Novo mesto, 2. septembra 1955 Stev. 35 Let« I Lastniki tn izdajatelji. Okrajni odbon SZ&L Črnomelj, KofieTjt Id Novo mesto. - Izhaja vsak petek - Lrejuje uredniSki odbor. — Odgovorni urednik Tone Gosnik. - Tiskij Tiskarna >Sloveo-»kegn poročevalca« t Ljubljani, predstavDik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva iD*uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu M6-H-T-24 - Letna nnr^Jninn »nava 4S>Wrlin polletna 240 din Pciflttnn i?p din in te plačljiva vnaprej. — Za tnozemst vo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. CENA 10 DIN Doleni U lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto PRED PRAZNIKOM belokranjskem ..LITOSTROJA" Mračni, neprijazni, zatohli In dvakrat premajhni prostori, V katerih je delalo enkrat več ljudi kakor bi jih smelo — to je prejšnja delavnica Belokranjske železolivarne v Črnomlju. 64 metrov dolga, 15 metrov široka in kakor tri-nadstropna hiša visoka dvorana, vsa v steklenih stenah nost začela pomagati nerazvitim področjem, so v Beli krajini dejali: »Razširimo to, kar že Imamo — povečajmo tudi železo-livarno: ljudi imamo, surovine lahko dobimo, železne litine pa potrebujemo v državi iz leta v leto več!« Predložili so proračune, na- Veselje belokranjskih livarjev je nepopisno: zastarele, nesodobne in varnostno pomanjkljive naprave v stari delavnici so zamenjali z novo tovarno z moderno opremo. Na sliki: pogled v montažni oddelek prejšnje livarne. — pa je nova livarna, ponos dolenjskih podjetij, ki jo bodo v kratkem slavnostno izročili svojemu namenu kot prvi kompletni objekt, zgrajen iz republiške pomoči nerazvitim okrajem. »Oblikovalna površina je bila z ozirom na odlitke za lOO'/n preobremenjena, tako da 6e je delo vršilo ob neznosnih delovnih pogojih brez ustrezne črte — pomoč je prišla. Ni bila vržena vstran, zalegla je izdatno: iz nekdanje obrtniške delavnice in sorazmerno skromne železolivarne se je podjetje preselilo v tovarno, ki je, mimogrede povedano, eno najlepših industrijskih podjetij na Dolenjskem. Medtem ko so prejšnja leta odlili na leto po 200 do 250 ton litine, bo proizvodnja že letos »Se več bi prodali, pa ne zmoremo ustreči vsem naročilom!« pravi direktor livarne Posebno za sanitarno litino je veliko povpraševanja: podstavkov za umivalnike ni nikoli dovolj. Vsako novo stanovanje potrebuje izdelke železolivarne. Oprema za kanalizacijo, kanalske mreže, pokrovi za jame, omrežje za cestne prekope, okrogle cestne kape. odtočne rešetke s sifoni, cestni peskolovci, vse to proizvaja Belokranjska železolivar-na. »Kotel za kuhanje krme bi rad!« pravi kmet v zadružni trgovini. Od kod se ga dobili? Iz Črnomlja! Gnojnični razpr-šilnikd, plužna peresa, vretena za grozdne stiskalnice z maticami in podložki, čevljarski trinožci, zavorne kladice, stojala za vrtne klopi, kovaške ješe in podobni predmeti — vse to izdeluje za kmetijstvo in za široko potrošnjo livarna v Črnomlju. Poleg teh izdelkov pa vliva tudi strojne odlitke po željah naročnikov. Prihodnje leto bo proizvodnja v livarni sedemkrat večja kakor je bila leta 1954. S približno 180 milijoni dinarjev investicij bo gotovo vse tisto, čemur pravijo zdaj v livarni »prva faza«. Nekaj denarja še manjka za tehnično opremo. V jeseni bodo dobili električno dvigalo. Prihodnje leto pa bi morali železolivarno končno opremiti z vso predvideno mehanizacijo. Potem bo lahko dajala visoko proizvodnjo, ki je predvidena: 2800 ton litine na leto. Od približno še 60 milijonov din investicij je od- PODLAGA DOLENJSKE KOVINSKE INDUSTRIJE Soseda železolivarne je sedanja tovarna učil. Le-ta se je že odrekla delu dosedanjega lesnega obrata na račun kovinskega. Potrebe in računi kažejo, da je pametneje, če gredo skupno z železolivarno na kovinski obrat, ki bi izdeloval različne kmetijske stroje. V kratkem času bi obe podjetji lahko postali podlaga dolenjske kovinske industrije, saj bi to, kar bo odlila železo- Izvoljent so sveti In komisije občinskega odbora v Kočevju 23. avgusta je bila druga seja norega odbora občine Kočevje. Navzoči so betli vsi odborniki, dosedanje občine in na novo priključenih občin. Predsedniik sveca za sploJno upravo je Janko Pezdirc, za gospodarstvo ing. Dušan Haler, za komunalne in stanovanjske zadeve Franc Pahulje, za šolstvo prof. Janko Kovačii, za kulturo in prosv.eto Marjan Savimrk, za zdravstvo Ignac Kamseh, za socialno skrbsvo Anton S&iir-e in za delovna razmerja Jul'ij Picmic. Za direktorja hotela Pugled so imenovaili Antona Šumca. Podjetja v Kočevju vplačala posojilo za HC Vuhred Po poda-tkih Narodne banke v Kočevju so podjetja v glavnem ie vpisala zneske posojila, za katere so se obvezala na skupnem sestanku, ki ga je sklicalo Tajništvo za gospodarstvo pri OLO. C. M. Se nekaj dni In spet se bodo odprla vrata šol. Velik dogodek bo to, zlasti za najmlajše, ki b odo prvič stopili čez šolski prag, hkrati pa takorekoč tudi na svo jo življenjsko pot, ki jih bo od prvega poznavanja pisane in tiskane besede popeljala v izobrazbo, v svet znanja in omike. Njim, tem našim najmlajšim, želimo lepe, vesele in rodovitne ure za šolsko klopjo. Naj pridno zajemajo prvo učenost, v veselje staršem in vzgojiteljem, sebi pa v korist in ponos, da bodo neko 5 kot zreli ljudje delavni, izobraženi in napredni člani nove družbe in svoje socialistične domovine Maketa 2ELEZOLI VARNE v Črnomlju higiensko-tehnične zaščite zaposlenega osebja...« Tako stoji v odločbi republiške rudarsko-metalurške inšpekcije, ko je je bilo delo v nekdanji delavnici ustavljeno. Lani februarja je bila sklenjena pogodba o gradnji nove železolivarne, v septembru 1954 so začeli kopati temelje in letos spomladi jo je novomeški PIONIR dogradil. Dne 20. maja so začeli v novi livarni poizkusno obratovati. Kdo bi popihal veselje delavcev in nameščencev, ki so dobesedno na novo zadihali v prostorni, svetli in razsežni^ dvorani! »Tu je užitek delati!"! pravijo livarji, topilci, čistilci, ključavničarji in vsi ostali, ki 6o se preselili v novo tovarno. Sprehod skozi livarsko delavnico, jedramo. topilnico, čistilnico, remontno in montažno delavnico te o tem hitro prepriča: na vseh obrazih opaziš zadovoljstvo, vsi hitijo pri delu, pridni so ko mravlje — le da je njihovo mravljišče ena sama dvorana svetlobe In veselih ljudi. Stari obrat, v katerem so delali vsa predvojna in medvojna dela (v slednjih tudi za partizane razno posodo, žlice in podobno iz ostankov zrušenih letal), se po osvoboditvi ni in ni mogel razširiti, čeprav so bile potrebe po sivi litini čedalje večje. Zdaj bodo porabili nekdanjo delavnico za garažo, modelno mizarsko delavnico tn deloma tudi za skladišče OD OBRTNIŠKE DELAVNICE DO TOVARNE »Dajte nam tovarne! Velike tOvarhtU Tako smo včasih in slišali, ko smo govorili o dvigu naših kraiov in gospodarski krepitvi. Ko je pred leti socialistična skup- narasla na 700 ton trgovske in sanitarne litine, prihodnje leto pa bodo odlili že 1400 ton trgovske in 400 ton strojne litine. »Za vse, kar odlijemo, imamo sklenjene pogodbe z veletrgovinami v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Zagrebu in drugje,« pravi direktor železolivarne tovariš Lakner. -Trgovske litine — med to štejejo vse vrste železnih šte-dilniških plošč, rešetke, pečna vratca, dimniška in kurilna vratca, gašperčke in podstrv-ke za knpnlne peči — prodajo toliko, kolikor je morejo izdelati. visna proizvodnja tisočev ton sive litine, ki je za naše gospodarstvo neobhodno potrebna. Tako so se mučili v stari delavnici pri kaluparjenju livarna, lahko opremila tovarna strojev z lesom in ostalimi potrebščinami. Zato ima-t . sedanji tovarni že več skupnih načrtov: za oba objekta — v tovarni učil grade zdaj veliko industrijsko dvorano — bo skupen energetski vir: transformatorska postaja, skupne ogrevalne naprave in kompresorska postaja. Se ta mesoc nameravajo železolivarno ^nvesno izročiti svojimi) liiSJčnu. Dtlovno' zmago proslavljajo zdaj, ko v tovarni že dve delovni izmeni vlivata železo. In če govorijo delavci s ponosom o »belokranjskem Litostroju«, so lahko na novo delovno zmago Dolenjske zares ponosni. Znatno povečana proizvodnja v črnomaljski livarni bo izdatno dvignila narodni dohodek Dolenjske, izdelki Belokranjske železolivarne pa bodo govorili o naporih in prizadevanjih naše pokrajine, da se izkoplje iz dosedanje nerazvitosti. Tg. Zadnja ceja OLO Novo Enaindvajseta redna seja obeh zborov OLO Novo mesto 27. avgusta je bila hkrati tudi zadnja seja dosedanjega odbora. Na tej seji je predsednik OLO Viktor Zupančič poročal o desetletnem gospodarskem razvoju dosedanjega novomeškega okraja. Podatke iz tega zanimivega poročila, podprtega s številkami, bomo objavili v prihodnji številki našega lista. V drugi točki dnevnega reda je OLO potrdil zaključni račun okraja za leto 1954. Dohodki in izdatki so bili za okoli 27 milijonov večji, kot je bilo predvideno v proračunu. Finančno poslovanje okraja je bilo zkkjju-'vno s prebitkom 1.2?4.79.