Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 853 TRST, ČETRTEK 5. AVGUSTA 1071, GORICA LET. XX. Ob dogodku pri Hlodiču Dogodki, ki smo jim bili v nedeljo priča pri Hlodiču, kjer so šovinisti dejansko preprečili pevskemu zboru »Rečan« z Ljes, da bi s slovensko in furlansko pesmijo nastopil pred zbranimi poslušavci, so postavili v pravo luč razmere, v katerih živijo naši beneškj Slovenci. Res je, da se je predvsem po Na-diških dolinah začel po zaslugi zavedne be-neškoslovenske duhovščine, prosvetnega društva »/. Trinko« in nekaterih posameznikov proces narodnostnega osveščanja, ki ima v bistvu kulturno obeležje, prav tako pa je tudi res, da obstajajo tako v okviru beneškoslo-venske skupnosti same kot izven nje močne sile, ki omenjeni proces osveščanja hudo ovirajo in ga celo skušajo z vsemi silami zaustaviti. Tem silam nikakor ne gre v račun, da se je tudi v Beneški Sloveniji začelo nekaj spreminjati, da je tu vedno več ljudi, ki se nočejo več nekako fatalistično predajati usodi, se sprijazniti z obstoječim družbenim stanjem, temveč vedno glasneje in odločneje zahtevajo in terjajo naj se ustvarijo takšni pogoji, da bo celotni tamkajšnji skupnosti zagotovljeno dostojnejše življenje. Zdi se, da so se odgovorne politične in družbene sile v zadnjem času začele zavedati nove dejanskosti v Beneški Sloveniji, vsaj tako moremo sklepati iz določenih njihovih izjav in določenih ukrepov, vendar prav nedeljski dogodki pri Hlodiču dokazujejo, da so tudi te sile dejansko nemočne pred predstavniki birokracije, ki se krčevito upira vsakršni no vosti in je dejansko gluha za težnje in zahteve najbolj prosvetljenega dela beneških Slovencev. Birokracija namreč samo sebe smatra za najtrdnejšo zaščitnico demokra tičnega družbenega sistema, se z njim skuša celo istovetiti in se najbrž niti ne zaveda, da s takšnim ravnanjem koplje grob demokraciji sami. Zaradi tega imajo politične sile, ki so ne samo formalno, temveč tudi dejansko edine odgovorne za ohranjevanje in sprotno izpopolnjevanje demokratičnega sistema, saj tudi edine imajo smisel in čut za njegovo prilagajanje novim razmeram in potrebam, danes priložnost in dolžnost, da tudi v Beneški Sloveniji naredijo red, stopijo na prste raznim hujskačem in predstavnike birokracije podredijo lastni volji. Proces osveščevanja beneških Slovencev ima namreč trdne temelje, tako moralne kot socialne, da pojde gotovo dalje, pa naj naleti na svoji poti na še tako hude težave in še tako ostra nasprotovanja. Kdor se tega dejstva zaveda, bo skušal narediti vse, kar je v njegovi moči, da ne pride do takšne konfliktne situacije, iz katere bo težko najti pravi izhod. D. L. V sredo ponoči malo po enajstih so astronavti Davis Scott, James lrwin in Alfred Wor-den odsunili v krožnico okrog Lu'ne majhen u-metni satelit, ki bo dalj časa oddajal na Zemljo dragocene podatke, 'nato pa so s 'kratkim vžigom motorjev pognali 'kabino »Apollo 15« iz območja Lunine težnosti ter 'ju usmerili nazaj proti Zemlj'i. Če 'bo tudi pristanek na Tihem oceanu srečno izveden, se bo lahko reklo, da je bila to daleč najuspešnejša odprava v vesolje, 'kar jih 'je bilo doslej organiziranih, in da je človeštvo napravilo z njo nov važen prodor v vesoljski prostor pri osvajanju drugih nebesnih teles. Odslej 'bo normalno, da se bodo vozili razi-skovavci po Lunini 'površini z 'motornimi vozili, ka'kršno sta 'S tolikim uspehom uporabila Scott in lrwin,- s časom pa še z mnogo bolj izpopolnjenimi, ki 'bodo verjetno močno podobni avtomobilom s počitniško hišico na kolesih. Ta »hišica« bo seveda neprodušno zaprta navzven, v notranjosti pa 'bo nudila astronavtom skoraj normalne pogoje bivanja. Nekateri strokovnjaški pa tudi že napovedujejo, da ni več daleč čas. ko bodo ustanovljene na Luni prve stalne človeške naselbine, vsaj za raziskovavce, znanstvenike, tehnike 'i'n delavce za pridobivanje redkih in važnih rudnin. Ta!ke naselbine bodo popolnoma 'samostojne nasproti Luninemu brezračnemu Okolju. Razpolagale bodo z električno energijo iz baterij in ljudje v njih bodo verjetno že tudi sami pridobivali