Glas P * d a j a : Gorenjski tisk /Ureja : Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v l^onedeljek in petek / Naročnina: '•tna 600, pollet. 300, mesečna 50 din KRANJ, 20. AVGUSTA 1956 LETO IX. — ST. 66 DIN 10.— Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Zaključek seminarja CK LMS •> Bohinju Večja delovna storilnost, osnovna naloga mladinskih organizacij v podjetjih BOHINJ, 17. avgusta. Včeraj se je tu zaključil 10-dnevni seminar za predsednike tovarniških mladinskih komitejev iz vse Slovenije. Ob zaključku seminarja je bilo pred Mladinskim domom veliko zborovanje, ki so se ga udeležili mladinci iz tovarniških vodstev iz vse Slovenije, kot gostje pa so bili prisotni, član Izvršnega komiteja CK ZKS tovariš Ivan Regent, član CK ZKS tovariš Tomo Brejc, predsednik Okrajnega odbora SZDL Gorica tovariš Tine Remškar, sekretar CK LMS Tonček Kropušek in predsednik Občinskega ljudskega odbora Bohinjska Bistrica tovariš Logar. Na zborovanju je govoril član CK ^MS tovariš Rudi Bregar. Povzel je Najosnovnejše misli iz razprav na seminarju in poudaril, da so tovariši, p so 10 dni raspravljali o problemih, p! se porajajo v naših podjetjih, sklenili, da bo morala organizacija ljudske mladine v tovarnah odslej skrbeti, da Se izpolnijo predvsem naslednje štiri °snovne naloge: Prvič, da se poveča proizvodnost °^la. Ljudska mladina je ves čas obnove dežele in njene socialistične izgradnje deprinašala častni dele/, in 2ato lahko pričakujemo, da bo ona °snovni vzvod v boju za večjo delovno 1'udi bogato družbeno — zabavno življenje. Na zborovanju je govoril tudi Tomo Brejc. Govoril je o tem, koliko lahko mladim ljudem koristi aktivno delo v naših Svobodah. »Če hočeš biti dober delavec in če hočeš vedeti, kje je tvoj cilj, moraš biti razgledan človek,« je dejal tovariš Brejc. In prav Svobode bi morale biti tiste, ki b; nudile mladim delavcem več izobrazbe in kul-turno-idejno-politične vzgoje. Tovariš Tone Kropušek je pozval mlade delavce, naj izpopolnjujejo znanje, ki so ga pridobili na seminarju. so letos obiskovali tod razne tečaje, naslednje leto spet radi prišli, da si pridobe novega znanja. Ob koncu je spregovoril tudi tovariš Ivan Regent. V toplih besedah je mladim delavcem povedal, kako važno je za človeka, da doseže določeno izobrazbo. Za to pa je ena najboljših metod — je dejal tovariš Regent — samoizobraževanje. Socializem ni samo večja proizvodnja, marveč je socializem predvsem v novih odnosih med ljudmi. Da pa bi dosegli te nove odnose, moramo vzgojiti človeka z visoko kulturo in velikim znanjem. Tak ciij imajo tudi seminarji, ki jih prireja mladinska organizacija. —k »PERJANICA« OSVAJA Čedalje več je ljubiteljev te lepe igre Kratek popolni dnevnik Od sobote na nedeljo Na cesti in ob njej od Kranja do Bohinja Rudi Bregar — član CK LMS, govori zbrani delavski mladini v Bohinju storilnost. drugič, da skrbi za razvoj in vse Večje uveljavljanje organov delavnega upravljanja v podjetju. V starih delavskih svetih je bilo v vsej Slovenji nekaj manj kot 2000 mladincev, S6daj pa jih je več kot dvakrat toliko. Nadina v delavskih svetih mora pričevati levji delež pri uveljavljanju n°vih, socialističnih odnosov med ^Udmi. • Tretjič, da se poskrbi za dostojne *ivMenjske pogoje za mlade delavce. *n četrtič, da se zagotovi za mlade Mladi učitelji na seminarju v Ribnem ^•ibno, 19. avgusta. b Danes so se zbrali v Ribnem pri **ledu mladi učitelji z vse Gorenjske J* seminar, katerega je pripravil OK J^S Kranj v okviru poletnih semi-/?rJ«v za mladinske aktiviste. Mladi rfHelji, 0koli 50 po številu, bodo v J*"* seminarju imeli priliko globlje &»znati se s problematiko naše gra-vtve. z zunanjo politiko in drugimi .Drašanji, ki težijo mlade javne dc-nv?e- Na seminarju bodo predavali vidni javni in politični delavci. O novih ekonomskih ukrepih in per-j^ktivl našega razvoja bo govoril ^edsednik Izvršnega sveta ljudske ^PŠČine LRS tov. Boris Kraigher, to znanji politiki pa član CK ZKS b*; France Perovšek. Tov. dr. Jože Slert Pa bo £°voril ° različnih po-«ih na razvoj sveta in politična ja!*rotia v različnih obdobjih razvoji' sleđila bodo še predavanja o druž-fte«n upravljanju v šolah itd. Dejal je, da bi moral Bohinj postati zbirališče mladih ljudi, željnih znanja in izrazil upanje, da bodo mnogi, ki ZAPAŽANJA Vreme to pot ni nagajalo. Sonce j a nesebično delilo svoje bogastvo vsej Gorenjski. . . Do Naklega smo srečali veliki avtobus znanega holandskega podjetja BRA - BENA, Opekarna« — Dvorska vas. / — Na večer pred dnevom proslav 15. septembra bo v Radovljici ob 20. uri svečana akademija, ki jo bo pri' redil ObLO SZDL Radovljica s sledečim sporedom: slavnostni govor b<> imel udeleženec stavk tovariš Pristov. Na sporedu bo drugo dejanje »Rdeče rože«,, odlomek iz Klinarjevega »Plavža« in recitacije. Vmes bodo pevske točke, igrala bo godba na pihala. N» proslavi bodo sodelovale: »Svoboda« Lesce, »Svoboda« Podnart, »Svoboda« Begunje in KPD »Stane Žagar« iz Krope. — Predvidevajo, da se bo proslave 20-letn'ice velikih tekstilnih stavk, ki bo 16. septembra v Kranju, udeležilo 2000 delovnih ljudi iz občine Radovljica. CIRIL ROZMAN Kljub novim blokom še vedno stanovanjska stiska D_R_0_B_I_Ž FILMSKI DELAVCI iz Češkoslovaške v »iskri« V sredo so obiskali Iskro filmski delavci iz Prage. Ogledali so si tovarno, najbolj pa so se zanimali za oddelek kino montaže, kjer so jih zanimali projektorji domače proizvodnje. Ob koncu so izjavili, da niso niti pomislili, da imamo pri nas tako moderno urejeno tovarno, kot je prav »Iskra«. , kitajska trgovinska delegacija v »iskri« V četrtek je obiskala tovarno Iskra kitajska trgovinska delegacija. Gostje so se najbolj zanimali za kino naprave pa tudi za druge izdelke »Iskre«. V tovarni so se zadržali uro in pol. M —č požar V LJUBNEM Ni še dogo tega, kar smo imeli v Ljubnem velik in zelo nevaren požar, ki je naredil veliko škodo na dveh posestvih in preteklo nedeljo bi verjetno nastala