> diu. kar priča o vestnem finančnem poslovanju. V prvem polletju milijon in pol turistov V prvi polovici letošnjega"- leta je obiskalo naša turistična središča in letovišča nad 1,400.000 domačih in tujih turistov. Največ teh je bilo iz Zapadne Nemčije, največ inozemskih turistov pa je obiskalo letovišča Hrvatskega Primorja in Dubrovnik. Dolenjska potrebuje administrativno šolo Pomanjkanje sposobnega administrativnega kadra — strojepiscev, stenografov. daktilo-stenografov, uslužbencev v ekonomatlh, vložiščih, pisarniških moči in nižjih referen- PRIDITE NA PROSLAVO XII. BRIGADE V MOKRONOG 3. Jn 4. septembra letos bo v Mokronogu velika proslffva ob obletnici ustanovitve XII. bri nade. Proslava XII. brigade v Mokru nogu bo največje partizansko slavje v novomeškem okraju Ob tej priliki se bodo zbrali v partizanskem Mokronogu vsi Vreme ZA CA8 OD 1. OO 12. SEPT. Prevladovalo bo lepo vreme' v omenjenem razdobju se pričakuje 8 do 9 suhih dni. Padavine »e prLčakujejo v roku med t, ln 2. IX. (le krajevne •z. kratkotrajne) nato med 7. in I. IX. in okoli 12. IX., ko ko obenetm močna ohladitev. V KOČEVJU BO RAZSTAVA HIGIENSKO-TEHNIČNE ZAŠČITE Zavod za proučevanje dela ln varnosti pri delu bo prirrdil v času od 10. do 18. septembra v Kočevju republiško razstavo hl-giensko-tehnične zaščite dela. Omenjena razstava bo zelo po membhega iti poučnega »načaju Zaradi pomanjkljivosti in neznanja prihu ;a fte na »umnih področjih dela do nezgod, bolezni in podobno, To razstavo naj bi obiskal vsak naš delovni človek, kjer bo videl marsikaj koristnega, kar mu bo koristilo pri njegovem vsakdanjem delu. Letalske zveze z Italijo V Beogradu so bili prejšnj teden končani razgovori o zrač-mtn prometu med Jugoslavijo in Italijo. Predvidevajo, da bosta kmalu uvedeni letals-ki progi ln sic^r turistična zračnu proga Deograd--Rim ln rednroga Beograd—Zagreb—Benetke—MLiiano. preživeli bore! te brigade, z njimi pa bodo prišli ta dan tudi borci ostalih brigad in partizan skih edinic, člani množičnih organizacij in drugi, da skupno proslave pomembno obletnico. Samo iz okraja Trbovlje Je prijavilo svojo udeležbo na proslavi v Mokronogu nad 1100 ju di brez borcev te brigade, katerih je v tem okraju veliko Število. Iz Novega mesta se bo udeležilo prodave po zbranih podatkih po kolektivih najmanj 800 ljudi, veliko pa Je najavljenih tudi iz drugih krajev. Spored proslave v Mokronogu bo v glavnem takle: V soboto 3. septembra zvečer bo velik kulturni nastop, pri katerem bosta sodelovala tudi godba ljudske milice tz Ljubljane in Invalidski pevski zbor Zc samo Imeni teh dveh nastopajočih skupin jamčita v.sem udeležencem kulturne prireditve lep umetniški užitek. Iz okraja Trbovle bosta prišli dve godbi; hraslniška godba In trboveljska, prispela pa bo prav tako posebna kulturna skupina, ki bo v umetniški besedi in obliki prikazala borbeno pot XII. brigade. V nedeljo 4. septembra dopoldne bo ob 10. uri zbor brigade na trgu, ob 11. uri pa odkrit J« spominske plošče na hiši. kjer Je bila ustanovljena brigada. Pridite na proslavo v čim večjem številu. Borci XII. brigad« In prlrrditeljl vas vabijo prijatni Mokronovčanl pa prav tako. tov, uslužbencev v raznih tajništvih itd. — ćutimo že vsa povojna leta v vseh dolenjskih krajih. Ko je bila pred petimi leti ukinjena Ekonomska srednja šola v Novem mestu, so ostali dolenjski okraji brez prepotrebne strokovne šole, ki bi usposabljala in dajala kader za gospodarska podjetja, ustanove in administrativno-upravno službo. Iz ljubljanske dvorazredne administrativne šole, ki zaradi velikega navala mladine ni mogla sprejeti vseh, ki so si take izobrazbe želeli, smo dobili na Dolenjsko le malo administrativnih kadrov. Izguba domače strokovne šole jc naše kraje prizadela tembolj, ker velik odstotek ženske mladine zaradi socialnih razmer nima priložnosti za štiriletni študij na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Cc upoštevamo, da je sprejem v ljubljansko administrativno šolo omejen, da pa so potrebe po sposobnih administrativnih uslužbencih »:v-dalje večje, potem je ustano vitev dvoletne administrativne šole na Dolenjskem utemeljena Iz gospodarskih, političnih in socialnih ozirov. Zgolj potreba po sposobnih administrativnih kadrih v gospodarstvu In upravi je nrl-vcdla Trgovinsko zbornico za okraj Novo mesto do predloga, ki ga jc pretekli teden oddala Svetu za šolstvo pri OLO: da hi tako šolo ustanovili še letos v Novem mestu. Razvoj gospodarskih podjetij, okspeill-tivnost. storilnost dela v ustanovah in upravah, odborih ljudske oblasti in ostalih forumih terja vedno nujnejc strokovno izšolan kader, ki ho spodoben opravljati dela hitro, kvalitetno in strokovno. Medtem ko so absolventi nižjih srednjih šol za taka pisarniška dela neizučeni in brez prave podlage za strokovno znanje strojepisja, stenografije in podobne, pa absolventi Ekonomske srednje šole spet ne prihajajo vpoštev za take službe, ker opravljajo v gospodarskih in upravnih službah delo srednje kvalificiranega kadra. Vrsto let pa bomo še nujno potrebovali predvsem sposobne administrativ, uslužbence, kakršne bi našim podjetjem, ustanovam in uradom lahko dajala dvoletna administrativna šola. Za ustanovitev take šole v Nov ;m mestu govore tudi mi- Tudi za to zadnjo sejo se je nabralo dokaj tekočih zadev. Delno je bil spremenjen družbeni načrt "s tem, da se je Kolodvorski restavraciji odobrilo zvišanje deleža za plačni skii.d od 12 na 13 odstotkov, kmetijski zadrugi Srnine 1 pri Novem mestu pa od 3.2 na 4 odstotke. Prav tako je bil zvišan odstotek v liti namen obrtno-prodajni zadrugi v Trebnjem. Sprejeta je bila nova sistematizacija delovnih mest pri Reševalni postaji. Za upravnika posestva Klevevž je bil imenovan Martin Kranjc. Nadalje je OLO potrdil likvidacijo občinskega podjetja Remont v Skocjanu, čevljarskega podjetja v Skocjanu in Mehanične delavnice v Trebnjem. Namesto te delavnice bo Agro-servis iz Novega mesta odpri v Trebnjem svojo podružnico, prav tako je namesto slabo po-sl u joče ga čevljarskega podjetja v Skocjanu Industrija čevljev iz Novega mesta odprla svojo podružnico, ki lepo uspeva. Za-ga in mlin, ki sta začasno pod upravo državnega posestva Dob, se dodelita občinskemu ljudskemu odboru Mirna. Čevljarskemu podjetju Bor v Dol. Toplicah je odobren nakup hleva, ki ga bo podjetje preuredilo v delavnico in tako povečalo proizvodnjo. Odborniki so tudi poslušali izčrpno poročilo posebne komisije o slanju na državnem posestvu Zalog. OLO je prevzel jamstvo za povečan obratni kredit posestvu Dob in posestvu OZZ Trška gora. Na koncu so izvolili nekaj članov za šolske odbore pri učiteljišču, Glasbeni soli, gimnaziji, vajenski šoli v Novem mestu in Šentjerneju in pri Soli učencev v trgovini. Ostale člane šolskih odborov bodo izvolile posamezne organizacije in združenja ter dijaki oziroma učenci teh šol. S to sejo je dosedanji OLO Novo mesto končal svoje delo. Doba, v kateri je delal, je bila najbolj razgibana doba po vojni. Čeprav posamezni odbornik morda ni opravil vsega, kar je bil kot ljudski odbornik dolžan, je vendar OLO kot celota vztrajno in uspešno reševal gospodarske naloge okraja ter dajal gospodarskemu razvoju pravo smer. To mu je bilo omogočeno ob vestnem delu okrajnega ad-mmistratifnoga. »parata, brez katerega bi. bilo dostikrat prizadevanje ljudskega odbora brezuspešno. Predsednik Viktor Zupančič je ob koncu seje izrekel priznanje uslužbencem okraja za njihovo požrtvovalno delo v tem času. V imenu odbornikov se je dosedanjemu predsedniku zahvalil za vso požrtvovalnost in uspešno vodenje okraja Janko KasteHc in potidi-ril, da so prav pri predsedniku vikt~-'u Tvebtt^fcfin tnko r>fl. borniki kot uslužbenci vedno dobili potrebno pomoč in nasvete, ki so jim olajševali delo. Naši strokr*vnsla! kar tri govedi. Na razstavo bodo poslali po več glav živine tudi: Ivane Ivan )jz Velik Lašč. ena izmed njegovih krav daje 4.7001 mleka Stritar iz Lašč, Krizman iz Strug itd. Septembra pa bodo večje iivi-norojske razstave tudi T Dobrem polju, Ribnici in morda še drugod. »Ker nisem mogel dobiti ita- novanja, sem mislil pobegniti čez mejo,« je naivno utemeljil svoj poizkus pobega preko državne meje 27-Jetni avtomeha-nik Milan Srnic iz Malega Cerovca pri Fodgradu. 6. avgusta letos so ga namreč ujeli blizu avstrijske meje granlčarjl ln ga izročili civilnim oblastem. Mlad je Je Simc po letih, pa ima že zelo pisano preteklost. Komaj 16-leten se je septembra 1943 pridružil raje domobrancem kot partizanom ln ostal v vrstah belih izdajalcev v«e do osvoboditve. Splošna amnestija po osvoboditvi ga je oprostila kazni za sodelovanje v izdajalskih vrstah. 2e leta 1947 si je najbri zaželel osebnih stikov s pobeglimi belo-gardističnimi komandanti in Je na skrivaj pobegnil čez mejo v Avstrijo, Tam se je v resnici sestal z raznimi znanci i« domobranskih vrat, med drugim tudi s s*ojim komandantom vojnim zločincem Jo-ža>tom Jakošem in podobnimi. Nttkaj Čase se je potikal po taborišču, potem pa se Je zaposlil- Ob neki priliki je sodeloval pri tatvini radio aparata iz osebnega avtomobila, za kar so ga avstrijske oblasti obsodile na 10 mesecev zapora. Po prestani kazni so ga januarja 1992 avstrijski organi Izročili naJim oblastem. V domovini je spet užival polno svobodo, to pa Je kaj hitro Izkoristil za nepoštena 'j"ianja. 2e junija istega let« je ukradel konja, z goljufijo tzposloval n« KLO Podgrad živinski potni list in konj« prodal. Za to drzno dejanje Je bil obsojen na tri leta strogega zapora. Tftga je prestal letos 6. julija. Ze 13. avgust« le zopet stal pred sodniki zaradi poskusa pobega preko državne moje. Med tem časom pa je z;-*-»i.