del 'svoje hrane, zlasti zelene, in morda tudi že vodo, ki jo bodo izločali' s kemičnimi postopki 'iz rudnin. Prej bo seveda treba rešiti še neka'j važnih tehničnih problemov, med drugimi zlasti problem nosilnih ra'ket, ki jih 'bo mogoče večkrat uporabiti, 'kar bi odprave na Luno zelo pocenilo. Postavljanje 'človeških bivališč na Luni pa samo po sebi ne bo zahtevalo 'kakšnih novih tehničnih reditev. Ta'ka bivališča bo- do imela verjetno obliko velikanskih napihnjenih polbalonov iz neprodušne snovi in bodo od daleč podobna taboriščem ameriške vojake v pustinjah. V notranjosti takih šotorov bodo ležišča za astronavte, kuhinja, delavnice in laboratoriji. Seveda pa ne bo en isam šotor obsegal vseh teh prostorov. Dosedanje biološke izkušnje z astronavti so pokazale, da se bodo lahko zadržali ljudje — 'ki bodo seveda še posebej izvežbani za to P na Luni tudi po več tednov, če ne še dalje. Do konca tega stoletja bo Luna skoraj gotovo že precej podrobno raziskana, saj 'sta Scott in lrwin v dveh dneh raziskala 30 kvadr. 'kilometrov njene površine. Na njej bodo stalne človeške postojanke, čeprav z menjavajočimi se posadkami, i'n tudi že prvi umetni nasadi zelenjave- Morda pa tudi že prve bolnišnice, če se bo 'izkazalo, da lah'ko Lunino okolje in razmere ozdravijo bolezni, 'ki jih je na Zemlji nemogoče ozdraviti, Glede na človeško neučakanost in radovednost ter željo po eksperimentih se tudi lahko reče. da ne bo minilo dolgo desetletij, da se bo rodil na Luni prvi človek — kot prvi 'človek, ki se bo rodil na kakšnem drugem nebesnem telesu. To pa bo seveda šde prvi uspeh pri človeški kolonizaciji drugih nebesnih teles. Potek take kolonizacije je težko predvideti, n'i pa dvoma, da bo v prihodnjih stoletjih in tisočletjih do nje prišlo. Človeštvo bo razpolagalo tedaj s tako mogočno tehniko, da bo lahko 'brez težav Obdalo druge planete z ozračjem, enakim zemeljskemu, v katerem bo človek lahko normalno dihal brez čelad s kisikom, človeška tehnika 'bo lah'ko tudi ohladila ali ogrela tuje planete. Različni težnosti pa se bo človek privadil ali pa jo morda na nek način tudi nevtraliziral. Vse'kakor lahko imamo trdno zaupanje, da bo človeštvo lahko sproti reševalo vse velike (dalle na 3. strani) Tito ponovno izvoljon zo predsednika V četrtek, 29. julija so ena skupnem zasedanju vseh zborov jugoslovanskega zveznega parlamenta ponovno izvolili Josipa Broza -Tita za predsednika Jugoslavije. Od 581 prisotnih poslancev ije za predsednika Tita glasovalo 579 poslancev. Zvezni parlament je istega dne proglasil tudi člane predsedstva Jugoslavije, v katerem zastopajo Slovenijo Sergej Krajgher, Mitja Ribičič in Marko Bulc. Tito je v svojem govoru zavrnil predlog, da bi postal doživljenjski predsednik republike in je 'dejal, da bo to funkcijo opravljal še kakšno leto, ko bo začelo normalno delovati kolektivno predsedstvo. Nato je govoril o gospodarskih težavah, ki tarejo Jugoslavijo, o predsedstvu pa je 'dejal, da mora postati središče, kjer se bodo republike in pokrajine sporazumevale in odločale v interesu vseh. Po Titovem mnenju najbolj ogrožata samoupravni sistem birokracija in tehnokracija. Na koneu govora je izjavil, da se Jugoslavija ne bo nikoli razbila, prav tako pa se ne bodo uresničile želje tistih, ki bi jo hoteli vključiti v enega izmed obstoječih svetovnih blokov. Naslednjega dne je zvezni parlament imenoval novo vlado, ki ji predseduje Bosanec Džemal Bijedič, sestavlja pa jo tako kot predsedstvo 22 članov. Za novega predsednika parlamenta je bil izvoljen Mijalko Todorovič. Zaplet pri volitvi RADIO TRSTA ♦ NEDELJA, 8. avgusta, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 L. Lantieri in E. Benedetti: »Naskok na gorske velikane«. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Clasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Ž. Kon-fino: -Ubogo moje pmetno dete-. Veseloigra. 17.05 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Podobe in glasba. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Lahka glasba. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.00 Šport. 