
Redukcija in spremembe pri tvrdki Schenker Sc Comp, Špedicija »Schenker & Co.«, ki je razpredena po skoro vseh evropskih državah in ima tudi v Mariboru veliko svojo ipodružnico, je izvedla za Jugoslavijo velike spremembe. Doslej je imela ta delniška družba svoj sedež v Zagrebu za celo Jugoslavijo, a nedavno so jo spremenili na zunaj v popolnoma novo družbo, ki ima centralo v Beogradu. Ker je imela družba mnogo uradnikov, ki so že leta in leta pri njej služili in imeli radi tega pravico do dolge odpovedne dobe ter do odpravnine, so morali uradniki sedaj podpisati novo službeno pogodbo, s katero se nameščajo čisto na novo pri »novi« družbi v Beogradu in so se seve s tem obrisali za vse pridobljene pogoje. Podružnico v Mariboru pa ibo tvrdka Schenker reducirala na čisto majhen obrat ter je vsled tega prejšnji teden odpustila vse delavce, .voznike in skladiščnika, uradniki pa pridejo menda kmalu na vrsto. Tvrdki tudi letos poteče najemna pogodba v poslopju1 v Melju, ki je last društva »Evangelischer Frauenverein«.
Za Franca? Obiskovalci obeh kinematografov lahko gledajo v predigrah najnovejše in najinteresantnejše dogodke iz vsega sveta, med drugimi tudi slike iz Španije. Značilno pri tem je, da ti filmi prikazujejo skoraj le take slike, ki poveličujejo Franca jn njegove prijatelje. Zakonita španska vada, ki brani zakone, ustavo, demokracijo in špansko kulturo pred fašistično invazijo, ni deležna simpatij filmskih družb, človek res ne ve ali bi se jezil ali smejal predrznosti filmskih družb, ki ga silijo, da mora za lasten denar gledati nekaj, kar mu je več kot odurno.
Občinska seja se bo vršila v četrtek, dne 8. aprila. Najbrž pa se seja ne tiče delavske javnosti, ker občina našemu listu ni dostavila dnevnega reda.
Celje
Predavanja, ki je bilo nameravano za 11. t. m., ne bo.
Seja medstrokovnega odbora se bo vršila v četrtek ob 17.30 uri v društvenih prostorih v Del. zbornici v Celju. Odbor.
Surov napad na cesti. Ko se je v soboto, dne 3. t. m. okrog 18. ure vračal z dela delavec Forstner Ivan, zaposlen pri g. V. Kukovec na Lavi, so ga v bližini njegovega doma v Gorici pri Šmartnem brez vsakega povoda napadli trije vročekrvneži:
B. in A. P. ter K. J. Obdelovali so ga s koli tako, da se je zgrudil nezavesten na tla. Prizadejali so mu občutne poškodbe na glavi s podpludbami, izbili pa so mu tudi nekaj zob. Značilno pa je, da so napadalci strogo krščansko vzgojeni in menda celo člani Marijine družbe. Zadevo preiskuje orožništvo.
Gozdni požari nastajajo vsled brezbrižnosti in nepazljivosti pri netenju ognja. Priporoča se previdnost. V slučaju požara ie takoj obvestiti občinski urad.
Za delavsko izobrazbo v Ptuju
Uspelo predavanje o novih socialnih zakonih
Zadnjič smo objavili odlok sreskega načelstva v Ptuju, s katerim je bilo napovedano predavanje »Vzajemnosti« o novejših zakonih delavske zaščite prepovedano. Takšne prepovedi imajo včasih neugoden vpliv na obisk pri zopetni 'prireditvi.
V	Ptuju pa se je v četrtek, dne 1. aprila izkazalo, da je delavski pokret že 'tako utrjen in delavstvo	brez	razlike na	spol	in
starost tako zavedno,	da ga	s te	poti	ne
morejo spraviti nobene zapreke. Najbolj pa jih v to ženejo stiske in težave, s katerimi se imajo boriti za svojo skromno mezdo.