ista nesreča, da sosedje niso opazili požara pravočasno. Kakor zadnjič, tako so bili tudi sedaj povzročitelji mladoletniki. Najzanimiveje je to, da zopet na istem mestu in ista grupa otrok. Ali se starši teh otrok še vedno niso spametovali? Sliši se, da je eden od teh otrok dobil kot igračko celo vžigalnik. Ali je pametno, da otroku dajejo starši taka darila? Kdo bi povrnil stroške, če se zopet kaj naredi? domačin DOPIS Vit« ¥ „Glas Gortaftskf Beležke ČUDNO Za 85-letnico Železarne so dobil. Jesenice daleč naokrog enega nailtpših gostinskih vrtov. Moderno urejen bife, pokrita dvorana, veliko betonsko plesišče, higiensko urejene sanitarne naprave, bogata električna razsvetljava itd., zadnje čase niso služili svojemu namenu in se vse bolj spreminjali v zapuščen »park«. Vrt je odprt le ob sobotah in nedeljah zvejer po nekaj ur, sicer pa se v njem igrajo otroci, ki seveda na inventar nt pazijo. Pa so se našli člani društva šoferjev in avtomeha-nikov na Jesenicah in. so odločali prirediti v kazinskem vrtu veliko tradicionalno šofersko veselico s plesom in bogatim sre-čolovom. Potrebno jo bilo najprej urediti vrt. Pričeli so v četrtek. Čistili, pomivali, pometali in urejevali so do soboto zvečer in dali kazinskemu vrtu tako lice, kakršho mu pripada. Ali ni čudno, da so morali priti na pomoč šoferji in avtomehaniki in dati upravi restavracijo r.gled, kakšen naj bo ta vrt, da bo v resnici služil svojemu, namenu? Radovedni smo, če ga bo Kazina znala v bodoče vzdrževati vsaj v približno takem stanju. Najbrž bo čez teden dni zopet poln prahu in saj ter podoben zapuščenemu »parku«, ko'i jo bil do šofersko veselice. H. B. Prometna nesreča v Kranja LJUDJE IN D060DKI Demobilizacija ali razorožitev POGLEDI NA glavno temo sedanjega časa - razorožitev in zmanjšanje vojne nevarnosti - so zve-cino enostranski, zaradi česar ostaja tudi vrsta ohrabrujočih potez v prid reševanja tega kompleksnega problema, nepopolna in. nerešena. Industrija in vojna tehnika sta dosegli mejo, na kateri se število vojaštva in klasični rod vojsko — pehota — umikata pred najmodernejšim atomskim in telediri-giranim orožjem. Za uporabo teh vrst orožja, ki v prejšnjih vojnah niso bila znana, ni potrebno tolikšno število vojaštva. — Kakšen jo torej problem razorožitve pod takimi pogoji? V objavah nekaterih velesil, ki so v minu.'th dveh a^' treh letih delno zmanjšalo svojo oborožene sile, je bilo govora le o znižanju števila vojaštva. Celo sami vojni strokovnjaki v teh državah so v polemikah z drugimi državami priznali, da jo taka demobilizacija celo potrebna zavoljo okrepitve vojnega potenciala, kajti odvisno števil mobiliziranih ljudi jo moč pritegniti v proizvodnjo sodobnega, po večini atomskega orožja v modernih tovarnah. Odtod izvira — kakor menijo ti strokovnjaki — nesmiselna situa- cija: demobilizacija krepi vojno učinkovitost! Drugi, nesmisel jo v tem, da sovjetski in ameriški vojni strokovnjaki, kakor tudi politiki drug drugemu, očitajo, češ da pod videzom demobilizacije nekega števila vojaštva, krepe svojo atomsko vojno industrijo. Amerikanci očitajo Sovjetski zvezi, da je v lanskem in letošnjem, letu objavila demobilizacijo 1,840.000 vojakov samo zato, da bi le-te mogla zaposliti v vojni proizvodnji. Isto očita Sovjetska zveza Amerikancem. V ZDA so nadejajo, da bo moč številčno stanje oboroženih sil skrčiti do 1960. 1. od sedanjih 2,800.000 na 2,060.000 ljudi, to jo za okrog 26%. Iz pehote bo demobiliziranih 450.000 ljudi, 200.000 iz mornarico in 9C.000 iz letalstva. Kakor jo razvidno, se najobčutneje znižuje številčno stanje pehote, kajti njen pomen v sodobnem vojskovanju š i najhitreje pada. Vprašanjo jc, ali bedo stroški za ameriško armado, ko b:» le-ta skrčena na četrtino, manjši, in koliko manjše bodo dajatve davčnih obvezancev? Medtem pa s6 bili ameriški državljani seznanjeni z dejstvom, da kakršnegakoli znižanja davkov ni pričakovati. Stroški za vojno potrebe v ZDA še nekaj let no bodo padli pod sedanji nivo, to je pod 40 milijard dolarjev. Ker bodo imela v proizvodnji premoč sodobna orožja — vodikova bomba, visokozmožna letala in teledirigirani izstrelki — bodo ta ogromna finančna sredstva rezervirana za tovrstno proizvodnjo Iz tega sledi, da bodo denarna sredstva, ki so doslej služiia za vzdrževanje številnega vojaštva, po demobilizaciji četrtine vojakov, usmerjena na sodobno oborožitev. Iz predračunov je razvidno, da bodo te nove obliko oborožitve presegale Vzporedno z demobilizacijskim načr-mene letno za 7 milijard dolarjev, dosedanjo dajatve v oborožitveno na-tom ZDA pa razmišljajo o tem, kakšni naj bodo bodoči vojaški novinci. Ker bo njih število padlo, bodo morali pač razpolagati z visokim tehničnim znanjem v upravljanju z zamotanimi in dragocenimi vojnimi aparaturami. To pomeni, da bodo uporabljena znatna sredstva za študij teh vojakov šo prej, predno bodo oblekli uniforme. Podoben razvoj je opaziti tudi v Veliki Britaniij. Le-ta kljub finančnim težavam, politični zaostritvi z arabskimi državami in kljub mobilizaciji rezervistov odvaja znatna sredstva v prid modernega oboroževanja; semkaj sodijo zlasti atomski eksperimenti v Monto Belu v Avstraliji in proizvodnja prvo vodikovo bombe. — Isto opažamo pri Francozih. Čeprav zavoljo vojnih operacij v Severni Afriki nenehno povečujejo številčno stanjo svojo vojske, vendarle odvajajo ogromne zneske v prid sodobni oborožitvi. Tudi Sovjeti posvečajo veliko pozornost modernizaciji svojo oborožitve, čeprav jo prišlo v preteklem in letošnjem letu do znatnega znižanja števila vojakov. Dejstvo je, da si svet prizadeva rešiti dvoje vprašanj: kako zmanjšati vojno nevarnost, in kako zmanjšati izdatke v vojne namene? To, da šo ni prišlo do mednarodnega sporazuma o razorožitvi, še ni razlog, da so v nekaterih državah z velikimi armadami razorožitve ne bi moglo s pridom izvesti. Vsekakor pa ostajajo odprta vprašanja: v kakšni obliki je treba izvesti razorožitev? Ali samo znižati