The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America - •-•—«■»— —1 1 >• .wiwy Amerikanski -r-—i ■ - —• —.....................II.....I WW --- Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 228 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 25, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Zasiguranje bančnih vlog - Federalna kontrola pijač POPOLNO ZAUPANJE LJUDSTVA V DENARNE ZAVODE SE BO VRNILO PO 1. JANUARJU, KO BODO BANČNE VLOGE ZAVAROVANE. — USTANOVI SE ZAVAROVALNIŠKA KO R P C R AC 1J A Z DVEMA MI-LJARDAMA KAPITALA. Washington, D. C. — SI. januarjem prihodnjega leta ho začela poslovati največja zavarovalniška dražba na svetu, namreč vladna zavarovalnica za bančne vloge v ameriških bankah. To zavarovanje je sklenilo zadnje zasedanje kongresa na predlog predsednika Roosevelta. Brez dvoma bo to v polni meri pripomoglo, da se bo vrnilo popolno zaupanje ljudstva v denarne zavode, ki je bilo do skrajnosti omajano vsled bančnih polomov. predno je nastopila sedanja vlada. Kakor je bilo o tem že poro-čano, bodo začetkoma zavarovane samo tiste vloge, ki ne presegajo $2,500. To bo ostalo v veljavi do 1. julija 1934; od tedaj naprej se bo raztegnila zavarovalnina tudi na višje vloge, namreč do $10,000 za polno vlogo, od te svote pa do $50,000 pa za 75 odstotkov, in vloge nad $50,000 za 50 odstotkov. ^Hpital te federalne - vložne zavarovalninske korporacije znaša dve miljardi dolarjev. Od tega bo 500 milijonov dolarjev stalnega kapitala, drugih 1,500 milijonov pa si korporacija lahko izposodi v obliki izdajanja raznih obveznic, ki bodo nosile po 6 odstotkov obresti in ne bodo podvržene davku. K prvemu 500 milijonov kapitalu bodo prispevali sledeče: Federalne rezervne banke bodo nakupile delnic za vrednost 150 milijonov, za drugih 150 milijonov bo kupilo federalno zakladništvo, in za ostalih 200 milijonov bodo pa kupile banke, ki bodo zavarovane. V slučaju, da bi po 1. januarju bila primorana kaka banka, ki je zavarovana, zapreti vrata, bo zavarovalninska korporacija takoj prevzela banko v svojo oskrbo, postavila nad njo svojega "receiverja" in na istem me stu otvorila novo banko, ki se bo odprla takoj drugi dan. In to novo banko bo lahko imela korporacija v oskrbi za dobo dveh let. S tem zavarovanjem, pravi W. J. Cummings, ki je imenovan predsednikom zavarovalninske korporacije, se bo preprečilo, da bi vložniki navalili na banke. Ko bodo namreč vedeli, da so njih vloge zavarovane, ne bodo poslušali kakih zlobnih propaga-torjev, marveč se bodo ravnali po svojem razumu, ker bodo sigurni, da se njih vlogam ne more nič pripetiti. -o- ODŠKODNINA ZA IZGUBO VSLED STROJEV Washington, D. C. — Predsednik unije izdelovalcev cigar je stavil NRA predlog, naj zahteva, da bodo tovarne za cigare Plačale vsakemu delavcu, ki bo odpuščen kot posledica izboljšanja mašin po $10 na teden dokler ne dobi drugega dela. Motiviral je to s tem, da se mora Najprej upoštevati pravica do Življenja, potem pridejo šele po veČani dobički na vrsto. Krivič no je, da bi za razkošja nekate rih morala množica plačevati z revščino. NADZOROVANJE PIJAČ KUBANSKI UPORNIKI ZA OMREŽJEM Tzdelovalnice pijač kodo morale imeti federalno licenco. — Uveljavljeni boste dve vrsti kodeksov. Washington, D. C. — Načrt predsednika Roosevelta je, da se bo po 5. decembru', ko bo prohibicija razveljavljena, vodila stroga federalna kontrola nad prometom z opojnimi pijačami, da se bo na ta način na eni strani preprečilo vsako but-legerstvo, na dirugi strani pa se bo prodajanje in razpečava-nje pijač vršilo legalnim in poštenim potom. V svrho kontrole namerava vlada uveljaviti dva kodeksa, enega za tvrdke, ki se bodo ba-vile z izdelovanjem žganja, ! drugega pa za izdelovalce vina in piva. Izdelovalci žganja so sestavili svoj kodeks in ga predložili vladi v odobritev. Bil pa je tako nezadovoljiv, da ga je vladna administracija enostavno vrgla v koš in sestavila drugega,ki jim ga bo predložila; ako ga ne bodo prostovoljno sprejeli, ga bodo primo-rani. Po kodeksu za žganjekuho je določeno, da si bo vsakdo, ki se bo hotel baviti s to trgovino, moral preskrbeti federalno licenco. Nobena tvrdka, ki bo izdelovala žganje, ne bo smela imeti svojih lokalov, koder bi se točilo žganje na drobno; tudi ne bo smela imeti ni-kakega interesa v kaki taki točilnici. Izdelovalcem žganja bo tudi prepovedano, da bi u-važali žganje v tiste države, lci so po svojih lastnih zakonih "suhe". Enako ne bodo smeli prodajati svojih produktov o-ficbam, ki se ne bodo mogle iz-[ kazati z licenco svoje države, da jim je dovoljeno prodajati žganje na drobno. Nadzorovanje nad celotno žganjekuho bo izročeno posebni administraciji za alkohol, ki bo obstojala iz peterih članov,, katere bo imenoval predsednik. | Podobni kodeks bo izdan tu-j di za izdelovalce vina in pive,| vendar bo mnogo manj strog, j Cilj predsednika je namreč, dal se kolikor mogoče omeji uživanje žganih pijač in se ljudstvo bolj zainteresira v vino in pivo. -o- MORILEC DOBIL 199 LET Chicago, 111. — Pred poroto na kriminalnem sodišču je bila preteklo sredo izrečena dosmrtna ječa za 25 letnega A. Barty, ki je bil spoznan krivim umora, kateri se je izvršil meseca marca nad Th. Zutaut na njegovem domu, 12017 Lowe ave. V družbi nekega drugega bandita, ki ga še niso ujeli, je Barty do smrti mučil starega moža, da bi izsilil iz njega svoto $4000, ki je pa napadeni ni imel. -o- "New Deal" kampanja je napovedana, pripravite se! Uporniki, ki so jih ujele vladne čete po nedavni poriesrečeni revoluciji na Kubi, kateri so skušali strmoglaviti predsednika Grau San Martina. Ječa, v kateri so rebeli zaprti, je na trdnjavi Cabanas. Večina jetnikov pa je bila pozneje izpuščena. MR. GRDINA UŠEL SMRTI Še pravočasno se rešil iz gorečega avtomobila. Cleveland, O. — Naš znani rojak Mr. Anton Grdina bi bil pretekli ponedeljek domala zgorel živ v svojem avtomobilu. Na cesti, ko se je vozil iz Pittsbuirgha v Cleveland, blizu mesta Ravenna, O., je hotel prehiteti neki šolski bus, toda v tistem trenotku je neki mali deček stekel preko ceste. Vozila ni mogel Mr. Grdina več ustaviti in videl je, da se dečku ne more ogniti. Raje pa, kakor bi njega povozil, se je sklenil žrtvovati samega sebe. Okrenil je s ceste in v jarku se mu je prevrnil avto, ki je pričel takoj goreti. K sreči se mu je še posrečilo, da je z nekim sprem- \ ljevalcem zlezel iz prevrnjene-1 ga avtomobila, predno ga je j dosegel ogenj, ki se je v tre-notkir razširil po celem avtomobilu. •-o- POLITIKA V PROTESTANTSKI CERKVI Kiel, Nemčija. — Nazijski cerkveni odbor luteranske evangelijske cerkve je izdal ukaz, da se morajo v provinci Schleswig-Holstein vsa cerkvena opravila začeti in končati s hitlerjevskim j pozdravom. Pastorji morajo sa-I lutirati občinstvu z dvignjene J roko, predno prično z opravilom i in enako, ko ga končajo. Enake | —o— ! POLICIJA PRIJELA IZSILJE VALCA Chicago, 111. — Chas. Di Bia se, lastnik stojnice s Časopisi na Dearborn in Washington je tekom zadnjih tednov prejemal grozilna pisma, v katerih se je od njega zahtevala odkupnina $3,500. Zadnje pismo se je glasilo, da mora položiti to svoto v sredo zvečer pod konja spomenika na 11. cesti in Michigan ave. Di Biase je obvestil policijo in ta se je skrila okrog spomenika. Ob določeni uri zapazijo nekega moškega, ki je pritekel k spomeniku, pogledal podenj in nato zopet stekel proč. V tem trenotku ga je zgrabila policija Aretiranec je neki črnec, živeč na 9 W. 21st St. KRIŽEMSVETA — Washington, D. C. -- Sovjetski odposlanec Litvinov je v četrtek zjutraj odpotoval iz Washingtona. Storil je to skrivaj, ker ni želel nikake javne odhodnice, in se je z avtomobilom odpeljal do New Yorka. — Šangaj, Kitajska. — Tukajšnji listi izražajo obdolžbo, da se je upor, ki je izbruhnil v provinci Fukien, financiral z denarjem iz Japonske. Ostro obsojajo Japonsko, da se zopet vmešava v kitajske afere. — Rim, Italija. — Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je v sredo priobčilo članek, v katerem se odločno poteguje za Ligo nairodov in jo zagovarja kot institucijo za pospeševanje miru. Bržkone je to naslovljeno na Italijo, ki namerava Ligo zapustiti. 