šil še eno kaznivo dejanje, Kmalu po prihodu l't zapora je sel v Metliko na obisk k »so^plnu« iz zaporov. Tega Je oo slovesu »osvobodil« kc^esa, ki si ga je menda samo izposodil, da bi laže prišel v Novo mesto, sicer pa J« »zatrdno vedel, da ga bo lastnik dobil nazaj«. Z& to dejanje še čaka sodbe. N« okrajnem sodišču v Novem mestu je 13. avgusta zatrjeval, da «ploh ni mislil na pobeg čez mejo, saj dobro ve, kako je tam. Baje je iskal delo v Ljubljani ln to bi lahko dobil pri več podjetjih, toda za-mat da je iskal stanovanje, tega nI mogel dobiti nikjer Zaradi tega da se Jc odločil za ilegalni prerod v Avstrijo, kar pa so mu preprečili obmejni organi. Na sodišču Že dolgo ne verjamejo t«klm pripovedkam kot tudi ne njegovemu zgovornemu dokazovanju, kako dobro bi vplivala nanj pogojna kazen, ker se v bodoče res misli posvetiti poštenemu delu ln je kar vesel, da so ga prijeli pred prekoračenjem državne meje. Navzlic takim njegovim zagotovilom, ki niso bila prva. Je bil obsojen zarndl po*zkus;i preknra/enja drž. meje brez dovoljenja na 18 mesecev zapor«. Za tatvino kolesa ga bo sodilo okraj, sodeče v Metliki, "polarstva. maljskeg* okraja (3500 ljudi) je razstavo obiskalo organizirano. Vseh dbjskovalcev j« p* bilo 5360. Namen razstave }e M, da prikaže jedanje stanje HTZ v naii industriji in obrti, hkrati pa da opozori na uporabo osebnih zaščitnih sredstev domače proizvodnje in tudi uvoženih. Ni bila namenjena le gos-podatrskemu in tehničnemu vodstvu v industriji, ampak vsem proizvajalcem v raznih panogah družbene dejavnosfii, zlasti pa mladim ljudem, ki še nimajo potrebnih skušenj v naši proizvodnji. Zato ni prav, da nekatera vodstva manjših kolektivov t Novem mestu (Keramika, Agroservis) ntao omogočila svojim delavcem skupnega ogleda razsra-ve. Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali razstavljeno gradivo o pogostih obratnih nezgodah in nesrečah, o številu bolnikih dmi, kjiprtidejo na eno nesrečo, o vzrokih in virih nesreč Ln obolenj, kot posledici neupoštevanja varnostnih naprav in zaščitnih sredstev ter pomanjkljivega strokovnega znanja delavcev in strokovnega osebja. Grafikoni! so v številkah pokazali izgubljeni delovni Čas zaradi nesreč in veliko gospodarsko škodo, ki iz tega nastane. Toda posledice nezgod niso 6amo gospodarskega pomena, hude so tudi psihološke posledice, kH jih nezgoda pusta ponesrečenemu delavcu. Gospodarske otrganizaciije in kolektivi so si na razstavi ogledali tudi ;poučne filme o varnostnih napravah. Ti filmi so bili: Splošni pravilnik HTZ. Novi delavec v tovarni ogleduje stroje, Splošna elektrika, Prva in poznejša sečnja lesa, Cirkularna žaga, Tračna žaga, Nesreče v rudnikih, Zidarski oder in Čuvaj svoje oči. Uspeh te pomembne razstave bo prav gotovo viden tudi v naših tovarnah in obratih, ki bodo bolj kot doslej skrbeli za varnost pri delu in za opremo z zaščitnimi sredstvi, pa todi sleherni delavec, ki je obiskal razstavo, se bo zavedal, da mora tudi sam skrbeti za varnost pri delo in se čuvati, kaiti (previdnost je najboljše zabitno sredstvo. Rudi Hrovatin zastopani v tem tako imeno- vse te predloge in načrte vanem ožjem odboru za raz- lahko z malo dobre volje orožitev? Glede načela post op- vskladill in sestavili ustrezen nega zmanjšanja tako imeno- ter praktičen splošen načrt, vanega klasičnega ln glede po- Pač pa gre za pripravljenost polne prepovedi ter uničenja držav, da v resnici store skup- jedrskega orožja v drugem ne korake v smeri razorožitve, obdobju razorožitve so se že Ni nujno, da bi bili ti ko- sporazumeli. Dejansko so spre- raki velikopotezni. Ni nujno, jeli tudi sklep o tem, koliko da bi hoteli kar čez noč uni- vojakov bi smele imeti posa- čiti atomske in vodikove bom- mezne države pod orožjem, be ter zmanjšati število to- Ker so že sprejeli v načelu prepoved uporabe jedrskega orožja, razen v primeru, če bi šlo za obrambo pred agresijo, potem nam postaja jasno, da ne bo moč dolgo zavirati prepovedi poskusov s tem strahovitim orožjem in da se bodo morali kmalu sporazumeti tudi o tem. Katera vprašanja so ostala torej še odprta? Predvsem gre za nadzorstvo nad razorožit - pov in bombnikov na minimum, ker bi to ne bilo realno. Za začetek bi zadostovali skromni ukrepi, katerih posledice pa bi bile daljnosežne. Razumljivo je, da velja to predvsem za velesile, ki imajo največ orožja v svojih skladiščih in največ vojakov pod svojimi zastavami. Spričo dejstva, da se mednarodni položaj v zadnjem času zlagoma, a nenehno zboli* vljo, za takšen sistem, ki bi šuje v smislu zmanjšanja na- zagotovil kar največjo var- petosti, na ključnih točkah nost pred nenadnim napadom tako imenovane hladne vojne, kogarkoli in s katerekoli stra- ki je zaostrevala odnose med ni. V zvezi s tem je bilo spro- državami v preteklih letih, ženih že več predlogov, na lahko tudi sedanje zasedanje primer sovjetski predlog o ožjega odbora za razorožitev »alarmnem sistemu« na važ- v New Yorku presojamo z nih prometnih križiščih in po upanjem, da se delegati, ki pristaniščih in Eisenhowerjcv bodo razpravljali o tako pe- načrt o nadzorovanju iz letal, rečem vprašanju, ki je silno pri čemer bi sovjetska letala pomembno za vzpostavitev trd- Ietala nad ameriškim ozem- nega miru na svetu, ne bodo Ijem in nadzorovala ondotne razšli, ne da bi storili vsaj vojaške naprave, ameriška pa nekatere stvarne ukrepe v bi Isto počenjala nad sovjet- smislu zmanjšanja oboroše- skim ozemljem. vanja, bremena, ki teži ves Razen tega Je na ženevski svet in ki brani, da bi nape- konferenci francoski ministr- tost v mednarodnih odnosih ski predsednik Faure sprožil še bolj popustila. V TEM TEDNU NABIRAMO Cvet bele deteljice 140 din, rmana 50 din, jesenske rese 90 din. List volčje češnje (beladone) 150 din, oreha 40 din, borovnice 70 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Rastlino hribske rese 260 din, urhovke 60 din, rmana 30 din, jetičnika 100 din, njivske mačehe 120 din, jeternika 180 din, kopltnika 70 din, smeti ike 100 din, gladišnika 40 din, materin« dušice 30 din. Korenine gladeža 65 din, srčne moči 160, din, bele čmerike 100 din, baldrijane 260 din, trotaen-tice 120 din, biberneliee 220 din, malega divjega janeža 300 din, volčje češnje (beladone) 120 din. Lubje krhlike 60 din, češmina od palic 65 din. Bibernelica in mali divji Janež cveteta belo, pri nabiranju pazite, da ne bi nabirali napačnih korenin, ki so po listiJh zelo podobni. Taborjenje predvojaške mladine v Žapužah Za strokovno-vojaško in vse- I Razen stražarjev in dežurnega splošno izobrazbo predvojaške so vsi mladinci s pesmijo vsa- mladin« v območju okraja Novo mesto smo le dobili prav primerne prostore. V prijetnem in zdravem kraju poleg Mirne je OLO Novo mesto odkupil od bivšega lastnika nekdanji gradič Zapuže z gospodarskimi poslopji in nekaj hektari zemlje. Ta zamisel in ukrep OLO »ta prav premišljena in iz ekonomskega ter vzgojnega gledišča zelo praktična. V teh objektih «o ž« urejeni stanovanjski prostori za 280 mladincev, prostori *a komandni ln vzgojni kader, za akladi-Šča, kuhinjo Itd. Ureditev prostorov je danes še bolj skromna, vendar ae bo to postopoma Izboljševalo. ^ Od 1. Julija do 15. avgusta letošnjega leta je tu taborilo v treh Izmenah 750 mladincev lz 13 obftln okraja Novo mesto. V ostalih občinah pa Ima predvojaške mladina letos še vojaško vzgojo dvakrat tedensko aH pa na 14-dn«vnlh zborovanjih v občinskih centrih. Komandni in vzgojni kader sta ugotovila, da so se mladinci na l»-dnevnem taborjenju v Zapušah mnogo več naučili kot on! na vajah v domaČem kraju In na zborovanjih v občinskih centrih, od koder odhajajo vsak dan po končanem programu domov. Mladinci so bil! na taborjenju tudi mnogo bolj disciplinirani, razen nekaterih Izjem ob prihodu v taborišče. Kakšno je bilo življenje tn kakšen je bil program dela na tem taborjenju? Ob prihodu v taborišče so b!H vsi mladinci zdravniško pregledani. Zaradi bolezni m drugih telesnih poSkodb je bilo pri vsaki lamenl nekaj mladincev odpuščrnih domov, ostali pa so takoj dobili kape, pušk#, opa-iar« In nekaj drugega orodja, ki ga aujno potrebujejo pri učenju, Mladinci ga stražarskih mestih so takoj pMtazali, da se zavedajo pravega vojaškega življenja. 7 enn,ko vestnostjo so "*eva)l dolžnoati dežurstva in ko jutro ob 8.30 odkorakali skozi Mirno na primerno zemljišče, kjer so se vadili. Mnoge naloge so bile zelo naporne, vendar pa se je komandni kader Izrazil, da «o jih mladinci ubogljivo in prav požrtvovalno izvajali. Ko eo s« ob dvanajsti uri vračal! v taborišče — mnogokrat prav trudni, so ml pripovedovali, da j« bilo delo težko, vendar pa da so se zopet nekaj novega naučili. Zavedali so se, da Jim bo to pridobljeno znanj« koristilo pri služenju kadrovskega roka. Popoldanski Čas od 13. do 18. ure je bil določen za splošno Izobrazbeno-vzgojno delo. Večinoma «o lz Novega mesta prihajali kulturni delavci, kmetijski strokovnjaki, člani Avto-moto društva, Ljudske tehnike, zdravniki itd. Tisti predavateljl-strokovnjakl, ki so s« z mladinci razgovarjall prav preprosto, so vzbudili zanimanj« ta teme ln sodelovanje pri razgovorih. Najbolj so Jih zanimala vprašanja našega naprednega gospodarstva v primerjavi t zaostalim, oblastna in upravna ureditev FLR.T, njen odno* dn zunanjega sveta, napredek v tehniki Itd. Letošnje Izkušnje so nas naučile, da moramo hiti v bodorp pri Izbiri predavateljev ln predavanj bolj preudarni, ln sicer Izbirati taka, ki bodo večino mladincev najbolj zanimala ln lim najbolj koristila, način podajanja pn moramo bolj prlln-soditl Izobrazbi mladincev, *M so bili 4 razredi osnovne šole njihova povprečna izobrazba. Ne •>pvn, aH j« vedno vojni čas kriv, da je bilo med mladinci nekaj polplsmsnih In celo nepismenih. Prepričan sem, da so Umu kriv! brezvestni starši, ki 'itrnke od rane mladosti pretirano Izkoriščajo z delom, namesto da bi Jim pustil! pridobiti vanj najosnovnejšo Ifobraz-bo. *fnke primere naj občimi Tn»bolnn ln tudi dnnje v ho-ĆfoAe prnvHno in pravočasno uredijo. Mladinci s fake Izobrazbo niso mofiU slediti marsikatere- mu predavanju, s časopisi ln knjigami pa se sploh ne morejo sami izobraževati, kar je vsakemu človeku nujno potrebno. Prepričani smo, da bodo občinski ljudski odbori v bodoče bolj skrbeli za redni obisk šolskega pouka vseh šoloobveznih otrok in tako pripomogli, da bodo pri predvojaškem vzgajanju dosegli večje uspehe. ciganka je okradla 73-letno zenico 73-letna ženica lz Borovca Je te dni kupovala v pekarni v Kočevju. Svo.io denarnico, v kateri Je bilo l.BM din, je položila na pult ln čakala, da pride na vrsto. Za nje Je stala gruč« clRanov in ciganka Uršula Hudorovac Je denarnico neopazno izm.ikrula. Okiadcna ženica Pavla Vesel Je opazila, da Ji Je dpnnt-nica zta.lim gastjlskim dfrustvam v okraju in jim česttEtal k njihovemu velikemu uspehu pri dograditvi doma. Nato so najzaslužnejši gasilci in tisti, ki so največ pl'.fponiagli h gradnji doma, prejeli lepe diplome in priznanja. Sledili je ogled bila tudi okusno pripravljena gasilska razstava. Po svečanem delu otvoritve je sledilo ljudsko rajanje. Naj le omenimo, da znaša vrednost novega gasilskega doma nad 2 milijona dinarjev; dom je med najlepšimi v kočevskem 0-kraju. Gasilci v Jurjevici so z izgradnjo tega doma dokazali ostalim društvom v okraju, kjer še sedaj nimajo primernih gasilskih prostorov, da je mogoče z vztrajnim in složnim delom doseči vse. — ok — Na dopustu ga je zadela kap Oficir JLA Jože Murn je bil na dopustu pri sorodnikih v Pod-turnu. 