Za 1. aprila sta napovedovale zopet predavanje podružnici »Spltfine delavske strokovne zveze« in »Vzajemnosti« skupno. Dvorana <v bivši kasarni je bila že pred napovedano uro polna. Posebno mnogo je bilo to pot navzočih	tudi žensk,	zlasti	mladih
delavk, ki služijo	komaj	Din 2	ma uro.
Predavanje je otvoril in vodil predsednik s. Gabrijel, na kar je ugotovil zastopnik sreskega načelstva, da smejo ibiti navzoči samo člani organizacij Jn poslušati predavanje. Izkazalo se je, da so vsi navzoči že včlanjeni.
Predavatelja ss. dr. Avg, Reisman in Viktor Eržen sta potem v poljudni obliki nad 2 uri predavala o komplicirani in deloma težko umljivi ministrski naredbi o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah, poravnavanju in razsodiščih, zlasti o položaju vprašanja stavke z ozirom na ta novi zakon ter o novi naredbi starostnega zavarovanja. Delavci so na tem 'predavanju
najbolje videli, kako nujno jim je potrebno hoditi na predavanja, če hočejo poznati vsaj temeljne zakone in predpise svo)e zaščite. Seveda, s takim predavanjem ni mogoče izčrpati zakonov dlo dna, ampak je potrebno, da delavstvo samo dopolnjuje ta izobrazbo s čitanjem naše »Delavske Politike«, ki prinaša stalno razlago starih in novih zakonov iz jugoslovanske delavske zaščite.
Ptujčani se tudi tega v polni meri zavedajo in so v zadnjem času zelo lepd razširili svoj list, a se je vendar še priglasilo
13 novih naročnikov.
Zelo mučen utis je napravila koncem predavanja pripomba s. dr. Reismana, kako ga je nekako pred 25 leti v Ptuju napadla nemška fakinaža, nahujskana od ptujskih nemških denarnih mogotcev, ker je na ulici govoril slovensko, a po 25. letih je moral zopet oditi iz Ptuja, ko so viseli po ulicah nemški lepaki za nacionalno nemško slavnost, h kateri so se vozili deloma Isti nemški mogotci od vseh krajev z avtomobili, a istočasno slovenski delavci niso mogli imeti niti predavanja o svojih zakonih.
Predavanje je poteklo v največjem raaru in redu, kakor vse naše prireiditve ter se nikakor ni uresničila bojazen, ki jo j« p® priliki prepovedi prejšnjega predavanja izrazila oblast, da hi utegnilo priti do nemirov in neredov.
Sirite naš listi
Hrastnik
Občinska seja
se je vršila dne 25. marca. Pečala se je z novim občinskim proračunom za leto 1937-38. Novi proračun predvideva l,355.63o Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Javne dajatve občine ostanejo na približno isti višini, občinske doklade pa so se znižale od 152 odst. na 135 odst.
V	informacijo našim čitateljem in ostali delavski javnosti naj navedetrm nekatere podrobnosti novega proračuna. (Številke v oklepaju pomenijo lanskoletne postavke.):
Osebni razhodki Din 107.802 (Din 83.202); narodno zdravje Din 28.150.— (Dm
24.800), v vsoti je všteta tudi plača novo-nastavljenega občinskega zdravnika; prispevek šolam Din 325.737 (Din 496.270) se je znižal vsled tega, ker prevzame del ten izdatkov banovina; prispevek meščanskim šolam v Celju in Trbovljah Din 25.212 (uin
5.800); šolska kuhinja Dol Din 2.500 lUin 100); za odplačilo dolgov iz prejšnjih let Din 70.000. To so posojila iz leta 1927 za zgradbo stanovanjske hiše tvokojencev v Hrastniku in odplačevanje dolga iz let 19-s in 1932 za napravo vodovodov v firastniKu.