1% Jugoslavije* HUDA NESREČA 34-LETNEGA FANTA V TRBOVELJSKEM RUDNIKU, KI JE BIL DEVET UR PODSUT, A SO ŠE ŽIVEGA REŠILI IZ JAME. — PRI LITIJI JE ZOPET GORELO. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. NAČRT ZA ZDRUŽITEV DVEH UNIVERZ Chicago, 111. — V oetstva dveh tukajšnjih univerz, namreč Northwestern in Chicago, izdelujeta načrte, da bi se ta dva velika zavoda združila v enega. Tozadevni razgovori se vodijo že od poletja dalje. Obe univerzi bi sprejeli isti vzgojni program in vzgojna administracija bi Se združila. Z združenjem bi se prihranilo obema zavodoma veliko izdatkov. -o—-— POMOTA PRINESLA SREČO New York, N. Y. — Nabirate-Ije znamk bo zanimalo, kako si je mogoče z znamkami napraviti premoženje. Neki E. H. Green je nekega dne leta 1928 hotel kupiti na poštnem uradu aeroplan-sko znamko za 24 centov. Uradnik mu je znamko dal, toda pri tem je opazil, da je na njej napaka. Tiskar je namreč srednjo sliko postavil narobe. Uradnik je hotel kupcu namesto te znam Tke dati drugo, dobro, ta pa, ki je zbiratelj znamk, je kupil ne samo tisto znamko, marveč celo skupino, sto teh pokvarjenih znamk, in je plačal za nje $24. Menda še ni nikdar napravil boljše kupčije. V kratkem nato je namreč lahko prodal te znamke po $250 za komad. Prihranil si je štiri in preteklo sredo je prodal še te za naravnost neverjetno ceno, namreč po $2,750 za vsako. FANATIK DO SMRTI Vsled svojega judovskega po-kolenja izvršil samoumor. —o— Berlin, Nemčija. — Ta teden se je ugotovil nagib, ki je gnal znanega zdravnika dr. A. Mey-erja v smrt, ko je 14. nov. izvršil samoumor. Ta zdravnik je bil strasten preganjalec Judov. Bil je načelnik neke bolnice in v njej je ustanovil posebne oddelke za j ude in ne-jude. Zdravnik je bil .rojen na Dunaju, dasi je pozneje postal nemški državljan. Nekega dne pa prejme od nekega svojega sorodnika z Dunaja pismo, v katerem mu je ta očital njegove nastope proti judom, češ, da so izdajalski. Obenem mu je povedal, da je on, dr. Meyer, tudi sam judovske krvi ; njegova stara mati da je bila namreč judinja. To razočaranje je zdravnika pognalo v obup. -o- USODNE MEDICINE Chicago, 111. — V njeni sobi na 6330 Winthrop so našli v sredo popoldne nezavestno 35 letno Miss Rose Stanek in ženska je kmalu nato umrla v bolnici, kamor so jo prepeljali. Oblasti so uvedle preiskavo in dognalo se je, da je pokojna jemala zdravila, da bi odpravila svojo debelost, pa so jo spravila v smrt. --o-- SREČEN REVEŽ Pariz, Francija. — Francoska državna loterija, ki jo je nedavno uvedla vlada, donaša dobre dohodke državni blagajni, poleg tega pa prinese nepričakovano srečo marsikomu, ki se je ni nikdar nadejal. Tako je neki mali trgovec s premogom in drv-mi, 32 letni Louis Ribiere, sedel preteklo sredo zjutraj pri zaju-treku v neki restavraciji, ko natakar položi predenj jutranji časopis. V tem listu so bile objavljene tudi številke, ki so zadele pri zadnji loteriji. Ko mož prečita par številk, spusti žlico na mizo in steče ven, naravnost domov. Tamkaj pogleda na svojo srečko, ki jo je nekaj dni prej kupil, in se prepriča, da je res, kar se mu je prej samo zdelo: Zadel je veliko svoto pet milijonov frankov, kar znaša po sedanji valuti $320,000. Devet ur podout v rudniku Trbovlje, 5. nov. — Včeraj se je pri rudniku splošno praznovalo, le nekateri so bili določeni na delo. Tako sta bila zaposlena pri kopanju premoga na Paseti polju Vzhodnega o-brata rudarja Miklavčič Andr. in Zalokar Jože. Ko sta si zavarovala strop nad seboj z o-para m i in stropniki, se j e naenkrat prelomil oporni steber in stropnik v njihovem "oknu" in z lesovjem vred je potisnila ogromna masa zasipa z vrha dol na oba. Zalokar je skočil vstran v sosednje "okno" in se tako rešil, Miklavčiča pa ie dohitelo in ga je podrlo pod seboj stropno lesovje, čez vse pa se je zgrnil cel plaz zasipa iz zgorajšnjih predelov. V zgornjih prostorih je bil prej premog, po odkopu pa so praznino zalili z gramozom. Ta gra-moz-zasip pa ni imel časa, da bi se sprijel in utrdil, zato je z vso težo pritisnil navzdol na o-pore in se je vse zrušilo na Miklavčiča. — Vodstvo obrata je bilo takoj obveščeno o nesreči in se je takoj začelo z reševanjem. Kmalu so dokopali do glave ponesrečenca, ki je bil pri zavesti. Vrglo ga je na tla z glavo proti izhodu. Lesovje, ki ga je podrlo, se je naslonilo na zadaj stoječo zasipno steno in ga tako obenem zaščitilo pred gruščem, ki bi ga drugače popolnima zmečkal pod seboj. O-benem pa ga je lesovje držalo kakor v zanj k i za noge, da ga niso mogli potegniti ven, čeprav so mu še lahko oprostili prsa. S prednje strani ga niso mogli odkopati, ker se je vedno z vrha vsipal nasip. Morali so napraviti skozi prednjo za sipno steno poseben rov okoli njega, da so mu oprostili noge in spodnji del telesa. Naporno delo je trajalo polnih 9 ur. Miklavčič je bil ves čas pri zavesti. V jamo je bil poklican tudi rudniški zdravnik dr. Jenšter-le in hotel ponesrečencu pomagati z injekcijami proti oslabelosti, a je Miklavčič to odklonil, dasi je bil zelo izčrpan. Ob petih popoldne je bil šele povsem rešen in so ga prenesli oz. prepeljali v rudniško bolnišnico. — Med ljudmi se je raz-nesel glas, da se jih je več ponesrečilo in naenkrat se je zbralo polno skrbnih obrazov pred vhodom v rov — bili so pač v strahu za svojce. Kmalu pa je bilo ugotovljeno, da nesreča ni tako huda. — Miklavčič je še samski, 34 let star, miren in dostojen fant. Upati je, da ta nesreča ne bo imela posebnih kvarnih posledic za njegovo zdravje. -o- Požar v Šmartnem ob Savi Ze več let ni bilo pri nas požara, letos smo imeli pa kar dva. Meseca julija je do tal pogorel veliki dvojnik z vso krmo in tremi vozovi posestnici g. Ivani Marolt v Šmartnem. Dne 3. novembra ob pol dveh ponoči pa je zopet bilo plat zvona. Gorelo je dolgo gospodarsko poslopje posestnice g. Ivane Zajec v Šmartnem. Takoj so bili na mestu domači gasilci, ki so s svojo motorko omejevali požar, da se ni raztegnil na stavbo pevskega doma. V najkrajšem času so prihiteli tudi gasilci iz Stožic in Sneberja-Zadobrove, ki se jim je po dolgem trudu posrečilo ogenj omejiti. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje in mnogo krme. Živino in stroje so rešili. Kako je nastal ogenj, ni znano. -o- Jagode v jeseni Realčan, Zvonko Saksida je v četrtek 2. novembra nabral v Krčevini pri Mariboru, šopek rudečih jagod, ki po okusu prav nič ne zaostajajo za spomladanskimi. Pač res čudno, da se v hladni jeseni dobe zrele jagode. --o- Lepa starost V Skocjanu pri Mokronogu je 4. nov. praznoval France Peter-lin svojo 801etnico rojstva. Rojen je bil namreč v Duščakih pri Robu na Dolenjskem dne 4. nov. 1833. Bil je 22 let župan, 28 let cerkveni ključar, je častni član tamošnjega gasilnega društva in je bil tudi več let predsednik krajnega šolskega sveta. Za zasluge ki si jih je pridobil je bil tudi odlikovan z redom sv. Save V. stopinje. Dve nesreči 471etna steklarjeva žena Ana Kobilškova iz okolice Rogaške Slatine si je pri nesrečnem padcu zlomila nogo. — V Novi cerkvi pri Vojniku je zgrabila slamoreznica štiriletnega posestnikovega sina Janeza Trobiša za desnico in mu jo razmesarila. -o- Moderen vodnjak Najmodernejši vodnjak so dobili v vasi Podvinci pri Ptuju. V prejšnjem se je namreč utopil Josip Petrovič iz Podvin-cev. Novi vodnjak se je zgradil s podporo higijenskega zavoda v Ljubljani. Zgrajen je tako, da se voda odvaja po francoskem sistemu Carnelle. Občina je na vodnjak jako ponosna. ——o- Podtaknjen ogenj V Sovjaku pri Ptuju je bil v veliko gospodarsko poslopje podtaknjen ogenj, ki je poslopje popolnoma uničil. Zgorelo je veliko sena in