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi. 20.45 Ljubezenska lirika. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 9. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Vaše čtivo -Kam po maturi. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Simfonična dela deželnih skladateljev. 18.50 Jelly Roli Morton in Red Hot Peppers. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.15 Revija solistov. 19.45 Zbor »Costanza in Concordia«. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Glasbene razglednice. 21.00 A. Pregare: »Eden izmed prekletih dni Filipa Kurenta«. 21.20 Nepozabne melodije. 21.45 Slovenski solisti. Basist Jože Stabej, pri klavirju Lipovšek. Samospevi H. Purcella, M. Mussorgskega in J. Ravnika. 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 10. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Trobentač Rotondo. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 The Modern Age of Brass. 18.45 »Los Espanoles«. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Kako posluje italijanski parlament. 19.20 Glasbeni best-sellerji. 19.40 Moški zbor »Srečko Kumar« z Velikega Repna vodi Guštin. 20.00 Šport. 20.35 Lehar: »Eva«, izbor iz operete. 21.50 Nežno in tiho. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 11. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Na elektronske orgle igra Gregor. 18.10 Evropske prestolnice: »Atene«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Na počitnice. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertistl naše dežele. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Jazz. 19.45 Istrske pesmi. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico. 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 12. avgusta, ob: 7.00 oledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 The Medallion Piano Quartet. 12.10 »Telesni in duševni razvoj otroka v prvem letu življenja*. 19.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantične simfonije. 19.10 V. Be-ličič: Kraške črtice: »Pogovor z gmajno«. 19.20 Izbrali smo za vas. 19.40 Kiihnov mešani zbor iz Prage. 20.00 Šport. 20.35 T. Checchi: »Kdor ne poskusi, neverjame«. Komedija. 21.15 Ritmični orkester RAI iz Milana. 21.40 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 13. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 18.45 Basiev veliki orkester. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Oktet »Gallus« iz Ljubljane vodi Loparnik. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 14. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 Poklici: »Kuonj nuca sedlo«, pripr. Reharjeva. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 10.10 Operne melodije. 16.30 Plesna čajanka. 17.20 Za mlade poslušavce: Popevke dneva - Beseda o poeziji - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Klavirski duo Agostini-Gulli. 18.45 Hazy-Osterwal-dov sekstet. 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov: M. Javornik: »Pristanišče Haifa«. 19.25 Nekaj jazza. 19.40 Otroški zbor iz Maribora, vodi Rajšter. 20.00 Šport. 20.50 Resničnost domišljije: »D’Ar-tagnan«. Radijska drama. Napisal R. Cortese. Režira Kopitarjeva. 21.45 Vabilo na ples. 22.45 Zabavna glasba. Prejšnji teden so v slovenskem parlamentu, ki je za to pristojen, izvolili tri slovenske člane v novoustanovljeno predsedstvo Jugoslavije: Mitjo Ribičiča, Sergeja Kraigherja in Marka Bulca. Med samimi volitvami pa je prišlo do nekaterih političnih zapletov. Po obstoječih zakonih je edini nosilec »kandidacijskega postopka« v predsedstvo Jugoslavije Socialistična zveza. Skupina poslancev, ki so jo vodili ugledni poslanci Tone Rernc, Cene Matičič in Ivan Kreft, pa je predlagala popravek k zakonu. Po tom popravku lahko predlaga kandidate za predsedstvo tudi skupina 20 poslancev. Popravek je bil sprejet z veliko večino glasov, omenjeni poslanci pa so se obrnili nato najprej do Edvarda Kardelja, ki je kandidaturo odklonil, nato pa na člana slovenske vlade dr. Ernesta Petriča. Vendar njihova lista ni bila sprejeta. Vodstvo Zveze komunistov in Social, zveze