Brezobrestno posojilo iz leta 1937 oa Osred. Borze dela v Beogradu, ki bo služilo za zgradbo druge stanovanjske Inse upokojencev, občinskega proračuna ne do obremenjevalo, ker se bo vsakoletni odplačeval izključno z najemnino. lezKO breme za občino predstavljajo stari šolski dolgovi. Za izplačilo teh je votirala občina to leto Din 164880.
Za popravo in vzdrževanje obč. cest, mostov in zgradb Din 62.000 (Din 42.000). Višek Din 20.000 pomeni torej tudi več zaslužka domačim brezposelnim.
Prispevek kmetijskemu občinskemu skladu Din 40.500 (Din 24.000); za narodno zdravje Din 32.500 (Din 32.500); toliko znašajo stroški za vzdrževanje bolnikov v tujih bolnicah, P. T. dispanzer v Trbovljah in dr.
Socialno skrbstvo: Prispevek obč. ubož-
nemu skladu Din 134.840, podpore brezposelnim in za javna dela Din 40.000, kuhinja za brezposelne Din 10.000. Skupno Je torej prispevala občina za pomoč tem najbed-nejšim v občini Din 184.840 (Din 180.700). Subvencija občine za napravo vodovoda v Brdcih in Studencih znaša Din 40.000.
Za kritje teh in ostalih postavk proračuna pa so predvideni sledeči dohodki: Od državnih neposrednih davkov 135 odst., kar znaša Din 578.000, od raznih predmetov podvrženim obč. trošarini, kakor: alkohol, električni tok, meso itd. Din 561.907, donos obč. taks Din 14.500.
Uvedena je nova davščina na uvozen les in železo, kar bi pa zadevalo predvsem vse tri industrije v Hrastniku; dohodek je predviden na Din 100.000. Tu naj omenimo, da je vložila steklarna protest proti temu davku, prav tako tudi kemična tovarna. Ker pa je bil tozadevni dopis slednje prepozno poslan, se ga ni vzelo na z™*nje’ prečital se je le v informacijo obč. odboru.
Uvedena je tudi posebna taksa na krošnjarje ter trošarina na uvoženo obutev, ki bo prinesla skupno z drugimi manjšimi dohodki okroglo Din 195.565.
Drugih davščin, ki bi zadevale davkoplačevalce, občina ne bo uvajala. Ta kra-tek pregled novega proračuna kaže devanje občine, da najde kritje za svoj obveznosti tam, kjer so v večji men n razpolago. Omenimo naj še to, da zazn -muje občina v pretečenem letu jako veliK i -padek davkov pri alkoholnih pijačah toKr-glo Din 100.000!), kar je pripisati zelo razpasenemu tihotapstvu z vinom in žganj po tujih prekupčevalcih. Tudi proti tem občina p odvzela vse potrebne koraKe. naj ne zadenejo samo tistih, ki P°s srečo tu pa tam s kakšno stek*enic° z’ temveč tiste, ki se kosajo v prom J marsikaterim gostilničarjem! jo ni * vsakfto naj pošteno plača svoj čini, domačini, kot tujcL^^ odborn|k.
Plul
Delavci — samo še 15 Din na dan
Dne 22. marca je bila Javna seja mestnega sveta. Razpravljali so o dernjzadji skem mostu, razširitvi ozir	tekstilne
mestnega ‘“PaH^a- P0Sta brezpoSei„i„,, ovarne m - redukciji	deU|| Qd
nin02«^°nanDin 15.—. Samo pri nekaterih točkah' so se gospodje malo sporekli. Toda vsi skllni so bili sprejeti soglasno, ker oDozicile ni ker je občinski svet res ideal-
i šrr-3 'jstrtsstffs OtrožkTvoilčkl
v najmodernejši izdelavi
„Wanderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa — Šivalni stroji
po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih
Fran^eDoSa^jj^^ Maribor, Alaksandrova c. 39
Delavski pravni svetovalec
Bolje, da premog zgori na prostem, kot v pečeh mrzlih stanovanj!
