Izhaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Piazza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 30Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 129 TRST, ČETRTEK 15. NOVEMBRA 1956, GORICA LET. V. ŠE O DOGODKIH NA MADŽARSKEM, POLJSKEM IN V EGIPTU Težka kriza v vzhodnem in zapadnem taboru Novi napadi na Jugoslovijo - Na robu tretje svetovne vojne Zelo značilno je, da so se zavoljo revolucije na Madžarskem in političnega preokre-ta na Poljskem iznenada poslabšali odno-šaji med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kol dokaz naj omenimo le to. da je Moskva te dni dovolila načelniku albanske vlade, znanemu Titovemu nasprotniku Envetr ilodži, da je v sovjetskem dnevniku Pravdi s prikritimi, toda razuimljiivimi besedami napadel jugoslovanske komunistične voditelje, češ da so oni krivi protisovjetskega lijudskega upora na Madžarskem. Da se je razmerje med Beogradom in Moskvo poslabšalo, izhaja tudi iz pisanja glasila jugoslovanskih komunistov Borbe, ki trdi, da se je v nekaterih vzhodnoevropskih deželah in deloma tudi med komunisti na za-padu začela kar nova politična gonja proti Jugoslaviji. Očitek je. kalkor rečeno, ta, da je zl hoimatije na Folijskem, prav posebno pa na Ogrskem odgovoren Tito, ker se je me šal v notranje zadeve tako imenovanih pod-ložniških držav ter jlih s tem dejansko pod žigal k uporu protii Kremlju. Neki komunistični francoski zgodovinar je imel v Parizu celo posebno predavanje, v katerem je hoteil dokazati, da je Jugoslavija pravzaprav »skrit agept zapadnega imperializma«. Odnosi so se še bolj poslabšali konec preteklega tedna po nastopu predstavnika Jugoslavije Jože Brileja pred Združenimi narodi v Nevv Yorku. Ko so namreč Amerikami tu predložili resolucijo, naj Sovjetska zveza umakne' svoje čete iz Madžarske ter dovoli prebivalstvu, da v svobodnih volitvah sauno odloča o svoji usodi, je Brilej po nalogu svoje vlade glasoval z Ameriko ter vzbudil s tem veliko pozornost med zapadnja-ki. V CEM JE TITOVA ODGOVORNOST Očitki, ki lete na Jugoslavijo, da je ona povzročila politične spremembe na Poljskem in Ogrskem, so v luči zgodovinske stvarnosti v veliki meri opravičeni. Titova odgovornost obstoji v tem, da se je I. 1948 odločno uprl Stalinu ter raje tvegal obstoj svoje vladavine in življenje, kot da bi se pokoril Kremlju in padel v popolno odvisnost od Moskve. Njegovo ravnanje so tedaj v srcu odobravale množioe tudli v ostalih p odložil i.Ških državah in tudi številni on-dotni komunistični voditelji, ki so težko prenašali tujo vojsko v svoji deželi, in da jim Stalin po mili volji narekuje notranjo in zunanjo politiko ter povrhu še gospodarsko izikorišča državo. Vendar vsa nezadovoljnost jim tedaj ni šo simpatijo za osvobodilne težnje Jugoslo-\anov, so ga vrgli v ječo in s tem je bilo vse opravljeno. Položaj se je pa temeljito spremenil, ko so po Stalinovi strnrti prišli v Beograd Hru-šoev, Bulganin in Mikojan ter pred vsem svetom izjavili, da je imel Tito prav! Sledil je 20. občni zbor boljševikov v Moskvi, ki je odkril vsa Stalinova grozodejstva in ostro obsodil bistvene točke njegove politike. Sklepi občnega zbora so do temeljev pretresli vrste svetovnega komunizma. Ko je zatem Tilo obiskal Rusijo, kjer so ga množice sprejele kot zmagovalca, je bil ob zaključku podpisan sporazum, s (katerim priznava Sovjetska zveza Jugoslaviji pravico do popolne neodvisnosti: ona vodi tako notranjo in zunanjo politiko, (kot se njej zdi, da je prav, se lahko priključi ali ne priklju- či temu ali onemu taboru ali nobenemu, skratka o svojih odločitvah ji ni treba nikomur polagati računov. V trenutlku, ko je Moskva vse to priznala Jugoslaviji, je bilo za slehernega politika jasno, da sovjetski voditelji ne bodo mogli večno zanikati istih ali sličnih pravic Poljakom, Madžarom, Čehom, Romunom in drugim narodom, vključenim v sovjetsko poli-lično območje. Že sama misel, da bi mogla Moskva stalno narekovati in ukazovali v srcu Evrope kulturno tako naprednim narodom, se je zdela protinaravna in taka politika je bila že vnaprej obsojena na propast. V kolikor je ta stalinska politika doživela svoj prvi polom v Jugoslaviji, je seve Tito nebotoma, že s svojim zgledom, nalkazal tudi drugim komunističnim deželam pot k osamosvojitvi. Zamujene politične in socialne reforme Sedanji sovjetski voditelji so že koj po Sta-1 trobojnico in ,‘io delov anjie nekomunistov v linovi smrti zaslutili, da je tak zgodovinski I vodstvu države. Kri 16 do 20 tisoč Madžarov, razvoj najbrž neizogiben, a So zagrešili napako, da se niso pravočasno odločili postaviti sovjetsko politiko na nove temelje V tem je nezadovoljstvo med kmečkimi ni delavskimi množicami podložniških držav čedalje bolj naraščalo ter bruhnilo z nezadržno silovitostjo na dan najprej na Poljskem in nato še z neprimerno večjo močjo na Madžarskem. Vstaja na Poljskem je, kakor se zdi, pod spretnim vodstvom Gomulke zmagala, na Madžarskem je pa bila revolucija v krvi zadušena. Namesto demokratičnih svoboščin so dobili Madžari novo strahovlado. Mnogi sodijo, da je borba madžarskega naroda za svobodo in neodvisnost za zelo dolgo časa izgubljena. Bistri zapadni opazovalci pa niso taki črnogledi. Oni so prepričani, da bo Sovjetska zveza navzlic vsemu kmalu umaknila svoje vojaštvo iz Madžarske: sedaj je hotela baje le dokazati Ogrom in svetu, da se kot velesila ne da pognati čez mejo od drobcene države, temveč da bo zapustila Madžarsko in druge dežele samo na podlagi prostovoljnih sklepov in v soglasju s svojo splošno politiko v Evropi. Danes je pa že jasno, da bo na to njeno bodočo politiko mogočno vplival tudi upor na Madžarskem in Poljskem. Nadvse značilno je na priliko, da je celo mož, Ikli so ga sami Sovjeti postavili na čelo ogrske vlade, Janoš Kadar, razglasil program, ki vsebuje med drugim takele zahteve: enakopravnost Madžarske s Sov. zvezo, to se pravi umik čel, mnogo pomagala. Kdor je pokazal najmanj- Inadomestitev peterokrake zvezde z narodno ki so padli v revoluciji, ni bila zaman preit-la. Slične zahteve kot Kadar zagovarja na Poljskem Gomulka, ki se odpravlja s posebnim odposlanstvom v Moskvo na pogajanja s sovjetskimi voditelji. Težnja po neodvisnosti, svobodi in demokratizaciji družbenega življenja je zajela prebivalstvo teh dežel s toliko silo, da se ne da več zatreti in jo bodo morali resno upoštevati tudi odgovorni voditelji Sovjetske Rusije. OGROŽENA ZAVEZNIŠTVA To bodo prisiljeni storiti že zavoljo tega, ker se nezadovoljstvo z njihovo politiko na Madžarskem in Poljskem čedalje bolj širi tudi med njihovimi komunističnimi zavezniki. Vlada Mao Tse Tungove Kitajske je na primer uradno izjavila, da brez pridržka odobrava zahteve poljskega in madžarskega ljudstva po neodvisnosti in enakopravnosti. Ravno tako da je pravična tudi želja Poljakov in Madžarov, da čedalje bolj demokratizirajo svoje politično in gospodarsko življenje. Tem zahtevam in željam je treba ugoditi, kajti edino na taki podlagi sloni lahko pravo in trajno prijateljstvo med socialist i č n im i držav a mi. Zelo pomembno je tudi, kakšen odziv so imeli madžarski dogodki na Poljskem. Čeprav se tamkajšnja vlada in prebivalstvo na vse načine trudita, da bi v sedanjem nevarnem času po nepotrebnem ne izzivali Sovjetske zveze, ni bilo mogoče preprečiti, da bi (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA NA POTI JE POLICIJA V Neapelj so prispele prve edinice oboroženih sil, 'ki jih organizirajo Združeni narodi,, da bi namesto Angležev, Francozov in Židov zasedle vojaške postojanke ob Sueškem prekopu in na polotoku Sinaju. Nasaer je ta sklep Združenih narodov odobril, uprla pa se mu je izpočetka odločno vlada Izraela v upanju, da si za vedno obdrži vsaj del egiptovskega ozemlja, ki si ga je ob zahrbtnem napadu osvojila. Nato so se pa Židje svojega poguma ustrašili in se končno tudi oni podvrgli sklepu Združenih narodov. Iz Neaplja so prvi oddelki mednarodne policije že odleteli proti Sueškemu prekopu. Sestavljeni so iz Dancev in Norvežanov in opremljeni z najmodernejšim orožjem. Policija bo narasla » časom na 16.000 mož. Vanjo bodo za sedaj sprejemali samo mlade vojake iz nevtralnih držav, ki niso zapletene v spor na Srednjem vzhodu, tako n. pr. Fince,'Pakistance, Nizozemce, Kanadčane, in druge. V policijo bo stopilo tudi 700 Jugoslovanov. Ker bodo vojaki zelo dohro plačani, ni strahu, da bi tej policiji ikdaj zmanjkalo potrebnih mož in častnilkov. Za poveljnika mednarodne vojske je bil imenovan Kanadčan general Burns. : GOMULKA V MOSKVI Včeraj je načelnik poljslkie vlade Gomulka odpotoval v Moskvo na razgovore s sovjetski, mi državniki. S seboj je vzel veliko število gospodarskih in vojaških strokovnjakov, kar dokazuje, da bodo pogajanja zelo obsežna in podrobna ter postavila odnose med Poljsko in Sovjetsko Rusijo bržkone na popolnoma nove temelje. Gomulka bi bil moral že davno biti v Moslkvi, a je zaradi nemirnega položaja v državi pot doslej vedno odlagal. Istočasno so v Moskvi objavili novico, da je dosedanji vojni minister maršal Rokosov-ski, ki ga je bil Stalin vsilil Poljakom, — odbtopil. Na njegovo mesto je bil imenovan Gomulikov pristaš in »titovec« general Spy-haliski, Ikaterega so šele pred meseci izpustili iz ječe. VELIKA ZMAGA JUŽNIH TIROLCEV V nedeljo so bile na Južnem Tirolskem volitve v pokrajinslki in deželni zbor. Laški nacionalisti so se na vse načine trudili, kako bi edinost narodne manjšine izpodkopavali in so v ta namen podpirali skupino raizdiračev nemške narodne sloge, ki so nastopili na volitvah z razkolniško -listo »Ti-rolska ljudska skupnost« proti doslej enotni »Južnotirolslki ljudski stranki«. Izidi nedeljskih volitev so bili za razkolnike porazni: za Južnotirolsko stranko je glasovalo 124.161 volivcev, to je 12 tisoč več kot I. 1952, razbijači narodne sloge pa so do-bili vsega reci in piši 1416 glasov. Večje sramote ni še doživela nobena politična skupina. Nemška manjšina bo imla v pokrajinskem svetu v Bocnu spet 15 poslancev, vsi ostali pa 7. Za to zmago Se mora manjšina zahvaliti le močni narodni disciplini, kajti številke dokazujejo, da so italijanski volivci od 1. 