slame, sodi, vozovi, les, mlatilnica, veliko pšenice in čistilni stroj. Škoda je velika. -o- Dve nesreči Valentin Kaker, 35-letni drvar iz Luč pri Celju, se je pri delu v gozdu ponesrečil tako, da se je nanj zrušila lesena koča in mu je zlomilo nogo. — Alozija Mastnak, 44-letna dninanca iz Megojnice pri Grižah je na poti tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. ddHiMkxMkt swrmEc SoiioKi, 25. novembra 1988 AMERIKANSKI SLOVENEC Črvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki* Newspaper in America- attatiovljen tett ISM. Established 1S»1, txhaja Tsak dan razun nedelj, pone- Iwued daily, except Sunday, Mon-WJjkov ta dnevov po praznikih. day and the day after holidays. nr.,,;............' Izdaja in tiska: Published by: feDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva ill uprave: Address of publication office: >849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________$5.00 For half a year______2.50 For three months___________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____$6.00 For half a year---3.00 For three months _................1.75 Naročnina: Z* celo leto_________$5.0( Za pol leta---------2.5( Za četrt leta__________1.5( Za Chicago. Kanado in Evropo: Z* celo leto -----$6. jajc, izdelovanje mila (žajfe) itd. — Knjiga vsebuje čez £00 receptov in navodil. Cena knjigi je samo $1.00 poštnine prosto. FRANK LUKANCICH p. G. Midway, pa. Washington County*™^ Mussolini reformira parlament PREJELI SMO VELIKO Z novo veioirmo, ki jo namerava uvesti Mussolini v italijanski parlamentarizem, bo vsaj na zunaj izvedena korporati,vna država. Po najnovejšem načrtu bo sedanji parlament, čeprav je bil tudi ta diktiran, odpravljen in ga bodo nadomestile koir-pcraCije. Sistem pa ne bo čisto korporacijski, kakor to mi razumemo. To bi bite delodajalske in delavske organizacije. Italijanski korporacijski sistem bodo tvorili (razni elementi, gospodarski inomi, ki imajo direktni ali osebni interes na obstoju sedanjega gospodarskega sistema. Korporacijsko predstavništvo bodo tvorili odlični inteligenti, vojaški dostojanstveniki in državni politiki in zastopniki kapitalističnih podjetij, oziroma korporacij po svoji gospodarski moči. Le v minimalni meri bodo zastopane tudi delavske organizacije, ki so pod fašističnim d i k In torn. Prav, te dni so slavili v Italiji enajstletnico fašizma in Mussolini je nanašal, da je mladina vzgojena v tem duhu. Mogoče. Mladino, ki se je ne vzgaja za realno fivljenje, se lahko vzgoji za malikovanje raznih političnih prepričanj. Toda, ko ta mladina dorase, pa bo brez pravic in brez kruha, mora spoznati, da se samo z vero v razna politična malikovalstva ne more živeti. Fašizem je torej največja nevarnost za človeško družbo, ker bo na fašizmu po naravnih zakonih moral propasti sedanji gospoda-!ski sistem. ZA LETO 1934. Biasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in ražpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje* predno poidejo! Stane s poštnino 20c Naroča se tid KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Tarzan, gospodar džungle (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS e 1931, by Edgar Rico Burroughs, Inc. All. rights reserved. POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vafti iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje Jteta je v zvezi z Velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, "Ali resnično misliš, da sem čudovita?" mu je odgovorila. "Težko je spoznati, če moški iž-pove meni resnico." — "Trdno upam, da ti to dokažem." ji odgovori Jimmy že nekoliko bolj junaško. — Prjnceza Guinalda je pa pomenljivo položila svojo roko v njegovo in rekla, gledajoč mu naravnost v oči: "Zato sem te odvedla stran, Sir James, da se v samoti s teboj nekoliko pomenim.'"' Ko sta skončala, ic Guinalda stopila k Blaku, katerega je nagovorila: "Sir James, sedaj si odkrito govoril!" — Nato se je glasno nasmejala. "Stopi z menoj na vrt gospod vitez," mu reče nato in ga prijazno vlovi za roko ter vede pod cvetoče vrtnice po gladkem shodišču na vrt. — "Čudovita si, Guinalda!" to je bilo vse, kar je mogel Blake v prvem presenečenju spregovoriti. Priloženo vam pošiljam svoto $.................. sdtev moje naročnine za "Amer. Slovenca". "Nikoli nisi toliko moža -kot Sir Rihard, ki je moj veliki prijatelj," je bruhnilo iz Blaka, "in niti toliko moža nisi, kot šem jaz sarti. Da ti to dokažem, ti obljubim, da boni rabil jutri kd se sprimeva, ravno tako orožje kakor ti-to je; meč in ščit —sedeč rta konju." — Ostali, ki so ju prej okroždi, so se nekoliko oddaljili od njiju, da Sta stala sama, nekoliko na strani. "Lahko si greš pripraviti orožje, Sirrah," reče Malud Blaku. "Ne klici me z imenom Sirrah, nočem tega," odgovori Jimmy, ki se sedaj ni več smejal, "Poslušaj me Maliid," pravi dalje. "Izmed vseh mož v Niftimr si edino ti, ki me sovražiš. Bogat sij to je res, a uljudnpsti in olike nimaš nobene. Pri nas bi ti ne rekli nič drugega, kakor zarobljenem in neotesanec." Naslov Metto Kdoi* še pgreva za fašizem, se ogreva za suženjstvo in sužnji še nikjer niso hoteli dolgo prenašati nasilstev tiranov. ---o- Tudi nesebičnost najčistejše ideale proglasi za zločin, če škodujejo njihovim interesom. Kaj je dobro in kaj je zlo, odločajo vedno le interesi. Človeška slepota je v tem, da se nam zde nekatere stvari tako važne, da najvažnejših ne poznamo. Čim starejši postajaš, tembolj opažaš, da je najredkejši pogum — pogum misliti po svoje. Nesreča je naš največji učitelj in najboljši prijatelj. Ona nas pouči o smislu življenja. NEKAJ NOVEGA ZAVSE! KADAR PLAČUJETE NAROČNINO, ne pozabite orne' niti, komu želite pokloniti svo-je glasove,-— Zapomnite si tudi to-le: Da je veljavnost glasov v tej kampanji razdeljena na dve dobi, in sicer: OD 20. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1933 šteje vsak plačan dolar za obnovitev naročnine 20 GLASOV; vsak plačan dolar za novo naročnino v tem času pa 200 GLASOV. — V drugi dobi OD 1. JANUARJA DO 28. FEBRUARJA 1933 pa bo štel vsak plačan dolar za obnovitev naročnine LE 10 GLASOV, polovico manj; vsak plačan dolar za novo naročnino pa LE 100 GLASOV, tudi polovico manj. V Vašem interesu je, da se poslužite obnovitve ali pa, da se na novo naročite sedaj v prvi dobi, ko štejejo glasovi ŠE ENKRAT TOLIKOj KAKOR BODO PA PO NOVEM LETU! --o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! --o- •" ROCKSPRINGŠKE NOVICE Rock Springs, Wyo. Tam po ta lepih in gorkih ter rodovitnih krajih — kjer ste Slovenci naseljeni v več skupinah — imate vse mogoče prireditve in zabave, da greste nekaj naprej, četudi bolj počasi. Pa tudi v malih naselbinah nismo kar tako. Predvsem moramo povedati v celi svet, da imamo tu prav prijetno toplo vreme, solnčno, in še tudi ne preveč vetra. Marsikdo še ni vzel zimske suknje iz svoje o-mare. Dalje je pa posebna novica iz naše naselbine velika cerkvena prireditev, ki se vrši štiri večere, bazar imenujejo tc drugod. Sreda, 29. nov., potem četrtek, petek in soboto se od-pro vrata cerkvene dvorane zvečer ob 7. in vsak moški ii: ženska, star in mlad, bo tu našel veliko zabave in za 10 centov bo lahko dobil najlepšega purana ali krasno plahto in še vsemogočih drugih lepih in koristnih stvari. Prvič v zgodovini fare. Kot pravilo velja, da s« >b takih dnevih dvorane nabi-,o napolnijo ne le domačinov, impak tudi drugih narodov, ^sak ima znanca ali prijatelja, soseda ali sodelavca druge narodnosti. Povabi ga na to prireditev in oba sta zadovoljna. 