A. KOPRIVA: Kaj še lahko storimo za Mladinsko Matico? Za deset dinarjev. Nckaj v pobudo /a šc uspi-šncjš. delo za Mladinskio Matico, nekaj pa v pr.mišljevanjc, ;kako šc bolj enotno in bolj uspcSno OTgani; zirati agitacijo in zbirati članarino zanjo. Morda članek navidczno ni ta'KO nujen in po« trebcn, kljub temu pa bi naj zgibal one, ki še dvomijo, ki sj šc n;,so znašli v dcjstvu, da jc Matica ne lc veliko delo slovun.skoga dcla UJU, amipaik da Mladinska Matica v resnici 'krči pot !kJ vfčjemu upoštevanju in razrnahu slovenske knjigc tudi v najširših narodovih pl-.-.stch. Po raznih izjavah tova;išev povcrjeni« kov, pa tudi iz statistik lanskoletnih narcčs nikov je razbrati, da jc za tako koristno usta^ ncvo ka'kršna jci Mladinska Matica, število naročnikov v razmcrju samo z osnovnošolsko ' mladino vse prcmalo in je oklic pc»-erjeni= štva UJU, da naj vsa.<a šola ipridobi -vsaj 12% učenccv kct naročnik., znamenjc, d-.i sc šl; stavijo pchodu t; akcije velike ovire. Trcba pa bi bilo spoznati, v čem o'bstojajo te zapreke in jih organiz>irano odpraviti ali vsaj v gotovi mcri omcjiti. Zato bi bilo pri* mtrno, da ob prilftkli, ko končavamo drugo leto in stopamo žc v tretje leto agitaci}:1 za MladVisko Matico, zbcro vsi povcrjeniki na iposameznih šolah ali zborovanjih svojih dru^ štev i.zjave o težkočah pri agitaciji za to ustanovo in jih pošljcjo odboru Mladinske Matic^. Tako zbrane izjave bodo moglc dati dovolj točno sH'a|o o vseh ovirah,. ki še ne ipuste Matici do one popular.nosti, [ki jo zaa služi. Pa nc le negativnih, tudi pozitivnih r/.jav bi bilo trcba. Zbrati bi bilo vsa poročila, ki govore o načinu uspcšnejše agitacijc in uspešnejšega ipridobivanja naročnikov med šolsko in šoli odraslo mladino ter med lj-ud* stvcm sploh. Na-čini agitacije so sicer raz^ lični, kakor so različne razmcre, vendar pa jc treba tudi za to navid.zno lahko nalogo nekc norme, ki sc pa, 'k-akor že zgoraj naiz.načcno, morejo doldčiti le po skmpnih izjavah in po= ročilih vsch poverjcnikov. Bili smo nekoč prav dobri agitatorji za zadcvc, ki so se tikale najmanj našega stanu ter duševnega in etičnt-ga zdravja narodove= ga naraščaja. Čtimu nc bi tej svoji, četudi v •razočaranjih ipriizkušeni agitatorski sili tn zmožnosti dali ¦koristne.jše .smeri in popravili s tem v dobrem, 'kar smo zagrešili n-ekoč v slabem. Ali ji' morda težjc hoditi ob raznih pri= likah od kmcta do kmeta, k temu ali orKTnu delavcu agitirat za 10 Din, ki jih žrtvujc v prid la.stn.emu otroku, da mu podari knjigc Mladinskc Matic?, nego .za shodc, kjcr sc jc naipivalo s stotaiki lažcm, sovraštvu, nustrp* nosti? Ali je res taka agitacija za dcsct di^ narjev prcotročja, ncprimcrna in vsiljiva? Pomislimo na dcjstva. kako so še prcd nc davnim v vsaki večji vasi, da celo v vsaki trgovini kar na debtlo ponujali ničvredne enodinarske publikacije »Sirom svijeta«, ka« tere so preplavljalc vse narodove plasti in se v resnici še vtihotapljajo vanje. Saj en dinar na tcden manj sc navidezn-o v žtpu nc po^ zna. tembolj pa bi se ipoznal čez dcsetktja njegov učineti, ko bi bil tkzv. mali — das! danes še vedno nravnejši človek, tudi žci v dušo okužcn. Trcba je vLdno pomisliti, čim več bo i,z= dajal 'narod za litcrarnc in strokovne knjigc in čim manj za šund, alkohol i. dr., tem več si bo tudi narod prihranil, ker bo začel mislit: in znal ločiti dobro in slabo, koristno in škodljivo. Ko omtaijam na eni strani kot