24. aivgusta popoldne je nekoliko pomagal pri košnji. O-koli 18,15 ure mu je postalo slabo, legel je in takoj Izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da je bila posledica te nagle smrti srčna kap. Naveličal se je življenja 14. avgusta je Kolpa naplavila pri vasi Šišljevič na hrvatski stranii moško truplo. Na podlagi osebne izkaznice so ugotovili, da je utopljenec Jože Kop in iz Prečne. Iz poslovilnih pisem, ki ieh je zapustil je razvidno, da je šel prostovoljno v smrt. Kino, ki Kočevju ni v ponos V domu Svobode rudnika Kočevje so pred letom začeli z rednimi tedenskimi kinopred-stavami. Tega so bili prebivalci Kočevja zelo veseli, saj je kino v mestu vedno poln in običajno je treba čakati na vstopnice tudi po več ur. Toda uprava kina navzlic mnogim kritikam ne poskrbi za pravilno reklamo, da bi ljudje vedeli, katere filme predvajajo. Pre- Pretep pred gostilno 15. avgusta sta se pred gostilno v Podhosti stepla J. S iz MenJižke vasi in A. Š. k Suhoir-ja. Med pretepom je J. S. udar! A. Š. s stekileruco po glavi in mu prizadejal težko poškodbo. Obračun tega pretepa bo na sodišču, k;er bo storilec prav gotovo do- bil za svoje junaštvo strogo ka novega gasilskega doma, kjer je zen Pijani so napadli dve ženski Trije mladi vinski bratci, Franc Pelko in starejša mladoletnika F. S. ter J. S. iz Radulj pri Skocjanu, so se lani 13. novembra vračali proti Vinici. Bili so precej v »rožicah«, zlasti mladoletni F. S. je bil natre-skan, da ni mogel niti hoditi. "Na potu so srečali dve ženski iz Ljubljane, ki sta se vračali proti Novemu mestu. Ker sta se jim ženski baje posmehovale, so zahtevali, da jim plačata liter vina, nato pa so se ju fizično lotili. Glavni »junak« je bil vasi damo lahko za vizgled, kaj I Frane Pelko. Pretepali so ju in se da vse storiti za napredek kraja, če so prebivalci enomi jm naprednega mišljenja. Sedamji rod teh vasi bo pustil svojem potomcem pač najlepši soomenik skupnega dela — vodovod. —Or.— zmerjali, dotkler se jima nista iztrgali in pobegnili. Na mesto v Ljubljano, sta morali nazaj v Vinico pri Smarjeti, ker sta bili umazani in opraskani. Na sodišču so se mladi prija- Kočevje dobi novo moderno strelišče V Kočevju imamo dve strelski društvi, toda njuno delo se ni moglo razvijati, ker ni bilo urejenega strelišča, oziroma strelišča sploh ni bilo, saj so streljali kar na travniku. Agilni odbor društva Kočevje pa je sedaj s pomočjo nekaterih podjetij in ustanov pričel graditi moderno strelišče, kjer bodo lahko tudi vsa večja tekmovanja. Zgradili bodo strelsko lopo iz obdelanega kamna, dolgo 16 metrov, kjer bo hkrati lahko streljalo 7 strelcev. Tu bo tudi pisarn* In garderoba. Celotni objekt bo stal 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Po pogodbi z gradbenim podjetjem bo dograjen do 10. septembra. K omenjenemu znesku J« prispeval OLO 100.000, občina 100 tisoč, okrajni odbor SZDL 200 t-soc din, nekaj pa so prispevala tudi podjetja. Nestrokovna dela bodo opravili s prostovoljnim delom. Največ zaslug, da so strelišče začeli graditi, ima predsednik društva tov. Arko, ki je sam v izgradnjo vložil že več sto ur. C. M. tel j i vinske kaplice izgovarjali, da sta ženski napadli njih in ne obratno. Za poročilo postaje LM so trdili, da je netočno in izvira iz osebne mržrtje. Na sodišče so privedlo celo pričo, ki je baje celo stvar iz daljave 60 metrov dobro videla, zlasti, kako sta ženski njih napadle, kako so □ni nju, pa ne, prav tako ni slišala, da sta ženski klicali na pomoč. Senat okrajnega sodišča jih je na tajni razpravi obsodil: Franca Peikota na en mesec zapora, oba mladoletnika pa vsakega na 7 dni zapora. Plačati morajo tudi stroške in 300 din povpreč-n-ine. Prijet vlomilec 2. maja letos je bilo v nočnih urah vlomljeno v izložbeno okno trgovine v Trebnjem. Vlomilec je pobral iz izložbe zlasti alkoholne ipiijače. Krinvinalmi organi so te dni odkrili vlomilca v osebi P. M. iz Trebnjega, ki bo za svoje dajanje odgovarjal pred sodiščem. Občni zbor gasilske zveze v Kostanjevici Občinska gastlska zveza v Kostanjevici je imela 31. 7. v zadružnem domu občni zbor, ki so se 8* udeležili zastopniki OGZ NovQ mesto in Krško, zastopniki OLO Novo mesto, delegati, ga-si'lđi in gostje. Najprej je bil zelo uspel kulturni spored, ki so ga dali gasilci-pionirji, mladinke in tamburaški z.bor. Spored je lepo izpričal kulturno prizadevanje jamskih društev bodoče občinske gasilske zveze Kostanjevica. Razglas Na podlagi Ti. «. Zakona o občinskih ljudskih odborih ter po poblasttlu J. ftlena Zvezne uredbe o prodaji enodružinskih tn dvodružlnskih stanovanlskih hiš lz Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ štev, 17-53) razpisuje Občinski ljudski odbor Zagradec v smislu sklepa 22. seje občinskega ljudskega odbora JAVNO DRAŽBO aa prodajo enodružinskih stanovanjskih hiš in gospodarskega poslopja lz Splošno ljudskega premoženja. Javna dražba bo 11. septembra 1855 ob 9. uri v uradnih prostorih občinskega LO Zagradec, Cenilne vrednosti so: 1. Pritlična stanovanjska hiSa, ki stoji v Valični vasj it. 26. Hlsa Je v slabem stanju, pritlična ln delno podkle-tena. Zazidana ploskev znala 8.10 X 4.8 + 39 kvadratnih metrov. Gospodarsko poslopje meri v tlorisu 3.80 X 4.20 m Je podkleteno v kamnitem obodnem zidu. Vrednost obeh poslopij je ocenjena na 25.000 din. 2. Pritlična stanovanjska hlsa z gospodarskimi poslopji t Prlmčl vasi It. in. Hlsa Je zidana v kmečkem stilu z vežo, c eno manlio in eno večjo sobo. v podaljšku j« prlzidan goveji hlev. Zazidana ploskev 1« X6.70 + 120 kv. m. Hiša j« ocenjena na 120.000 din. Pod, ki Je deloma podkleten. Zazidana ploskev znaša ■ X 10 f so kvadratnih metrov in Je ocenjen na 35.000 din. Kozolec Je dvojnik na dva okna, krit s slamo. Zazidana ploskev znaša 4X8+ 32 kv, metrov. Stanje je srednje ln Je ocenjen na 40 000 din. 3. Mola hillca, ki se nahaja v Kamnem vrhu št 17. fltavha obsega le ozko vežo in eno sobo, Tla so v obeh 11 o torlh zemeljska. Zazidani del stavbe men 4X9 + 36 kv. niet«)v. Ocenjena Je na 25.000 din. 4. Hiia zgrajena'na majhnem pobočju v Brezovem dolu, deloma podkletena ln krita s slamo. Obsega le.odprto vežo ter levo In denno po eno sobo. Zaz.ldalna ploskev znaša 12 v I i «3 kv metrov, ocenjena Je na 35.000 din. Pod Stavba je lesena, krita s slamo in meri v tlorisu 4X4 +34 kv. metrov. Stavba je ocenjena na 40.000 din. Kovačnlca. Poslopje stoli približno 100 m od hJAr. zidana v kamnitem obodnem zidu in pokrita s cementno opeko. Prava kovačnlca obs«*Kn prostor 5 X | + 32 kv. m, prostor pred kovnčnleo *n podkovan je konj pa mer) f> 2 i 12 kv. metrov. Poslopje Je ocenjeno na SO00 din. 5. Kozolec stoji na Fužini in je ocenjen na fin.ono din. Interesenti naj oddaj« plamene prošnje v zaprli kuverti občinskemu lludskemu odboru Zagradec najkasneje do 10. septembra 1055. Pred začetkom javne draž»>e morajo Interesenti polofm do 8 odstotkov kiivclje od Izklicne vrednosti pri blagajni občinskega LO. Navedene hlfte In gospodarska poslopja bodo naprodaj nalboljftlni ponudnikom. Upravičenim ponudnikom bodo prl-ennne olajšave po uredbi. Podrobnejše informacije *e dobe vsak delovni dan od |. do 11 ure pri obolmaKem ljudskem odboru Zagradec. ObN-nsfel I-O Zagradec »7. avgusta 19M Del. Štev. 5»-»-» i Tajnik: FtaorVa ObtratMr Po sipotrcdu je predsednik ini-ciaoivnega odbora pričel občni zbor in poročal o članstvu in in-t r 'icm sranju društev. V novo zvezo bodo spadala naslednja PDG: Kostanjevica, Prekaša, Podbočje in Malo Mraševo. Sedež zveze bo v Kostanjevici. Občnii zbor je izvolil upravni in nadzorni odbor in delegate za OGZ Novo nfesto. Zastopnik OGZ Novo mesto tov. Mišico! je zaželel nov< zvezi obilo upehov in dejal, naj bi se člani počutili pod OGZ Novo mesto prav tako do-Uro. kot doslej pod OGZ Krško. Pohvali! je kulturni del občnega zbora in poudaril, naj tudi poslei marljivo delujejo na kulturnem področju. Za njim ie spregovoril zastopnik OGZ Kr8ko Albin Zlesel; zahvalil se je za sodelovanje dosedanji OGZ Krško in jim zaželel uspeha in sreče v novi OGZ Novo mesto. Povedal je, da bo finančno vdVžcvalo novo občinsko gasilsko zvezo letos še OGZ Krvko. Tople, iskrene besede obeh zastopnikov so zbrani gasp:loi navdušeno pozdravili. V novi odbor so delegati izvolili same zaslužne in požrtvovalne gasilec, tako da bo delo občinske zveze čimbolj uspešno tudi v okvirju OGZ Novo mesto. m Seljin V SODRAŽICI BODO IMELI DVOJNO SLOVESNOST Prebiivaloi Sodražice bodo imeli 11. septembra veliko slovesnost. Tega dne bo tamkajš-njc gasilsko društvo slavilo 57-letnico obstoja in je tako med naistarej-iimf gasilskimi društvi v kočevskem okraju. Gasilsko društvo bo razvilo nov gasilski! praipor. Novemu praporu bo kumovala Damica I.evstolt iz Sodr.vžlce. Istega dne pa bodo Sod raž an i •lavili Je en dogodek — svojemu namenu bo izlročen nov vodovod, ki jc za Sodra&ico največja pridobitev po osvoboditvi. Za grad-njo vodovoda so prebivalo! sami prispevali v .denarju in lesu nad 10 milijonov dinarjev ter jih tako lahko postavimo za vzgled tostal'im krajem na Dolenjskem. —Or.