2ele družine: oče, mati in o-;roci se prav dobro zabavajo >b takih prilikah. Ni nobena /stopnine, poleg tega pa še lepa darila. Kdo bi se mogel u-pirati, da bi ne šel pogledat; kaj je to bazar? Ljudje, ki nimajo navade, da bi hodili po kakih prireditvah, gotovo ne ?amude bazarja; tako je drugod. Saj tu so pa ravno taki ljudje kot po drugih naselbinah : z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Smo pač potomci Adamovi prav vsi. Dobro ?e spominjam, kako sem videl ob takih prilikah na prireditvah vse večere krajevne trgovce, ne samo domače, tudi druge. Vsak se je tudi dobro odsekal in neštevilno kozarcev se je izpraznilo in marsikatera cigara se je spremenila v dim: roka roko umiva. Dolgoletni tukajšnji naseljenec rojak Frank Burnik je na cesti padel zadet od kapi in čez nekaj minut umrl. Bog mu bodi milosti j iv in pokoj njegovi duši ! Faran. Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! -o-- TONE S HRIBA SE PREBUDIL Joliet, III. Dragi g. urednik:—Vaše pismo, v katerem pišete, da ljudje povprašujejo po meni, kam sem izginil, sem dobil danes v ponedeljek. Ker imam časa št vedno dovolj in se mi za čas n: treba brigati, bom pa vam takoj odgovoril. Pravite, kaj je z menoj ? K< bi vi vedeli, kaj je že vse bile z menoj tekom zadnjega leta bi se za glavo prijeli. Tudi jaz sem se že večkrat za glavo pri jel, pa vse skupaj nič ne pomaga,če se še tako prijemljem Spomladi smo hodili po re grat in smo, dokler je bil, iste ga skoro vsak dan mlatili. Boj; je še dober, da vsaj na kak na čin za človeka poskrbi, dočin judje svojega bližnjega že nič c reč ne poznajo. Toda najtežje c e pozimi. Treba je kurjave, 5 reba se obleči, obuti, pa če ni j lič pod palcem, je pa presneto i iavtava. Tako le kar po pravici )ovem, da ko so me razne de- i c leta pred leti vabile na vse! t eraje in plati, sem bil res neu- ] nen, ker se nisem odzval. Ta- i to bi imel zdaj vsaj boljšo po- 1 ovico, ki bi menda že kaj za- ] ne, Toneta, poskrbela, da bi ne < ;mirzoval in lačen ne bil. Hm, 1 ie tja v solnčno Kalifornijo so < ne vabili! Kako bi se prileglo idaj pozimi bivati v solnčni de- ; želi! Buča zabita — sreča se mi je ponujala, pa jo nisem ho-:el, Sicer pa udano poslušam in se ravnam po nasvetih mojega starega znanca Jureta, ki večkrat prideva skupaj in se o starih časih pogovarjava. Jure, veste, je pa še zmeraj tisti Jure kakor je bil. Vedno je enak, nič se ne postara, korenina stara. Samo eno spremembo je o-p a žiti na njegovem obrazu. Brke si je oštucal. Pire.je so mu visele pol vatla od nosa, da so se lajbča dotikale, zdaj pa jih je oštucal in izgleda kakor nemški Hitler. Ko sem ga zadnjič vprašal, čemu je to storil, pa je dejal: "Ja, preje so bile dolge muštace v redu in potrebne, ko smo pili doma delano pivo, ki je bilo gosto, da si ga moral precejati. Vse je šlo čez moje brke ift gošča je ostajala na njih. Zdaj pa smo dobili boljše pivo, ki je čisto, ga pa ni treba več precejati, pa tudi dolgih brk ni treba več. Vidiš Tone, taka je ta stvar." "Ja, kdor ima glavo na pravem koncu, je pa kampelc," sem dejal in mu prikimal, da ima prav. Skozi poletje sva z Juretom delala tako vsaki drugi teden po dva ali tri dni. Najine "pej-de" so bile kajpada tako težke, da nisva vedela, kam z njimi. Če sem šel v štor in sem kupil škatljico žveplenk pa en ža-keljček soli, pa funtek kofeta, pa mi je vsa pejda smuknila iz rok. Zadnje čase delamo malo I boljše, ali kaj, ko je plača taka, da ni nič. Pa sva z Juretom le vendar bolj vesela kakor sva bila poleti. Jure je pač ko-rajžen človek in se ne da kar tako ugnati kakor bi kdo mislil. Prijateljev ima dosti in tudi to mu pomaga. V semptem-bru je hodil v gozd in nabiral divje grozdje; drobno je, pa kifilo. Nabral ga je za cel če-ber; dokupil malo kalifornijča-na pa čuke*; je nekje dobii, pa je.naredil sodček pijače, ki ni prenapačna in še celo pod kapo zleze, če se ga kaj prida spije. To sem poskusil že tudi jaz, ko sem bil pred dobrim tednom pri njem na obisku. Pa ga pirinese vrč na mizo. Kar začudil sem se Juretu, v takih časih, pa ti postavi na mizo vino. "Kje si ga pa dobil?" "Bog ga je dal!" Potem mi je pa razložil, kako je prišel do njega./No; pa nisi neumen, kakor izgledaš, sem si mislil. Kaj takega bi tu- li jaz lahko storil, da bi v goz-lu ta kislega nabral. Pa nisem mal kakor Jure, zato pa v mo-em spodnjem štuku nič ni, pri ljem pa je. Ko sem ga stisnil dve kupi in J lato še par,- me je en čas po ;rebuhu grizlo, potem mi je pa : postalo vroče in kmalu bi bil j tkal po Broadway, ko sem ko-ovratil proti domu. Potem sem pa spal kar 13 ur skupaj. Men-la je k temu pomagalo Juretovo vino, ker vina jaz že dolgo iolgo nisem pil. Drugega posebnega zaenkrat pa ni nič pri nas. Jamramo vsi, ker drugega ne znamo. Jaz bi bil že večkrat skoro obupal, da me Jure v takih slučajih ne potolaži. On pa pravi: "Počakaj, vse boš še doživel na svetu, na zadnje pa smrt." — Pa ima menda možakar prav. Zaenkrat naj to zadostuje, če me bo volja, bom še kaj napisal, ne obvezujem se za gotovo pa nič. Če bo, bo, če ne, pa ne. Torej pozdtravljeni vsi po hribih, dolinah in ravninah! Tone s hriba. ZAHVALA PODR. ŠT. 1 SŽZ. Sheboygan, Wis. Tem potom se želimo zahvaliti vsem, ki so se odzvali in u-deležili naše veselične zabave 18. nov. zvečer pri F. Zavrlu. Seveda, da je bila tako velika udeležba, se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim marljivim članicam, ki so pridno prodajale vstopnice. Iskrena hvala sodnikom waltz kontesta in sicer Mr. Martin Jelene, Mr. Joseph Andrejevec in Mr. Louis Bor-secnik. Dalje najlepša hvala ženskemu pevskemu zboru naše podružnice za lepo petje. Hvala kelnarcam in vsem, ki so kaj pomagale, da je naša prireditev tako sijajno uspela. Še enkrat torej najlepša hvala vsem, ki so pomagale v kuhinji in za baro in sploh vsem, ki so kakorkoli kaj pomagali in ki so se v tej ali oni reči izkazali z dobro voljo nam pomagati. Za koliko se je naša blagajna pomnožila s to veselico, boste pa slišale na prihodnji mesečni seji. Veselični odbor. -o- Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte! -o- OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11 D.S.D. Pittsburgh, Pa. Uradnim potom se vabijo vsi člani in članice gori omenjenega društva, da se prav gotovo, brez ugovora, udeleže prihodnje redne mesečne društvene seje v nedeljo 26. nov. ob 2. uiri popoldne v navadnih prostorih Slov. Doma, 57th St. Zlasti se opozarja one člane, ki zaostajajo z asesmentom. Vsi tisti, katerih se to tiče in so prizadeti, se morajo prav gotovo o-sebno ali pa pismeno zglasit: pri tajniku, ali pa na prihodnji društveni seji 26. nov. Ako se taki ne priglasijo do omenjenega dneva, bodo sami krivi ob- ' ■ "" - . T sodbe. Samo pomislite, že večkrat se je zgodilo, da je bil pri enem ali drugem društvu član po svoji lastni zanikrnosti suspendiran in zelo rado se zgodi, da ravno takrat pride nesreča, da se poškoduje ali zboli, lahko pa celo nastopi smrt in tako je tak član ob vso podporo, ki bi jo drugače dobil, če bi se ob pravem času zanimal za društvene asesmente. Opozarja se vas, da pridete na novembersko in december-sko sejo v velikem številu, ker jbodo na obeh sejah važna raz-motrivanja glede prihodnje j konvencije, ki bo v našem mestu. — Na vas člani je ležeče, !ali bomo imeli konvencijo v Ipittsburghu ali pa pustimo, da i se konvencija vrši v Jolietu. — Pridite torej na sejo polnošte-vilno, ker samo s par člani se ne more sklepati o tako važni 'stvari. — Bratski pozdrav. I Joseph L. Bahcirich, tajnik. Op. ured.:—Dopis smo prejeli, ko je bila petkova številka 'že v tisku. Prosimo, da pošiljate društvene dopise pravočasno, da se jih lahko objavi v Glasilu. iStibota, 25. novembra Ilj;iB AMEkiKANSKi SLOVENEC NEWBURGSKI POPOTNIK Izredne nagrade v blagu in drugih oblikah za nove naročnike ŽA NOVE NAROČNIKE dovoljujemo to pot posebne nagrade v denarju, kakor spodaj določeno: ....................... izreJr.