primer ničvredne publikacije »Širom svjeta«, J^akor »O.svetnik«, spomnim na druigi strani na vcst, ki so jo prinašali nc-katcri čas-opisi, da jc 20. fcbruarja l. l. umrl v Berlinu duhovnik dr. Karl Sonnenschein, znan kot b^rlinski aipo« stol, katcri je obenem vzglcd neuklonljivc, vztrajne in vsestranske agitacijc, 'k'o je proti ntnravncmu tisku, ;ki so ga organizirala pro= fitarska podjetja, delal reklamo za kpo. ko= ristno in pošteno čtivo z besedo in dejanjem, v. Oirganiziranjem mladinskih čitalnic, iizdaja^ njem cenih leposlovnih brošuric in 'knjig. Dodajam zgurnja primera, kar posredno odločno zani'klujeta mnenja in izgovore, da ju agitacija za idejo, kakršno ima 'Mladinska iMatica, agitacija za njcne publikacije, izsilje* vanje denarja od ljudi v teh gmotno težkili časih. Nasprotno, taka agitacija je borba proti zlu, ki sicer ni posledica vsahnjcnja ctikc v ljudstvu. kakor sl često in rado piš-j, marveč glasna obsodba vse slovenskc o»int-Iis g-Liicc«, ki s svojimi kratkovidnimi nazori in* diruktno podpira smrdljive literarne uscdlinc. Baš zato je potrebno in nravna dolžnosz skhernega učitelja, da bolj smotrcno agitir:: za Mladinsko Matico, ki je šcle v prvih za» <čet!k'ih, poscbno med ljudstvom. Streti je treba v ljudstvu n^zaupljivost, ki nima vr-vcra le v konscrvativnosti, amipak često in opravičcno v doživljenih najrazličnejšfh razs očaranjih. Takega vkoreninj;nega tigleda in zaupanja kakor ga ima n. pr. Mohorjeva druž* ba med slovenskim narodom, še Miadinska Matica nj morc imeti. četudi njena ideja nič nc zacstaja za idcjo Mohorjeve družbe. Trtiba pa je zato nele časa, iki danes tuui n\ pride več toliko v p'oštev, ko živimo hitru-, ampak ipravUne, m-o-dbijajoče agitacije. Ta pa ni in tudi nc sme biti v geslu, ipridobiti čim ve-č članov, ampak, pTej n-Lgo to, ustva* riti smisel, uvidcvanjt za resnično jpotrebo visokc naloge te ustanove za na.raščaj slo* vcnskcga naroda. Vskd tega pa jc predpogoj vsakc agita^ cije učiteljevo zaupanje med ljudstvom. Drugo pa je- primerna reklama, ki dozdaj ni bila ta'ka kakor bi bilo za Mladinsko Matico potrcbno. Koliko listkov sem moral napisati staršcm svojih malih naroonikov, da scm jim poljudno in podrobno razložil, ;kaj jc in kaj hoče Mladinska Matica ter govoril o tem osebno! Posojal sem jim lanskc publikacijc "n šek -potcm s:.m prejel tistih deset dinarjev. Tako sem moral agitirati vtcinoma pri ipre= možncjših starših. Dobro bi bilo. da Mladin^ s'ka Matica ob izidu publikacij izda tudi re« klamne liste i/a naročitve v prihodnjem 1' tu obenem s publikacijami, da iste v razipošilja* tev tudi raznim drugim sl-ovenskim Maticam, družbam in publikacijam. katerim krči Mla^ dinska Matica pot do večjega razmaha med lj-udstvom. Včasih tudi rcklama n-i; izda mnogo. Dc« .set dinarjev naenkrat iz delavčev^ listnicc je mnog-o. Neka rudarjeva žena mi piše do* bescdno: Pač ne morem šc dancs dati tistih dcsit dinarj-:-v za knjige. Dekle me vcdno rorosi. Oče ves čas ni imcl nobenega zaslužka. Sele danes je prvič šel na šiht. Kakor hitro bo mogočc, bo že prinesla denar. Kar zapišite jo, da dobi knjige. Sličnt' ipismene in ustnc izjavc kažejo, dti ni vedno nerai/umvvanji.1 vzrok narodovemu nerazpoložcnju za različne, četudi koristne ustanove in publi'kacije, marveč brezposel' nost, pomanjkanje, ubcštvo. Ravno zgornja izjava te proprostc žine kaže, da razumc povscm pomen otrokovc tzs obrazbe. (Konec prihodnjič.)