j e zelo ostro rečigiralo na to akcijo. Mnenja so, da je bil volilni postopek v okviru Socialistične zveze dovolj širok in demokratičen, da je omogočal kakršnekoli konstruktiv-ne predloge. Po sodbi vodstva Obeh glavnih političnih organizacij pomeni akcija teh poslancev izraz nezaupanja v vlogo Socialistične zveze, sam popravek zakona pa nima samo tehničnega, temveč tudi določon političen pomen, član glavnega odbora Zveze komunistov Slovenije Martin Košir je izjavil, da gre pri tej akciji za manipuliranje s poslanci, kajti »nosilci so imeli že pred amandmajem svoj program akcije — če bi poslanci bili o tem obveščeni, amandmaja gotovo ne bi bili sprejeli.« Zelo ostro so nastopili tudi proti omenjenim trem poslancem, ki so vodili akcijo za popravek, ter zahtevajo njihovo izključitev Poslanska zbornica je že zaprla svoja vrata in poslanci že brodijo kje po morski vodi ali uživajo hlad v alpskih letoviščih. Senatorji pa se še vedno potijo v vročem Rimu. Na počitnice bodo odšli šele ob koncu tega tedna, prej pa bi morali še prediskutirati in sprejeti dva važna reformna zakona. To sta zakon o gradnji ljudskih stanovanj in zakon o davčni reformi. Oba sta temeljne važnosti za prenovitev gospodarskega in socialnega življenja v Italiji. Prvi naj bi omogočil, da bi mnogo več delavcev in drugih nepremožnih ljudi prišlo do dostojnih stanovanj, in hkrati naj bi odpravil zastoj v gradbeni industriji, ki mora zdaj odpuščati delavce. Dragi pa naj bi pravičneje porazdelil davčna bremena in predvsem poenostavil postopek obdavčitve, ki je zdaj v Italiji najbolj zapleten med vsemi davčnimi sistemi na svetu. Glavna ovira za sprejem obeh zakonov, zlasti za zakon o gradnji ljudskih stanovanj, so nekatera bistvena nasprotja med krščan-sko-demokratsko in socialistično stranko glede rešitve teh problemov. Socialisti vztrajajo pri nekaterih kolektivističnih načelih, medtem ko bi krščanski demokrati radi obvarovali nekaj osnovnih načel liberalnega gospodarstva tudi pri teh reformah. Upati pa je, da bo prišlo še v teku tega tedna do kompromisnega sporazuma, ker drugače bi bili ti dve važni reformi spet odloženi iz zgolj »načelnih« razlogov, medtem ko praksa nuj- iz Zveze komunistov. Razmisliti pa bi bilo I Ireba — pravijo — tudi o umestnosti njihovega poslanskega mandata. Socialistična zveza bo imenovala posebno komisijo, ki bo zavzela jasno stališče do celotnega problema. TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE MORAJO UVAŽATI Marsikdo odreka majhnim narodom pravico do samostojnega življenja in do lastne državnosti z izgovorom, češ da niso sposobni gospodarske samostojnosti. S tem mislijo verjetno gospodarsko avtarkijo vojno-faši-stičnega tipa, da bi morala namreč vsaka država sama pridelati vso hrano, ki jo potrebuje, kot tudi izdelovati vse izdelke, ki jih rabi njeno prebivavstvo. To je seveda čisto zgrešeno, celo nesmiselno mišljenje, kajti potem bi prenehala vsa svetovna trgovina in države bi se spremenile v utrjene tabore, ki bi bili popolnoma odrezani drug od drugega, obdani takorekoč od »kitajskih zidov«. Taka avtarkija je nemogoča že zaradi tega, ker je ne dovoljujejo zemljepisne razimere, saj nobena država nima vseh rud in surovin, ki jih potrebuje njena industrija, kot tudi ne vseh pridelkov, ki so potrebni njenemu prebi-vavstvu za prehrano. Odkod naj vzamejo npr. severne dežele južno sadje, odkod naj vzame Italija premog ali Nemčija dovolj bencina? Gospodarsko avtarkne pa niso seveda niti Združene države kot gospodarsko najimoč-nejša država na svetu. Nasprotno, ameriška zunanja trgovina ima stalno pasivno bilanco, ki je vedno hujša. V drugem četrtletju letošnjega leta so Združene države uvozile za 7 milijard dolarjev več blaga kot so ga same prodale tujini. no zahteva njuno dejansko uresničenje. Cc bi ne prišlo do sporazuma, bi bila vladna kriza neizogibna, tega pa zdaj tik pred »avgustovskimi počitnicami« ne želi najibrž nihče v Italiji razen najhujših ideoloških fanatikov. RESEN GOSPODARSKI POLOŽAJ V ITALIJI Kako resen je gospodarski položaj v Italiji zaradi zastoja produkcijskih