- nagrade bo deležen v tej r kampanji oni agitator (icaj, ki bo I 1 II I 1 I* I Pridobil tfckora te kampanja naj-J -/ V> V/ • \J \J višje število novih naročnik™, pod ■ pogojem: a) da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 100 CELOLETNIH ali 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV -kdor pridobi to število novih naročnikov dobi fini novi ir.oderni šivalni stroj (št. 1), !:i ga vid.t.; 'ra. sliki. Vreden do $75.; ali na moderni pralni stroj Washing Machine (št. 1), vredno $'/5. — Eno izmed obeh predmetjv j? na razpolago za navedeno število asvih naročnikov. Za 50 CELOLETNIH aH 100 POLLETNIH novih naročnikov — kdor jih rrieffcbi, dobi krasno' aufomatično lovsko pniko "rejjet'rko" (St. 2), vredna $40.; ali pa krasen Radio (št. 2), vreden $40. Ene Jrriied obeh .prodrcjetov je na razpolago M navednio 'Število novih naročnikov. izredne nagrade bo deležen v tej ^ pol /"> s~\ kampanji oni agitator (iea), ki bo k / lili pridobil (a) tekom te kampanje dru- Jm V/ • XS \Jr go najvišje število novih naročnikov, —J pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 25 CELOLETNIH ali 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridsbi, bo dobil fino aflato "ELGIN'1 uro (št. 3) na 17 kamnov, vredno $20.00. Ako bo ženska deležna ti nagrade, dobi žensko zapestr.o uro iste vrednosti. izredne nagrade bo deležen v tej » "1 f\ A /"Y kampanji oni agitator (ica), ki bo ^ 9 illS i Hi S pridobil (a) tekom te kampanje tretjo J JL XJF \J • V/ \Jr najvišje Število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi znamtiiiti Srebrni Rogers žet. 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic malih in večjih, žližfco za sladkor in nož za maslo (št. 4), vredno $12.50. Ali pa "Hamilton" rifle repetivko (št. 4), ki sprejme 15 drobnih patron, yridtio $12.50. — Eno izmed obeh je na razpolago za omenjeno število novih naročnikov. """""""—izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni * d ffc agitator (ica). ki bo pridobil (a) tekom te 5 v/ vJkampanje četrtq najvišje število novih naroč-...... nikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakof 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je uptavičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih dobi, bo dobil fini "Super Dreadnought" mornariški daljnogled (št. 5), vreden $1; aH pa fini ''fiver-sharp" samopojno pero (Fountain pen) (št. 5), vredno do $7. Eno od obeh je na izbero. ......'■""''* ""'''" xzredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni »nr agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te 5 Jaut «3 a vl V' kampanje peto najvišje število novih naročni-Ha.......... ...... kov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 25 celoletnih ali 50 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Ža 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV. — kdor jih pridobi bo dobil Zanirhivo "KOLEDARSKO URO" (št. 6), ki kaže minute, dneve in mesec. Ura je v nikelna-stern kaaelnu in trpej.no narejena in vredna $6.e0; ali pa fino zlato verižico (št. 6) za uro vredno $6.00 iz zelenkastega ali belega zlata. Eno iz Obeh je na razpolago. ""—————izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni » 1 A agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te ? JL \J» \JV/ kampanje šeSto najvišje število novih naročni- i ' kov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 10 celoletnih ali, 20 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določane nagrade. Za 2 CELOLETNA ali 4 POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi vsak, ki jih pridobi praktično takozvano "LANDERS ELEKTRIČNO BLAZINICO", (št. 7), velika 12x15 palcev. Ta blazinica se spoji z navadnim tokom, ki se rabi za električno luč, prav tako, ka-ltcr «. pr. železo za peglati. Uporabna pa je ta blazinica zlasti za bolnike, ker drži vedno enako toploto. Pošebno je praktična za ljudi, ki trpijo na revmatia-mu, za gretje obolelih delov telesa in za druge boležni. Vsaka hiša bi jo morala imeti. Vredna je $4.50. izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni * C" agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kam- J a v/V panje sedmo najvišje število novih naročnikov, -i. ikm mPod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 5 celoletnih ali 10 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov kakor pet celoletnih ali 10 polletnih se nagrada v denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le n_agrad določenih v blagu. Za 1 CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen brivski sestav (št. 8): anarat za striženje las, fine škarje, glavnik in aparat za britje, vredno skupaj $2.50; ali pa krasen usjati pas s krasno ornarhentrio zaponko (št 8) tet kratko pašno verižico za uro. Eno ali drugo na izbero. POGOJI: Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so: 1. Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za tako naročnine, to je za Zdrfižene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 in $3.00 polletno. 2. Dokifer ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad. 3. Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej. Za 1 POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen aparat za striženja las (št. 9). ki jra'ktiU slika: ali pa krasen pozlačeni roSni venec. Eno ali drugo na izbero. Jesen. Ali ni bilo drevje še i včeraj sočno in temnozeleno,1 na višku svoje rasti. A glej. danes je listje že vidno porumeni nelo — list za listom odpada— | jesen je čez noč dihnila vanj in go v slovo obdarila s tistimi Prečudnimi barvami, zaradi i katerih nam je v jeseni vse ta-; ko \ eličastno in pomembno. — Drago nam je to obličje in izraz lepote v jeseni, ljubo vzlic ( | temu, da nam je pri vsej svoji •"adodarnosti in dopolnitvi ob- j I ljub vendarle oznanja, da se j bliža ura umiranja ter odpira i i vrata molka in zimske tišine. ; I Po I arkih, gozdnih nasadih le- j !; ga listje plast za plastjo; posa-J Meznik odtrga od veje, ali se I v krdelu ziblje v vetru in oma-| huje kot zadeta ptica proti tlom. Pa veter jih znova zvr-I tinči v zraku in brez miru žene . I dalje in dalje. Po vrtovih in i parkih postaja svetleje in jas-I Heje; kjer se je še pred par tedni bohotilo zelenje in cvet-1 [' je, je že vidno črno, golo vejev-t je, dolgočasno zidovje, oporni-' | ki, pusti, prazni ogrodi. Obraz jeseni — ali ni to na-! tančno obraz našega življenja? Ali se ne odigrava zaton '» našega življenja prav tako, kali kor zaton poletja ? Poglejmo I priletnega moža, ki meri svojo pot v jesenskem parku, ali pa, ■ če opazujemo starca: zavil se je v topli kožuh, visoko zavihal \ ovratnik s krznom obšit, da bi | se obranil jesenskemu vetru in Prodirljivemu, vlažnemu hla-: du, ki stresa njegovo uvelo te-; lo — ali se nam ne zdi, kakor 1 da gledamo ladjo, ki hiti v pri-|r stan, da uide naglo in neizpros-\ no naraščajočemu viharju. Ko I Savihra veter, zaječi drevje in I se v divjem plesu vrtinči od-111 Padlo listje, tedaj žene ostare- ■ i lega človka, ki nosi na sebi vsa f; Znamenja jeseni svojega življenja domov, pod varni krov, l obližje ognja in luči. Ali sji že hodil po zapujšče-I nem pokopališču'? Tu pa tam I kak podrt in razbit spomenik I Priča, da je bil tu kraj mrtvih. drugače pa groblja s prerastlo ; travo, razpadajočim obzidjem, ali nam ne vzbuja živo zavest 0 minljivosti vsega pozemske-I Bu? Brezmejno morje in nebo ;; nad njim nas nehote spominja ; tta večnost. Toda mladina min- | ; Ijivost zanikuje, srednja doba J I se je na skrivnem boji, samo j f starost vidi v njej nekaj resnič-• no božanskega. Mladina, ki I Minljivost zanikuje, in zanjo , nim.a čuta. ne zmisla, je pri | tem nehote kruta ali vsaj brsz-[ obzirna. Ali ne doživljamo te I resnice dan za dnem? Mladi j rod pozna le sebe, zato večkrat I Prihuljeni posmeh postarani I ženici, ki so ji leta zarezala' v I I obraz gube in se v teh črtah iz-| Sublja cvetoča doba mladost-| Mh dni. Mladina, ki se tako I smeji, meri svojo pomlad sve-lepote v izčrpanem obrazu ' starčka ali stare žene, in v svoji brezbrižni mladosti niti ne slutijo, da je neizogibno breme trpljenja in skrbi povzročilo te spremembe na telesu, ki je bi-: 'o pred leti morda lepo in čudovito. Jesen obuja v naših dušah Misli, ki