1948 do 1956, to je za demoikr is tj a nsko vladavine, narasli za nič manj ko 30%. Če bi ne bili Južni Tirolci složni, bi danes v polkrajinskem svetu ne imeli več 15 poslancev. Kako klavrne in žalostne so v .primeri z Južnim Tirolskem razmere v naših krajih, kjer razni naši »voditelji« najodločneje odbijajo katerikoli sikupui nastop Slovencev. FANFANI O MANJŠINAH Glavni tajnik Krščanske demokracije Fan-fani, ki se je udeležil volilnega boja na Južnem Tirolskem, je v Bocnu izjavil, da se bo njegova stranka potrudila popraviti napalke, ki so bile storjene v politiki z narodnimi manjšinami. Pristavil pa je, naj Nemci nikar ne mislijo, da bo Južni Tiirol postal zaradi tega »nekak nemški narodnostni parku, to pomeni ozemlje, na katerem bi se na umeten način ščitil narodni obsitoj manjšine. Ta pripomba morda najvplivnejšega moža v državi nam odkriva vso protimanjšinsko miselnost vladajoče stranke: načrtno naseljevanje Italijanov na tuje jezilklovno ozemlje se bo — nadaljevalo. Če bo pri tem domače prebivalstvo postalo na svoji zemlji brezpomembna manjšina, ne bo krivda Kršč. demokracije. Od take stranke, kakor vidimo, zaman pričakujemo narodne pravičnosti. SUEZ IN TRST (Francozi in Angleži so skušali opravičiti 6voij napad na Egipt z izgovorom, da je treba brezpogojno držati vsaksebi židovske in egiptovske oborožene sile, češ da se le tako da zajamčiti svobodna plovba po Sueškem prekopu. Posledica angleško-francoskega napada je pa bila, da so bile v prekopu potopljene neke ladje in s tem nemudoma uničena svobodna plovba skozi Suez. Preden očistijo prekop, bo preteklo baje nekaj mesecev. Škodo trpi zavoljo tega ves svet in seve tudi Italija: ministrstvo za industrijo je omejilo v državti potrošnjo nafte in nekatere pomorske družbe so že povišale prevoznine za blago na daljni vzhod in nazaj. V Trstu je podjetje Esso ustavilo destilacijo nafte in tudi čistilnica Aquila je moralo svoj obrat omejiti. Stotinam delavskih družin grozita eredi zime brezposelnost in beda. Za vse to se motajo zahvaliti zgrešeni politiki Edema in Molleta, ki sta začela vojno proti Egiptu, da zagotovita svetu »mir« in zajamčita »svobodno plovbo« po prekopu. KDO JE JANOŠ KADAR? Sovjetstka vojska je izročila na Madžarskem vso oblast v roke Janoša Kadarja. Ker se danes ves svet zanima, kakšen mož je novi ogrski ministrski predsednik, priobčujemo o njem naslednje podatlkie. Rojen je bil 1. 1912 v revni kmečki družini in se učil za kovaškega vajenca. Že z 19 leti je osnoval krožek mladih komunistov in bil za Horthvjev* vlade pogostoma v ječah. Medtem iko so za časa zadnje vojne mnogi komunistični voditelji zbežali v Rusijo in sedeli v moskovskih hotelih, je Kadar ostal doma in vodil po gozdovih oboroženo borbo proti Hitlerju in Mussoliniju. Končno je padel v roke Gestapa, ki ga je kruto mučil, ven- dar se mu je posrečilo zbežati in si rešiti življenje. V prvi madžarski povojni (komunistični vladi je postal načelnik policije in nato 1. 1948 notranji minister. Pod njegovim ministrovanjem so na Madžarskem vodili krivične procese zoper kardinala Mindszentyja in zunanjega ministra Rajka, ki je tkončal, kakor vemo, svoje življenje na vislicah. Kmalu je pa postal tudi Kadar odločen »titovec« in prišel v spor s Stalinom in Ra* kosiijem ter padel sam v roke komunistične tajne policije A.V.H., ki ga je strahoivito mučila. Strgali so mu vse nohte s prstov. Ko je bil 1. 1953 spuščen iz ječe, je gojil le eno željo: da bi se maščeval Ralkiosiju. Med budim peštanskim delavstvom si je kot mož železne energije pridobival čedalje več vpliva, toda veljaven član v vodstvu stranke je postal šele lansko leto. Sedaj so ga krvavi dogodki spravili na površje. Po zadnjih vesteh se na vse načine trudi, talko bi spet spravil v vlado Nagyja, ki je po svoji naravi bolj učenjak Ikot politik, a uživa v ogrski javnosti velik ugled. NAPAČNE PRIŽNICE Zaradi dogodlkov na Ogrskem je prišlo po raznih mestih zapadne Evrope do budili izgredov. V Parizu so zažgali sedež komunistične stranke in policija je komaj rešila iste usode uredništvo dnevnika Hu-manlite. Hude demonstracije so bile tudi v Rimu, kjer so fašisti skušali naskočiti sedeže Ikomunističnih organizacij. Vrelo je ravno tako v Trstu. Tu so se širili glasovi, da so v nevarnosti ne le sedeži komunistov, temveč tudi oni nekomunističnih Slovencev. Ker je polcija bila na straži, se ni, hvala Bogu, v Trstu nič zgodilo. Zanimivo je pa, da so bili pri teh demonstracijah najbolj goreči fašisti in nacionalisti, to je ravno oni ljudje, ki so se z nasiljem najbolj proslavili v naših krajih. Kalko morejo taki možje govoriti o svobodi in enakopravnosti narodov, je naravnost nerazumljivo. Pri nas so zažigali naše narodne domove in na vse načine preganjali Slovence in vse svoje nasprotnike. Še danes ne sme v tržaškem ali goriškem svetu noben Slovenec spregovoriti v svojem jeziku, Iker mu s hrupnim divjali jem zamaše usta. Taki ljudje so zadnji na svetu, ki smejo ziniti besedo: svoboda! STRAH PRED VOJNO Najnovejši dogodki mai Madžarskem in v Egiptu so navdali ljudi s silnim strahom pred novo svetovno vojno. Ko so v -ponedeljek nekatera letala krožila nad Neapljem in je začelo obenem pokati ter se je nad nekim nebotičnikom prilkazal ogenj, so ljudje mislili, da je vojna že tu in se preplašeno zatekali v hišne veže in kleti. V resnici so pa delavci, ki so dokončali nebotičnik!, samo praznovali li-kof ter od veselja puščali v zrak umetne ognje. Iz vsega se pa vsekakor vidi, v kakšni napetosti živi danes svet. V ZRAČNE VIŠINE Že od ndkdaj je človeka mikalo v globine morja in v zračne višine sredi vesoljstva, da bi dognal, kaj se v njih skriva. Prvi znanstvenik, ki si je upail v velilke višine, je bil profesor Avgust Piccard. Maja 1. 1931 je poletel z balonom kar 16.000 metrov visoko. Naslednje leto je dosegel že 17 tisoč metrov. Te dni sta pa dva Amerilkanca prišla s posebnim balonom že v višino 23.000 metrov. NOVICE KAJ MISLI LJUDSTVO O EGIPTU Mednarodni zavod Gallup je poizvedoval v 8 državah, kako sodi prebivalstvo o £ran-coilko-angleškem napadli na Egipt. Na vprašanje, ali ga odobrava, je v Ameriki odgovorilo 62 odstotkov ljudi, da ga ne, 15 je napad odobravalo, 23 odstotkov pa ni imelo nobenega mnenja. V Italiji je bilo proti napadu 69 odstotkov, na Finskem 82, na Norveškem 93, v zapadini Nemčiji pa 72. Že iz tega vidimo, kako sta Eden in Mollet v svetu osamljena. HUD MRAZ V Dolomitih na Južnem Tirolskem je padel toplomer že na 10 stopinj pod ničlo. Snežni plaz je zasul dva drvarja, od katerih si je le eden rešil življenje. Drugega so po eni uri izvlekli zmrznjenega iz snega. KORISTNO DRUŠTVO V Švici so ustanovili društvo, katerega člani hodijo po ulicah in fotografirajo napake, ki jih zagireše avtomobilisti in drugi vozači. Ko so slike razvite, jih pošljejo vozačem z vljudnim opominom, naj drugič bolj pazijo. Talka opozorila zaležejo v Švici pogostoma več kot kazni. Pri nas še kazni nič ne pomagajo in je na cestah čedalje več nesreč. BOGATA DEŽELA Letos so Amerikauci plačali državi nič manj ko 100 milijard dolarjev neposrednih davkov, po naše 63 tisoč milijard lir. Italijanski državni proračun znaša pa le okrog 3000 milijard, to se pravi 21-krat manj, kot dobe Združene države od prebivalstva samo na neposrednih davkih. V teh astronomskih številkah se izraža vsa blaginja Amerike in revščina ostalih dežel. MEDNARODNO ZBOROVANJE Medtem ko okoli nas treskajo bombe, so se v Parizu zbrali na peto mednarodno zboroval j e plesni