dejavnosti, je razvidno iz podatka, ki je bil objavljen te dni, da je bila industrijska produkcija v eni gospodarsko najvažnejših italijanskih dežel, v Piemontu in v Dolini Aosta, v prvem polletju letošnjega leta za 3 do 3,5 odst. manjša kot v prvem polletju lanskega leta. Kot znano, je Piemont sedež nekaterih največjih in gospodarsko najvažnejših italijanskih industrij, npr. avtomobilske in tekstilne. Edino pozitivno plat v sedanjem gospodarskem položaju v Piemontu vidijo v tem, da so cene zadnje polletje počasneje naraščale kot prej. A tudi to je seveda ravno posledica manjših zaslužkov zaradi stavk in drugih gospodarskih težav prebivavstva, npr. zastoja v zaposlovanju nove delovne sile ter negotovosti mnogih zaposlenih, kaj bo z njihovim delom v bodoče. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna G#«phls, Ti* 'Senat obravnava reforme Spor med Arabci in Sovjetsko zvezo? Zadnji čas je nekaj dogodkov v arabskem svetu spravilo v nevarnost dozdevno že tako trdno zavezništvo med arabskimi državami in Sovjeti, naperjeno proti Izraelu in proti Združenim državam. Najprej zatrl j e zarote levo usmerjenih krogov v Egiptu, k čemur je Moskva molčala, nato krvavo preganjanje komunistov v Sudanu, ki so baje sodelovali pri uporu in udaru proti generalu Nume-iriju, in končno še očitna podpora, ki jo uživa Numeiri s strani Egipta in Libije pri svojem nastopu proti komunistom in proti 1800 sovjetskim »svetovavcem« v Sudanu. Nekaj teh je že moralo zapustiti Sudan, odkoder so izgnali tudi sovjetskega veleposlanika in bolgarskega opravnika poslov. Občutiti pa je tudi oster protikomunistični kurz v Egiptu. Vse to kaže, da je možno, da bo prišlo prej ali slej do krize v odnosu med Sovjeti in Arabci, ali pa bo morala Moskva grenko požreti vse, kar bodo Arabci skuhali ,ne da bi se upala reagirati, samo da si ohrani svoje vojaške in politične postojanke v Sredozemlju. Očitno je, da sovjetski diplomaciji še manjka izkušenj v ravnanju z Arabci. Zdaj se Kremelj boji, da bi mogle Združene države izkoristiti napetost med njim in arabskimi državami, da bi spet navezale boljše stike z arabskimi državami, in res se zdi, da je to naloga ameriških diplomatov, zlasti državnega podtajnika Sisca, ki si podajajo kljuko v Kairu in skušajo pripraviti egiptovskega predsednika Sadata, naj bi se vsaj začasno sporazumel z Izraelci za odprtje Sueškega prekopa. Izraelci naj bi v ta namen potegnili svoje čete za kakih 50 km od Sueškega pre- PRODOR ČLOVEŠTVA V VESOLJE (Nadaljevanje s 1. strani) probleme, 'ki se bodo pojavili, tudi problema prenaseljenosti naše Zemlje in pomanjkanja hrane. Preden bodo ti problemi postali ta'ko dkutn'i, da bi ogrozili bodočnost človeštva, si bo človeški razum z božjo pomočjo našel izhod in ta izhod bo v smeri drugih nebesnih teles, 'ki čakajo nanj. Edina resnična -nevarnost za človeški rod je le v tem, da bi postal -suženj lastne tehnike in -se sam oropal svobode ali da bi jo uporabil za lastno uničenje namesto za mimo in skupno osvajanje drugih svetov in razreševanje skrivnosti, 'ki tam čakajo nanj. Znani slovenski kulturni -delavec Bojan Štih je poslal po ljubljanskem »Delu« jugoslovanskemu zunanjemu ministru odprto pismo v katerem pravi, da mora Jugoslavija »vnovič jasno opredeliti stališče do oblastniških -struktur v tistih deželah (azijske in afriške dežele v razvoju, op. uredn.), ki sta jih zajela duhovna, politična in moralna kriza in nered, in vnovič poudariti, da javnost in narodi jugoslovanske federacije obsojajo vsakogar, ki krši načela človekovih pravic in v imenu teh ali onih »političnih« in »narodnoosvobodilnih načel ubija svoje nasprotnike in svoj lastni narod«. Bojana Štiha so k temu pismu vzpodbudili predvsem nedavni krvavi dogodki v nekaterih afriških in azijskih državah ter spominja, da so žrtve teh spektakularnih pogromov ne samo »takoimenovani zarotniki, pučisti in cionisti, marveč tudi komunisti, sindikalisti, demokratično -usmerjeni izobraženci in sploh vsi, ki želijo misliti s svojo glavo. Televizijski in radijski prenosi javnih likvida- kopa, na izpraznjeno ozemlje pa naj bi prišel »simbolni« kontingent egiptovskih čet. Tak »začasni« sporazum naj bi trajal dva ali tri leta. »Kaj pa potem?