spe najgloblje, in sili *-Udi tiste, ki še niso našli časa, bi obrnili svoj pogled v zad-I s |fe, dalje, da se zamislijo ob spremembi v naravi. Šele Mraz v sobi jih nemilo opomni, je čas jasnega neba in čre-s®nj in romanja čez goro in j^an piri kraju; narava je z 'astno neizprosnostjo tudi za-^J6 postavila svoje meje in I ^foje nedoumno znamenje. Vse •j^ minljivo, kliče narava in tr-a na prelahkoumna srca. Jesen ni samo dopolnitev, ;udi opomin. Opomin ebi jn menj. vsakomur: da za ''očim, prelestnim solncem po-•tja vedno pride mrzlojasni ^'ad, tisti hlad, ki je soroden ■"Mirti, ki spreleti tudi žive, če občutijo na telesu tistih, ki ^ jih nekoč goreče ljubili. v teh dneh, ko mrzli veter preganja vso naravo v zavetje, na varno pot, v teh zrelih dneh, ko nam vsa narava kliče in pri-ša, da bo tudi za me in zate apomin življenjske jeseni, nas tudi Cerkev prosi in vzpodbuja, da se spomnimo svojih iranj-kih, ki so nam bili v življenju i^se. Mesec november — s spominom vernih duš — je ves posvečen dušam umrlih. Na vsak račin je dolžnost kaj storiti za Tirtve vsaj ob obletnem spominu vseh mrtvih. Cerkev nas k ;emu vzpodbuja. Cerkev sama ie je vernih mrtvih od nekdaj pobožno spominjala. Kakor so že v stairem zakonu molili in larovali za mrtve, tako so delali tudi prvi kristjani od vsega početka. O tem pričajo stari napisi v katakombah. Pisatelj Fertulijan opominja že okrog leta 200 po Kr., naj vdova moli ia dušo svojega moža in naj :la ob obletnici njegove smrti Drati sv. mašo. Tudi škof Ci-paijan v 3. stoletju izpričuje, da se je že v prvi Cerkvi molilo in maševalo Za pokojne. Samo za mrtve mučence niso molili, ker so jih takoj častili za svetnike. V poznejšem času je Cerkev odobrila poseben spominski dan vseh mrtvih, ki ga je v srednjem veku benediktinski opat Odilon v Clunyju prvi adredil za vse njemu podložne samostane. Od tu se je hitro razširil po vsem zahodu in vzhodu. V 14. stoletju so ga u-vedli tudi v Rimu. Vsi vemo, kako se spomin vseh mrtvih obhaja. V žalni, črni obleki moli in poje sv. Cerkev za verne duše; vsak duhovnik sme v najnovejšem času darovati ta dan tri sv. maše. Običajne so molitve na grobeh. Grobove verniki akrase s cvetjem in prižgo lučke, znamenje upanja večne pomladi in večne luči. V takih dneh zopet zagori ljubezen do dragih, ko se u-pogne koleno na mrzlo grudo, kjer glasni hrup nadlog jih ne predrami, ustnice zašepečejo molitev za njih mir in pokoj. V teh dneh pa gre človek kot nekam sam od sebe z mislijo vase in si v tej tihoti miru in počitka določi končno pot, pot, ki bo vodila po božjih stopinjah. Ali se človek kar nehote ne zamisli v svoj poslednji smoter, ki je izven Zemeljskih razveselje-vanj in zmot? Tak opomin naj nas spremlja kot dobri angel varuh po vseh življenjskih stezah in poklicih. Le tako se bo zgodilo, da človeštvo ne bo več malikovalo svojih modernih bogov: Ugasnile bodo filmske zvezde, lepotne kraljice, športni zmagovalci, svetovne plesalke. Rokoborci in vsi tisti, ki jim je telesna moč vse, ki po-klekajo pred svojim telesom ter uživajo radi njega svetovno slavo, ti nam ne bodo več naš najvišji vzor. — Pretirani šport — tako berem besede treznega moža — ki je danes zajel v blazni krogotok ves mladi svet, ter mu upihnil duhovno stremljenje za onstranskim življenjem, bo izginil s piedestala svojega vsevladja. Mogočneži,-ki grade svoj mrtvi kapital in palače iz življenj najbednej-ših človeških plasti, ter vsi skopuhi, ki so si iz goljufij nagrabili zaklade, bodo koncem vse svoje sreče legli le v nekaj čevljev globoko jamo, sami, brez najmanjšega obola za drugi svet. Tako bodo končali svojo življenjsko pot tudi vsi samo-držni državniki, katere občuduje danes ves svet. Pohoctili so človeške pravice, nekateri so s krvavim nasiljem oškropili roke, vendar pred nje pokleka sedanje človeštvo, kakor pred čudom dvajsetega stoletja. — Skratka, hlastanje za oblastjo, za bogastvom, za uživanjem, za svetovnim prvenstvom vseh vrst — ali ni to pečat nemirnega človeka teh časov. Toda vse to je le nekako mimo — življenje, ki se na tem svetu konča. Vrata v onostranstvo so mu zapahnjena. Vse mrzlično tipanje za srečo, za ugasitev nepokojnega telesa, za utešitev nenravnih človeških teženj, kakor vladoželjnost, denar, vse to utihne pred durmi groba, človek stopi duševna gol na drugi svet; in ne le to. ampak ga še teže krivična dejanja. Vsega je konec, le ona dela, ki so vrednostna za dušo, nimajo konca, ampak spremljajo Človeka tudi preko groba kot svetle lučke, katerih ne u-pihnejo vse zemeljske sile. Toda vse množice onih, katerih delež na tem svetu je trpljenje, prezir, krivica, bodo tisočero poplačani. Milijoni in milijoni revnih ravno zadnja leta zaman trkajo na vrata bo-gatincev, zaman iščeje poštenega zaslužka, da bi v skromnem mogli preživeti svoje dru-J žine. V zapuščenosti in bedi gi-: nejo, a srce sodobnega denar-' neža je s sedmerimi ključi za-( klenjeno. Težje jim je, kakor, onim, ki danes v zemlji spe; ti so preboleli svoj čas, niso se u- i klonili sili tega sveta, zato niso | prejeli njegovega bogatega de-; leža. Toda borba je končana, danes uživajo božje plačilo za vse krivice, ki so jih voljno nosili. Tudi mi vsi, katere nas je zajelo prokletstvo časa, moramo nositi v teh težkih dneh v srcu lučko: vse bo minulo, krivice, zapostavljenja, brezupno stanje naših družin. Kratka je doba človeškega življenja, naj prinese človeku veselih in žalostnih ur; grob nam bo pa prinesel poveličanje in večno vstajenje. Tem bo božja roka delila pravico brez ozira na stanovske razlike; dostojanstvenik ali ročni delavec, bogataš ali siromak, sleherni bo prejel po zaslugah v zemeljskem življenju. Voljno trpljenje bo nagrajeno, krivica bo kaznovana. Eno samo dejanje, ena sama misel ne bo ostala nepoplačana; vse po; zasluženju. Grob nam bodi to-j rej vsem tolažba, le tu skozi bomo prišli do neoskrunjenih pravic. Seveda, če bomo kljub trpljenju hodili po potu božjih postav! Novemberski dnevi so dnevi za žive in mrtve. Žive opominjajo, da nehajo s posvetnim življenjem, ki je votla praznina brez večnih vrednost, in se bo končalo torej, kakor se konča življenje brezumne živali. Okrašeni grobovi nam pridigajo o usodi človekovi, ki je vezana z onostranstvom: ali bo večno srečna ali večno nesrečna. Poleg tega nam sedaj grobovi še bolj glasno pričajo o mrtvih, da molimo za nje. Da se spomnimo onih, kateri so šli v pozabnost, da prosimo za nje; ki so morali dati svoje mlado življenje na žrtvenik svetovne vojne. To so dnevi, kot se spominja dr. Marjetič svojih dragih prijateljev, ko vstaja iz zaraščenega groba ob Seretu v ukrajinski vasi Muskarow črn fant, naš Val. Skuške, sin škocijan-skih hribov — in se ozira po galiških planjavah in med sto-tisoč duhovi prepozna cele legije slovenskih fantov. Z močno pozovno nas drami v imenu vseh padlih žrtev v temno noč: "Umreti bratje, to težko ni, pustiti nade, to boli . . ." Istotako vstaja iz kamenite-ga groba pod Monte Ducdeci v južnem Tirolu Skuškov sošolec Jože Cvelbar, literat in slikat, bled fant in visoke rasti, ponoš kostanjeviške ravnine. Preštel bo vse, ki z njim spe, na Alpah, ob Pijavi, Soči, Koroškem, in samo rojakov bo napisal na tisoče. In vpričo vseh teh mrtvih junakov kliče: "Domovina, v tuji zemlji ni prijetno spati večno spanje. Slovenci smo! Pozabili ste nas! Narod, ki ne spoštuje svojih junakov, jih ni vreden!" Armade tolmačijo tragedijo nedavne prošlosti. Ali se jih ne bomo spomnili tudi mi v teh dneh, mi, ki smo vse vojne grozote preživeli . . . Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! ----- . .......... ......... ...................................................i...................... ' za obstanek "Amerikanskega Slovenca" trajala bo 100 dni; od 20. nov. 1933 do 28o febr. 1934 Nobena kampanja še ni nudila take prilike! Za 400 CELOLETNIH ALI 800 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi Se povrhu denarne nagrade prosta vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano in nazaj iz Ljubljane v Združene države v drugem rasredu na najboljšem parniku in vlaku, ee bi pa vožnje v. stari -.aj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko sveto v denarju, kar taka vožnja stane. Za 250 CELOLETNIH ALI 500 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano (samo v en kraj) na najboljšem parniku in vlaku v drufiem razredu Če bi pa vožnje v stari kraj ne hotel (a) se mu (ji) izpia£a toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane. Sobota, 25. novembra 1933 AMERIKLANSKI SLOVENEC Slovenska Ženska Zveza KOLIKO CERKVA IMA RIM? Po najnovejših podatkih je v Rimu 390 cerkva, (60 javnih in drugih kapel ter 53 molilnic. V Rimu je 44 krščanskih pokopališč. Po 1. 1870, to je po zasedbi Rima so bile zaprte, predelane ali porušene 93 cerkve. Danes gradijo 25 novih cerkva. Ustanovljena 19. dec. 1920. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9G.50 Ave. L., So. Chicago, 1(1. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina ie samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, usta: novite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič. PREPREČEN NAPAD NA JAPONSKO OSEBNOST Tokio, Japonska. — Še pravočasno je policija zgrabila dva moška ter s tem bržkone rešila življenje bivšemu japonskemu premijerju Wakasutski-ju. Na tukajšnjem kolodvoru sta čakala nanj, oborožena z bodali. Kakor sta se izrazila, ne pripadata nobeni organizaciji, marveč sta hotela svojo žrtev umoriti iz "patrijotičnih" nagibov, češ, da ni dovolj dobro, zastopal Japonske na londonski konferenci. "Z AR J A" ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111. PREMISLI KOMU KAJ POSODIŠ Bogat francoski • marki je imel lepo srebrno posodje, med drugim kupo v podobi tigra. E len .njegovih prijateljev si je to kupo izposodil, da bi dal podobno napraviti tudi,zase, a jo je potem pozabil vrniti. Čez več mesecev si je hotel' izposoditi tudi,srebrno solnico v podobi raka. Marki mu je odgovoril : "Če se ni tako brza žival, kakršna je tiger, vrnila po toliko mesecih, se bojim, da bo trajalo pri dosti počasnejšem raku še več let, zato mi oprostite, če vaši prošnji ne morem ustreči." 1. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) T41. Canal 3817 CHICAGO Točnost Kakovost Poštenost A. F. WARHAN1K — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. želeti, da bi šle naše vrle agl-:atorke z vso vnemo na delo, Ja tako čim bolj okrepimo naje vrste. Vsaka naj poizkuša pripeljati v organizacijo čim več novih kandidatk, katere imajo neoporečeno preteklost in ki žive v duhu krščanskih tradicij. SŽZ. je tako idealna ženska organizacija, da bi ji morala pripadati vsaka slovenska mati, žena in dekle, ker čim večja bo naša družina, tem več dobrega in koristnega se bo moglo ukreniti za dušni in telesni blagor našega ženstva v Ameriki. Članice - agitatorice, čaka vas trdo delo, toda če se boste lotile svoje naloge z vztrajnostjo, dobro voljo in iz ljubezni do naše organizacije, vam je uspeh zagotovljen. Med nami je še mnogo našega ženstva, ki niso članice naše organizacije samo zaradi mlačnosti in pa, ker jim niso znane dobrine, katerih bi bile deležne kot članice SŽZ.. Pri teh je torej vaša naloga, da jih poučite, jim razložite naše cilje ter jim predočite naše dosedanje uspehe, nakar bo lahka stvar, da jih privedete v naše vrste. Število našega članstva je že zdaj povoljno, koliko povolj-nejše pa bi bilo, če bi vsaka članica SŽZ. pridobila naši organizaciji vsaj po eno novo članico! Sestre-agitatorice, po-istavite si tekom kampanje to ,za svojo življenjsko nalogo! .Gmotni prispevki pri naši SŽZ. so tako malenkostni, da jih je mogoče z malimi žrtvami utr-peti, moralne in materijalne koristi pa tako velike, da postane članica naše dične ženske organizacije lahko vsaka slovenska žena in dekle. Če tekom te kampanje podvojimo število svojega članstva, bomo mnogo pridobile na notranji samozavesti in na zunanjem ugledu-katerega smo že danes deležne. Težko je bilo iz nič ustvariti nekaj, toda danes je naša organizacija že velika in idealna dirltžina slovenskega ženstva, zato ni vzroka, da se ne bi moglo njeno število podvojiti. Sestre - agitatorice, agitiraj-te v znamenju dejstva, da je največji ponos slovenske žene in dekleta, če je članica naše organizacije, ker s tem dokaže, da koraka tudi ona z duhom časa ter da se zaveda važnosti ženskega gibanja, ki je baš v zadnjem desetletju zavzelo najširši razmah. Albina Novak, urednica Zarje. -o- S konja je padel Občutno se je ponesrečil nedavno v Mariboru gledališki igralec Franjo Blaž. Ko je jahal konja na izprehodu, se je žival splašila, France je padel na tla in obležal nezavesten. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska lela. — Inštaliramo kopalne, umi-■>alne in kuhinjske sinke, toilete, po jmeroi ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenue, Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. Božič se bliža TISKARNA Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00..........:........... 105 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.00...................... 190 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 395 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $12.60...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $24.75......................1000 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma In pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH KAMPANJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Kakor znano, se prične dne 1. decembra 1933 pri SŽZ. kampanja za pridobivanje novih članic, katex*a bo trajala dc 1. junija 1934. Ker je naša Zveza edina slovenska ženska organizacija v Ameriki, zato je DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. ^Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Amerikanski Slovenec Na razpolago no* in dani — Najboljši automobili za pogrebe, krpte In ženitova' nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILLINOIS 1849 W. CERMAK RD Jurij Kozjak "Kdo ti je pravil, da je stric hud —," oglasi se Peter in na obraz se mu uleže megla kakoi popred, toda premisli se in nekaj bolj tolažlji-vo reče: "Nič ne verjemi, deček, stric ni hud, saj ne grize." Oče je tolažil dečka, kakor je vedel in znal in obetal mu lepih reči iz vojne, Peter pak je nazadnje še enkrat obljubil, da si bo prizadejal sina in druge ljudi privaditi si in da bo zvesto oskrboval vsa opravila. Potem pa se je zaklenil v svojo stanico m hlapec Ožbe, ki je imel mnogo dela to noč v hlevih in na dvoru, pravil je, da je tisto noč posebno dolgo videl luč v njegovih oknih. Kaj je Peter premišljeval tisto noč, ali si je namenil že tačas, kako bo ravnal pozneje, tega ne vemo ne iz pisem, ne iz drugih poročil. Drugi dan popoldne je zasedlo krdelce hlapcev na dvoru grada Kozjaka iskre konjiče, krdelce mladih brhkih mladeničev iz doline. Stari Ožbe je držal osedlanega vranca za brzdo. Tam pod kamenitim podstreškom .je stal Marko Kozjak v bleščeči vojni opravi, prepasan z velikim viteškim mečem. Zadnjikrat je še opomnil domačo družino, naj bodo pazljivi in pokorni kakor doslej, zadnjokrat je poljubil mladega sina, zavihtel se na konja in — jezdeci so zdirjali skozi grajska vrata. Od vseh strani, iz gradov na holmih, so hiteli kranjski plemenitaši s svojimi hlapci in kmeti proti beli Ljubljani. Precej velika vojska se je vzdignila od tu proti Celju, da bi odpodila Vitovčeve čete in otela cesarja. PETO POGLAVJE. Jaz čem, da pasti mora, Če glavo mi velja. Umek. Preteklo je več tednov po Markovem odhodu. V gospodarstvu na Kozjaku ni bilo posebne premembe, le da je gospodoval namesto ljubeznivega, povsod spoštovanega prejšnega gospodarja njegov grbavi brat Peter. Družina je hodila po starih kolovoznjah. Hlapci so se ravnali po starem