učitelji. Pritoževali so se, da jim gre slabo: plesanje propada, boj proti modernim plesom, kjer se vse zvija in lomi, ni upravičen in plesni učitelji imajo tudi pravico do državne polko j n ime. Vse to verjamemo, toda da je ravno zdaj pripraven čas misliti na ples, menda ne bo držalo. ŠIBEK PLEN V Milanu so pred dnevi zlikovci vdrli na cesti v stari avto žuipnika Pertico, p ob asa li iz voza velik bel ovoj in zginili, misleč, da so v njem težki tisočaki, s katerimi se bodo obogatili. Ko šo ovoj odprli, so pa našli v njem samo kup — svetih podobic. KAM IZGINJAJO? Novcev po 50 lir je vedno manj v obtoku, čeprav so jih nakovali za 6 milijard lir. Senator Bardellini je naprosil vlado, naj razreši uganko. Začeli so preiskavo in prišli na sled, da kovanci izginjajo v neko sosedno državo, kjer jih uporabljajo v industriji kot kovinske ploščice. JAGODE NA GRMIČEVJU Nekemu nemškemu poljedelskemu strokovnjaku se je po dolgoletnih poskusih posrečilo, spremeniti rastlino gozdnih jagod v grm, iki je naid en meter in pol visok. V nekaj letih bo to grmičevje v prodaji. TRGOVINA S TOČO V hribih države Celima v Mehiki pobirajo, kakor beremo, ondotni prebivalci točo ter jo nosijo na trg v nižinska mesta. Prodajajo jo kot pri nas kmetije sadje in zelenjavo. NI MOGEL VEČ Te dni bo stopil pred sodnike mladi Renato Soldlimi iz Milana. Oktobra je šel na kvesturo in rekel: »Prosim, zaprite me, ker sem poneveril de-dar!« Ustregli so mu in zatem dognali, da je ta po slovesu naj-veslnejši in ruejši bančni blagajnik v teku 3 let poneveril 27 milijonov. Zafrcal jih je v igri in z neko lepotico. Primankljaje je sproti krili z ponarejenimi menicami. Ko so Soldiju oktobra prideiili še enega blagajnika, sleparija ni mogla več naprej in mož se je prijavil. TELEVIZIJA IN COPATE Odkar se televizija tako močno širi, so ugotovili, da se tudi prodaja copat zelo veča. Tudi tobaka precej več prodajo. To prihaja od tod, da ljudje po večerji ostajajo doma, si obujejo copate, prižgo cigareto in gledajo v televiziji dogodke po svetu. Iznajdba ima, kako vidimo, zasluge za povzdigo družinskega življenja in trgovine s — copatami. LADJE PUŠČAVE Prirodoslovci so ugotovili nov pojav v živalstvu: medtem ko število živali po svetu na splošno pada, je vedno več kamel ali velblodov. Število teh »ladij puščave« znaša danes že sko.ro 10 milijonov. Nadaljevanje s 1. strani delavci na svojih zborovanjih javno ne protestirali zoper nastop sovjetske vojske na Ogrskem. Vse te stvari pomenijo za Moskvo izredno dragocen nauk za pravilno usmeritev njen s bodoče politike. Vzhodni komunistični tabor se že danes nahaja v očitni krizi. Če je Moskva ne bo znala zadovoljivo rešiti, se utegne kriza tako zaostriti, da bo Sovjetska zveza ostala s časom osamljena celo v mednarodni komunistični javnosti. \ ravno tako globoko in težko krizo je pa zabredel tudi tabor zapadne demokracije. Krizo na zapadu sta povzročila Eden in Mol-let, ker sta brez vednosti in odobrenja Amerike in Združenih narodov zahrbtno udarila z orožjem na Egipt. S tem sta izzvala tako POSEBNO ZDRUŽENJE V Rimu so ustanovili svojevrstno organizacijo, to je Zvezo cestnih žrtev. Namen društva, obsegajočega vso Italijo, je, da pravno in drugače pomaga osebam, ki jih neprevidni ali brezvestni vozači na cestah povozijo. Doslej so bili za slučaj nesreče le avtomobilisti zavarovani, medtem ko sii je ubogi po-voženec moral sam iskati pravice in odškodnine. Kamela prenaša skozi pustinje najtežje tovore tudi v vročini do 50 stopinj, ne da bi ledne okusila kapljo vode. Ko pa pride do studenca, je zmožna popiti v 10 minutah po en hektoliter. Voda se ji ne nabira, kakor so nekoč mislili, v grbi, ampak se sorazmerno porazdeli po vsem telesu. Iz te zaloge črpa kamela tekočino, kadar ne najde vode. POGREBNI OBIČAJI Ljudstva imajo posebno v vzhodnih deželah navado, da močno objokujejo umrle. Kadar je v Perziji umrl imenitnik, niso joka-li, kot je naravno, le sorodniki in prijatelji, marveč tudi za to posebej plačani ljudje in celo — konji. Živalim so dali v nozdrvi gorčična semena, tako da so jim med pogrebom padale iz oči solze na cesto. Čim imenitnej-ši je bil pokojnik, tem več je moralo biti tarnanja in solza. divji odpor v arabskih in azijskih državah, da sta pritirala človeštvo skoro do roba tretje svetovne vojne. Arabski državni poglavarji so izvečine proglasili splošno mobilizacijo, Rusija in Kitajska sta pa zagrozili, da pošljeta Egiptu na pomoč orožje in »prostovoljce«. Načelnik Kitajske vlade Ču En Lai je izjavil, da je 600 milijonov Kitajcev pripravljenih podpreti »težko preizkušeno egiptovsko ljudstvo«, in na Kitajskem so začeli kot v Rusiji že zbirati čete prostovoljcev in vojaških strokovnjakov. Če bi ne bili Francozi in Angleži v poslednjem trenutku ustavili v Egiptu ognja, bi danes bržkone grozila človeštvu tretja svetovna vojna z vsemi svojimi neizrekljivimi grozotami. najpošte KMEČKO DVORIŠČE V GABROVICI 1'ežka kriza v vzhodnem in zap. taboru ,*» TlsfiA/tegu BAZOVICA Preteklo nedeljo smo na Bazovici slovesno praznovali 100-letnioo naše župne cerkve. Dne 10. novembra je namreč poteklo 100 let, odkar so položili prvi (kamen sedanjega svetišča. Že v soboto so se v vasi zbrali otroci iz vse župnije in prisostvovali službi božji. Nato so jim v župnijski dvorani vrteli vzgojni film »Velika prijatelja«. Naslednji dan sta bili v farni cerkvi dve slovesni maši, ki so se ju udeležili mnogi verniki. Cerkvene slovesnosti so se zaključile s popoldanski in blagoslovom, ki ga je opravil tržaški škof msgr. Santin. Ob tej častitljivi obletnici je bila v župnijski dvorani kulturna prireditev, na kateri sta nastopila otroški ter cerkveni zbor, Slovenski oder pa je v režiji prof. Peterlina uprizoril Mihe Jerasa »Tržaško legendo«. Prireditve se je udeležilo mnogo domačinov ter tudi nekateri meščani. PROSEK Prosečani smo se več dni pripravljali, da bi v nedeljo dostojno obhajali praznik sv. Martina, našega farnega zavetnika. Verni ljudje so se dopoldne udeležili slovesne službe božje ter se zahvalili svojemu zavetniku za vse dobrote, ki so jih z njegovim posredovanjem od Boga prejeli. Kakor običajno so tudi letos prišli v vas številni kramarji ponujat ter razkazovat svoje blago domačim in tujim odjemalcem. Škoda je le, da nas je hudo motil dež, ki je že predpoldne zečel neusmiljeno liti. V bližnji Devinščini je bil običajni prašičji sejem, ki je bil, kakor smo slišali, precej živahen. Kmetovalci so imeli bogato izbiro in tudi cene so bile ugodne. Zaradi slabega vremena se našega martinovanja ni moglo udeležiti precej meščanov in prebivalcev iz sosednih Ikraškili vasi tu in onkraj meje. Kljub temu pa so bili popoldne in predvsem proti večeru vsi gostinski obrati nabito polni; mnogi pa so obiskali tudi dve vaški osmici, kjer so ta dan točili pristnega prosekarja. Bog daj, d-a bi mogli še mnogo let v miru obhajati ta domači ljudski praznik. Ta je želja nas vseh, posebno danes, (ko se nad svetom zbirajo temni in grozeči oblaki. Sl. BRIŠČIKI Kljub odločnim protestom vseh vaščanov in navzlic takojšnjemu posredovanju naše občine se zdi, da šolska oblastva nočejo- preklicati ukrepa, po katerem se pri nas letos ne sme ustanoviti nova šola. Ravnanje šolskega skrbništva je silno čudno: najprej nam zagotove šolo in obenem naroče občini, naj najde primerne prostore ter jih -tudi opremi, pa ti naenkrat, ko je že vs-e -pripravljeno, sporoče, da se šola ne bo odprla! Istočasno pa se jim strašno mudi otvoriti v sosednem Zgoniku laško šolo za — štiri učence! Slišali smo, da se ob last v a sedaj izgovarjajo, da šole pri nas ne morejo na novo odpreti, češ da tega ne predvideva londonski sporazum. Če j-e ta govorica resnična, je bil sporazum vsekakor višek diplomatske spretnosti! Pravice, ki jih ta nudi tržaškim Slovencem, se razen tega baje ne morejo- še uveljavljati, češ da sporazuma ni še odobril rimski parlament. Ko pa gre za kak Slovencem ne ugoden ukrep, se zdi, da je londonski sporazum polnomočen ter za vse obvezen! Talko igračkanje se vsem našim ljudem, silno upira -ter zna prej ali slej škodovati tudi oblasitv-oim. Zato bi bilo vsestransko koristno, da v naši vasi takoj odpro šolo, kakor jo upravičeno zahtevajo vsi vaščani. DOLINA V zadnji številki Novega liista sem med dopisi čital članek Enkrat za vselej! Kar ste v njem napisali za Nabrežino, velja ravno ta-ko za našo občino. G. Lovrilia je bil namreč izvoljen za župana prvič 1. 