« sprašujejo Izraelci, ki gledajo bolj na svoje kot na ameriške interese, kar se zdi naivnim ameriškim diplomatom čudno... Novice po a vetu Število tujih delavcev v Nemčiji se je lani povečalo za 400.000 in je znašalo v celoti 1,800.000. Avgustovska številka revije »Ognjišče« prinaša obširen in zanimiv intervju s pisateljem Alojzom Rebulom, zlasti o njegovem krščanskem svetovnem nazoru in o njegovem odnosu do slovenstva. Ameriška diplomacija je zdaj za vključitev komunistične Kitajske v Združene narode, a pod pogojem, da še nadalje ostane v njih tudi nacionalna Kitajska (Formoza). Konzorcij kraškega vodovoda priporoča potrošnikom, naj varčujejo z uporabo vode, ker so nastopile težave zaradi popravil. Hrvati nameravajo izdati obširen slovar svojega nekdanjega kajkavskega knjižnega jezika v 5 do 7 zvezkih kot 700.000 besednimi enotami. Kajkavšči-na je bila vsaj tri stoletja hrvaški knjižni jezik, dokler niso sprejeli štokavščine, nakar so kajkav-ščino popolnoma zanemarili in se noben slovar ni več oziral na njeno besedišče. Novi slovar bo važen tudi za študij zgodovine slovenskega jezika. Poskusna pola je že izšla. V Stockholmu je prišlo do velikega spopada med policijo in tolpami mladih postopačev in razgrajačev, ki so skušali zastonj priti v nočne pornografske klube. Računajo, da je v Sloveniji zdaj kakih 160.000 delavcev iz južnejših delov Jugoslavije. Podatki zadnjega ljudskega štetja o tem še niso bili objavljeni. cij in masakrov so ilustracija izjemne brutalnosti, hkrati pa so tudi dokaz totalnega izničenja pravnega reda in temeljna kršitev načel človekovih pravic.« Avtor omenjenega pisma poudarja, da mora Jugoslavija še vnaprej podpirati afriške in azijske države v težnjah po neodvisnosti in socialno-ekonom-ski emancipaciji, vendar »tovrstna podpora ne more biti več brezpogojna, če državno-politione vladajoče strukture nekaterih dežel tako imenovanega tretjega in nevezanega sveta, spremene boj za neodvisnost v umazano in krvavo igro za oblast in oblastništvo.« Bojan Štih v pismu omenja beg pripadnikov palestinskega osvobodilnega gibanja v Izrael, kar dokazuje izrodmo zapletenost odnosov in položajev na tem delu sveta. Po avtorjevem mnenju »sc ni moč pomiriti z -vietnamsko metodo, pa naj gre za konflikte v mednarodnem obsegu ali pa za konflikte znotraj posameznih držav in 'dežel, v katerih se prepletajo in si nasprotujejo interesi super sil in blokov.« PREJELI SMO ATENTAT NA NAŠO MLADINO Del katoliške javnosti v Italiji se razburja nad zakonom o razporoki, ki ga je nedavno sprejel parlament, in akcija pobiranja podpisov za ljudski referendum, s katerim naj bi bil ta zakon spet odpravljen, je zbrala celo mnogo več podpisov, kot jih je bilo potrebnih. Zdi se, da noben razlog ne more prepričati teh zagrizenih nasprotnikov razporoke o nedemokratičnosti njihovega stališča. Zapisali smo nedemokratičnosti, ne pa nepravilnosti, kajti z njihovega stališča je lahko vztrajanje pri neločljivosti zakonske zveze pravilno, če jo pojmujejo samo kot zakrament. Ni pa tako stališče demokratično, ker sili vztrajati v zakramentu zakona tudi nekristjane oziroma take, ki ne verujejo. Kakor si katoličani ne bi smeli dati diktirati od drugih zakonov, ki bi bili proti njihovemu prepričanju in vesti, tako tudi sami ne bi smeli vsiljevati drugih zakonov, ki so smiselni samo za katoličane. Kdor smatra zakon za zakrament, se tako ne bo ločil z namenom, da bi se spet poročil, drugih pa nima pomena siliti, da bi vztrajali v zgrešeni zakonski zvezi, kjer so žrtve — včasih celo smrtne žrtve — prepirov, nerazumevanja in celo nasilja največkrat nedolžni otroci. Toda danes ne mislimo razpravljati o zakonu o razporoki, ampak le o tem, kako se del katoliške javnosti razburja zaradi stvari, ki tega ne zasluži, čisto brezbrižen pa je do problema, ki bi res zaslužil, da bi vsa katoti-ška javnost zagnala hrup in da bi protestirala. To je vedno hujša povodenj pornografskega