odvisni del vojaštva in reducirati zastarela orožja, ali pa prekiniti s tekmovanjem v oboroževanju z S modernejšim in še učinkovitejšimi orožjem? (JUGOPRES) t Kranj, 1" avgusta. Danes zjuiiui se je na križišču Je zerske in Gregorčičeve ceste pripet'1^ prometna nesreča. Voznik Stanisl*' Dermota, ki je vozil motor znam1* »Java«, last Gozdnega gospodarstv^ je peljal tik za tovornim avtomobil0™ »Avto-prometa« Kranj in ga na kr' žišču hotel prehiteti in pri tem iT- vozil med kolesa tovornega avtorno^1. la. Motorist se je znašel, med kole avtomobila in ko je to šofer oP32^' je avto pravočasno ustavil. Pri te je bil zadnji del motorja močno P0" škodovan, škoda znaša okoli 20.000 d1 Motorist ni bil poškodovan. ^ V zadnjem času je bilo registriral\i mnogo novih motornih vozil. VoZn' so za vožnjo še neizkušeni, razen te*j pr. se ponašajo z novimi motorji. P tem pr. pozabljajo na cestno-prom6''^ predpise, kar jo vzrok mnogih Pr motnih nesreč. st. 66 / 20. avgusta 1956 Brinovec - državni prvak Zagreb, 19. avgusta V prvem dnevu državnega mladinskega prvenstva v plavanju v Zagrebu je član »Triglava«, Lado Brinovec Bravo! Brinovec Presegel vsa pričakovanja in zmagal V disciplini 1500 m prosto z odličnim Sasom 20:41,4 pred Barbo in Pircem. Prav tako sta se odlikovali tudi Vu-kičeva, kot četrta in Koncilijeva, kot tretja, v disciplini 100 m metuljček *a ženske. Okrajno prvenstvo TVD Partizan v plavanju Kranj, 19. avgusta. Danes so se na mestnem kopališču Pomerile najboljše ekipe TVD »Partizana iz kranjskega okraja. Sodelovali so plavalci in plavalko z Bleda, Tržiča, Raven, Kamne gorice, Krope, Radovljice in Kranja. Poleg plavalnega programa so se pomerili še v skokih. Ker večina tekmovalcev ni imela potrebnih izkaznic za dokaz članstva v organizaciji TVD »Partizana«, rezultati še niso uradna, ker se bo organizator tekmovanja moral še Prepričati o resničnem članstvu nastopajočih. Rezultati : ženske — 50m prsno: Jana Zupan, Bled 0:47,7; 50 m prosto: Ivanka Cerne, Kranj 0:43,5; 50 m hrbtno: Nada Vencelj, Kranj 1:02,1; mladinke — 50 m prsno: Katka Ple-melj, Bled 0:46,1; 50 m prosto: Marija Korošec, Bled 0:38,5; 50 m hrbtno: Marija Plemelj, Bled 0:54,0. Štafeta 3X50 metrov mešano Kranj 2:11,7. Moški: 50 m prsno: Franc Pri-stavec, Radovljica 0:31,9; 50m hrbtno: Marjan Pehare, Kropa 0:50,6; 100 m Prosto: Milan Žvan, Bled 1:19,2. Mladinci: — 50 m prsno: Bernard Cizelj, Kropa 0:45; 50 m prosto: Jože Kosmač, Kranj 0:34,7; 50 m hrbtno: Jože Rebolj. Kranj 0:45,1; štafeta 4X50 m mešano 2:29,3. Dober tenis v Kranju Kranj, 19. avgusta. Rezultati: finale posameznikov — Česen : Lakner 6:3, za 3. in 4. mesto Pa sta se pomerila Dženadič in Fajon, kjer je zmagal slednji s 6:5. Finale dvojic — Lakner - Česen : Fajon •-Ju-rina 6:2. Danes popoldne sta se pomerili Zni-darjeva, članica teniškega kluba »Triglav« in Ljubljančanka Ercegova. Zni-darjeva je zasluženo zmagala. Zelo zanimiva je bila tudi borba med Članskim slovenskim prvakom Sku-Ijem in članom naše državne reprezentance za Galea cup Puciharjem. Rezultati: Znidar : Erceg 2:0 (6:0, 7:5), Skulj : Pucihar 2:0 (6:3,. 6:0). Teniški klub »Triglav« bo pričel z resnim delom. Na občni zbor, ki bo 23. t. m. v pisarni ŠD »Triglav« so vabljeni vsi prijatelji tenisa, ki bi radi, nastopali a.'i kakorkoli pomagali mlademu društvu. Vodstvo kluba pričakuje tudi pomoč od oblasti, ki naj hi pomagala pri čimprejšnji izgradnji »igrišč za mestnim kopališčem, ker bi sicer morali treningi za nekaj časa Prenehati. Treninge bo vodil tovariš Znidar.. , M. Pred evropskim prvenstvom v veslanju Ha Bledu - rekordno število tekmovalcev Priprave končane - Veslači 21 držav se bodo borili za »Melburnske legitimacije« Prav gotovo bo letošnje evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu (za ženo od 24. do 26. avgusta — za člane od 1. do 3. septembra) ne samo za Gorenjsko največji športni dogodek, temveč sploh največja športna prireditev, ki jo bomo imeli letos v Jugoslaviji. Sicer bodo prireditve v Ostalih športih isto stopnje tudi drugje redkost in dejstvo, da bo tako pomembno tekmovanje prav pri nas, je veliko priznanje Veslaški zvezi Jugoslavije. VSE JE PRIPRAVLJENO Bledu je za letošnje prvenstvo najboljših veslačev vse kar najbolje pripravljeno. Namreč, vsa dela, ki jih je bilo potrebno narediti za uspešno izvedbo tako velike regate so že končana, ali pa tik pred zaključ- N strije, Belgije, Bolgarije, CSR, Danske, Egiipta, Finske, Francije, Grčije, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, Turčije in Jugoslavije. Medtem ko še ne vemo v katerih Moški četverec s krmarjem »Crvene Zvezde«, ki nas bo zastopal na evropskem šampionatu v veslanju kom. Tehnične naprave, ki so potrebne za ureditev proge, so že dalj časa gotove in jih bodo v teh dneh samo še montirali. Ena najlepših gradenj v zvezi z letošnjo regato pa bo častna tribuna na jezeru. Z nje bodo imeh gledalci priliko videti najzanimivejši del tekmovanja v vsaki disciplini — zadnjih 400 do 500 metrov pred ciljem. Prireditelj pa je poskrbel tudi za vse veslače našo države, ki nas ne bodo reprezentirali, s posebno, le njim namenjeno tribuno. Vsa ta dela in ostala, katera nam je skoraj nemogoče našteti, pa ne bi bilo moč izvršiti, če Veslaški zvezi Jugoslavije ne bi priskočila izdatno na pomoč naša mornarica. Za evropsko veslaško elito je prireditelj poskrbel tudi kulturni del sporeda. Zelja Veslaške zveze Jugoslavije, predvsem pa Blejčanov, je bila, da bi pokazali tujim tekmovalcem vsaj skromen del naših narodnih običajem. S pomočjo podpore Okrajnega ljudskega odbora Kranj, jim bo to željo moč uresničiti in veslači bodo lahko gledali nastope folklornih skupin z Bleda, Bohinja in Jesenic, prav tako pa tudi poslušati naše priznane pevske zbore. REPREZENTANTI 21 DRŽAV SE BODO. ZBRALI NA BLEDU Se na nobenem evropskem veslaškem prvenstvu se prejšnja leta ni '.bralo toliko tekmovalcev in iz tolikih držav, kot se jih bo to pot na Bledu. Za