194-9, še preden je Novi List začel izhajati. Tudi pri predzadnjih volitvah, ko so vse slovenske stranke (SDZ, SKSZ in OF) nastopile složno proti kominform-istom, je g. Lovri-ha prodrl. Metati sedaj kla-r naenkrat krivdo za zopetno izvolitev g. Lovrihe na Novi list in dr. Besednjaka je torej smešno in zlobno. Čudim se, da uredniki Kat. glasa, ki so duhovniki in bi zato morali biti tudi vzgojitelji, ne vedo, da ima laž kratke noge, čeprav bi se že iz drugih vzrokov morali laži izogibati. Ponižni katolik P. S. To setu vedno bil in ostanem, čeprav me zaradi lega dopisa morda gg. nunci-ured-niki označijo za jilotitovca. NABREŽINA Kakor smo napovedali, je bil v ponedeljek na županstvu v Nabrežini ustanovljen Odbor za pospeševanje strokovne izobrazbe. Za predsednika so imenovali nabrežinskega župana, za podpredsednika arh. Radoviča ter g. Sonzogna, tajniške posle pa bo izvrševal dr. Gerbini, nabrežinski občinski tajnik. Mladina iz Nabrežine priredi pod okriljem prosv. društva »Igo Gruden« V NEDEIJO, 18. NOVEMBRA, OB 16. URI V KINODVORANI V NABREŽINI GUIDA CANTINIJA veseloigro v treh dejanjih Klatež Vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine. MAVHINJE Pretekli teden se je pri generalnemu komisarju dr. Palamari zglasilo odposlanstvo iz Mavhinj, da ga podrobneje seznani, kako' je z obnovo naše od nacistov porušene ter sežgane vasi. Domačini so mu pojasnili, da niso bili še obnovljeni nekateri skednji, lope -in hlevi, kar prizadeva našim kmetovalcem čedalje večjo škodo. Izrazili so željo in upanje, da bo dr. Palamara odredil, naj se tudi ta važna dela v kratkem izvrše. Generalni komisar se je na-d izjavami našega odposlanstva začudil, saj je od -tržaškega tehničnega urada (Genio civiie) baje zvedel, da vsa porušena ter sežgana poslopja so že davno obnovljena. Obljubil i>a je, da bo takoj poslal v Mav-bi-nje izvedenca, ki naj ugotovi deja-nsko stanje. Upam-o, da se bo ta zadeva sedaj končno premaknila z mrtve točke ter da bo tako enkrat za vselej zaključen naš 'križev pot. SESLJAN Preteklo nedeljo smo pokopali 81-letno gospo Karolino Klarič iz Vižovelj. Pogreba se je kljub slabemu vremenu udeležila obilna množica, kar je dokaz, da so pokojnico vsi radi imeli in spoštovali. Naj ji bo -lahka domača zemlja! Sorodnikom izrekamo globolko sožalje. Kakor se vsi gotovo še dobro spominjate, so Sesljančani in Vižovci preteklo poletje spet oživili kulturno delovanje ter obnovili -staro prosvetno društvo »Morje«. Tedaj so tudi imeli uspelo -prireditev, ki se je je udeležilo mnogo domačinov ter lepo število ljudi iz ostalih kraških vasi. Prireditev je dokazala, da imajo tudi Slovenci iz teh narodno hudo ogroženih krajev mnogo volje za kulturno izživljanje. Dobro se namreč zavedajo, da se s prosvetnim delovanjem naši ljudje ne samo vsestransko izobražujejo in plemenitijo, temveč obenem najučinkoviteje -branijo svoj narodni obstoj. Na žalost pa njihova dobra volja ne zadostuje. V vasi krvavo potrebuejejo prostore, pa naj so še tako majhni in skromni, kjer bi se -ljudje lahko sestajali in vadili. Nekateri domačini se s tem vprašanjem že dalj ča-sa belijo glave, vendar doslej brez uspeha. Zato se tudi s tega mesta obračajo na vse rojake, s prošnjo, da jim priskočijo na pomoč. Prepričani so, da bi z združenimi močmi prej ali sileij morali uspeti- Il in obogatil z mnogimi važnimi listinami, tako da je ena najbogatejših v Italiji. Znaina je po vsej Evropi ter jo dnevno obiskujejo številni zgodovinarji, tudi inozemci. Po pokojnikovi zaslugi je knjižnica postala važna posebno za furlansko zgodovino. Ur. Cargnali je dobro poznal naid 20 jezilkov in bil uradni 'izvedenec za vse evropske jezike pri videmskem sodišču. Zanimal se je posebno za slovensko literaturo in zgodovino. V mestni knjižnici je odredil posebni odideilek za slovenske knjige in listine. Zanimalo ga je vse, Ikar zadeva zgodovino Benešike Slovenije, in je bil vesel, če je mogel dati kako pojasnilo o zgodovini ene izmed naših slovenskih vasic. Naše kulturne može je nenehno vzpodbujal, naj se nekoliko več zanimajo za domačo zgodovino ter naj o njej tudi pišejo, češ da je zelo zanimiva. »Zakaj bi ne mogli tudi vi, Beneški Slovenci, izdajati vsaj skromnega koledarčka po vzorcu našega furlanskega »Strolic Furlan«, je večkrat dejal. »To bi bilo zelo koristno za ohranitev vašega lepega narečja, vaših izročil in lepili navad ter bi obenem pripomoglo, da bi se med vašim dobrim ljudstvom ohranila katoliška vera.« To je vedno ponavljal, ko se je srečal s kulturnim Beneškim Slovencem v knjižnici ali na ulici. Ko -so mu ugovarjali, da bi početje šovinisti mogli smatrati za iredentizem, se je nasmehnil in rekel: »Norcev se ni treba bati; se bodo že pomirili ttidi zl vami, kakor so se z nami Furlani.« Ko mu je nekdo poklonil za njegovo mestno knjižnico ,>rvo številko »Trinkovega koledarja«, je vesel vzkliknil:« Hvala Bogu! Skrajni čas je, da ste se zbudili in prikazali vaše pozabljene doline Furlanom in Italijanom, s katerimi, živite pod isto, streho! To ne 'bo našemu ugledu nič škodovalo, ampak le koristilo.« Pokojnik je bil velik prijatelj nepozabnega msgr. Trinka, član videmske Akademije, urednik jezikoslovnega društva »Friulana« in prepričan furlanski avtonomist. Mnogo je •pisal v znanstvene revije in časnike, zlasti o zgodovini in furlanskem jezikoslovju. Bil je milega značaja, z vsemi prijazen in dobrega srca. Umrl je, ko mu je bilo 68 let. Kljub slabemu vremenu so mu v torek,, 30. oktobra, furlanski domoljubi priredili velik pogreb, pri katerem so bili zastopani tudi Beneški Slovenci. ŠT. LENART Slabo jesensko vreme nam je hudo -nagaja-'o, ko smo spravljali pod streho skromne pridelke, ki so nam še ostali kljub nalivom, to-'i, slani in prezgodnjemu mrazu ter merjascem. Ti prihajajo v našo vas in se potepajo po njivah, čeprav so lovci zelo budni. S pridelki se ne moremo pohvaliti, čeprav smo se zanje mnogo trudili. To ne daje našim poljedelcem preveč poguma in zato se bojimo, da pojdejo iskat večje sreče v tujino celo tisti, ki so doslej ostali doma. Bojimo •e, da se bodo naši hribi še bolj spraznili in da bodo merjascem sledili volkovi, saj smo pred nekaj tedni slišali po tržaškem italijanskem radiu, v oddaji »Venezia Giulia«, da so se v neki vasi pri Šempetru, pojavili volkovi, oper katere se je baje dvignilo vse prebivalstvo. R. B. »Se izplača -ta lov?« »Pa še kako!« je pojasnjeval. »Najmanjši tun ima po pet Ikil; srednji tehtajo do petindvajset. Ulovili so pa že tudi take, ki so tehtali od enega do dveh kvlnitalov. Kadar je prava voda in če vržejo mreže na pravih točkah, je prava bogatija. To so pravi spo minski dnevi v naši kriški zgodovini. Eden lakih je bil 28. september 1918. Takrat je ena sama barka potegnila ven 600 rib. Njih vrednost se je vrtela okrog 80 tisoč ikron. To je bil v tistih časih prav velik denar.« »To so peli im ipokušavalii novo kapljo na osminah«, sem pripomnil. »Pa še kako! Še s prižnice sem moral pribiti, naj pazijo, da je tudi krona okrogla.« Tako sva inoževala. Kar sva opazila, da postajajo tkolnarji nemirni. Vstajajo, sedajo, pa nekaj mahajo in krilijo z rokami. »Zdaj bo nekaj«, sva meniila- z gospodom, ko so se z desne in leve oglašali kriki »Tuneli o-ho j !« V pristanu je tudi vse pokonci; barke se motovilijo k obali, pa- na visoko, zdaj na jug, pa spet proti Trstu. Razvijajo im vlačijo mreže, kot jim Ikričijo kolnarji s svojih drogov navzdol. Vsak čoln ima s. oje kol- narje, ki pravzaprav s suhega vodijo lov in ukazujejo ribičem. Iz ladje namreč ne morejo videti, kako se vrsta tunov umika in izmotava iz mrež. Tisti zgoraj pa Ik/ot z letala gledajo pod morsko gladino in dajejo znamenja, kako naj kroži ladja, ki vleče mrežo na zunanjem koncu. Za ta znamenja so pa n a: i Križani uporabljali v prvi vrsti roke in pljuča. Mahali in krilili so tam zgoraj na pzki — leseni polici; njih »kla-pa« spodaj pa je te znake dobro razumela. Nekdo v čolnu je vedno stegoval vrat navzgor v breg, da je videl kolmarjevo mahanje rok. Napenjati je pa moral tudi useša, da je slišal, kar so satno med seboj razumeli. Spet se je mahanje in vpit je malo poleglo, kar zatuli krajnik na Farnih »a bauta di magra«. Moj mentor mi pojasnjuje: te besede pomenijo, da teče tok od Trsta sem. Zdaj so spodaj v čolnih kot zelektrizirani; v širokem' krogu vlečejo mrežo navzven. »Kaea-\at«, vpije oni zgoraj: čoln vozi počasi, da se čim več tunov ujame. Zgoraj maha z -ro-koi nroti tlom: ladja skoro obstane, se mirno ziblje na valovih. -— Ej, spet ga je prijelo! Naj oh tej priliki še povemo, da ima Sv. Lenart 1000 duš, da je pri nas 30 vaščanov nad 80 let starih in da so štirje od teh že prestopili v 90. leto. Vsi ti bi radi -posnemali Jožefa Ju-sieo. iz Klemja, ki je v začetku oktobra zdrav in vesel dokončal svoje 101. leto in, kakor kaže, ne misli še na oporoko. IZ RAJBLJA Sindikalni zastopniki so za časa stavke odposlali- olblalstnilkdm y Vidmu in Rimu obzirno spomenico, v kateri so jim razjasnili položaj delavcev ter razvoj rudnika v zadnjih 10 letih. Spomenica najprej ugotavlja, da šteje Rajbelj 1600 prebivalcev, med katerimi je 800 Italijanov iz vseh krajev države in 600 Slovencev iz -Soške doline, ki že dolga leta delajo v rudniku. Delavski zastopniki nadalje ugotavljajo, da so do 1. 