tiska. Prodajalne časnikov v Trstu imajo javno razobešene liste in celo reklame za liste, ki prikazujejo najostudnejšo pornografijo in delajo očitno propagando za homoseksualno in za lezbijsko spolno občevanje. Te slike (fotografije!) so razobešene zlasti na takih krajih, kjer jih lahko vidi največ mladina, ki hodi v šolo in zdaj na kopanje. To je očiten atentat na duhovno in moralno zdravje naše mladine. Zakaj tisti, ki tako vneto branijo zakrament zakonske zveze, ne nastopijo tudi v obrambo katoliške morale in čistosti? Zakaj ne nastopijo v obrambo otrok? Morda se jim zdi, da spada pornografija k navadam in ozračju našega časa in da v vsem tem ni nič slabega. Mladina naj se pač »utrdi«. Toda kaj s tisto mladino, ki podleže takim ostudnim sugestijam? Dejstvo je, da ta povodenj pornografije ni nekaj spontanega, odraz nove miselnosti, ampak produkcija brezvestnih ljudi, ki so zavohali možnost mastnih zaslužkov in ustvarili iz pornografije industrijo. Dokler ostaja velik del katoliške javnosti tako brezbrižen do tega pojava, ki ogroža vso javno moralo (ta pornografija nima nič opraviti z bolj sproščenim in odkritim obravnavanjem spolnosti), si ne morem misliti drugega, kot da se skriva za vnemo gonje proti zakonu o razporoki samo užaljenost določene konservativne cerkvene hierarhije, ki ni doumela duha današnjega časa in bi rada ubranila del svoje juridične oblasti nad ljudmi, ne čuti pa se prizadete od pornografije, ker z njo ni prekršena nikaka cerkvena juris-dikcija in ker duhovniki pač nimajo otrok, za katere bi jih moralo skrbeti. A . E. Ztoiin Je zločin T*#šff/j /tvtjti Izjava Slovenske skupnosti Ob izzivalnem dogodku pri Hlodiču, kjer so v nedeljo šovinisti preprečili nastop slovenskega pevskega zbora »Rečan« z Ljes, je Slovenska skupnost izdala naslednjo izjavo: »Slovenska skupnost je z velikim ogorčenjem sprejela vest o grobem trikoloristič-nem izzivanju v Hlodiču. Ti fašistični napadi skušajo oživiti v Beneški Sloveniji tiste žalostne čase, ko so tolpe lahko ustrahovale po beneških vaseh slovensko domače prebivalstvo in mu preprečevale kulturni, socialni in ekonomski razvoj, ki zahteva miren, svoboden razvoj vsakega posameznika in celotne skupnosti. Vse to je Beneško Slovenijo pol-skupnosti. Vse to je Beneško Slovenijo pahnilo v veliko revščino in zaostalost. Trikoloristi so v nedeljo ponovno pokazali, da nočejo napredka, ker jim prija revna, kulturno zaostala Benečija, ki bi tako laže bila zopet tarča njihovih napadov in šovinističnih sil. Toda pod Matajurjem se mladina, delavci, kmetje in intelektualci prebujajo in trikoloristi bodo tokrat zaman skušali zaustavljati napredek beneških Slovencev. Za tak napredek so se izrekli beneški izseljenci v Subidu, za tak napredek se je izrekla mladina, ki je priredila prvi festival beneških pesmi, za tak napredek so se izre- OTROCI SO PISALI OBČINI Otroci v Mirnu so pisali novogoriški občini, naj vendar prepreči onesnaženje vode reke Vipave, ker bi se radi kopali. Vipava je namreč zadnji čas tako umazana, da je kopanje v njej skoraj nemogoče. V rečico odplakujejo razne industrije svoje odpadke, pa tudi razni kraji ob njej spuščajo vanjo svoje fekalije in celo posamezniki mečejo vanjo vsakršne smeti. Šele mlada generacija se začenja zavedati, kaj pomeni snažno naravno okolje, starejša generacija je po večini še brez čuta za to. ☆ Kemična industrija BASF v Ludvvigshafenu v Zahodni Nemčiji je poslala na trg penasto sintetično snov »Hygromull«, ki se lahko v najkrajšem času pomeša z oljem in bencinom na vodni površini, nakar je možno to mešanico izčrpati z vode ter jo tako očistiti. kli vsi, ki se bodo 8. avgusta zbrali na Matajurju, kjer si bodo pripadniki štirih narodnosti in jezikov ter kultur podali prijateljsko roko v sodelovanju in iskanju novih smeri, ki naj privedejo ljudstvo pod Matajurjem v pravičnejše čase, ko bo izginila vsaka sled po šovinizmu in narodnem zatiranju. Slovenska skupnost je dala nalogo svojim izvoljenim predstavnikom, posebno deželnemu predstavniku, naj obsodijo dogodke v Hlodiču v vseh organih, v katere so bili izvoljeni. Slovenska skupnost hkrati izreka pevcem in dirigentu zbora »Rečan«, vso solidarnost in jim obljublja, da bo napravila vse, kar je v njeni moči, da bodo določila republiške ustave, ki je sad skupnega protifašističnega boja, postala vsakdanja stvarnost v korist vsega našega prebivalstva.