TPD je podnetila ogenj na nasipju,
Pobiranje ostankov premoga na rudniškem nasipu v Trbovljah tvori zadnje čase žalostno poglavje o socialnih odnošajih med Trboveljsko premogokopno družbo in njenimi vpokojenci.
V	Trbovljah je približno 500 vpo-kojencev Bratovske skladnice, med njimi vsaj 200 staroupokojencev, ki imajo po Din 3 mesečne pokojnine in mogoče po Din 150 do Din 225 doklade. Novoupokojenci so v primeri z njimi na boljšem, saj dobe nekateri tudi po Din 600 mesečno kot odškodnino za svoje težko delo v prid delničarjem TPD, ki so ga opravljali skoro 35 do 40 let.
Vsi ti vpokojenci so imeli pravico, da so si za svoje potrebe svobodno nabirali ostanke premoga na rudniškem nasipu. Pozneje je bilo to nabiranje omejeno na osem oprtanih košev mesečno in nato na štiri koše. Letos s 1. januarjem pa je ravnateljstvo TPD znižalo ta deputat na tri koše mesečno in vpokojenca, z izgovorom, da so nekateri vpokojenci premog prodajali.
Ta odredba TPD je težko pogodila vpokojence. Ne smemo pozabiti, da gre večji del njihovih pokojnin za stanarino, kajti stanovanja so v Trbovljah draga po Din 100 do 150 mesečno, Kar vpokojencu ostane od pokojnine, je za življenje premalo. Edino, kar bi še lahko imel, bi bila topla soba v mrzli zimi.
Toda z odredbo TPD so vpoko- , jenci sredi zime ostali v mrzlih sta- | novanjih. Tri koše premoga je pre- j malo za en mesec.
Vpokojenci na tako hud udarec niso bili pripravljeni, saj niso mogli misliti, da bi družba izdala tako o-mejitev, ko pa pobiranje premoga na nasipu ne pomeni niti najmanjše
V ogledalu
Spreobrnjenje. »Slovenec« (št. 70) piše ob prihodu predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša, tega zvestega čuvarja toplega ognja človečanske demokracije, da prihaja »v našo državo, ki prav tako z vso voljo teži po zgledu svoje velike zaveznice čimprej prekiniti z vsemi avtoritativnimi režimi ter postaviti vso oblast zopet tja, odkoder izvira nje božje poslanstvo, namreč na voljo naroda samega.« — Zelo lepo
da uniči ostanke premoga.
škode za njo. Kadar delajo, stresejo dnevno do 100 košev premoga pomešanega med velikanskimi količinami zemlje in grušča po nasipu. Ta premog, ako se ga ne pobere, prične tleti in se uniči. Že marsikakšen vpo-kojenec se je pri nabiranju težko ponesrečil. N. pr.: Enemu se je vdrlo pod nogami, padel je v tlečo žerjavico in se je opekel tako da je nad 3 mesece ležal v bolnici. — Žena nekega vpokojenca je zajela žerjavico v čevlje, da se je morala zdraviti dva meseca. Itd.
Toda tudi tega, z življenjsko nevarnostjo zbranega premoga TPD ne dovoli vpokojencem toliko, kolikor bi ga potrebovali.
Dne 5. februarja se je napotila deputacija teh revežev h g. generalnemu ravnatelju Skubicu v Ljubljano, ki jo je lepo sprejel in ko je slišal pritožbe, obljubil pomoč. Pomirjena je odšla deputacija domov. Uspeh pa je bil obraten:
Lokalno je bilo razglašeno, da se deputat premoga z nasipa
končnoveljavno določi na 3 koše mesečno.
Razen tega so 20. februarja delavci dobili nalog, da so obložili nasip z lesom, tako da se 'je raztroseni premog še lažje sam vnel.
Pišemo o Ameriki, kjer kurijo s pšenico, o Braziliji, kjer mečejo kavo v morje, o ameriških farmarjih, ki požigajo bombaževe nasade, pa se v naši ljubi domovini, v Trbovljah, godi isto s premogom.