1953 v Rajhi ju vsi živeli v najlepšem soglasju. Vodstvo rudnika je tedaj dobro razumevalo vsa vprašanja in potrebe trga. V vasi nibo marali šovinizma; ljudstvo, ki je govorilo tri jezike, je živelo v -miru in medsebojni strpnosti ter celo ljubezni. Kriza je nastala po letu 1953; stanje rudnika je pa danes tako, da lahko prenese- vsako -krizo; saj je ruda bogata s kovino in ena najboljših v Italiji iin Evropi. Prej so izkopali 900-1000 ton rude na dan in je družba gotovo izkupiila nadaljnjo milijardo Ilir letno. Danes pridobi še enkrat več, ker so cene višje in se je tudi proizvodnja povečala vsaj za eno tretjino. Nova družba »Pertusol« pa izrablja delavstvo in rudmiiki čez mero ter je začela tudi odpuščati delavce. Ukinila je vse socialne pridobitve, ki so si jih delavci težko priborili. Stavka je končana. Pogajanja bodo uredila še ostale nesporazume. Tako vsaj upa delavstvo. Dolžnost vseh, zlasti -pa oblast e v je, da podpro delavce v njihovem težkem, a pra-vičnem boju. Zdaj pa krajnika na Oljlščici. Kot iz sebe meče rolke navzven in kriči »grassa, grassa«. Zapazil je vlak rib od Devin® sem in daje znake, naj se mreža še malo razširi. Zopet znamenje, naj se ustavi. Vse je tiho kot pred nevihto. Kolnarji se stegujejo, da bi skoro omahnili z višine. Mroža in ladje se zibljejo; sonce že z zadnjimi žarki zlati brežine. Kmalu bi menil, da so vsi pozabili na lov in da nas je vse prevzela veličastna mavrica' sončnega zalonai. Spodaj nekdo po stezi polglasno pripeva -tisto »Po visokem morju ziblje . . .«, Tiho, vedno tiše. Še sekundo — in tam v hrastičih se zadere srednjik na ves glas »dage hap!« Kot da bi bruhnil vulkan ; vse je pokonci ; pri kolnar-ji'b, ki vpijejo in mahajo kol iz uma, im spo-daj pri ribji tiovarišij-i, kjer vlečejo mreže, da pokajo jambori im vesla. Vse kriči in se spodbuja. Vsi svetniki in vsi hudirji tekajo na pomoč. »Saj jim gre le skozi /.Obe, ne skozi srce«, pripomni gospod, ki tudi ves zadovoljen opazuje, koliko blaga se je -nalovilo v mreže. »Ilo-hoj-tune«, vpijejo kolnarji proti vasi in urno lezejo po strmih klinih s svojih zračnih opazovališč. Na to zadnje povelje se je staro im mlado usulo po križanikih stezah in stopnicah k morju pomagat, da izvlečejo težko obložene mreže na breg k »hišči«. (Dalje.) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA PiAri/f'///, iiiiit*tiiils! in zutiiihtvvuilii zu llliitlztribhi* Zahodne radijske postaje so prestregle obupen radijski poziv madžarskih pisateljev za pomoč madžarskemu ljudstvu, ki ga je oddajala neka uporniška radijska postaja na Madžarskem. Glasil se je: »Pesniki, pisatelji, znanstveniki vsega sveta! Madžarski pisatelji se obračamo na vse, poslušajte nas! Bojujemo se na barikadah za svobodo svoje domovine, za svobodo Evrope in za človeško dostojanstvo. Umrli bomo, a da naša žrtev ne bo zaman, se v zadnji uri v imenu naroda, ki ga morijo, obračamo na vas vse, na vas, Camus, Malraux, Mauriac, Russell, Jaspers, Einaudi, Eliot, Kostler, Madariaga, Jimenez, Kazantzakis, Lagerkvist, Laxnešs in na vse druge bojevnike duha. Prišla je ura, ko besede ne zadostujejo več. Potrebna so dejanja. Storite kaj! Zganite se! Vzdramite Zahod iz strašne nedejavnosti! Pomagajte, pomagajte, pomagajte!« Odzvali so se skoraj vsi svobodoljubni pisatelji in umetniki iz tistih delov sveta, kjer še lahko svobodno govorijo. SARTROV ODGOVOR Kot eden prvih je odgovoril na poziv Jean-Paul Sartre. »Popolnoma in brez pridržka obsojam sovjetski napad«, je zapisal v listu »Express«. »Ne da bi hotel naprtiti odgovornosti ruskemu narodu, moram reči, da je njegova sedanja vlada napravila zio-čin in da je boj za oblast v vodilnih krogih privedel do tega, da se je je polastila skupina (»trdih« vojakov, starih stalinovčev), ki je še prekosila stalinizem, katerega je prej obsojala.« »Ce bi bili pustili Madžarski neodvisnost, bi mi lahko vzeli resno predlog maršala Bulganina Eisen-hovverju za skupno intervencijo v egiptovski zadevi. Toda zamisel, ki jo je izrekel takoj po nasilnem „Javna“ iu ,,zasebna*" morala Te dni smo spet nazorno doživeli, kako nekateri razlikujejo med »javno« in »zasebno moralo«. Človek bi mislil, da je morala samo ena in da se ne da deliti in razdvajati. Toda po pojmih nekaterih temu ni tako. Po »javni« morali je marsikaj dovoljeno, kar po »zasebni« ni. »Javna« morala n. pr. dovoljuje, da vojska ene države brez opravičenega vzroka vdre v drugo državo in jo zasede ali ji menja zakonito izvoljeno vlado. Politikom in generalom, ki ji zapovedujejo, se zdi to čisto v redu in prav .V zasebnem življenju pa jim še na misel ne pride, da bi vdrli v tujo hišo in jo zasedli ali vrgli iz nje gospodarja in nastavili drugega. Ljudje bi jih takoj proglasili za norce ali zločince in bi poklicali rešilni avto, da jih odpelje v umobolnico ali v zapor. Danes jih pa samo kak hud političen nasprotnik proglasi za norce in zločince, če vdrejo v tujo državo in ubijajo v njej nedolžne ljudi. Pri tem seve pravijo, da rešujejo le red in mir. »Zasebna« morala prepoveduje delati krivico bližnjemu. Človeka uči celo vljudnosti do bližnjega. »Javna« morala pa dovoljuje, da delaš drugemu narodu krivico, kolikor hočeš, ali bolje rečeno, moreš. Tako n. pr. ni nič čudnega, da nekdo odstopi v tramvaju starejšemu človeku sedež, v »javnem« življenju pa bo isti človek hujskal k sovraštvu proti ljudem tuje narodnosti in jih ob priložnosti tudi pobijal. »Zasebna« morala zahteva, da se človek pobriga za ponesrečenca na cesti, »javna« morala pa dovoljuje, da zasadi država drugi državi nož v hrbet, kar so te dni prav nazorno pokazali Angleži in Francozi. Po »zasebni« morali je grdo lagati, »po javni« morali pa je to le diplomatska spretnost oziroma »politika«. Tako slišimo in beremo, da so uporniki, ki so se vzdignili, da bi se iznebili zasovražene oblasti, ki jih je že predolgo gnjavila, »protirevolucionarji« in »reakcionarji«, vlada, ki so jo pripeljali tujci v deželo na svojih tankih, pa je »revolucionarna« in »napredna«. Tako je danes na svetu. In zato se dogajajo take stvari, kot sta bila napada na Madžarsko in Egipt in kar bo morda še sledilo. Dogajale pa sc bodo vse dotlej, dokler bo veljala v javnem življenju druga morala kot v zasebnem. nastopu na Madžarskem, je s tem postala smešna in politični manever ...« ROGER IGOR Znani francoski levičarski pisatelj Roger Igor, ki so ga smatrali za komunista, je objavil v tedniku »Demain« izjavo, v kateri je zapisal: »Sovjetske čete pobijajo upor madžarskega naroda. Ne vem, kaj bodo napravili na to francoski stalinovci. Vem pa, da se je treba, kadar teče človeška kri, odločiti in brez pomote: pomota je zločin. Ce bi privolil v to, da bi prijateljsko občeval s človekom, ki ploska zločinu in žali žrtev, bi bil sam sokrivec.« ANDRE BRETON Pesnik Andre Breton je zapisal v »Combatu«: »Društvu madžarskih pisateljev ... bi hoteli dali vsaj tole zagotovilo: zahtevali bomo strog odgovor od vseh, ki bodo madžarskim pisateljem odrekli dokaz svoje vzajemnosti, kot tudi odgovor od vseh onih, ki bodo še dalje paktirali z morilci ...« ALBERT CAMUS je zapisal v dnevniku Franc-Tireur tole: »Naši madžarski bratje, ki so odrezani v trdnjavi smrti, gotovo ne vedo, kako silen val nevolje je zajel francoske pisatelje in jih zedinil v polhi soglasnosti. Prav imajo (Madžari), ko pravijo v svojem pozivu, da besede ne zadostujejo več in da je zaman samo žalovati za križano Madžarsko. Resnica je, da svet, ki je po letih zamude nenadno našel silo ter posegel vmes na Bližnjem vzhodu .nasprotno dopušča uničenje Madžarske. Že pred dvajsetimi leti smo dopustili, da so orožje in čete tuje diktature uničile špansko republiko. Ta strahopetnost -se nam je maščevala z drugo svetovno vojno. Šibkost Združenih narodov in njihovih divizij nas vodi počasi v tretjo svetovno vojno, ki že trka na naša vrata. Trka in bo vstopila, če ne bomo uveljavili po vsem svetu mednarodne zakonitosti za varstvo narodov in posameznikov...