— tekli teden je pisalo, da bodo v soboto in nedeljo predvajali neki znani film, toda številni obiskovalci so v soboto prišli pred zaklenjena vrata in nihče ni znal povedati zakaj ne bo predstave, niti ni nikjer pisalo. V nedeljo je bilo prav tako, samo s to razliko, da je nekdo na vrata napisal, da film ni prispel. Mnogi ljudje so se zgražali nad tako malomarnim poslovanjem uprave kina, saj je ta kino oddaljen od mesta dobrih 20 minut. Reklame v mestu pa so še do naslednje sobote vabile k predstavi, ki je ni bilo. C. M. Izpred sodišča »Inozemsko« blago Je prodajal k Lahkovernosti med ljudmi Je | za 5.000 din. Povsod je zatrje-še vedno veliko, takih, ki to val, da je blago dobil od strica lahkovernost izkoriščajo, pa nič iz Argentine, in to je vleklo, manj. Po Dolenjski se je zelo Trdil je tudi vsakemu odjemal-razpaslo trgovanje s predmeti, cu, da je to poslednji kos bla-ki so jih poslali sorodniki iz i ga, ki ga še ima. inozemstva — tako vsaj zatr-1 Na okrajnem sodišču je mislil Selakovič preklicati to, kar jo priznal v preiskavi in so mu dokazali preiskovalni organi. Trdovratno je tudi zanikal prodajo dveh kosov blaga, vendar so ga oškodovanci in priče dobro poznali. Tem je na sodišču grozil sin, da jih ne pozna, da Krko, trdil, da jih ne pozna, da jih ni nikoli videl in podobno. Vse to mu seveda ni nič pomagalo, kot tudi ne zatrjevanje, da je blago kupila njegova mati od nekega Dalmatinca, in ker jujejo prodajalci, vedoč, da so nekateri še silno navdušeni nad vsako stvarjo, ki pride iz inozemstva, dočim za blago, izdelano pri nas, ne najdejo dobre besede. Da to vedno ne velja in da je naše blago čestokrat kvalitetno boljše kot tuje, so se mnogi že prepričali. Vendar se še kar naprej dogaja, da posamezni špekulanti, ki jih lahko imenujemo tudi goJjufe, izkoriščajo to bolestno nagnjenost posameznikov do vsakega inozemskega blaga in tako grabijo težke tisočake naravnost iz žepa takega, v tuje »dobrine« za-trapanega potrošnika. Pred kratkim smo v našem listu objavili, kako so kriminalni organi zasačili Janka Selakovi-ča iz Drage pri Metliki, ko je v Novem mestu prodajal blago. Na to obvestilo so se oglasili še drugi, ki so nasedli premetenemu prekupčevalcu. Ta je kupil v novomeških trgovinah tekstilno blago tropical in ga plačal okoli 1.220 din za meter. Kupil je vsaj 4 kose po tri metre in jih takoj prodal na Grmu. Za blago je plačal okoli 14.640 din, prodal pa ga je za 29.000 din. En kos je prodal za 9.000 din, drugi kos za 8.500 din, tretjega za 6.500 din in četrtega se je ona prevarila, je hotel na podoben način tudi on prevariti druge, toda prodal da je samo dva kosa. Pri odmeri kazni je sodišče zlasti upoštevalo goljufijo, s katero je nastopal pri prodaji. Obsojen je bil skupno na 18 mesecev zapora, plačilo stroškov in povprečnine. Oškodovancem mora povrniti skupno 25.340 din. Blago in 5000 din gotovine, ki so jih dobili pri njem ob aretaciji, je bilo zaplenjeno. Očitno je bilo, da denarna kazen Sela-koviča ni tako prizadela kot zaporna. Čeprav je pre1: zatrjeval, da nima nikakršnega premoženja je bil takoj pripravljen plačati denarno kazen, odnosno povzročeno škodo, zaporna ka-seg pa mu nikakor ni šla v glavo. Ko sta sla letos 9. marca miličnika postaje LM Dolenjske Toplice po zasneženi cesti v Stare žage, sta opazila pod cesto ob potoku steptan sneg in krvave sledove. Kaj hitro sta ugotovila, da je postala srna žrtev psov in neznanih divjih lovcev. Kmalu sta jih tudi izsledila v osebah mladoletnikov in sicer 17-detnega A. M. iz Brezove rebri in 18-letnega D. M. iz Starih žag. Domači pes je srno podrl in oklal, dva mlada nepridiprava pa sta jo zavlekla in skrila pod sneg. Pozneje sta jo prenesla na dom gostilničar-ke Antonije Brinovec, kjer sta jo dala iz kože, meso pa nameravala speči. Ob prihodu miličnikov so vsi odločno tajili, da Mlada divja lovca bi kaj takega storili, dokler nista miličnika odkrila meea in kože, ki so jo zakopali v gnoj. Na oferaj.nem sodišču je prišlo na dan, da sta imela oba mladoletnika zelo slabo domačo vzgojo. V obeh družinah menda posvečajo več pažnje alkoholu kot pravilni vzgoji otrok. Sodišče je obsodilo mlada divja lovca vsakega na deset dni zapora, pogojno za dobo dveh let. Prav gotovo bo treba tudi plačati srno, kar znaša po novi tarifi za to žival 10.000 din. Ne pozabite, da vam poravnana naročnina jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! SPORT IN m£SNAVZGQ3A NOGOMET Novomeščani osvojili pokal v Kočevju V okviru Turističnega tedna v Kočevju so priredili nogometni turnir Dolenjskih enajstoric za prehodni pokal Turističnega društva. Tekmovanja so se udeležila štiri moštva in sicer novomeški ELAN, črnomaljska BEL.A KRAJINA in moštvi iz Kočevja SVOBODA in PAKTIZAN. Organizacija tekmovanja je bila izredno slaba, kar posebno preseneča, ker vemo, da so Kočevci. dobri organizatorji in da so v zadnjem času več velikih prireditev dobro organizirali. Posebno so buli oškodovani gostje iz Črnomlja in Novega mesta, ki so moraii v enem dnevu odigrati tri tekme, medtem ko so domača moštva Igrala le vsako dve tekmi, Rezultati: Partizaaa (Kočevje) : Svobuda (Kočevje) --'0. NK i^-m (Novo mesto) : Partizan (Kočevje) 2-1 (0:0), NK Bela krajina (Črnomelj) : Svoboda (Kočevje) 5:2 (2:0). NK Elan (N, m.) ; NK Bela krajina 2:1 (0:1). Tekma NK Bela kiajina paoti Partizan Kočevje je bila prekinjena pri stanju 1:1, ko so Crnomaljci zapustili igrišče zaradi slabega sojenja sodnika Andoljška, ki je navzlic očivid-nemu faulu nad Crnomaljčanom dosežen gol za Kočevje priznal. Pripomniti pa je treba, da je priznal tudi prvi gol za domače, ki je padel iz očitnega ollsidea. V zadnji tekmi je novomeški Elan igral neodločeno 0:0 s kočevsko Svobodo, ker tekma ni več vplivala na plasman. Novomeščanom je bilo prvo mesto že zaaotov-Ijeno. Zmagovalcem moramo Se posebno čestitati, ker so še vedno brez igrišča pa so vseeno zmagali na neuradnem prvenstvu Dolenjske v nogometu. Zmagovalno moštvo NK Elana je nastopilo v naslednji postavi: Turk, Smajdek, (Cujnik, Mirtič), Moro, Sitar, Pavlic, Cetin (trener), Rodič, (Tre-tinjak), Majerle, Vlndišer, Kožuh ln Hrovat. Gole za NK Elan so dosegli: Majerle 2, Tretinjak tn Cetin po enega, Smajdek autogol. Najboljši v obrambi so bili: vratar Turk, Srnajdek in Pavlic, v napadu pa Vindišer. Najbolji! Igralec v moštvu pa je bil trener Cetin, ki se je izkazal za odličnega dirigenta. Ob Izrednem, toda zaslužnem uspehu v Kočevju lahko mladin nogometašem Elana čestitamo! M. F. Prejeli smo dopis lz Črnomlja, v katerem kritizirajo organizacijo tega nogometnega turnirja: Čeprav Je bilo dolenjsko prvenstvo (neuradno) razpisano za nedeljo, so nogometaši Kočevja Igrali svojo tekmo že v soboto. S tem so oškodovali moštvi Elana in Bele krajine, ki so v nedeljo morali odigrati tri tekme. Vsa sodelujoča moštva bi morala sodelovati pod istimi pogoji. Turnir je bil brez urnika in so se moštva med seboj prepirala kdo bo s kom igral prej in kdo kasneje (kje je bil organizator?) Ker organizator ni preskrbel kvalitetnih sodnikov, je-skoraj na vsaki tekmi prišlo do številnih prepirov, tako med gledalci, kot igralci. Do viška Je prišlo na tekmi med Partizanom Kočevje in Belo krajino Črnomelj, katero je sodil trener ekipe Kočevja —?, ki ne pozna osnovnih pravil nogometne igre. poleg tega pa se je kot sodnik še ne-športno vedel do igralcev in jih obmetaval z neprimernimi izrazi Zaradi sodnika so Crnomaljčani zapustili igrišče, z njimi vred pa tudi večina gledalcev in navijal-cev, tako da Je od prvotnih 600 gledalcev zadnjo tekmo gledalo le 49 ljudi. Mnenja smo, da Je za take prireditve potrebna boljša organizacija, kajti s takim načinom ne bomo vzgojili dobrih športnikov in tudi nogomet bo izgubil na svojem ugledu. Mk— Zvezna odbojkarska liga Kljub porazu so zadovoljili MLADOST (ZAGREB) : PARU« Z AN (NOVO MESTO) 3 : J (XI : la, 15 : n, 15 :13, 15 : 8) Pred startom v jesenskem delu zvezne odbojkarske lige je bilo precej pesimizma, vendar se je izkazalo, da je bil neupravičen. Novomeščani so v je*en»ki del vstopili brez posebnih priprav, če ne štejemo dveh turnirjev, ker je skupni trening z mariborskim Branikom zadnji čas odpadel. Bila so celo ugibanja, da bo v Zagrebu katastrofa, posebno ko smo slišali, da Je Mladost proti Cehom, ki so nedavno gostovali v Zagrebu in Ljubljani, zelo dobro zaigrala in »profesorjem« odbojke odvzela častni set. Ko smo gledali Cehe v Ljubljani, smo takoj videli, da so v odbojki res profesor- spoznali, da bo v prvi tel:-ni zvezne lige v Zagrebu Novomeščanom precej vroče. Toda tega ni bilo. Mladost je igrala brezkrvno, ni se dovolj trudila in je le malo manjkalo, da ni odšla z igrišča poražena. Novomeščani so pokazali prav dobro igro, posebno na mreži, in tudi morebitna zmaga ne bi bila nezaslužena. Opazili smo, da so se za razliko od prejšnjih tekem med seboj več ali manj dobro razumeli in da ni bilo nepotrebnih prerekanji To je treba pohvaliti, ker le na tak način lahko dosežejo uspehe in nadoknadijo izgubljeno v spomladanskem delu prvenstva. Obe moštvi sta nastopili v standardnih, postavah: Mladost — Mikina, -Katic. Stranic, Baždar, Justin, Jankovič in Salopek. Partizan Novo mesto — Pučko, Do-lene, ing. Bergant. Simič, Medic, liJSL Ž t Tanl 1^uče,nc: (kom" Sonc in Lapajne. Sodnik je sodil hf S™?