Stotine vpokojencev zmrzuje, ker nima kuriva, ne denarja, da si ga kupi, tisoči prezebajo, ker so brez posla in zaslužka, v Trbovljah pa rajše puste, da gori premog na prostem, kot pa v pečeh mrzlih stanovanj!
Kaj pravite?
povedano, kaj ne? Pa tudi zanimivo: doslej smo čitali v »Slovencu« vedno, da prihaja vsa oblast od Boga, torej od zgoraj, sedaj pa je tudi »Slovenec« istega mnenja z oznanjevalci »prevratnih idej«, da mora prihajati vsa oblast iz ljudstva in da je treba pomesti z avtoritativnimi režimi.
»Čajanka pri italijanskem generalnem konzulu.« »Slovenec« (št. 70) poroča: »Družaben dogodek prve vrste, ki mu je dalo poseben pečat ozračje prisrčnih odnošajev, ki se začenjajo v splošno obojestransko dobro med Italijo in jugoslovansko državo, je bila čajanka, ki jo je priredil v soboto popoldne zastopnik italijanske kraljevine v Ljubljani, generalni konzul Umberto Natali, ki po pravici slovi v naši družbi po svoji izbrani ljubeznivosti in kateremu je stal ob strani njegov tako postrežljivi in skrbni gospod tajnik ter drugo uradništvo konzulata. Zbrani so bili toliki predstavniki ljubljanskega meščanstva, pa tudi iz drugih krajev Slovenije, da nam je mogoče navesti samo vrhove: gospoda bana s soprogo, gospoda knezoškofa (itd). Konverzacija, ki je že od samega začetka bila označena po neprisiljenosti one distingvirane domačnosti, ki so jo vsi takoj občutili v ozračju tega doma in njegovega splošno visoko cenjenega gospodarja, se je razvila v čim toplejša čustva medsebojnega spoznavanja, izmenjave odkritih misli in koristnih pobud, ki izvirajo iz želje po onem sodelovanju in razumevanju na vseh poljih, ki je neob-hoden pogoj za to. da se vsaj soseidi, navezani drug na drugega, začenjajo medse-boj pravičneje ceniti in iskati tudi Kulturne skupnosti v času, ko človeška družba vre v negotovosti in razdvojenosti. Ob razstan-ku je bilo vsem le žal kratkosti časa, ki jim je bil dan, da ga užijejo v ozračju naj-prisrčnejšega medsebojnega uvazevanja in duševne blizkosti, pa nege najlepsih človeških in družabnih odnosov.«
MALI OGLASI
Naililtatel)! kupa. telo nalcenefSe pri n»Ml» lnnerenllhI
stilničarji, 3 ravnatelji, 2 obrtnika, 3 uradniki, 1 profesor, 1 penzionist, 1 zdravnik, 2 kmeta, 1 železničar in 1 nameščenec, delavskega zastopnika pa nobenega. Za soglasnost in harmonijo je to nujno potrebno, kajti kako bi naj sicer bil predlog glede redukcije mezd delavcem sprejet, ne da bi kdo od občinskih svetovalcev črhnil le besedico proti. Vsi so molčali kot grob, nekateri so gledali pred se na mizo, da se ne bi mogoče srečale njihove oči z očmi kakšnega delavca na galeriji. Referent upravnega odseka je povdaril v svojem poročilu, da ne gre za mezde, ampak za podporo v obliki dela. Pozabil pa je, da ako delavec za podporo opravlja koristno delo, je temu primerno treba tudi prikrojiti podporo, zlasti, ker delavci pri javnih de-iih nimajo baš najlažjega posla. In končno, kje ostajajo načela krščanske pravičnosti? In ali je to socialna politika mestnega sveta? Gospod, ki ga strašno »srce boli«, ker brezposelni nimajo dela in kruha, je imel sedaj najlepšo priliko, da bi si svojo »srce ozdravil«, pa je to »kuro« rajši zamudil. Privoščili bi mu, da bi moral vsaj četrt leta s Din 15 dnevno preživljati družino treh ali petih oseb, plačati stanovanje, kurjavo, obleko, hrano, nabaviti šolske potrebščine, za deco obutev itd. Pri petčlanski družini odpade pri mezdi Din 5.— na vsakega člana Din 3,— dnevno. Kaj naj si kupi za Din 3.— na dan? Tuberkulozo, drugega nič! Ako se misli nadaljevati s tako socialno politiko, potem je treba nujno poskrbeti, da se čim prej razširi bolnica, da bomo imeli vsi vsaj za silo prostora v njej. Pri prihodnjih volitvah pa bomo brez dvoma volili vas, gospodje, ki delate v takem soglasju, kadar določate podpore za težko delo siromakov !