naslove evropskih prvakinj se bodo borile tekmovalke iz Danske, Nizozemske, Francije, Romunije, Nemčije, Avstrije, Finske, Madžarske, Sovjetske zveze, CSR, Poljske in Jugoslavije. Med člani pa se bodo potegovali za najvišje naslove predstavniki 21 držav, in sicer iž Anglije, Av- dlsciplinah bodo nastopile posamezne prijavljene države, pa je naša_ repre-zentanca'že izbrana. Na podlagi odličnih rezultatov na državnem prvenstvu in prej, kot na izločilnih srečanjih, bodo naše barve zastopali — ženske: četverec s krmarjem — Branik. (Maribor), skiff — Mornar (Split), double-scull — Mornar in v osmercu kombiniran?, ekipr. Crveno zvezdo (Beograd) in Partizana (Subotica). Pri članih pa: skiL! — Mornar (Vlašič - Split), dvojka brez krmarja — Mornar, dvojka s krmarjem — Mornar, double-scull — Ta-miš (Pančcvo), četverec brez krmarja — Mornar, četverec s krmarjem — Crvena zvezda in osmerec Krke iz Šibenika. Od prijavljenih ekip so na Bledu že Romunke in Rusinje, ostale tekmovalke in tekmovalce pa pričakujejo danes in jutri. OSTRA KLIMA bo delala preglavice vsem tekmovalcem. Vsaj prve dni. Tako .predvidevajo strokovnjaki, potrdilo tega pa so tudi izjave naših tekmovalcev in Romunk. Naši reprezentantje so potrebovali nekaj dni, da so se privadili ostremu zraku, na Romunke pa je blejska klima prva dva dni tako močno vplivala, da sploh niso mogle trenirati. Tega pa seveda niso krivi prireditelji, temveč muhasto vreme, ki že vseskozi spremlja letošnjo sezono. NA BLEDU BO 100 NOVINARJEV V informacijski pisarni evropskega prvenstva v veslanju na Bledu imajo zbrane že tudi naslednje številke. V prihodnjih dneh bo na Bledu okoli 500 tekmovalcev, nad 200 funkcionarjev in približno 100 novinarjev iz redakcij' največjih evrep. listov in tudi iz redakcij listov drugih kontinentov. nam Rado Carman 16. september 1926 — 16. september 1956 30 let strelstva na Gorenjskem Za časa pogostih in krvoločnih vpadov Turkov v slovenske kraje so bili ljudje in njih imetja izpostavljeni nevarnostim, da jih ne Preseneti grabežljivi in nasilni tujec. Ljudjo so utrjevali mesta, trge, gradove in. vasi ter se v skrajni sili zatekali za obzidja. Pa tudi strma pobočja bregov, podzemske kotline in votline so jim služile za skrivališče. Mesto Kranj je bilo že od nekdaj naravna trdnjava na visokih skalnatih tleh. Njegovo prebivalstvo se jo v kritičnih .asih branilo izza mestnega °'bzidja iz stolpov. Da bi se bolj Uspešno branili proti osvajalcem, so se Meščani v ta namen organizirali, po Vojaško in vežbali v streljanju z orožjem. V rabi jo bilo takrat še zelo primitivno orožje. Okoli 15. stoletja so Pričeli, v večjih krajih graditi streliva, na katerih jo bilo možno vežbati v streljanju, učili so uporabljati, batfli 1° orožjo In načina pravilnega bojevanja. Kranjčani, so oko)i leta 156": gra- dili prvo primitivno strelišče na Smar-jetni gori. Razumljivo je, da so ga lahko uporabljali le ljudje iz boljših krogov. Pred 85 leti pa so postavili že boljšo strelišče na parceli, sedanje Tovarne mila Kranj, streljali pa so preko Kokro v smeri Huje, koder so imeli postavljene tudi tarče. Tudi v tej dobi je bilo orožje še zelo primitivno. Uporabljali so stare puške zn. VVenzl, ki so se polnile od spredaj samo na en naboj. Kasneje so prišle v rabo VVerndlove puške, katere so bile že bolj popolne kot prvotne. Na obeh streliščih so se meščani vadili v streljanju, na kratko razdalje. Vsak strelec pa so je moral udeležiti najmanj dvakrat na leto strelskih vaj, sicer ni smel na. nagradno tekmovanje, ki je bilo že takrat organizirano vsako leto. Na streliščih so se v tej de bi dogajale veliko nerodnosti. Takratni mojstri strelci so izkoriščali državno podporo, ki so jo prejemali, v svojo namene. Na strelišču, so pri- rejali zasebne pojedine in izvajali razne orgije za društveni denar, zato je bil razdor takratnega strelskega športa neizbežen tembolj, ker so upadi Turkov s časom prenehali. Strelski šport je ponovno zajel večji obseg okoli IS. stoletja. Tudi v Kranju je bila strelska dejavnost precej živahna, zlasti okoli leta 1910, do okoli leta 1914. Ko jo takratna Avstroogrska monarhija pričela s I. svetovno vojno, so tudi strelsko družine, ki so bile v glavnem v njihovih rokah, prenehale 7. delom. II. Po končani. I. svetovni vojni in ob rojstvu Jugoslavije leta 1918, takratna buržuazna kraljevska vladavina zaradi revolucionarnega delovanja komunistov ir. delavskega razreda ni dovolila, da bi so ustanavljale s'reiske družine. Takratna cb'aot je š?le leta 1926 privolila, da so s? pričele ustanavljati prve strelske družine v Jugo- Zanimivo pa je, da bo največ novi- Zanimanje je veliko tudi pri naših majev iz Belgije, Holandije, zlasti pa sosedih v Italiji in Avstriji. Pričaku-iz Danske. TO POT BREZ PROGNOZ Kateri izmed reprezentanc bi dali prednost kot najboljši ekipi na letošnjem evropskem prvenstvu, noče nihče reči. Celo najboljši poznavalci veslaškega športa se to pot izogibajo kakršnihkoli prognoz. Čeprav lahko predvidevamo, da bo Sovjetska zveza verjetno eden največjih favoritov za ekipnega zmagovalca, pa se je po drugi strani bati, da bi te račune prekrižali Francozi, Danci ali Nemci, ki menda še nikdar niso imeli tako močnih veslaških ekip. V odločilne borbe pa bodo prav gotovo posegli tudi naše tekmovalci. Zlasti so bodo upravičeno potegovali za vidnejša mesta med moškimi skii-fist Perica Vlašič in četverec brez krmarja, čeprav s tem ne mislimo podcenjevati možnosti ostalih naših repre-zentantov. ZA REGATO VELIKO ZANIMANJE Zc letošnje državno prvenstvo v veslanju, ki je bilo prav tako tudi na Bledu, je pokazalo, da je za veslanje pri nas vedpo večje zanimanje. Razveseljivo je dejstvo, da veslaški šport iz dneva v dan vedno bolj privlači Blej-čane in okoličane. V teh dneh, ko imajo veslači le treninge, se ob progi zbere tudi do 500 gledalcev in to po S'ato v velikem številu, večini domačinov. Mornarica pomaga ... jejo, da bodo prebivalci z obal