« SURREALISTIČNI UMETNIKI Skupina francoskih surrealističnih pisateljev in umetnikov je objavila v istem dnevniku oster protest, v katerem je med drugim rečeno: »Fašisti so tisti, ki streljajo na ljudstvo«. Pesnik Pierre Emmanuel je napisal za literarni tednik uvodnik s pomenljivim naslovom »Veliki zlo čin nad revnimi«. Množica francoskih pisateljev je poleg tega podpisala goreč protest proti človeški grozotni vlogi, ki jo igrajo Sovjeti na Madžarskem. Kot prvi ga je podpisal Frangois Mauriac, njemu se je pridružilo več sto najuglednejših francoskih književnikov, univerzitetnih profesorjev, umetnikov in drugih kulturnih delavcev. Med najbolj znanimi so Marcel Achard, Herve Bazin, Andre Breton, Albert Camus, Andre Chamson, Roland Dorgelats, Georges Duhamel, Pierre Emmanuel, Jean d’Esme, Luc Estang, Stanislas Fu-met, Fernand Gregh, Jean Guehenno, Roger Igor, Gabriel Marcel, Louis Martin-Chauffier, Andre Mau-rois, Claude Mauriac, Henri Mondor, Jean-Claude Perrin, Jules Romains, Charles Ronsac, Jean. Ro-stand, Denis de Rougemont, David Rousset, Jean Schlumberger, Charles Vildrac, Paul Villard in Jean Wahl. OGLASILI SO SE TUDI ITALIJANSKI PISATELJI Podobne proteste so podpisali književniki vseh drugih svobodnih evropskih narodov, med njimi tudi italijanski, tako Alberto Moravia, ki se je pred kratkim vrnil iz Sovjetske zveze. Obenem je protestiral »Mednarodni odbor za znanost in svobodo«, ki predstavlja najuglednejše napredne znanstvenike sveta. Protest je podpisalo 40 njegovih najodličnejših članov, med katerimi so Karl Jaspers, Jacques Maritain in znani ameriški atomski znanstvenik Robert Oppenheimer. KULTURNE VESTI V Sarajevu bo začel izhajati z novim letom nov mesečnik pod naslovom »Izraz«. Posvečal se bo problemom književnosti in drugih kulturnih panog, pri čemer bo njegovo obzorje prvenstveno jugoslovansko v najširšem pomenu besede. * * * Zaradi preobremenjenosti tiskarn je izšel šele te dni iz tiska prvi letošnji zvezek »Kronike«, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Časopis prinaša obilo zanimivega gradiva iz slovenske preteklosti, osvetljujoč zlasti posamezne področja in zgodovino mest. * * * V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta VI. mednarodna razstava umetniške fotografije, na kateri razstavlja 255 fotografov iz 31 držav. * * * Proti sovjetskemu nasilju na Madžarskem je protestiralo 150 sodelavcev francoske revije »Esprit«, ki ji je bila blizu predvojna revija Edvarda Kocbeka »Dejanje«. * # * Burmansko kulturno odposlanstvo je obiskalo Jugoslavijo. V delegaciji sta tudi pevski zbor in balet, ki sta nastopila v Ljubljanski Operi. Telo stres, duha pa ne! prvi svetovni vojni so se nemške armade raz- je po očetovi smrti dopolnil z letnicami riieeov sin *iwi; 1, „ n_i •• i...L r ... J b lile kot povodenj tudi preko Belgije. Vse kulturno in gospodarsko življenje je na mah zastalo. Zaprli so šole, znanstveniki so odložili knjige in pero v znak ogorčenja proti nemški krivici. Nemško poveljstvo je začelo vlačiti v internacijo zlasti razumnike in profesorje, ker se je zavedalo, da prav ti možje s silo svojega duha vodijo množice k notranjemu odporu proti nasilju. Nekega dne je policija vdrla tudi v stanovanje zgodovinarja in vseučiliškega profesorja Henrija Pi-renna in ga odgnala v taborišče Orefeld; potem v Holzminden med deset tisoče jetnikov. Tu je bilo le dvoje mogoče: da stre človeka lakota in moreče okolje ali pa da s silo duha vztraja in se reši. Žena je možu pisala v taborišče: »Nekatere nesreča stre, druge pa ojekleni«. Stari znanstvenik je bil med dru gimi. Začel je s predavanji o zgodovini Belgije in je vedno številnejšim poslušalcem trpinom jetništva iz zgodovine dokazoval, da se tudi v navalu grdih človeških nagonov poraja zavest medsebojne ljubezni in človeškega bratstva; da surova sila trenutno zmaguje, končno se pa umakne pred vzvišeno močjo duha. Prej surova množica od vseh vetrov natepe-nih jetnikov je postala človeška skupnost Zato so Nemci apostola duha preselili v samotno gorsko vasico, da bi mu odvzeli vpliv na okolje. Tudi ta osamelost ga ni strla. V dolgih mesecih je brez pripomočkov, iz golega spomina in v svetem navdušenju napisal štiristo strani evropske zgodovine zadnjih dvanajstih stoletij. Čudovito delo, katero Profesorju je v izgnanstvu omahnila roka. Po nje govih smernicah pa je po drugi svetovni vojni Jac-Ques Pirenne napisal obsežno »Občno zgodovino«.* V uvodu pokaže, da sta duh in vzajemnost vodilni silnici človeškega dogajanja. Zgodovina, pravi, je stalno nadaljevanje vzajemnosti. Kakor je v družbi življenje vsakega posameznika pod vplivom vseh soljudi, tako se tudi zgodovina narodov razvija od vseh početkov v povezanosti z ostalimi narodi. Besede Kristusove, tudi nauki Bude, niso-li pretresli v.cga sveta? Iznajdba parnega stroja v Angliji, ni odločilno vplivala na usodo vseh narodov? Misli in ideje pregnetejo kot kozmični žarki ves svet. Človeštvo podzavestno čuti te medsebojne vplive, ki ga povezujejo v času in prostoru od vekov do vekov. Kljub dvigom in padcem si je človeštvo v zgodovini nakopičilo zaklade moralnih vrednot; k tem so svoj delež doprinesli vsi narodi in vsi rodovi. Zato mora biti razgled, ki ga nudi zgodovina, kljub vsemu optimističen. Duhovne vrednote, enkrat odkrite, žive iz samih sebe, vedno pripravljene, da se kot dragulj razžarijo pred očmi ljudi, ki so dobre volje. Tako konča slovesni uvod v občo zgodovino, ki je vzniknil iz zavesti, da se telo lahko stre, duh pa nikdar. Ta zavest nam je v težkih, v snovnost zakopanih naših časih močno potrebna. r. b. V prevodu »Storia universale«. Šansoni, Firenze. GOSPO LISTJE ODPADA — DREVESA SE GOLIJO Rastline se pripravljajo k zimskemu počitku in odkladajo svoj okras — liste. Gole in žalostne bodo, dokler jih spomladanski sončni žarki ne obudijo (k novemu življenju. Kmet, pa naj bo sadjar ali vinogradnik, ama razumevanje za lepoto narave, za krasoto v cvetoči pomladi, a samo ta krasota ga ne more zadovoljiti. Pestrega travnika z mnogimi cvetlicami ne gleda z očmi meščana, (ki se ne more načuditi te božje narave. Kmet vidi v takem travniku samo neljub plevel. Zaveda se namreč, da, Ikjer raste cvetica, bi morala biti sočna trava, iki edina nekaj zaleže v njegovem gospodarstvu. Kmet zato ne gleda jesenskega odpadanja listov z očmi pesnika in sanjača, temveč z očmi gospodarja, ki ve, da ga sedaj čakajo posebna opravila, in sicer: Listje gozdnih rastlin bo pograbil in porabil za steljo, taikoi da ho imela živina v dolgih zimskih mesecih suho in toplo ležišče. Skrbno bo tudi pograbil listje sadnega drevja, a ga ne bo uporabil za nastilij, ker se dobro zaveda, da se s tem listjem razmnožujejo različne glivične bolezni, ki sadnemu drevju škodujejo. Zato bo listje sadnega drevja sežgal. S tem bo uničil tudi različne nerazvite, gnile in osušene sadne plodove, ki so padli z drevesa. Skrbno> si bo ogledal tudi vsaiko sadno drevo, da niso na vejah morda še taki plodovi, Iki so glavni vzrok, če sadje napadajo, različne bolezni. Vse take plodove bo pobral in sežgal. Ko bo zaideva z listjem urejena, si bo sadjar zopet ogledal drevo in ugotovil, ali ima kakšno vejo suho ali nalomljeno. Te veje bo odstranil s tanko, a ostro drevesno žagico, rane pa obrezal s cepilnim nožem. Odstranil bo tudi veje, ki kvarijo drevesno krono. Brž ko bodo breskve gole, najpozneje pa konec tega meseca ali v začetku prihodnjega, jih bo z 2% raztopino modre galice in apna poškropil proti kodra vosti. To jesensko škropljenje zaleže več kot tisto konec zime. Toda tudi to škropljenje moramo izvršiti, in sicer sredi marca. Gole breskve škropimo torej dvakrat z raztopino modre galice in apna. Ostalo sadno drevje bomo škropili pozimi. In listje trt v vinogradu? Ti listi so glavni nosilec oziroma prežimo valeč peronospo-re in oidlija. Zato je potrebno, da ga skrbno pograbimo in sežgemo. Če bi vsi tako delali, bi prihranili mnogo dela in dragih škropil, ker se niti peronospora niti oidij ne bi tako obupno širila. Sežgani moramo seveda tudi vse rož je, vse rozge, ki jih odstranimo z obrezovanjem. To pa naši vinogradniki že talko delajo. TOPLOTA V PRAŠIČJEM HLEVU POZIMI Nekateri menijo, da prašičem ni mraz, saj jih pred njim varuje debela plast masti! To zmotno prepričanje imajo mnogi naši ljudje. Ali niste nikdar videli debelega prašiča, kako se je zaril v steljo, če jo je imel na razpolago ? Če je hlev topel, pa naj »i bo prašičji ali goveji, #e bodo v snimsiki dobi živali bolje razvijale in hitreje opitale. To je tudi umlji vo: če je v hlevu mraz, mora žival porabiti m nogo krme samo za vzdrževanje telesne toplote in le ostali del pride v poštev za opi-tanje. Z razsežnimi poskusi so ugotovili, da je za prašiče najprimernejša naslednja toplota: za mlade pujslke v starosti do 3 tednov je najprimernejša toplota med 22 in 25°C; za do 2 meseca stare 18 do 20; za rastoče 15 do 18; za prašiče, ki jih pitamo, pa kaikšno stopinjo več, to je 17 do 18° C. Debeli1 prašiči potrebujejo torej tako toploto, kot jo ljubimo ljudje. RACA »KHAKI CAMEELL« se zelo hitro širi po svetu, to pa predvsem zaradi velike nesnosti. Mnogo znanih primerov pravi, da znesejo raice te pasme letno nad 300 in tudi 360 jajc srednje teže 70 gramov. Poleg tega je, ta pasma sikromna glede hrane in ostale nege. PROTI PLEVELU IN SUŠI posebno v drevesnicah, uporabljajo vedno več časopisnega papirja. Tega zdrobijo in premešanega z navadno vodo spremenijo v nekmk-no Ikašo in a to obljijejo drveaca. Zdrob. Jjeni papir napravi nepredirno skor j o, ki ne dovoli plevelu, da bi se razvil; istočasno je