Ožbetii;'ki se tudi ni veliko zmenil za novega, začasnega gospoda, ampak delal največ po svoji pameti. Peter Kozjak sam pa se je bil nekako ves predrugačil. Več se ni zapiral v samoto, jel se je boljše oblačiti, hodil je v soseščini okoli plemenitašev; tudi v Stični je dobil dobro ime irv sploh so ljudje jeli rekati: "Glejte, saj še ne bi bil prenapačen ta Peter Kozjak; vidi se, da je dober človek." Vsemu svetu se je jel do-brikati, samo očeta Bernarda, ki je bil precej po Markovem odhodu prišel v grad za učenika, le tega in malega dečka Jurija ni mogel. Peter je namreč vedno mislil, kako bi nasitil svojo lakomnost, da bi si pridobil lastno premoženje in prisvojil premoženje svojega brata Marka. Jurij je bil edini sin! Po očetovi smrti bi po pravici on nastopil gospodarstvo, in — potem bi moral Peter celo mlademu bratovemu sinu po volji in milosti živeti. Ta misel je Petra bodla tako, da mu je prešel zadnji ostanek dobre vesti in človeške pravice. Ko bi" brat ne imel sina, prišlo bi premoženje mlajšemu Petru v last. Upal je sicer brezvestni stric, da bo mali deček umrl tako ali tako, Jurček pa je prihajal od dne do dne brihtnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku veselje, samemu stricu bridka srd in jeza. Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta, tudi greha se morda ne bi tako ustrašil, kajti Boga in zapovedi njegove mu je bila že davno zloba v najskrivnejši kotiček v srcu porinila. Ali ni si upal tega storiti zavolj sveta, dobro vedoč, da po takem dejanju bi se mu bilo bati brata in vse poštene soseščine, ki ne bi trpela morivca med seboj. Skrivaj bi ga tudi ne bil mogel, da bi živa duša ne bila ničesar izvedela, kajti menih, oče Bernard, je bil skoraj ven in ven pri dečku. Tudi družina in sosedni plemenitaši so malega Kozjaka ljubili in pričakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper tega, ki bi dediču Kozjaškemu le žugnil s hudim ! namenom. Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je odjezdil z dvema hlapcema v klošter. Solnce je že zahajalo in mesec je pokazal sredi neba blede svoje rožičke, kakor bi nestrpljiv hotel počasno solnce priganjati, naj se skrije, da bo l on mogel zopet svojo lepoto razkazovati širokemu svetu. Petra še ni bilo domu. Kako uro daleč od grada Kozjaka, pri malem potoku, na zeleni trati, kjer sta dve stari vrbi žalostni pripogibali svoja ramena k tlom, sedela je druščina v lice zagorelih in zaraslih mož okrog ognja. Črni lasje, rjava koža in v raztrgani obleki zagaljena telesa, vse to nam kaže, da so cigani. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolge nože za pasom. Ravno toliko konj, majhnih, grivastih mušic s privezanim sedlom, raztrganimi culami na hrtbu se je paslo okrog. Žensk in otrok nimajo seboj in to je znamenje, da to ni navadni trop ciganov, kakor se privlečejo radi po leti in po zimi, temveč da namer ja jo kaj posebnega. Poveljnik tej druščini, grozni in strahoviti vsakemu posameznemu človeku, bil je velik, suh cigan, svetlih oči, ki smo se že prej nekoliko seznanili ž njim in ki so ga Samola imenovali. "Ali si pa prav videl," vpraša starikavi, dolgi glavar, "ali dobro veš, da je šel gospodar Kozjak danes v klošter in da ga še ni nazaj. — Ne bo ti dobro, ako si me prekanil, to ti povem; če zastonj prežimo tu nocoj, za tilnik te po-tipljem; saj veste, da nas začno iskati, ako tukaj kaj dalje oprezujemo, in kakor smo mi ko-nopno zavratnico spletli za viteza Kozjaka, tako utegnejo vitezi izmed nas ene za želod obesiti na hraste." "Ne," odgovori mlad, razmršen cigan glavarju Samolu, "jaz sem dobro videl; nož sem skril v nedrije in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal jedil — trap me je res imel za romarja iz Laškega — pravil mi je, da je mnogo vitezov v kloštru in dobro sem čul ime: Kozjak. Ako bo nocoj hodil domu in ne bo šel nikoder drugod, mora priti mimo." "Ne more drugod, to je edina pot." "Ako pa ne pride nocoj, Samol! Jaz ti ne morem zato, konopna vrv naj počaka do jutri. Rosa ji ne bo škodovala, trdno je spletena." Rekši odveže cigan vrvico od pasa ter jo v dve gubi zadrgne okrog vrbove veje, ki je molela ciganom ravno nad glavami. "Trdna je, dva viteza drži," reče naposled divjinec. "Ako prideta dva Kozjaka tod, obesimo oba," pristavi dolgin Samol. (Dalje prih.) -o- ODPRTO PISMO GLAVNE TAJNICE S. Ž. Z. Chicago, 111. Predrage sosestre v SŽZ., cenjeni slovenski rojaki in rojakinje:—Sporazumno z gl. predsednico naše organizacije si dovolim, da ta mesec napišem za ta list par vrstic, kakor jih narekuje potreba. Živela je mati, ki je imela otroka edinca. Bil je nenavaden otrok, bolj živ, bolj razvit, bolj razumen, bolj delaven kakor drugi otroci iste starosti. Cela soseska je gledala nanj s ponosom, pa tudi s kritičnim očesom. Vsi so se zanimali za tega otroka, vsak je vedel nekaj nasvetovati, kaj bi bilo dobro zanj. Prišlo je celo tako daleč, da so se sorodniki in sosedje z materjo v tej zadevi tudi včasih sporekli, toda končno je od tega splošnega zanimanja žel korist le otrok sam in je napredoval toliko boljše in hitrejše, v še večje veselje vseh. Vse članice SŽZ. se lahko štejemo za matere našega otroka edinca, naše Zveze. Od njenega rojstnega dneva pa dc danes je cela slovenska Amerika gledala na našo organizacijo s posebno pozornostjo in pričakovala od nje posebno pomembnih reči. Od nas je odvisno, da ohranimo trezno glavo in gledamo le na bodočnost našega edinca, ne pa se zgubimo v prerekanju za njegove korist in se zapletemo v osebnosti. Če bi bile osebam, ki sc bile poklicane nam v pomoč in so nam dobro svetovale, vedne dale primerno priznanje zs njihovo delo, bi bilo mnoge manj prerekanja. Končno ostane Zveza le naš skupen otrok, in če se same n« bomo brigale za njegovo korist in njegov napredek, bo tudi zanimanje drugih kmalu u-gasnilo. Z besedami samimi ne bomc prišle posebno daleč. Treba je tudi dela. In pri delu je treba sodelovanja vseh sosester, pa tudi naklonjenosti ostalih i*oja-kinj in rojakov. Otrok pri šestih ali sedmih etih še ni dosegel svoje končne elesne in umske razvitosti, ta-:o je tudi naša mlada organi-;acija še ni. Treba jo je še ne-irestano graditi in večati. Ne->restano potrebujemo novega lotoka, novih moči. V kolikor )o Zveza večja, v isti meri bo udi njen pomen, njen uspeh reč j i. Nikakor nismo vzele patent ta vse, kar je dobrega in pa-netnega na svetu. Lahko pa rečemo, da smo edine Slovenke f Ameriki, ki imajo čut za skupno delo, vzajemnost, ki toliko razumemo duh časa, da remo, da je združitev v organizaciji velikanskega pomena za nas in naš naraščaj, in da potom organizacije lahko marsikaj dosežemo, kar se brez organizacije ne da doseči. S svojim delom orjemo ledino. Zvesta članica je in bo vedno prejela več kakor eno samo korist od Zveze, obenem pa je in bo s svojim delom koristila tudi drugim. Je pa še mnogo od-rastlih kakor tudi prav mladih rojakinj, ki so po svojih izkušnjah, delavnosti, družabnem stališču ali šolski izobrazbi toliko odlične, da bi z njimi Zveza mnogo pridobila. Nobena se noče sama siliti v organizacijo. Treba je, da jih ena ali diruga članica obišče in jih prijazne nagovori. Posebno pozornost moramo posvetiti mladini; kdor ima za seboj mladino, njegova je bodočnost; kdor nima za seboj naraščaja, je zapisan smrti. Ljube sosestre, do sedaj ste se še v vsaki kampanji tako sijajno odlikovale. Nobenega vzroka ni, da bi ne mogle tudi za napirej ohraniti tega prvovrstnega slovesa med vsemi jugoslovanskimi organizacijami v Ameriki. S 1. decembrom sedaj se začne zopet kampanja za nove članice. Prosim, pokažite takoj v začetku te kampanje, da slovenski narodni duh v vas še ni umrl, temveč, da živi krepkeje kakor kdaj prej. Pokažite tudi, da znate dobro delo ne samo začeti, temveč tudi nadaljevati. Slov. Ženska Zveza je vaš otrok, in ta otrok se mora neprestano krepiti, neprestano rasti. Josephine Račič.