Vrb-skega jezera in Tržačani prišli na re- FaBo VII, Gramaičikovjankovičev memorial Triglav osvojil 7 prvih mest Kranj, 19. avgusta. V seboto zjutraj so se že sedmič začeli boriti za naslove prvakov najboljši namiznoteniški igralci Slovenije in Hrvatske na Gramatčikov-Jan-kovičevem memorialu. Poleg številne domače ekipe so nastopili še igralci »Tesla« z Reke, »Opatije«, »Mladosti« in »Industrogradnje« iz Zagreba, »Sloge« iz Beograda, »Fu-žinarja«, Ravne, »Maribora«, »Kovinarja«, Marilbor, »Storžiča«, Golnik, »Odreda«, Ljubljana, »Ljubljane« in Škofje Loke, vsega preko 100 igralk in igralcev. Ce navedemo samo največja presenečeni] a na turnirju potem vsekakor ne smemo pozabiti zmage mladinske ekipe »Triglava« nad »Opatijo« in osvojitev prvega mesta v tej disciplini. Tu naj omenimo še zmago »Opa- Cesen »Triglav« — Kranj slaviji. V tem času je v Kranju živel magister farmacije, znani jugoslovanski prostovoljec na solunski fronti in dolgoletni borec v balkanskih vojnah, Jože Pehare. Doma je bil iz Tržiča, umrl pa je na Jesenicah leta Takrat je zbral okrog sebe več ljubiteljev strelskega športa ter pričel pripravljati ustanovitev prve slovenske strelske družine v Kranju. Ustanovni občni zbor je bil sklican 16. septembra 1926 v spodnji dvorani Sindikalnega doma. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo nad 60 meščanov, zlasti mladine. Iz Ljubljane pa je prišel na občni zbor kot gost in organizator strelstva v Ljubljani, takrat še kot študent, današnji zvezni ljudski poslanec Boris Zicherl. Za predsednika družine je bil izvoljen Jože Pehare, ki je hkrati postal prvi predsednik slovenske strelske družine. Nekaj dni zatem pa je bila v Ljubljani ustanovljena druga slovenska strelska družina. Ustanovnemu občnemu zboru v Kranju so prisostvovali tudi poznejši aktivni strelci: Stane Košnik, Hinko Ločniškar, Avgust Smole, Franc Gorljane, Alojz Zupančič, Stane Završnih, Dušan Pire, Janez A/man in drugi. (Nadaljevanje sledi.) tije« nad prvakom države »Mladostjo« s 5:?. V seniorski moški konkurenci je Matulja premagal Kocjana, Fra-nič — Tomažiča, Teran — Tomažiča in Hamerlica, Zezlina pa je.imel pet »meč« žog v igri s Franjičem, pa je vseeno izgubil. Med ženskami je bilo vse po starem, Plutova je zqpet premagala Trampuževo, v finalu pa je tradicionalno izgubila s Teranovo. Tudi pri mladičih ni šlo brez presenečenj; največje je pripravil Godina, ki je premagal Crnjaka. Med mladinkami ima »Triglav« tudi v novi sezoni vso premoč, enako pa je 6 pionirji »Opatije«, v obeh disciplinah sta bila kar klubska finala. Vsekakor lahko rečemo, da je »Triglav« dokazal, da je trenutno najmočnejši klub v Sloveniji in eden izmed vodilnih v državi; posebno so se izkazali Teran, Česen, Teranova, Plutova, Zezlina in Kovačič II. Rezultati: ekipno — moški (11) In-dustrogradnja : Mladost 5:3; Tesla : Triglav 5:2; finale: Tesla : Industro-gradnja 5:2. Ženske: (7) Triglav I : Opatija 3:0, Ljubljana : Triglav II 3:0, Triglav : Ljubljana 3:2. Mladinci (11): Opatija : Mladost 5:3, Triglav : Ljubljana 5:2, Triglav : Opatija 5:0. Mladinke (5): Triglav I : Maribor 3:0, Triglav II : Opatija 3:1, Triglav I : Triglav II 3:0. Posamezno: moški (60) Barlovič (Tesla) : Hudetz (M) 3:1, Franjič (T) : Teran (T) 3:0, Barlovič : Franjič 3:0. Ženske (19): Plut (T) : Trampuž (L) 2:1, Teran (T) : Benazič (O) 2:0, Teran : Plut 2:0. Mladinci (50): Hubud (M) : Teran (T) 2:0, Franič (M) : Godina (Maribor) 2:1* Hrbud : Franič 2:0. Mladinke (13): Plut (T) : Vančc (F) 2:0, Lampret (T) : Puž (O) 2:0, Plut : Larnpret 2:0. Pionirji (15)): Krpani (O) : Todorovič (T) 2:0, Stojanovič (O) : Višnar (Odred) 2:1, Kopani : Stojanovič 2:0. Dvojice — moški (24): Barlovič-Hamerlic (Tesla) : Tomažič - Terhaj (L) 2:0, Franjič - Hudec (I) : Crnjak (M), Koejan (O) 2:0, Barlovič - Hamerlic : Franjič - Hudec 2:0. Ženske (7): Teran-Plut (T) : Puž - Benažič (O) 2:0, Trampuž - Pogačar (L) : Vencelj -Lampret (T) 2:0, Teran - Plut : Trampuž - Pogačar 2:0. Mešano (13): Teran-Česen (T) : Pogačar - Terhaj (L) 2:0, Plut-Teran : Trampuž - Tomažič (L) 2:0, Plut-Teran : Teran - Česen 2:1. Zmagovalci so prejeli poleg d:plom in prehodnih pokalov, še zelo lepe praktične nagrade, ki sta jih poklonila sindikalna podružnica tovarne »Inteks« in uprava podjetja »Tiskani-na«. ■ ,> iadkii šfictttti dogodki LJUBLJANA: SLOVENIJA : KITAJSKA 5:2 (3:0) BEOGRAD: CRVENA ZVEZDA : SA: RAJEVO 2:0 BSK : DINAMO 1:1 MOSTAR: VELEZ : PARTIZAN 3:1 ZAGREB: ZAGREB : RADNIČKI 1:0 NOV? SAD: VOJVODINA : VARDAR 4:1 SPLIT: HAJDUK : BUDUĆNOST 5:1 SUBOTICA: SPARTAK : LOKOMOTIVA 4:0 ST. 66 / 20. AVGUSTA. 1956 GUs8onaj$ke 3 S SODIŠČA Zopet utaja davkov V naši predzadnji številki smo poročali, da sta se pred kratkim zagovarjala pred Okrajnim sodiščem v Kranju dva davčna izterjevalca. V tem času pa se je pred istim sodiščem zagovarjal zaradi utaje davka Stane Grašič, kleparski mojster iz Kranja. Pred kazenskim postopkom se je ugotovilo, da je Grašič v davčni prijavi za leto 1955 navedel, da je imel 5,696.072 din prometa ter čistega dohodka 550.249 din, medtem pa je bil njegov dejanski promet po ugotovitvah davčnih organov najmanj 6 039.843 dinarjev, čisti dobiček pa 1,368.?35 din. Pred sodiščem se je Grašič zagovarjal, da je imel ogromno dela, da je bil za vse sam in da ni mogel imeti v redu poslovnih knjig, kakor tudi, da deloma v naglici, deloma v neznanju ni sestavil davčne prijave tako, kakor bi jo bilo treba. Sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo, saj je bilo očitno, da ne drži. Grašič je dobil pravočasno ustrezna navodila, kako je treba voditi poslovne knjige. Nadalje je bilo ugotovljeno, da v davčni prijavi ni izkazal vsega bančnega prometa. Posebno karakterističen pa je primer, ki kaže, da ne gre za Grašičevo nevednost, naglico ali površnost, ker je račun od strani Obrtno prodajne in nabavne zadruge v višini 30.344 d.n namerno dvakrat knjižil kot izdatek. Med materialne stroške je vnašal tudi izdatke, ki so so nanašali na gospodinjstvo, kakor tudi na potrebe njega samega in njegove dru>.;ne. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin mu je sodišče izreklo denarno kazen v višini 90.000 din. Grašič bo tudi moral davčni upravi plačati ves utajeni davek Če ugotovimo, da je Grašič zatajil približno 800.000 din čistega dohodka, je kazen še vedno prenizka. Sodba še ni pravomočna ter ima javni tožilec možnost vložiti pritožbo zaradi prenizke kazni. »MISTIKA« V XX. STOLETJU Pri nekaterih posameznikih še vedno obstoji vražjeverstvo, kar je pokazala tudi kazenska obravnava zoper M51^n;-» Rajhard iz Križevske vasi pri Metliki. Rajhardova se je v marcu t. 1. mudila v dekliškem donuu v Tržiču. Dvema stanovalkama je začela vedeževati ter jima pripovedovala, da imata vse mogoče sovražnike. Ponudila jima je, da bo te sovražnike onemogočila, če ji dasta vsaka po 3000 din, ali kakšne ponošene obleke in nekaj denarja. Denar bo porabila za plačilo maš, da se bo opolnoči lahko sestajala na pokopališču z duhovi, ki ji bodo pomagali v njenem prizadevanju za odvr-nitev sovražnikov. Obljubila jima je tudi, da bo iz neke snovi, katero bo dobila iz morja, napravila tablete ter jih jima kasneje izročila. Ce bosta nosili te tablete pri sebi, bosta srečno živeli. To ✓ njeno vedeževanje je res vplivalo na ti dve dekleti ter ji je ena izročila 500 din gotovine in jopo vredno 1500 din, druga pa 1000 din gotovine ter obleko vredno 2000 din. Za to goljufijo je sodišče obsodilo Rajhardovo na 25 dni zapora. Nerazumljivo je, kako morejo še dandanes ljudje nasesti takemu vražjeverstvu. »DIVJI« LOVEC IZ PODLJUBELJA J. S. iz Podljubelja pa se je zagovarjal pred sodiščem zaradi nezakonitega lova. V bližini svojega doma je nastavil zanke za srne. Ze nekaj dni potem se je ponoči v te zanke ujela srna z dvema mladičema. Pri tem sta ena srna in en mladič poginila, Ob-dolženi je priznal, da je res nastavil zanke, vendar ni vedel, kaj se bo v nje ujelo. Če bi vedel, da bodo prišle srne, zank ne bi nastavil. Sodišče je ugotovilo, da gre v tem primeru vsekakor za protizakonit lov ter obdolženca obsodilo na mesec dni zapora, razen tega pa ga je obsodilo, da mora plačati gojitvenemu lovišču »Karavanke« 27.009 din odškodnine. Kazen naj bo opozorilo vsakovrstnim »divjim« lovcem, ki se zadnje čase kar pogosteje javljajo. g. Moj stranski alpinisti v Kamniških planinah Mojstrana, 19. avgusta. Po treh skoraj mrtvih letih se je letos Alpinistični odsek PD Mojstrana krepko poživil in je danes razen gospodarskega gotovo najbolj delavni odsek društva. V juniju je priredil tridnevni alpinistični tečaj v Vratih. Tega jo finansiralo- matično društvo in tako izkazalo skrb za rast alpinističnega kadra v podnožju naših Alp.. Za tečaj, ki so ga člrani ' AO PD Dovje-Mojstrana absolvirali te dni v Kamniških planinah, pa je prispevala svoj delež komisija za alpinizem pri PZS. Poleg plezalnih vzponov na Brano, Planjavo in Tursko goro je bil izvršen tudi en prvenstveni vzpon. Sicer pa se vodilni alpinisti v odseku trudijo, da bi pomagali svojim tovarišem tudi do potrebne teoretične izobrazbe. V ta namen prirejajo zlasti v zimskih mesecih številne sestavke s predavanji. Morda bi bili uspehi večji, če bi razpolagali z več vrvmi. Cena le-teh je tako visoka, da si je posameznik ne more privoščiti. Dokler pa se bodo mogli posluževati samo dveh vrvi, kolikor jih imajo sedaj, pa uspehi res ne bodo takšni, kakršne bi po pravici lahko pričakovali. —zk Pismo staršem III. zdravstvene kolonije v Opatiji Težko smo pričakovali dan odhoda Okrajne zdravstvene kolonije v Opatiji. Dne 8. avgusta smo se zbrali v Kranju in po zdravniškem pregledu odšli na vlak. Dolgo potovanje nas ni utrudilo, da ne bi z nestrpnostjo pričakovali prvega pogleda na morje. Lepo nam je, vsi smo zdravi, vsak dan se kopamo in sončimo. Smo v najlepšem delu Opatije, sredi zelenja ob sami obali, kjer je tudi naše kopališče. Za naše želodčke skrbe odlične kuharice, ki so tudi prišle z nami. Z lahkoto smo se vživeli v veselo počitniško življenje. Ogledali smo si že Opatijo ip okolico, danes pa se prvič peljemo z ladjo. V načrtu pa imajo naši vzgojitelji še več krajših in daljših izletov. Videli bomo marsikaj novega in doživeli nepozabne trenutke ob lepotah našega sinjega Jadrana. Počitniška kolonija Kranj «. Mali oglasi Od Kranja do Besnice sem 11. avgusta izgubila jopico. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi odda. Jane, Sp. Besnica 39. Osebo, ki mi je v ponedeljek popoldne vzela v komisijski trgovini listnico, prosim, da mi vrne po pošti vsaj dokumente. Z. Sire, Kranj, Savski breg 11. Poceni prodamo večjo količino časopisnega papirja. Naslov v upravi. Prodam otroški voziček v zelo dobrem stanju. Huje 52, Kranj. Prodam novo žensko italijansko kolo. Naslov v upravi lista. Prodam rabljeno moško kolo. Kalvarija 28, Kranj. Prodam dobro ohranjen kimpež (di-cizo) Srednja vas 49, p. Šenčur. Prodam motorno kolo DKW 350 c» v odličnem stanju. Ogled vsak dan Tavčarjeva 23, Kranj. Prodam stavbno parcelo na Prim-skovem. Naslov v upravi lista. Poceni prodam samsko sobno pohištvo v Kranju. Naslov v upravi lista. Za dopoldne sprejmem žensko za varstvo otrok. Stevanovič', Savska 11. Iščem žensko za popoldanske ure k enoletnemu otroku. Čirče 15. Iščemo 3 zidarje za izdelavo fasade pri sindikalnem domu. »Plamen« — Kropa. Zamenjam enosobno stanovanje na Bregu ob Savi za enakega kjerkoli. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. Kmetijska zadruga Visoko pri Kranju proda 3 elektro motorje, in sicer: dva sta znamke »Motor«, Škof j a Loka a5,50 KW, eden pa 8 KW. So še malo rabljeni. Ogled vsak dan. Prednost pri nakupu imajo podjetja. Mestna klavnica, v Kranju odkupuje vsako količino sena po najvišjih dnevnih cenah. Kmetijsko posestvo Zabnica sprejme v službo gospodinjo, vajeno vseh gospodinjskih in drugih kmečkih del. Upravnika za večje privatno posestvo v bližini Rogaške Slatine takoj sprejmem. Pogoj: samski, po možnosti z nižjo kmetijsko šolsko izobrazbo. — Informacije: Zabnica 45. — Objave OPOZORILO Občinski ljudski odbor Jesenice opozarja prebivalstvo svojega območja na odbredbo o zatiranju kapusovega belina (gosenic), ki je bila izdana 14/8. 