Prevalje
Člansko zborovanje Konzumnega društva za Mežiško dolino za 'Prodajalno Prevalje in Leše se je vršilo preteklo nedeljo, dne 7. marca t. 1. Vodil ga je .predsednik krajevnega odbora z. Jelenko Mihael, poročilo o delovanju zadruge in računskem zaključku, katero je bilo z odobravanjem sprejeto, je podal z. Topolovec Anton. Uspehi obeh prodajalen so bili zadovoljivi, vendar pa bi bili lahko še boljši, ako bi bila na Prevaljah in Lešah vsaj nekoliko manjša kriza. Vendar se je vkljub krizi v obeh prodajalnah zvišal promet za dobrih 15 odst., kar dokazuje, da je zadružništvo v Mežiški diolini dobro razvito in vkoreni-njeno in da so delavci v najtežjih časih ostali trdni in neomajni v svoji zvestobi do delavskega zadružništva. Debata je bila stvarna, obravnavala so se razna vprašanja. Ob zaključku zborovanja je govoril s. Čeh zelo stvarno in je vzpodbujal navzoče, da naj skrbe za podvig zadružništva po vzoru angleških rochdalskih tkalcev. Vsem navzočim zborovalcem so se njegova izvajanja zelo dopadla in le želeti je, da bi njegove besede padle na rodovitna tla in obrodile obilo sadov. V slogi je moč in v delu rešitev! To geslo velja tudi za naše zadružništvo.
Tiskovni sklad
Maribor:	Na	odhodnici s. Juraka so
zbrali sodrugi Din 20.—. S. Dokl Konrad je daroval Din 20.—. S. Kovačič pa Din 5. Mežica: S. Žager Benedikt Din 10. S. Pusto-slemšek v krogu članov »Vzajemnosti« Din 16.50. Iskrena tavala! Posnemajta!
Izprememba oporoke (Ljubljana).
Vprašanje: Oče in mati sta pred leti brez vednosti starejšega sina prepisala posestvo na mlajšega sina in njegovo ženo, tako, da postaneta ta dva lastnika po smrti starišev. Sedaj pa bi rada napravila novo oporoko. Ali je to mogoče in dopustno?
Odgovct: Vaša stariša sta najbrže napravila pri notarju izročilno pogodbo, s katero sta svoje imetje prepisala ma mlajšega sina in njegovo ženo. Pogodba se lahko iz-premeni le po sporazumu obeh strank. Če pa ni bila napravljena izročilna pogodba, ampak oporoka, lahko Vaša stariša vedno napra/vita novo oporoko, bodisi pismeno pri notarju ali pa tudi doma, bodisi ustmeno pred tremi pričami. S tem se prejšnja oporoka razveljavi.
AH je mož plačnik za ženine dolgove (Trbovlje)
Vprašanje: Moja žena je izgubila neko pravdo, ali sem jaz plačnik za pravdne stroške?
Odgovor:	Mož ni plačnik za dolgove
svoje žene, razen za one, ki jih žena napravi za skupno gospodinjstvo.
Odškodnina za pogojeno pa ne izvršeno delo (Kočevje)
Vprašanje:	Brezposelni strojnik se je
pogodil z nekim podjetnikom za 10-dncvno delo. Ko bi že moral delo pričeti, pa mu je podjetnik javil, da ga ne rabi, ampak bo delo izvršil s sivojimi dosedanjimi delavci. Ali je upravičen do odškodnine?