«"^.« Megusarjem je precej ostro, vendar bolj v škodo bil porazen s 3:0). Zato smo takoj | gostov kot domačinov. M. ŠAH Kratke šahovske novice Kakor smo že pisali Imajo Ra-dovljičani največ upanja na mošt veno prvenstvo Gorenjske. Po zadnjih obvestilih so ta naslov že osvojili. Šahovsko društvo Novo mesto, kot moštveni prvak Dolenj_ ske,. se bo v nadaljnjem tekmovanju za moštveno prvenstvo Slovenije pomeril s prvakom Primorske ali Gorenjske. V obeh primerih je precej upanja, da bo letos prvak Dolenjske prišel v finale moštvenega prvenstva Slovenije. * Drugi polfinale mestnega prvenstva Novega mesta se bo začel v petek 2. septembra v Domu JLA v Novem mestu. Začetek, ob 20. Izžrebane bodo številke in določeni igralni dnevi. Po žrebu bo brzoturnir za prvenstvo SD Novo mesto za mesec avgust. • . i"... '-4 Poročali amo že. da bosta v Šmarjeških Toplicah dva propagandna turnirja. Zaradi pomanjkanja časa in denarja sta oba turnirja začasno odpovedana, vendar vse kaže, da brez obeh turnirjev le ne bomo ostali. Šahovska zveza Slovenije in Okrajni šahovski odbor Novo mesto pripravljata turnir za oktober in sicer v Novem mestu. Od 113. do 25. septembra bo v Portorožu drugi moštveni mednarodni šahovski turnir za štiričlanske ekipe. Lani Dolenjska ni sodelovala, letos pa bi bilo dobro, da ne ostane brez predstavnika. Ce bi bilo dovolj denarnih sredstev, bi se lahko turnirja udeležilo več društvenih ekip Dolenjske, v nasprotnem primeru pa bi bilo dobro sestaviti reprezentativno ekipo Dolenjske. M. F. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Po sklepu upravnega odbora obveščamo javnost, da nimamo nobenih sredstev za podeljevanje raznih podpor in podobnih dajatev. — Zaradi tega v bodoče na take proSnje ne bomo odgovarjali. KLAVNICA Novo mesto MESARIJA Novo mesto KRONIKA NESREČ Pretekli (teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: lVHUlič Marija, užltkarica lz Starega trfia pri Trebnjem je padla po stopnicah ln si poškodovala levo i oko. G uši in Zvonko. ■ In mlinarju lz Brlhovega pri Ribniku Jo pndel na koso ln si poškodoval desno roko, Jerebic Franc, delavec lz Koprlvnika Je padel s silos« In si poškodoval glavo in obe roki. Hrovat Jože, delavec lz Novega mesta si 1e s clrkularjom poškodoval desno roko Romih Zvonko, sin nameščenca lz Novega mesta Je padel s kolesa ln se poškodoval po trebuhu. Dmi Kristan, miz. pomočnik Iz Brezovice Je padel s kolesa In si poškodoval glavo. Janež Franc, delavec lz Kočevja si je a crku I ar jem poškodoval pi-st desne roke. Krcsal Alojz, kmet iz Kala nI Trebnjem se Je s kotesom ; •1 v vo« In ac poškodoval. Ce-lesflna Ano iz V<«1al pri Tržliftu Je dom« v hlevu nabodel vol ln, 41 remi tr«burt. pri i letel KINO Kino KRKA Novo mesto Od 2. do 5. septembra: ameriški barvasti film »Čarobni fižol«. Od 6. do a. septembra: angleški film »Tihotapci«. Kino doma JLA Novo mesto Od 2. do 4. septembra: francoski film »Trije šaljivci«. Od 6. do 9. septembra: italijanski film »Nehvaležno srce«. Kino Dolenjske Toplice 3. In 4. septembra: ameriški barvasti film »Poženi Joe«, 6. septembra: mehiški film »Zapor za žene«. 7. in 8. septembra; Jugoslovanski film »Dekle ln hrast«. Predstave ob delavnikih ob 20.15, ob nedeljah ob 16. In 20. url. Kino Črnomelj Do 4. septembra: »Pikova dama«. 6, ln 7, septembra: »Sanjave ustnice«. Kino JADRAN Kočevje Od 2. do 4. septembra Jugoslovan-sko-norvešk,; film »Krvava pot«. 7, ln 8. septembra: angleški film »Zasužnjeno srce«. Kino Mokronog 3. ln 4. septembra: ameriški film »Skrivno življenje Walterja Mit-tija«. Kino Trebnje 3. ln 4. septembra: nemški film »Stari grešnik«. Predstava v nedeljo ob 15.30. Dežurna zdravniška služba v Novem mestu Do 11. septembra Ima dežurno zdravniško službo dr. spiler Adolf. MALI OGLASI UGODNO PRODAM V bližini No-j vega mesta zazidljivo stavbnno parcelo 7. gotovimi kletmi, gradbenim les»m. apnom, peskom ln gramozom. Poizvedbe pri upravi Dolenjskega lista. (458) PRODAM OBTESAN LES za hišo 8 X 8,3. Naslov pri upravi lista. <«1) V NAJEM DAM MLTN ob Temenici. Poizvedbe pri Krevs Mariji, Biska vas 20, Mirna peč. (460) KUPIM HIŠO v Novem mestu ali okolici. Ponudbe na pravo lista. (462) KUPIM HISO Z VRTOM, tudi z užitkarjem, v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista. (459) KUPIM HISO z vrtom v okolici Novega mesta, plačam takoj. Ponudbe na upravo lista. (4G3) BREtZPLACNO SOBO nudim dekletu učiteljišča za pomoč učencu 3. razreda osn. Šole. Zaželena je ljubiteljica otrok. Ponudbe na upravo Dol. lista Novo ■ mesto, ZLATO URO z verižico sem našel. Naslov pri upravi Dolenjskega lista. Ob bridki izgubi hčerkice in sestrice naše ljube marice klobučar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spretnih na njeni zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom množičnih organizacij, ki so s svojo prisotnostjo na pogrebu ln z darovanjem vencev počastili njen spomin. Lepa hvala tudi šolskima upraviteljema iz Stopič in Podgrada, ki sta s svojimi učenci prišla na Maričin pogreb ter vsem ostalim darovalcem vencev ln cvetja. Žalujoča družina Klobčar. Pod-grad. IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden Je bilo rojenih sedem dečkov in enajst deklic, — Poročili so se: Brklč Svetozar, trg. poslovodja in Podržaj Ana, učiteljica, oba lz Dolenlskih Toplic. Pevec Karel, ključavničar iz Trbovelj ln Fabjan Marija, bolničarka 1z Novega Celja. Umrla sta: Jerman Anton, upokojenec, «a let, iz Dol. Grčevja. Absec Jože, kmet, 51 let, lz Milicije vasi pri Črnomlju. Kočevje Pretekli teden so bile rojene tri deklice in en deček. Poročili so se: Frldrlh Janez, zidar z Brega in Gublč Gizela, kme&ka delavka Iz. Tvrd kove. ftmajcelj Peter, trg., pomočnik i/. Predgrađa ln Bartolj Stana, namešč. lz Kočevja. Rutar Jože, kmet lz Starega loga, ln Kastellc Ana, namefičenka lz Sta-jega loga. Iz novomeške porodnišnice PrrtekM teden so rodile; Težak Marija iz Slamne vasi pri Metliki — dečka. Ivančič Marija iz Dol Krnnovega pri Polt cerkvi — deč-k'.. Rastresen Koral tj B iz Dolge vasi pri Kofcvlu — deklico. Ko-fol Marila lz Mirne neči — dečka Palčič Francka iz Kočevja — deklico. Lakičevič Zofka lz Metlike — deklico. Požes Anica lz Studenca — deklico. Cešnovar Marija iz Vrha pri Raki — Krško — deklico. Blatnik Danica iz Hriba pri Hinjah — dečka. Rus Marija iz Meniške vasi pri Dol. Toplicah — deklico. Mihelčlč Alojzija la Vavpčje vasi pri Semiču — deklico. Krušič Marija iz Dol. Toplic — deklico. Sepetavc Marica iz Novega mesta — dečka. Maznik Karolina lz Orehovice pri Šentjerneju — deklico. Spelko Terezija lz Jame pri Dvoru — dečka. Kos Karolina lz Loke pri Šentjerneju — dečka. S'prajcar Tončka iz Vavpčje vasi pri Semiču — dečka. Rutar Gabrijela lz Zadloga pri Tolminu — dečka. Gruhar Fa-nl iz Stranske vasi pri Smihelu — deklico. Knavs Jožefa 1z Dolge wsj pri Kočevju — deklico. Ri-felj Terezija iz 7,dlnje vasi — deklico. Jerman Darinka iz Dol. Straže — deklico. Dolenšek Hela IZ Mokronoga — deklico. Cemič Ma1«a iz «:nehnrjev pri Vinici — dečka, ftv-rinjar Marija ti Kašče pri Semiču — deklico Gosenca Anica iz Dvora — d^čka. Turk Tvica Is Kočevja — deklico. Sambo! jožefina 1^ BršHIna — dečka. Pueeij Nada Iz Lloe pri Dobrem-pnHu — dečka, "totfkar Marila iz Kočfvla — dečk'3 Dercrnne Jožefa 17. M)&M — dekl'^o. Peterlin Jožefa Iz Ptrir pri Ručki — dečka. Savnlk Vero Iz Novega mesta — deklico. Srečnim mamicam čeetl« tamo! Strani »TJOEBK JSKI CIST« ' Stev. 83 Spomini na prvi partizanski bataljon v Beti vodi in Travniku Bil je deževen dan, 20. oktober 1941. V malo hribovsko va-■ico Belo vodo je ta dan prikorakala prvič kolona nepoznane vojske, katere pozdrav je bil; »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Kmalu so ljudje zvedeli, da so to slovenski partizani, zvedeli pa so iz njihovih ust tudi za cilje njihove borbe. Čeprav premočeni in izmučeni, so bili razigrani. Z navdušenjem so tolmačili ljudem cilje borbe in kazali veliko borbenost ter prezir do fašističnega okupatorja. Ljudje so jih bili veseli in so jim postregli z vsem, kar so premogli. Se sedaj se dobro spominjam Dakija s kosmato kapo na glavi, kako je pri Krajčevih 'judem pripovedoval o akciji na Lož. Norca se je delal iz hrabrost! italijanskih oficirjev. V Ložu so namreč med borbo zajel! 