1956. Po tej odredbi je zatiranje obvezno za vse, ki pridelujejo kapus-nice. Proti kršilcem se bo kazensko postopalo. Občinski ljudski odbor Jesenice OBVESTILO Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Kranj razprodaja sledeče zarubljene predmete: Izklicna cena Šivalni stroj Singer 60.000 Radio aparat Orion - 15.000 Moško dvokolo 10.000 Elektro motor 0,75 KWh 10.000 Moško dvokolo 10.000 Žensko dvokolo 11.000 Razprodaja bo dne 20. VIII. 1956 pri oddelku za finance ObLO Kranj (Pri Peterčku). V kolikor predmeti ne bodo razprodani pri prvi razprodaji, Ibo druga razprodaja 27. VIIL 1956 ob 7.30 na istem mestu. OBVESTILO Dramska sekcija DPD »Svoboda« v Kranju želi v svojo sekcijo vključiti večje število pevcev in pevk, ki imajo veselje do te vrste umetniškega udej-stvovanja. Prijave se sprejemajo v četrtek in petek dne 23. in 24. ter 30. in 31. avgusta od 4. do 6. ure popoldan v pisarni »Svobode«, Sindikalni dom. Podrobnejše informacije dobite pri vpisu. RAZGLAS Ribiška šola v Piranu ima ribiški odsek in odsek za motoriste. Šolanje traja 2 leti. Po končanem šolanju, enoletni praksi na ribiških ladjah in po uspešno opravljenem izpitu, postanejo absolventi Ribiške šole ribiči, odnosno motoristi na ribiških ladjah. Po večletni praksi pa lahko dosežejo naziv ribiča-svetilca, vodjo ribolova, brodovodja ribiške ladje, vodje motorja itd. Pogoji za sprejem učenca so: 1. da je odslužil vojaško obveznost, 2. da je telesno in duševno zdrav, 3. da je dovršil osnovno šolo, 4. da je v javnem življenju neoporečen. Prošnji, kolkovani z din 30.—, je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. potrdilo o reguliranju vojaške obveznosti, 4. potrdilo o imovinskem stanju. Prošnje naslovite na. upravo Ribiške šole v Piranu in sicer do 1. IX. 1956. Pričetek šole ho 1. X. 1956, pred pričetkom pouka pa bo še zdravniški pregled. Šola ima svoj internat, v katerem je učencem zagotovljeno brezplačno vzdrževanje. RAVNATELJSTVO (POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU UTUf1) TE DNI BOMO IkJJlU - GLEDALI KINO »STORZIČ« 20. avgusta francoski film »PRIJATELJICE NOCl« ob 18. in 20. uri, zadnjikrat. 21. avgusta ameriški barvni fMm »TO JE LJUBEZEN« ob 18. i.i 20. uri 22. avgusta ameriški barvni film »TO JE LJUBEZEN« ob 18. in 20. uri, zadnjikrat 23. avgusta ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 18. in 20. uri. LETNI KINO »PARTIZAN« 20. avgusta ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ŽAPADA« ob 20. uri. 21. avgusta ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 20. uri. 22. avgusta ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 20. uri, zadnjikrat. KINO »SVOBODA« 20. avgusta ameriški barvni film »NI MALIH GREHOV ob 20. uri zadnjikrat. 21. in 22. avgusta ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 19. uri. KINO »RADIO« JESENICE 20. avgusta, angleški film »RA DVOJENO SRCE« ob 18. in 20. uri. 22. avgusta, ameriški barvni film »VOJNA SVETOV«, ob 18. in 20. uri. 23. avgusta, ameriški film » DEKLE Z DEŽELE« ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 21. avgusta, angleški film »RAZDVOJENO SRCE« ob 18. in 20. uri. 23. avgusta, ameriški barvni film 'VOJNA SVETOV« ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 20. avgusta, ameriški barvni film »VOJNA SVETOV« ob 19.30. uri. KINO ŽIROVNICA 22. avgusta, ameriški barvni film »VOJNA SVETOV« ob 20.30. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 21. avgusta, ameriški barvni film »VOJNA SVETOV« ob 20. uri. KINO RADOVLJICA 21. in 22. avgusta, ameriški kriminalni film »SMRT PRIHAJA«. Predstave: v torek ob 20. uri in v sredo ob 18. in 20. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA 21. in 22. avgusta, ameriški film »VISOKA BARBARA«. Kaj Ima na sporedu Radio Ljubljana sreda, 22. avgusta 11.50 Za dom in žene 12.40 20 minut s Kmečko godbo in Veselimi godci 13.15 Operetna in lahka glasba 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.35 Orkestralni odlomki iz oper 16.00 Utrinki iz literature — Deninos: Iz dnevnika majorja Thompsona — II. del 18.15 Naši najmlajši pred mikrofonom (iiz produkcij nižjih glasb, šol) 18.45 Radijska univerza — Prof. Alojzij Vadnal: Dve, tri o verjetnosti 20.00 Rezervirano za posnetke iz Dubrovnika (B. Britten: Rop Lu-krecije) Četrtek, 23. avgusta 11.05 Opoldanski koncertni spored 11.45 Dober dan, otroci! Dušan Mev-lja: Marelice. — Gustav Strniša: Bik in vol 13.35 Od arije do arije 14.30 Turistična oddaja 15.35 Pohorski fantje pojo in igrajo 16.00 Utrinki iz literature — Kristina Lavant: Otrok 16.20 40 minut z jugoslovanskimi solisti 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Johannes Brahms: Dvojni koncert za violino, čelo in orkester v a-molu 18.50 Domače aktualnosti 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Jaz vsaj storim tako in z menoj vred vsi novinci, ki so prišli z menoj. Kako se začudeno spogledamo, ko vidimo, da možaki vsepovsod spijo kar dalje spanje pravičnega, ali pa se zlovoljnih, neprespanih obrazov neskončno počasi dvigajo, medtem ko so se drugi1 kar obrnili na drugo stran in spe naprej. Ves čas medtem pa tulijo sirene in parne piščali naprej, da me spreletava srh po hrbtu in da se Sam in Billy obupno kremžita. Nazadnje pa se le odtrgajo drug za drugim od postelj in hite, lezejo ali se vlečejo k cevem, ki radodarno bruhajo iz sebe vodne curke, da bi se umili. Potem odhajajo v šotore — obednice na kavo. Komaj ostane še časa, da si vsak nažge »polovičko«, ko že prihite pazniki in kličejo na delo. Eden od njih stopi k nam in nas skliče skupaj. Kq korakamo med globokima jarki,, v katerih grebejo ogromni črnci, do pasu v umazani godlji, se