tudi izhlapevanje iz zemlje zelo pičlo. KOMASACIJA V FRANCIJI Pod komasacijo razumemo združevanje majhnih parcel v velike in zaokrožene in V ortni pregled XVI. OLIMPIADA POZABUENI IDEALI »Olimpijska vas« v Melbournu se dnevno bolj napolnjuje. Zadnji razburljivi politični dogodki v Evropi in na Srednjem vzhodu so segli tudi v športni svet in spravili v nevarnost potek olimpijskih iger. Povzročili so, da so poleg Egipta in Iraka odpovedali nastop tudi Španija, Nizozemska, Libanon in komunistična Kitajska. Tudi udeležba Grkov in Norvežanov je bila v nevarnosti, Madžari in Švicarji pa so odpoved preklicali. Prireditelji so zelo zaskrbljeni, ker menijo, da se na ta način grobo kršijo miroljubna olimpijska načela, ter grenko pripominjajo, da ni bilo še nikdar toliko težav, kot na tej olim-piadi. Avstralci žigosajo blatenje velikih idealov bratstva in trdijo, da vsi narodi potrebujejo v teh napetih časih prijateljske stike, ki jih ustvarjajo olimpijske igre. Z neverjetnim navdušenjem skušajo Avstralci pripraviti vse, da bi olimpiada čimbolje izpadla. Zavedajo se namreč, da predstavljajo igre prvi večji stik z vsem ostalim športnim svetom. Njihovemu navdušenemu pričakovanju so pa odstopi raznih držav zadali hud udarec. Silno so zamerili Južni Afriki, ki je izključila iz moštva vse temno-poltne atlete. Olimpijska bakla je medtem dospela v Cairns. Na avstralskih tleh jo je sprejel domačin Verevis, grškega porekla, in s tem simbolično povezal stare igre z novimi. Ta je baklo izročil potomcu starega avstralskega plemena. AMERIČANI, RUSI IN DOMAČINI V Melbourne so prvi dospeli Malezijci. Najbolj pričakovani pa so Američani, ki prihajajo s posebnimi letali. Skoda je, da so zaradi zastarelega načina izbiranja olimpijskega moštva izpadli iz njihovega moštva mnogi odlični atleti, kot so Sime, Held in drugi. King, ki je že dvakrat izenačil svetovni višek na 100 metrov, bo nastopil samo v štafeti. Posebno zanimanje je vzbudil veslač Kelly, ki je brat filmske zvezde in sedanje princesinje Monaka Grace Kellyjeve. Nogometaši ZDA sedaj gostujejo na daljnem Vzhodu in žanjejo lepe uspehe. Kot je znano, zatem razdelitev teh velikih parcel med kmetovalce. Ti imajo potem namesto mnogih, majhnih in raztresenih parcel le nekaj velikih, in to kolikor mogoče blizu doma. Pisali smo že, da je taka komasacija v teku v Zapadni Nemčiji. Tudi francoslko kmetijstvo* trpi zaradi preštevilnih malih in raztresenih parcel. Zato je bil sprejet zakon o (komasaciji. Trenutno izvajajo komasacijo v 2267 občinah s površino 1,641.068 ha. Če se bo pa delo tako vleklo kot dosedaj, bo potrebnih celih 70 let, preden bo komasacija, izvedena v vsej Franciji. Zatoi je (kmetijsko ministrstvo odredilo, da se mora delo pospešiti. V eni občini, kjer je bila komasacija že izvedena, porabijo sedaj 20% manj časa za žetev, 25“/» manj za košnjo in 30% manj za oranje. Proizvodnja pa se je zvišala za 15%. TOVARNA || iPUl/lGLG KRMIN - CORMONS — — — | TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalni-ce,jedilnice, kahinje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. bodo ti prvi nasprotniki Jugoslavije. Ruse so sprejeli precej hladno. Prišli so z ladjo »Gruzia«, ki je dospela z veliko zamudo. Z njo je potovalo tudi precej Madžarov in Poljakov. Ker o ladji ni bilo več dni nobenih vesti, so mislili, da je postal žrtev viharjev. Najbolj pričakovana sta bila atleta Krivo-nosov in Kuc. Prisotna bo tudi Ponomareva, ki je precej znana zaradi nedavne londonske afere. Sovjetsko zvezo bo zastopalo 325 atletov, ki bodo nastopili v vseh disciplinah razen v jadranju. Gostitelji bodo nastopili s 300 atleti, in sicer v vseh športih. Največ možnosti za uspeh imajo plavalci, ki se za to veliko preizkušnjo že dolgo pripravljajo. V najboljši moči je Crappova, ki je pred nedavnim zrušila precej svetovnih rekordov. Mnogo obetata tudi plavalec Heinricks in tekač Leane. POVSOD VELIKE DENARNE TEŽAVE Ker je Avstralija zelo oddaljena, so se vse športne organizacije znašle v veliki denarni stiski. Zato bo precej držav poslalo na olimpiado omejeno število športnikov. Celo Angleži so na čuden način zbirali sredstva za potovanje. Prirejali so modne revije in najrazličnejše zabavne večere, da bi nabrali potrebni denar. Norvežani so precej časa omahovali, ali bi nastopili. Končno so se prijavili in odpotovali. Belgijci bodo dospeli le štiri dni pred začetkom iger. Doma so pa pustili svetovno znanega Moensa, ki se je med pripravami poškodoval. Presenetljivo malo je Švedov, ki veljajo povsod za favorite. Simbolična bj tudi reprezentanca Izraela. Finska bo na tej olimpiadi prvič nastopila brez metalcev kopja, čeprav so mnogo boljši kot marsikateri drugi. V Argentini so se hudo prepirali, ker so izključili iz reprezentance vse športnike, ki jih je svoj čas podpiral Peron. Kolesarji in veslači bodo zato ostali doma. Številno moštvo je poslala Francija, ki bo nastopala v vseh športih. Madžarska je poslala 106 atletov in kar 66 spremljevalcev. V moštvu je tudi Csermak. Iharos pa bo prisoten v Melbournu le kot radijski poročevalec. Zahodna in Vzhodna Nemčija nastopata z enotnim moštvom, ki šteje 169 atletov. Cehe pa niso vznemirile toliko finančne skrbi, ker je pri njih šport organiziran po sindikatih. Njihova najbolj znana predstavnika sta nedvomno Zatopek in Skobla. Jugoslovani so že odpotovali. Največ upanja na uspeh imajo vvaterpolisti, ki so se vadili v Bukarešti. Lahkoatleti so se pripravljali v Splitu. Tudi Italijani so precej močni in jih smatrajo za favorite v več športnih panogah. TAD KOTNIK 3E ODPEL SM03 NA. R8TNIK IN SE "PRIDNO ZALAGAL [ipinTTiMrVK l45vTPte|MI 5IW! EJ.KOT BI SLIKAL GLASOVE 12 NAURBTNIKA* KDO NEVI 3£ V N3EMH PEČENI PIJANCI VEf^ DAR NE GOVORRO...SARDINE TODI NE. PREISKATI GA MORAM. IK06AR NI!..IN VENDAR. rAtLOČ 3 SL^IM KLOBASAMI r? M-M-M TRAKOVI * S SIJALE«r KA* IMA TO OPRAVITI Z MO VREČO? P NO,V LEPI kAU SVA' V N3E5 NI NIKOGAR'. MOGOČE TUDI SAMA BI SE REDILA... r?m &LE3, GLES, TRDOWA TODI. PA KAR PR|---< PLAVALA STA SEM GOR ? HI-HI...NO, VIDETI 3>E(DA VA MA 3E TRDA PREDLA. 3£ PA TOD N30 .£5, KAKO "3E TEŽKA,ČEPRAV 3£ PRAZNA. HOOO-ROR1 RES* MO, POTEM PA KAR SPLEZA3TA U PREPADA, TODA NEPO MG3I VRVI, wrv*i /Sr i mm EKTSE ME ftOrEEkUtevA.tfe RES STA SE ODPRAVILA VSAK V SV030 SMER.TRDON3A 3E HODIL NEKA3 ČASA NAVZGOR. —«-«»—o- sšffiT AHA. ZDAJ SE 6P0&ČA TO 3E DOBER ZNAK. ZA OVINKOM SE NEKAi. SVETLIKA! HORRA, TAM 3E IZHOD! PRED m 3£ ZAH3AU.... GLOBOK t f PREPAD...':! ISKALA BOVA PREPAD.-VSAK POLOVICO. GOTOVO 3£ SE RAVA POT IZ N3EGA. ZVITORE PEC P03DE NA ONO STRAN, 3 AZ PREGLEDAL ____________ to: w »v* Bl PADALO PRISTAL PRAV NA HOTELSKI TERASI. OH, KAKO 3E MAS ČKEN.TODA NAZA* MORAM MORDA iE IMEL ZVITO-VEČ Maršalov dvojnik To je bilo edinkrat, ko sem videl Heywooda zmedenega, O zadevi nisva več spregovorila. Ko je preteklo še nekaj dni, sem se tako vživel v svojo vlogo, da sem v resnici jaz bil Montgomery. Včasih sem se zaveda1], da igram njegovo vlogo tudi, ko sem sam. Ko smo nekoč pristali z letalom, me je Hey wood vprašal: »Kako pa je z Vašimi živri?« Z enakim glasom kot Monty sem odrezavo vsekal: »Živci? Ne govorimo neumnosti, dragi Heywood!« Oprostite, general«, se je začel prav resno opravičevati. Po enem tednu sem se spet vrnil v Alžir. Zavedal sem se, da £em svojo nalogo rešil ne samo brez nezgod, ampak da bi je celo bolje ne mogel. Zvedel sem tudi, da ni nihče ob srečanjih z mano najmanj podvomil, da bi ne bil jaz general Montgomery, v pravi in resnični podobi. Zdaj je manjkalo le še malo dni do izkrcanja v Franciji. Moja naloga je bila dokončana. Ndkega dne sem se v avtu peljal na .poveljstvo generala Wilso-na. Tja sem šel z vso slavo, uniformo in spremstvom maršala. Po končanem raportu sem se preoblekel v svojo staro poročniško opravo. Palačo sem zapustil skozi stranski izhod, da me ni nihče niti opazil. Moja podobnost z generalom Montgomeryjem je tudi brez maršalske oprave povzročala resne skT'bi glavnemu stanu. I) d kil er se ne začne napad na Francijo, je še vedno nevarno, če sovražni vohuni odkrijejo mojo tajnost. Zalo sem se na višje povelje že drugi dan vkrcal na letalo, ki me je odpeljalo v Kairo. To je bilo edino večje mesto v bližini, kjer sem se lahko zgubil med množico, ne da bi z>apustil sledove. Tu sem tudi ostal do izkrcanja v Normandiji. Dolgo časa sem se spraševal, ali je moja težavna naloga dvoj-ništva prinesla kalklšno 'korist. Po vojni so mi povedali, da je pojav maršala Montgomeryja v Severni Afriki povzročil v nemškem glavnem stanu veliko zmedo. Rommelove oklepne divizije so ostale na afriškem 'bojišču; zato se je tem laže posrečil vdor v Francijo. Pozneje sem tudi zvedel, kalko tvegana je bila moja naloga in v kakšni stalni nevarnosti je bilo moje življenje. Ko je prišla v Berlin novica, da namerava Montgomery — jaz — pregledati Bližnji vzhod, je nemško vrhovno poveljstvo dalo ukaz, naj se generalovo letalo na poti sestreli. Takoij za tem je pri- TEDENSKI KOLEDARČEK 18. novembra, nedelja: Odon, Milko 19. novembra, ponedeljek, Elizabeta, Liza 20. novembra, torek: Edmund, Srečko 21. novembra, sreda: Darov. D. M., Marija 22. novembra, četrtek: Cecilija, Cilka 23. novembra, petek: Klemen L, Milivoj 24. novembra, sobota: Janez od Križa VALUTA TUJ DENAR Dne 14. novembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 635—639 23,25—23,90 71—77 150—157 1620—1645 147—148,50 20—21 147,75—148,75 730-740 5000—5200 RADIO TRST A Nedelja, 18. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 21.00 Puccini: »Gian-ni Schicchi«, opera v 1 dej. Ponedeljek, 19. novembra, ob: 19.15 Radijska un:-verza; 20.30 Zenski kvartet Večernica; 2100 Znanos in tehnika; 21.30 Slovenske balade. Torek, 20. novembra, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Diego Fabbri: »Zapeljivec«, drama v 3 dejanjih — igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 21. novembra, ob: 18.00 Koncert pianista Darka Lukiča; 18.30 Pisani balončki; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček. Četrtek, 22. novembra, ob: 12.55 Kmečki kvartet; 19.15 Sola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba — M. Jeras: Dunajske zgodbe — »Pekel na domačiji«; 22.15 Sibelius: Simfonija št. 5. Petek, 23. novembra, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 24. novembra, ob: 12.55 Domači odmevi — orkester S. Tamše; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Koncert pianista P. Sivica; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Slavne skladbe velikih mojstrov. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiše Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 313: Imam ženo in dva šoloobvezna otroka. Zaslužim 26.000 lir mesečno (brez družinskih doklad) in za stanovanje plačam najemnino. Ali sem dolžan, oziroma me lahko prisilijo, da plačujem družinski davek? Odgovor: Družinski davek, ki gre v izključno korist občinske uprave, mora plačati vsaka družina, ki ima več letnega dohodka kot znaša najnižja mera. Ta mera je za občino Gorica 270.000 lir (za Trst 335.000, za naše manjše občine pa 180.000 lir). Vi pravite, da imate mesečno 26.000 lir plače, torej imate letno 312.000 lir dohodkov samo od plače. K tem dohodkom pa morate prišteti tudi družinske dokla de in morebitne druge dohodke, razen božične nagrade in nadur. V vašem primeru znašajo družinske doklade 130.400 lir, to je za dva otroka po 4.342 lir in za ženo 3.016 lir mesečno. Če seštejemo oba zneska, dobimo 442.400 lir celokupnega dohodka. Za določitev podlage za družinski davek moramo od te vsote odbiti najnižjo mero — kot rečeno za Gorico 270.000 lir, tako da dobimo 172.400 lir. Od le vsote se nadalje odbije po 50.000 lir za vsako osebo v breme, v vašem primeru 150.000 lir za 3 osebe, tako da dobimo obdavčljivi dohodek 22.400 lir. Od tega zneska odbijejo občinske uprave nadaljnjih 30-40%. Ce bi pri vas odbili le 30%, znaša to 6.720 lir in za obdavčljivi dohodek za družinski davek bi ostalo v vašem primeru 15.780 lir. Davek pa znaša le gotov odstotek od obdavčljivega dohodka. Ta odstotek znaša za vse obdavčljive dohodke do 200.000 lir, torej tudi v vašem primeru, 2,40%. če napravite tozadevni račun, dobite znesek 378,64 lir, ki bi predstavljal čisti družinski davek, ki ga morate plačati. K temu znesku pa je potrebno dodati še odstotek izterievalnice davkov, tako da'se končn' davek mora sukati okoli 400 lir na leto oziroma na približno 67 lir vsaka dva meseca. Mogoče pa je, da ste obdavčen na višji podlagi. V tem primeru ste pa sam kriv. ker niste o pravem času napovedali svojih dohodkov. To je namreč potrebno storiti vsako leto v dobi med 5. in 20. septembrom. Vprašanje št. 314: Prosim vas, da javite v vašem listu letošnje cene za mlada drevesa in trte. Kje bi jih naročil? Odgovor: Cene veljajo za enoletna drevesca in trte, in sicer za posamezne kose. Za večje količine so cene nižje. Cene pa veljajo franko drevesnica oziroma trtnica in je torej potrebno prišteti še strošek za ovojnino in prevoz. Breskve stanejo 220-240 lir, češnje 180, hruške na divjaku 220, hruške na kutini 180, jablane 180, češplje in slive 190, marelice 180, kaki 200, namizne sorte trt 50-60, sorte za vino 45-50, ameriški korenjaki (podlaga za cepljenje) 15 do 20 lir. Drugo sadno drevje se pri nas itak ne izplača. Kje bi jih naročil? Brezplačne reklame nočemo delati nikomur, posebno ko ni .težko iztakniti naslovov velikih drevesnic. Obrnete pa se lahko na vsako trgovino s semeni, ki vam bo željeno naročila. Vprašanje št. 315: Čital sem, da so ponudili Ame-rikanci za dirkača »Ribot-a« nad eno milijardo lir, a da ga gospodar ni hotel dati. In vendar ga je go- spodar umaknil iz dirk. Kako se mu bo ta konj izplačal, če pa ne bo več dirkal za nagrade? Odgovor: Gospodarji bodo uporabljali dotičnega žrebca (Ribot) za rejo in vsaka skočnina stane več kot milijon lir. Baje so skočnine že zagotovljene za obe prihodnji leti. OBREKOVANJE Pretekli teden je naše uredništvo prejelo poročilo o manifestaciji tržaškega slovenskega dijaštva za Madžarsko. Poudarek je bil na zadnjem odstavku, ki je vseboval oster napad na ravnatelja Slov. trgovske akademije dr. Turino. Ker smo bili mnenja, da poročilo ni točno, ga nismo priobčili. Pozneje smo res ugotovili, da je bilo lažno. Zato pa je poročile priobčil Katoliški glas in s tem vrgel blato na ravnatelja slovenske šole; na isti strani je očital list Primorskemu dnevniku, da netočno poroča o neki dijaški manifestaciji. Uredniki so bili očitno mnenja, da je vse dopuščeno, tudi ubijali čast bližnjega, le da to delaš na »katoliški podlagi«. SLOVENSKI ODER PRIREDI V PONEDELJEK 26. NOVEMBRA, OB 20.30 V AVDITORIJU Večer belih vrtnic veseloigro Janeza Prepeluha Vabimo vse S'ovence da se udeleže prireditve SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V SOBOTO, 17. NOVEMBRA, OB 20.30 NA KONTOVELU RADE PREGARC ra V NEDELJO, 18. NOVEMBRA, OB 16. in 20. URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI GOGOLJ Ženitev V TOREK, 20. NOVEMBRA, OB 20.30 V KINODVORANI V SKEDNJU RADE PREGARC Šagra apel tajnim nemškim agentom nov ukaz, naj Montyja ubijejo v Španiji ali Afriki. Še bolj vroče je postalo, ko so Nemci sklenili, da se je treba natančno prepričati, če sem jaz v resnici Montgomerv. Končno jih je moje do pičice natančno izvedeno dvojmištvo le preverilo in prevaralo*. Zdaj mi je pa nehote Hitler sam rešil življenje, kajti pri mojem potikanju sem ter -tja hi me nemški izvežhani agenti z lahkoto ustrelili. Hitler je namreč ukazal, da se na noben način ne sme spraviti s sveta maršal Momty, dokler se ne bo natančno dognalo, na kateri točki obale se nameravajo zavezoiki izkrcati. Tega pa Neimci niso* nikoli odkrili. Ko so se zavezniške vojske izkrcale v Normandiji, sem se z letalom vračal na Angleško. Bil sem pač eden izmed nepoznanih nižjih častnikov. Spotoma smo se ustavili v Gibraltarju. Na -letališču smo čakali, da nas prepeljejo prenočit v hotele. Med čakanjem so se vSi moji tovariši sopotniki, po večini pripadniki vojnih edi-nlic, zbrali v baru kraj letališča. Tudi jaz sem vstopil in se naslonil na visoko mizo. Tedaj sem zaslišal rezek glas v angleščini s tujim poudarkom: »S čim Vam smem postreči, gospoda?« Dvignil sem oči in ugledal moža srednijb let, s sivimi lasimi, gostimi obrvmi in predirnim pogledom. Moj sosed, pomorski častnik, ki je zaslišal natakarjev tuji na- glas, ga je potrepljal po rami: »Ste precej daleč od svojega doma, kajneda?« »E, bo precej milj«, je odvrnil nagovorjene*-. »Sem Norvežan.« Nekaj se mi je posvetilo v možganih, ko sem zaslišal te besede. Ne vem čemu, kar mrzlo- me je spreletelo in sem se obrnil ter hitro odšel skozi vrata. Na pragu sem se ozill samo za stotinko sekunde. Brž sem spoznal tistega Norvežana tajnega vohuna nemške mreže. Bil je pirav tisti, ki mi je dal takrat, Iko sem na istem letališču igral Montgomeryja, toliko- opraviti, da sem mu obesil napačno krmo, ko sem z guvernerjem tako na glas govoril o skrivnih načrtih zavezniških vojnih stanov. Bo-g znaj, če bi mi prijazno odgovoril na vprašanje, ali je nemško poveljstvo kaj ukrenilo proti »načrtu 303.« Tako se končajo zgodbe angleškega igralca in poročnika M. E. Cliftona Jamesa. S svojo uspelo igro da je posnemal videz in vse 'kretnje maršala Montgomerjja, je povzročil, da je nemško vrhovno poveljstvo dosti čet vzelo- iz postojank v Normandiji in jih razpostavilo bolj na jugu, kjer napada sploh ni bilo. Tisočem zavezniških vojakom je igralec rešil življenje in je z nedolžno- mimiko več pripomogel k zmagi nad Nemci kot na stotine dru-gih agentov. Kje se James Olifton danes nahaja, bouno pa morda zvedeli pozneje. K O N E C