Odgovct: Pogodba o delu je bila sklenjena. Ker je podjetnik od nje odstopil povsem neupravičeno, more strojnik zahtevati povračilo škode, ki jo ima radi odstopa, torej plačilo onega zaslužka, ki bi ga dobil, če -bi delo izvršil.
Neplačano delo (Maribor).
Vpraianje: Moja sestra in brat sta delala več let na posestvu strica, ki jima je
obljubljal, da !bo posestvo po smrti prepisal nanju. Stric se je potem poročil in prepisal polovico posestva že ob poroki na svojo ženo. Sedaj je umrl, ne da 'bi napravil oporoko. Ali imata sestra in brat pravico zahtevati odškodlnino za opravljeno delo od dedičev?
Odgovor: Če stric nima otrok, dobi po njegovi smrti polovico zapuščine njegova žena, ostalo polovico pa njegovi stariši, od' nosno bratje in sestre, ter njihovi potomci, če bratje in sestre več ne žive. Nek delež bodete torej, ako Vaši stariši ne živijo več, dlobili tudi Vi in seveda tudi Vaš brat in Vaša sestra. Za izvršeno delo, ki ni bilo plačano, pa lahko Vaš brat in sestra zahtevata tudi primerno odškodnino in sicer od zapuščine, odnosno od dedičev, če jim je zapuščina že bila prisojena.
Policijske kazni (Latkova vas).
Vprašanje; V našem kraju je sresko načelstvo kaznovalo več delavcev na denarne gloibe po določbah društvenega zakona. Ali so dolžni globe plačati, če so brez posla?
Odgovor: Zoper odločbo sreskega načelstva se lahko vsak, ki je bil kaznovan, pritoži v 15. dneh na banovinsko upravo, če mu ta ne ugodi, pa lahko vloži zoper njen odlok rv 30. dnevih tožbo na upravno sodišče. Če tudi tu podleže, ali pa če pritožbe sloh ni vložil, je postala odločba sreskega načelstva pravomočna in bo moral dotični delavec kazen plačati. Ako pa je ne plača in kazen v denarju ni izterljiva, bo moral odsedeti prisojeni zapor.
Kdo prispeva za delavske zbornice?
Vprašanje: Kdo vzdržuje delavske zbornice?
Odgoivor: Izključno le delavci in nameščenci s svojimi prispevki, ki se pobitajo obenem s prispevkom za bolniško zavarovanje. Država ali banovina ne dajeta prav nobenih podpor.
Frane Rorainntfovnasl.Kml Rnj$
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vteb rr»t. Največ j a izbira in najboljši nakuo.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domuiu
VZAJEMNOS1
Kranj
Občni zbor »Vzajemnosti« se je vršil dne 14. marca ob polnoštevilni udteležbi članstva. Vodil ga je s. Vehovec, ki je tudi podal predsedniško poročilo o delovanju društva v pretečenem letu. Podčrtal je položaj kranjskega delavstva po tekstilni stavki, ki se je iz raznih vzrokov docela odpovedalo vsakemu aktivnemu sodelovanju, kar je nezaželjeno vplivalo na delavsko kulturno gibanje. Brez sodelovanja delavstva izobraževalno delo ne more uspevati. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bila odboru izrečena razrešnica. V imenu Zveze »Vzajemnosti« je občni zbor pozdravil s. Štukelj, za stavbince s. Škeribinc, za »Vzajemnost« Smlednik s. Sever. S. Štukelj je obenem odgovoril tudi na razna vprašanja ter podčrtal težkoče, ki onemogočajo društvom dek>, ki je začrtano v pravilih. Občni zbor je potekel v najlepšem redu, kar je dokaz, da je odbor delal z izkrenostjo za interes pokreta. Med članstvom in odborom naj tudi v bodoče vlad'a harmonija. To je predpogoj za razmah svobodnega in res demokratičnega delavskega gibanja. Novi odbor je bil soglasno izvoljen in je sestavljen iz sledečih ss.: predsednik Bajd Karel, nam. Pravst Anton; tajnik Toplak Stanko, nam. Nartnik Anton; blagajnik Brezar Janez, namestnik Čretnik Anton; odbor; Vehovec Jakob, Hrovat Alojz, Maček Andrej, Mayer Josip, Japelj Anton, Šeligo Rozika; kontrola; Kerč Franc, škerbinc Danilo, Gregorič Valentin.