zamislim. Nekaj manjka v tem brezupnem naselju. Tisto manjka, kar dela tudi pekel prijeten in znosen, vendar si zaenkrat zastonj belim glavo. Nikakor ml ne pride na misel, kaj bi utegnilo biti! Čevlji in sandale mož, ki koračijo pred menoj, škrtajo in fikripljejo v pesku. Naenkrat zadonl desno od nas znamenje s trobento in v tem hipu se nam je zdelo, da se je dvignil v zrak kos 'tal. Zamolkel, kratek grom — in grmada prsti ter kamenja, ki jo je eksplozija pognala v zrak, se ruši z bobnenjem spet nazaj na zemljo. Rumeni, rdečkasti, pa tudi čisto beli oblaki valujejo sem in tja, dokler se prav počasi ne sesedejo. »Mina«, zamrmra nekdo za menoj. In naenkrat vem, česa tu v Muzu manjka in spomnim se tudi, da je Jules že poročal o tem. Ko stopamo mimo ene izmed mnogih barak, zagledam na njeni steni nalepljeno reklamo: »Frvjev kakao za zajtrk«. Na velikem plakatu je naslikana mlada nimfa, ki z očitnim tekom nese skodelico k polnim ustnam. Ženske! »Senor«, zastavim vodniku pravzaprav nepotrebno vprašanje. »Senor, ali tu notri sploh ni žensk? A M ni nihče oženjen?« Z nenavadno negovanimi prsti odštreno pepel s cigarete, predno odgovori: »Ne, amigo! — Nobenih žensk ni tukaj. Tam zunaj za žično ograjo pač! In še zelo lepe!« Na isti način kot se poučuje dečka, pripoveduje paznik dalje: »Že stari Indosi pred stotinami let, ko so še bili lastniki teh rudnikov pred Španci, niso dovoljevali. Njihovi svečeniki so namreč prorokovali, da bi zakladi zemlje takoj usahnili, če bi stopila na nje ženska. In tega se še danes drže. — Nobenih žensk v Muzo!« Bedasto se zasmeje, prižge novo cigareto in koraka dalje. «Rrrum!« zagrmi nov strel za našim hrbtom, njemu pa sledi cela salva. Po poti, ki je našo križala v pravokotni smeri, nam pride nasproti »večni Jud«, stresa svojo svetlo grivo, zareži se spet zaničljivo in korači dalje. Sam me potrka po rami: »Ti, če pride ta dedec še enkrat, sem pripravljen verovati v babičine pripovedke o starkah, ki prinašajo nesrečo, o črnih mačkah in podobnih prismodarijah! Ali si videl, kakšne smešne oči ima? Skoro čisto zelene! Kot smaragdi,« mi zavpije v uho. Prišli smo do upravnih poslopij in stopimo proti čedni bolnišnici. »Caiballeros, zdaj pa vrzite cigarete proč, zdravnika jih namreč ne trpita«, nas opomni paznik. Zrinemo se v hladno^ z raznimi žirokolistnimi lončnicami okrašeno in do skrajnosti snažno predsobo. Značilni, rezki duh po jodoformu in zdravilih nas zajame. Pritajeno ječanje, se mi zdi, prihaja iz sosednje sobe, postane naenkrat glasnejše, preide v strašno preklinjanje in prestane s stokajočim grgranjem. »Kaj pa je to, za vraga, ali tu nekoga koljejo?« prekine Sam morečo tišino. Nervozno se paznik nasmehlja: »Gotovo je bil to nekdo, ki bi moral biti operiran, pa ni dovolil, da bi mu nadeli napravo za narkozo. — Toda, prav nikomur ni potrebno, da si da odpreti trebuh, če si sam ne nakoplje te nesreče!« — »Santa Ma-ria! — Trebuh preparati? Tristo vragov, tako nameravajo tu početi z nami?« se sliši krik vsekrižem in paznik nas z dvignjeno roko opozarja, naj utihnemo: »Tiho, senores, takoj vam bodo vse pojasnili!« Vrata se odpro in v sobo stopita dva zdravnika v belih plaščih. Obraza s kratkimi, pristriženimi brki sta anglosaška. Eden od njiju ima ■ na rokah gumijaste rokavice, ki se svetijo od vlage. Nekaj časa nas kritično motri, potem pa nas vpraša angleško: »Ali so med vami mogoče Angleži, fantje?« Sam stopi takoj korak naprej: »Amerikanci, prosim, sir!« Smeje se ogle- dujeta oba Sama. »Odkod pa ste in kako le pridete v te zapuščene kraje, prijatelj?« se zanima oni v rokavicah dobrohotno, drugi pa pristavi: »Povejte prav na kratko, za pripovedovanje bo še potem dovolj časa!« »Prosim, sir! Bil sem mornar — no, in kaj, imel sem smolo, zato sem pač tukaj! Zdravnika se spogledata, potem pa pokima starejši: »Prav, videli se bomo še večkrat! Če bi radi čitali ilustrirane časopise in podobno, se lahko vsak večer javite v našem bungalowu.« »Hvala, sir, hvala,« žari Sam in pokaže na naju. Tudi ta dva sta Yankeja, poštena fanta, sir!« Spet nas motre ostri pogledi in zdravnik pristavi: »Dobro, tudi ta dva lahko prideta po čtivo. — Zdaj pa na delo! Antonio!« »Senor?« Paznik se prikloni in se na nemi migljaj Angležev postavi pred nas. »Ljubi prijatelji in caballeros,« začne neznansko maziiljeno in se kremži pri tem kot star šolmošter. »Caballeros, ko boste že, pri delu, potem boste — hm — ne, potem bodo sveta porodnica in vsi nebeščani, ki bdč nad nami — naklonili, od časa do časa naklonili — da boste v zemlji našli — smaragde! Prosite takrat nebeščane — ljubi prijatelji in cornpadres — prosite jih prav prisrčno, da bi vam z vso svojo močjo in dobroto stali cb strani proti prišepetavanju hudobca, in si nikar nikoli ne prizadevajte, da bi najdene kamne skrili! Ali pa celo, da bi jih — kot se to tu in tam.še vedno dogaja — tu postane njegov glas teaitraličen — pogoltnili, da bi jih tako odtujili pravim lastnikom, v katerih izvrstno plačani službi ste. Poglejte, dragi prijatelji. Na migljaj starejšega zdravnika odpre govornik vrata in za njim zagledamo s svetlim steklom, niklom in instrumenti opremljeno, kot se mi zdi, čisto moderno operacijsko dvorano. »Poglejte, ljubi prijateljčki, oni čudni peklenski stroj taim-le, to je čudovita iznajdba! Kakor hitro bo kdo od vas osumljen, da je skril smaragd v svoj želodec, ga tis ti-le peklenski stroj tako presveti kot bi bil iz samega stekla! In gospod doktor bo potem tako ljubezniv, da vam z neverjetno svojo spretnostjo prereže trebuh in želodec, vzame ven kamen in vas spet zašije. Saj ni, prav posebno hudo, le redkokdaj kdo potem umre, kajti gospod doktor je silno učen in kot rečeno tudi zelo spreten. Dostikrat se zgodi, da ima kamen ostre robove, potem se možak z njimi rani, v grlu ali želodcu se mu napravijo tvori— možak težko oboli in mora potem prostovoljno k zdravniku, ki kaj kmalu spozna, kako in kaj. .4 ^amjsh ŠT. 66 / 20. AVGUSTA 1956