7 vojakov in enega kapetana »Preden sem prišel do njega, je izstrelil vse naboje v zrak. Ujel sem ga in mu vzel pištolo, ki nam je jo kazal*, je povedal Daki. Ko so se odpočili, posušil! ter okrepčali sem jih vodil na Debeli vrh v Petelinovo kočo. Pohod je bil zelo zanimiv. Italijanski oficir je nosil gozdarske kotle, od katerih je bil precćj zamazan. Na počitku v Gosino-vem ovinku se je videlo pravo tovarištvo. Vsi so dobili cigarete, enako tudi Italijani. Ujeti italijanski vojaki so še vedno pozdravljali svojega kapetana kot prej. Ko sem prišel z Debelega vrha, se je vrnila v vas kmalu za mano partizanska patrulja, obenem pa je prišla v vas tudi italijanska patrulja, ki Je v velikem strahu vohala za partizani. Karabinjerji so nekje zvedeli, da so bili partizani v vasi, pa so šli poizvedovat za njimi. Partizani so mislili udariti po njih. pa so jih ženske zaprosile, naj ne napadejo v vasi, in partizani so jim ustregli. Partizanska skupina je šla v Andrejev skedenj, ponoči pa so prišli skrivaj v vas tudi Italijani in se potuhnili po sosednjih skednjih. Zjutraj, ko se je zdanilo, je šel Andrejev Janez krmit živino in je obvestil partizane, da so Italijani samo v 20 metrov oddaljenem Brinarč-nem skednju. Partizani so na drugi sitrani skednja odtrgali desko in se zmuznili ven. Italijane so naše ženske po navodilu aktivistov usmerile v čisto nasprotno smer, kot so Sli partizani, in sicer proti Travniku. Italijani so prišli v Travnik ponoči od dveh strani ln se med seboj udarili, da je bilo kaj. Ranjenih je bilo več vojakov, neki karabinjer pa je vrgel puško na drva pred Ton-kovo hišo. Ko se je zdanilo, so Italijani zagledali puško. Obtožili so gospodarja, da je on streljal na Italijane. Zato so zažgali hišo, moške pa med pretepanjem odgnali v internacijo. Iz taborišča v Debelem vrhu so šli partizani v Glažuto po hrano m tudi na agitacijo, toda neki zagrizeni Kočevarji so jih izdali Italijane m in povedali, kje približno je taborišče Pod vodstvom KoČevarjev in celo enega Slovenca, so začel; ttaJijani splošno ofenzivo na Debeli vrh. Zadnjega oktobra zvečer je prišla v našo vas skupina partizanov po hrano; dobili so jo, čeprav so bili vaščan zaradi italijanskega terorja močno preplašeni. Sneg je bi. debel do ^asu, tako da so šli lahko samo na smučkah. Tisti čas, ko so bili partizan! v Beli vodi, so prišli Italijani )z Glažute čez Mrtaloz po sled; na Debeli vrh, partizanska patrulja pa Je šla za Italijani proti taborišču. Ponoči je kakih 20 minut pred taboriščem obolel italijanski oficir. Kmalu je partizanska patrulja dohitela Italijane, nakar je prišlo do spopada. Italijani so besno streljal, in metali bombe, ds je bil ves sneg na kraju spopada črn. V spopadu so padli trije partizani, ostali pa so .^e po snegu umaknili v gozd. Mitraljezec je ostal brez streliva, dobrih 100 metrov stran od spopada. Drug dan se je vrnil na to mesto ln dobil pri svojem padlem pomočniku torbico nabojev; vzei jih je in takoj odšel za Italijani. Kakih 400 metrov od taborišča so Italijani zgrešili po* in tako tisti partizani, ki so bili v taborišču, sploh niso vedeli, da je šla italijanska kolora mimo njih. Mitraljezec je obvestil komandanta Šercerja o položaju, nakar so izvidnice Zanimivosti V Hirošimi na Japonskem so ob deseti obletnici, odkar je na to mesto padla prva atomska bomba, imeli slovesnost pred spomenikom 200.000 žrtev tegs napada. Slavnosti se je udeležilo na desettisoče ljudi. Zupan mesta je v govoru zahteval, da se prepove atomske in vodikove bombe in dejal; »Upamo, da se kaj takega kot je bila hirošim-ska tragedija, ne bo več ponovilo«. Med slavnostjo so spustili v zrak 500 golobov, ki so simbolizirali željo za mir. Pravi leteči krožnik, izdelan po vseh zahtevah človeške domišljije, kažejo na britanski razstavi fantastičnih letečih aparatov. Ta britanski leteči krožnik leta po razstavišču, Iz njega pa izstopata dva v »Marsovca * preoblečena pilota. Ledeno dobo napoveduje znanstvenik Jezzard Eminniani iz Chicaga. Pravi, da je na podlagi raziskovanj ugotovil, da bo na svetu čez 10.000 let nastopila ledena doba. Po njegovem bodo tedaj velika mesta kot Chlcago. Berlin in Moskva pod 300 metrov debelo ledeno ploščo. Znana italijanska filmska igralka Ana Maria Moneta je prejela za neko svojo filmsko vlogo 90 milijonov lir, za pet milijonov Ur draguljev, opremljeno sobo v Rimu ,radio, televizijski aparat in mesec dni plačanega dopusta na morju. To je gotovo lepa plača, zato pa stotisoči italijanskih delavcev ne zaslužijo niti za borno preživljanje. Splošno mislimo, da je pivo pijaca, ki je morda staita pet. ;est stoletij io da so ga iznaš' Nemci. Sedaj pa vemo, da so sa ^rkaili že stari Babilonci, Star-i-noslovci so namreč v izkopaninah Baibjlorta na-sH tplosco, na kateri je napisan najboljši recept za pripravljanje piva. Ta plošča izvira iz 9.stci!etija pred naši m štetjem, torej je pivo staro vsaj 2-800 let. i pregledale, kje se bodo najlaže prebiili iz Italijanskega obroča. Prvega novembra zgodaj zju traj je italijanska kolona ubila Edvarda Kordiša iz Travnika, ko je šel k maši. Navsezgodaj so ta dan zasedli vas Belo vod' in napravili bunkerje, po vas;. V Valentinovem skednju je to noč spal mlad partizan. Orožje in opremo je skril v skednju in Italijane prelisičil, da ni partizan, nakar so ga, sicer doka) neradi, izpustili. Dva ranjenca, ki sta bila ranjena pri napadu na Lož, sta se zdravile v Jazbini. Prvega novembra okrog devetih dopoldne sta se odpravila po italijanski sledi proti taborišču Italijani so ju zapa-r.li in začeli takoj streljati za njima Enega so pobili do smr:i s puškinimi kopiti. Popoldne so ujfli še dva partizana, eden /e je pisal menda Gnidic. Zaprl; so ju v Povletov svinjak in pretepali s puškinimi kopiti vso noč. Drugi dan so se Italijan' umaknili iz vasi, misleč, da so sedaj uničili partizane, pa so se temeljito zmotili. Partizanske vojske ni bilo mogoče uničiti. Ta je rasla .z najboljših ^sinov našega naroda, krepila se je cb podpori zavednih ljudi, kot so bili in so še danes prebivalci v Travniku in Beli vodi, ter po vseh ostalih krajih naše domovine. Zrasla je v močno udarno pest slovenskega naroda in kmalu postala strah in trepet okupatorja in domačih podrep-nikov ter jih tudi pregnala z naše zemlje. Karel Mikulič MLINAR BROLEC podgorski šaljivec in ljudski pevec OKROGLE žužemberške »Micka, ti imaš pa res zvestega moža, ko imaš tako lepo vreme pri sušenju perila!* »Ha-ha-ha!« se na ves n'as zasmeji Micka in pravi: »Radovedna sem, kakšno vreme bi imel moj mož, če bi imel žehto!* m Rokov oče iz Plešivice gredo v Stično v semen). Po opravljenem poslu se vsedejo v gostilno pri Feliksu in si naroče izdatno kosilo. Posebno jim je všeč prazen krompir, ki se sveti od zabele. Pa pobarajo natakarico: »Prmejvir deklina, posluš me no, al bi m' lahku predal kej tacgale krumpirja za seme?* * Zakaj so nekatera naša občinska podjetja tako »fino« uspeiala, nam priča sledeča dogodbica: V krajevni gostilni je pošlo vino. Upravnik napreže konja in hajdi v Novo mesto. Počasi cijazi in prictjaei na mesto, pohiti v vinsko trgovino in ie sklene kupčijo. Ko opravi svoj posel, gre, da bi pripravil za natakanje vina, pa presenečen opazi, da je sod pohabil doma. JVeka žužemberčanka, mati petih sinov, rodi šestič in spet fanta. Ko to izve, je vsa pre-padena in obupana, ker ji je mož pred odhodom v bolnišnico zabičal, da ne sme brez punčke domov. Pa reče zdravniku: »Gospud dohtar, fanta ne smejm prnest domu Lepu Vas prosm, eno punčko mi dejte!« * Zmavklov Tone lz Zviri je iw\ precej trgovske žilice in »Mihec, ta teden si *e petič ka-anovan; kaj prtviš k temu?« — •Vesel sem, da je ie petek!« je vedno s čim barantal. Pa prinese na semanji dan v Žužemberk poln naramni koš firklov in poliČev. »No Tone, kako gre kaj kupčija?* ga vprašajo. »V vašem podjetju pa prav dobro delate, kot uirJim. Ste ažurni in imate odlične uspehe,* »I seveda, kar dobro jo vo-»imo, To pa samo zaradi tega, ker že eno leto nismo prejeli iz centrala nobenih navodil.* Nekateri Višnjegorci so zelo ogorčeni in ljubosumni na Sti-ičane, ker bo pri njih komuna. Pa nanese tako, da je v Stični zasedal pripravljalni odbor ko" motne, v Višnji gori pa je bila dekanijska konferenca. Pa pravijo Višnja ni." »Le naj imajo stilki va-ščani tisto komuno, mi Višnja n« imamo pa mesto in dekanijo.t NOVOMEŠKI MATURANTI IZ LETA 1910 so se nedavno zbrali v Ljubljani na proslavo 45-Ietnice mature.| Od 18 jih živi še deset. Na sliki, od leve na desno (sedijo): dr. Leo Vučina (Beograd), prof. Ladislav Mlaker (Maribor), dr. Robert Zalokar (Zagreb), Miško Beljan (Ljubljana); stojijo (od leve na desno): ing. Nace Perko (Ljubljana), dr. Rudolf Mikuš (Vojnik), Ivan Lov-renčič (šmihel), dr. Pavel Breznik (Beograd), Vladimir Vavpotic (Ljubljana). Proslave se ni mogel udeležiti dr. Niko Sever (Zagreb), Slavljene! so sklenili, da bodo 50-letnico mature proslavili v Novem mestu ki jim je ostalo v najlepšem spominu. V časih, ko je še Trdina s popotno palico v roki spoznaval dolenjsko zemljo in njene ljudi ie med ljudskimi šaljivci, gode in pevci najbolj slovel mlinar Bralec. Dokler je živel, ga ljudje niso nič kaj preveč radi videli, kajti znal je preostro zabavljati; toliko raje pa so poslušali Brolčeve pesmi, od ka-.erih so se nekatere ohranile do ianes. Čeprav je najrajši kroži' '.abavljice. je včasih zapel tud •cako pobožno. Zapel je tako le-oo, da so vsi kar strmeli in da mu je učitelj prepovedal orgla-•i, ker se je bal, da bi ga Bro-ec ne izpodrinil. Tiste čase je v Straži živel lovec Brezar. Nekoč se je moral '.ameriti Brolcu, in že je bila nanj narejena strupena zabav-.jica, kako je namesto lisice ustrelil — psico. Pesem je znana še danes in se glasi: V Straži Je bil en tkave, k Je zmerom na Jago hodu, druzga ustrejlu nikul nej ku kuzlo tam pred podorr Kuzla Je obležala tamkaj pred senlco, on pa vpije na vas glas: »Ustrejlu sem lesico!« Za zadnje noge prime Jo, u hišo jo Je vlejku, gor na mizo Jo je djalt »Zdej te bom pa slejku! Polonca, ml prinest not!« »Zdej te bom pa odrla, ker s ml snuč kukuš požrla, te bom jest odrla. Pljuča, Jetra ln erce Tu bom pa Jest scvrla, tu dobru pa za u potvico bo, ko bova Sla u gorico.