Zabukovca
Občni zbor »Vzajemnosti«, ki se je vršil dne 7. marca v prostorih s, Zupanca, je u-spel prav lepo. Vodil je občni zbor predsednik s. Levstik. Navzoč je bil tudi zvezin tajnik s. Štukelj, Iz tajniškega poročila s. Zupanca II. je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva zelo živahno. Dramski odsek je uprizoril 3 dramske predstave in jih tudi ponovil. Poleg tega pa je sodeloval pri raznih manjših prireditvah. Moški zbor pevskega odseka je nastopil 12 krat. mešani zbor pa 8 krat. Samo predavanj žal nismo imeli več kot eno. Pa upamo, da se ibo tudi to vprašanje uredilo. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči ss.; predsednik Vipotnik Albin, nam. Levstik Ernest; tajnik Zupanc Ivan II., nam. Šprajc Peter; blagajnik Zupanc Ivan I., nam. Lapajne Franc; odborniki Klemen Franc, Raček Pongrac, Raspot-nik Avgust, Cilenšek Rudi, Špegu Ciril in Vipotnik Mici. Nadzorstvo: Košak Franc, Cestnik Miha, žaže Franc. Članstvo, podpiraj novi odbor v njegovih stremljenjih za dosego čim lepših uspehov pri oranju ledine na polju delavske izobrazbe!
Predavanje priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 11. aprila ob 3. uri pop. v prostorih s. Zupanca v Megojnicah, Predava s. prof. Favai iz Ljubljane o »vlogi delavstva v Evropi«. Vabimo delavstvo, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži! Družnost! Odbor.
Ali si ie poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti
IZJAVA.
Ker se širijo v zadnjem času govorice, da me je pustil s. Vidovič ob priliki stavke tekstilnih delavcev v Mariboru zapreti, izjavljam, da so take govorice brez vsake podlage in da ni zakrivil moje aretacije. Te govorice razširjajo neodgovorni ljudje.
_______________________ Medjeral	Mato.
ZAHVALA.
Podpisana Palatinus Marija se naj-iskreneje zahvaljujem, kakor tudi v imenu svojih otrok, vsemu delavstvu tovarne Remec in Co. na Duplici in vsem drugim, ki ®°. J™ Priskočili na pomoč ob priliki pre-bridke izgube mojega nepozabnega soproga Palatinus Franceta. Posebno se* zahvaljujem gasilski četi na Duplici za pomoč in spremstvo, delav. pevskemu društvu »Planinka« za ganljive žalostinke, darovalcem c.yetja in vencev ter vsem, ki so mojega ljubljenega soproga in očeta mojih otrok spremili na njegovi zadnji poti.
Kainnik-Duplica, dne 30. marca 1937.
Palatinus Marija.
ŠKROPILNI VOZ
za ceste (nov ali rabljen za konjske vprege) namerava nabaviti občina Studenci pri Mariboru. Ponudbe je vložiti do 10. aprila 1937.	Občinska	uprava.
FRANC REICHER, MARIBOR
TržaSka c. 18, se priporoča cen,}, občinstva za izdelavo oblek za gospod* in dam« p« najnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Boigata »zibira modnega blaga.
Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul.
Maribor, Frankopanoma ulica 1.
Zahtevane vedno in ngsoil Kruh In pecivo Iz Delavske pekarne u Marllm. kks;
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.