« (Zapisala Angela Mrvar) Podobne zabavljice je krožil tudi na Mirjane, Cicmanov mlin pa tudi na svoje najbližje. Imel je lepo ženo. Dokler je bila lepa, je bilo vse v redu, ko pa so ji koze skazile obraz, ni več maral zanjo in je tudi nanjo naredil zabavljico. Brolčeva hči je služila pri nekem Marku na Pogancih. To je bil Lamgerjev valpet in je imel krčmo. Ko jo je brez pravega vzroka zapodil, se mu je Brolec hudo maščeval s strupeno pesmijo, ki se je celo Trdina — (Zbrani spisi IX, 162) ni upal cele natisniti, češ da je presu-rova, pač pa jo je kar v dveh oblikah objavil Strekelj v Slov. nar. pesmih (št. 8603, 8604), ne da bi jo vedel prav lokalizirati, ker mu Poganci menda niso bili znani. Tu naj sledi v nekoliko krajši obliki, kakor jo 1e zapisala A. Mrvarjeva 1952 v Stopi čah: MARKO IZ POGAN CA Eno pesem bora zapel od enega pijanca« prav z Imenom ga povem j Marko Lz Pogane«. ' j Kdor bo tam u tnejstn In, lahko ga bo vsak vidu, to Je velik osu bil, k je svojo ženo sprtdn. Zena zdaj bolna leži, rada b spovednika. Marko pa še zmeraj spi, da prej hI »budu bika. Od kod je bil Brolec doma mi ni znano. Tudi drugih podatkov nisem mogel ugotoviti, Po neki Trdinovi beležki je bii menda mlinar v novomeškem mestnem mlinu. Ker so Brolci- Zena zdaj umrla Je, svejt Je zapustila, Marko pa Je zmeraj spi ko crkjena kobila. Se ano mrho Je imu, še tisto Je zaprjegu, otroke na vuz »metal Je, Se sam «e je ulegu, Zdej ne vej, kam bi pognal, prot mejst al prot Metliki, u važarjl nič dnarca nej, na riti pa dvej flikl. Brulci še danes doma okoli Težke vode, je bil nemara tudi naš ialjivec od tam, torej podgorska korenina. Morda nam čas prinese kaj natančnejšega o njem. B-r. Revščina v Italiji Kot poročajo amer1*k1 časopisi, je revščina v Italiji Izredno velika. Pravijo, da je življenjska raven milijonov Italijanov tako nizka, da o' mnogi pomrli, Če jih ne bi pri življenju ohranilo sonce in blaga klima. Leta 1945 je bilo s statistiko ugotovljeno, da je 4,500 000 Italijanov, ki nikoli niso jedli mesa. Čeprav v Italiji pridelajo veliko vina, je nad 3 milijone takih, ki niso okusili niti kaplje vina. Za meso in vino nimajo denarja. Prav tako je v Italiji na milijone družin, ki ne vedo kaj je sladkor. Špageti so Italijanska narodna jed, pa vendat je nad 3 milijone ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti nikoli, za mnoge pa je to velik, luksus, ki si ga lahko privoščijo samo ob nedeljah. . Podatke o takem socialnem stanju je zbral posebni italijanski parlamentarni odbor. Poročilo tega odbora prav.i, da 56 odstotkov Italijanov nima dežnega plašča. Okoli 38 odstotkov, jih je izrazilo željo, da bi radi vsaj eno celo obleko. V Italiji je trenutno 2 milijona brezposelnih, prav toliko pa Je delno zaposlenih. V mestu Neapel ima le 29 odstotkov ljudi delo. V tem lestu je 19.000 brezdomcev,- k! stanujejo v rovih, dupljah in podzemskih kanalih. Ta velika beda ima tudi druge posledice. Število mladinskih V počastitev 10. obletnice osvoboditve tn ustanovitve našega podjetja prirejamo v dneh od 6. do 11. septembra v naših prostorih Ljubljana, Prečna ulica 4 A RAZSTAVO zdravilnih zelišč in ostalih gozdnih sadežev. Vabimo uslužbenca zadrug, nabiralce In ostalo občinstvo, da si ogledajo razstavo. GOSAD proizvodno In trgovsko podjetje LJUBLJANA Prečna ulica 4 Dvojčke ubijajo V Južnoafriški državi Trans-vall živi pleme Vendov, ki še danes ubija dvojčke zaradi verskih predsodkov. Prepričani so. da dvojčki prinašajo* nesrečo. Dvojčke ubije babita iz očetove rodovine, ali pa očetova sestra. To je seveda uradno prepovedano, zato pa iz strahu pred kaznijo dvojčke počasi zastrupljajo. Največji cvet na svetu Ta cvet, kri mu res n-i- para, se imenuje arnoldS in cvere v gozdovih Sumatre (Indonezija). Ko cvete, požene orja-ški cvet škrlatne barve. Cvet ima 1. me-ror premera, težak je pa 7 kiilo-ramov. zločinov je izredno veliko. Fant-e od 12 do 18 let napadajo ljudi in tudi morijo in ropajo, dekleta pa se udajajo prostituciji. Okoli 56 odstotkov Italijanov Je nepismenih. Krščansko demokratske vlade, ki so na oblasti v Italiji po drugi svetovni vojni, niso ničesar storile za izboljšanje težkega stanja ljudstva. Nasprotno pa ob podpori verske visoke gospode, ki seveda ni všeteta v gornjih številkah, italijanski vladajoči krogi vodijo ogorčeno borbo, da bi »rešili« ljudstvo pred komunistično nevarnostjo. Pod tako vladavino, je Italija še vedno dežela bajno bogatih veleposestnikov, nič manj bogat* cerkvene gospode in plemičes/ te. krajne bede in zaostalosti. Turistični dom na Travni gori Kočevski okraj ima mnoge lepih krajev, vendar jih poznajo večinoma samo domačini. Novi turistični dom na Travni gori bo bližnjim in daljnim turistom odprl pot v prelepe predele skrivnostnih travnogorskih gozdov. Lepa je ta gora, kako uro hoda od Sodražice ter uro m pol iz Loškega potoka. Širni predeli smrekovega in povsod prehodnega gozda so kakor nalašč za mir in počitek in nudijo brezplačno zdravje. V osrčju Travrte gore je bila že pred vojno znana turistična postojanka, tako imenovana Lenčko-va gostilna. Italijanskemu okupatorju je bila nevarna, zato so jo uničili in požgali. Na pobudo prijateljev turizma in naše lepe narave in Travne gore še posebej, je bil osnovan poseben odbor za gradnjo turističnega doma na Travni gori. Dela lepo napredujejo ter bo dom v surovem stanju letos dograjen. Naj omenimo, da bo v domu 70 ležišč v lepih sobah, tako da bo dom ustrezal tudi zahtevnejšim turistom. Sredstva za dograditev doma so v glavnem zagotovljena. Vso pohvalo zasluži KZ Sodražica, ki je prispevala za gradnjo doma material in drugo. -m- MIRNA ima novo Seleznllko postajo. V delu je (udi postaja v Mirni peči, le Trebnje še čaka... Httba in njeni taki Bilo Je spomladi leta 1882, k< se Je pojavila v reki Krki po-2ubonosna račja kuga in zavzela tak obseg, da so v kratkem Jasu 1885, vsi raki poginili. Krka, ki je redila dolga leta najplemenitejše rake jelševce s-Ioveče daleč po svetu, je od 'istega časa opustošena in za rake mrtva. Isto škodo so utr-oeli skoraj vsi potoki, ki se Izlivajo v Krko. Po statisitičnih podatkih Je ugotovljeno, da so lz same Krke zvozili letno najmanj 100 OOn rakov, medtem ko je domačp ootrošnja prav gotovo dosegla 'e ne Še presegla gornje Število Krške rake so prodajali za drage denarje, saj je ugotovljeno ■da je znašal dohodek za prodane rake letnih 20.000 goldlnar-•ev, kar je bilo za takratne čas» visekakor zelo velik dohodek. Krške rake so povsod čislal zaradi njihove lepote, velikost n posebnega okusa ter so j i ni celo nadeli ime »kriki solo-ra-ku«, s čimer razumemo najple ■nentteiso vrsto. Te rake so izvažali v glavna mesta sosednjih 'n tujih dežel. Znano je tudi ia ni bilo skoraj na nobenem dvoru v Evropi gostije, kjer ne oi bili na mizi tudi znamenit' i -trški raki. Smelo lahko trdim ia so krški raki sloveli dale* 00 svetu. Vso to cvetočo trgovino pa Jf ■ačja kuga hipoma, tako rekoč vez noč uničila, s čimer je bi. •adan prebivalcem vasi ob Krk ežak gospodarski udarec. Pre->ivaici teh vasi so se po veČin ikvarjali in preživljali t račjim ovom ter pletenjem košar u Klpremljanje nalovljenih rakov ' bližnje in daljne dežele. Zaradi račje kuge Je na.stair 1 navedeiih vaseh revščina ir • lromaštvo, kar }e nekatere sta-ejše in razumnejše rakolovcf n ribiče privedlo do tega. d» ;o pričeli resno razmiftliati ka eli vlagati. Prvo bi trajalo pre-lolgo, zato so se odločili za dru \o, to Je za vladanje. Ze spo-mdadi 1888 so priČeJl loviti rake j krškem porečju, to je v poukih, ki se iztekajo v reko Krto, katerih pa račja kuga n iosegla. Nalovili so več tisoč azvitih in doraslih samic ln samcev ter Jih nato v marcu n aprilu Istega leta vlagal vzdolž reke Krke, počenŠi pr zviru. Vse to delo so opravil; / trdni veri, da Je okužba Krke »renehala in da bo v doglednem ^asu nastalo zopet blagostanj, n da se bo nekdaj cvetoča trgovina i raki zopet obnovila. Upanje, da ie okužba re. ntnlla, se Je Se posebej utrdili: to je Fiehtenauov ribič Lavdor. liel 15. oktobra 1888 v Krki po eg gradu Struge (tam namre«" ake niso vlafiali) lepega, kftklr ^ let starega jelševea. Vendar sp kljub temu njihov* '•»lje niso izpolnile ter le ostal* rud brezuspešen. Ob veliki suši leta 193R je bi mičen tudi najbogatejši potok ' raki Petelio -— Rakovnik. Takrat smo s pokojnin« Karlmv s ubijem in Jožefom Su*tar-':..v finalov ili In znosiill v potok Težka voda polne koše. to Je nn tisoče in tisoče velikih in malih rakov. VeČina rakov pa Je poginila, tako da ae Je smrad širil ialeč naokoli, V potoku Težka voda ao š? ianes raki. Za osvežitev in izboljšanje tega račjega loviiča smo vložili po osvoboditvi kakih 500 komadov lepih jelšev-•ev, ki so bili pripeljani s No-'ranjskega. Iz vsega tega se vidi, da so se naši predniki, zavedajoč velikega gospodarskega pomena *ivo zanimali za obnovitev Krke t raki. vendar jim to n. Mspelo ter Je bil ves napor bre? ispeha. In danes? Mislim, da ae vs* ■M-emalo misli na gojitev pleme nitih rakov. Vsaj ml Dolenjci U '.elo občutimo Sicer je znano ia ao za poskus vložili rake v gornji tok Krke. Kakšen J* ispeh tega vlaganja, mi nI znano. Poudariti pa moram, da je pr ias na Dolenjskem več potokov ti bi bili sposobni za gojitev ilemenMIh rakov, a so prazni ^edaj so plemeniti raki delni pa11 brezvest irži. ki podalo samo svoj že- idec, čemur je v veliki mer t riva tudi pretekla volna. Res je, da upravlja te vode Ribiško društvo, ki pa spričo majhnih dohodkov ne more oplemeniti praznih voda z raki. Za zdaj skrbi predvsem za to, ia obnovi potoke s salmonidi, ki ih je zadela ista us^da kot rake, in so prav take prazni. Društveni odbor se živo zanima za vsa ta pereča vprašanja in se trudi, da bi to stanje Čimprej omilil, kar Je pa odvisno od finančnih možnosti. Odpor Je tudi sklenil, da čimprej ■gradi malo ribogojnico, oziroma za nujne potrebe vsaj valile, vendar se vse to ne bo molio Izvršiti brez izdatne pomoči, Mnenja sem, da je nujno po-rebno, da društvu pomagajo pristojni organi ljudske oblasti n vsi, ki jim je zaupana skrb '.a gojitev rib in rakov. Le tako bo mogoče odpraviti žalostno »tanje salmonidnih voda na Do-^njskem. Pri vsem tem pa moramo ve-ietl, da je dvig rakogojstvn in ribogojstva v gospodarskem, prehrambenem 1n tulskopromet-iem oziru zelo važna panoga uiSega narodnega gospodarstva, tHr se tudi često krepko po-idarja. Literarno Je račjo Miao n z njo zvezane dogodke ohde-»1 Jože Dular v svnlem obšir-lem romanu »Krka umira«. I - Franjo Avseo j