« TISKOVNO POROČILO O SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI V sredo se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu ter razpravljal o umestitvi zadnjih konzult v tržaški občini. Z velikim zadovoljstvom je podčrtal dejstvo, da je bil za predsednika konzulte za zahodni Kras, to je za Sv. Križ, Prosek, Kontovel in Grljan, izvoljen predstavnik Slovenske skupnosti, Marij Sedmak. Slovenska skupnost ima svoje zastopnike še v nadaljnjih štirih kon-zultah, kjer se zavzemajo za bolj demokratično občinsko upravo in za osnovne pravice Slovencev. Nadalje je izvršni odbor Slovenske skupnosti obravnaval še druga vprašanja krajevnih ustanov ter posvetil pozornost političnemu razvojiu v Beneški Sloveniji po izzivalnem dogodku v Hlodiču proti domačemu slovenskemu zboru. Med drugimi vprašanji, ki jih je še pretresal, je bil letak, ki ga je izdala »Slovenska skupnost Dolina«, za katerega je ugotovil, da je bil tiskan brez njegove vednosti. Končno je še proučil vprašanje ljudskega štetja in važnost akcije za razpis referenduma za odpravo fašističnih zakonov. Delegacija 3€& v fforeniji Na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva je bila prejšnji teden na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji delegacija 'krščan-skodemokratške stranke Furlanije - Julijske krajine. Odposlanstvo SZDL je vodil predsednik Janez Vipotnik, odposlanstvo kršč. demokracije pa njen deželni tajnik Giuseppe Tonutti. Gostje so si najprej ogledali nekatere industrijske in .kmetijske obrate v okolici Škofje LOke in Železnikov, kjer so imeli priložnost spoznati načela in izvajanje samoupravljav-skega sistema, na katerem temelji celotna družbena ureditev Jugoslavije. Pri političnih razgovorih, 'ki so bili na Bledu, so člani obeh delegacij najprej poudarili pomen srečanja, ki1 je 'bilo prvo na takšni ravni med predstavniki SZDL in Kršč. demOkraCije. Pri tem so ugotovili, kako sta si obe politični organizaciji doslej prizadevali za vzpostavitev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, in so hkrati poudarili svojo politično pripravljenost, da bi se odnosi med obema državama in med Furlanijo - Julijsko krajino ter Slovenijo še bolj utrdili, 'kar more koristiti miru, svobodi in napredku Evrope in zlasti Sredo zemlja. Govorili so dalje o položaju v obeh sosednih državah in o Vlogi in pomenu, ki ju imata BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L I R BOO.000.000 - VPLAČANIH L I R 300.000.000 Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJALNICA TUJE VALUTE TRST- ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Obe politični gibanji- Pri tem so soglašali, da je varnost v Evropi tesno povezana s spoštovanjem načel neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, kot je ‘bilo med drugim poudarjeno med razgovori med ministroma Morom in Te-pavcem v Benetkah. Delegaciji sta nato proučili pripravljalno delo posebnih komisij, 'ki sta obravnavali možnosti nadaljnjega sodelovanja na področju kulture in gospodarstva. Sklenjeno je bilo, da se bosta obe politični organizaciji zavzeli pri pristojni11 organih za tesno sodelovanje med univerzami, za izmenjavo gledaliških predstav in drugih umetniških prireditev, za sodelovanje na področju književne, znanstvene in muzejske dejavnosti, kar velja tudi za tisk. radio-televi-zijo in kinematografijo. Pri obravnavanju gospodarških vprašanj sta delegaciji soglašali, da je nujno potrebna povezava, kar zadeva promet, pristaniške dejavnosti, energetske vire, urbanistično in gospodarsko programiranje, maloobmejni promet in turizem. Odposlanstvi sta končno razpravljali o vprašanjih narodnih manjšin, in 'sicer slovenske v Italiji ter italijanske v Jugoslaviji. Obe delegaciji sta soglašali, da je treba narodnim manjšinam zagotoviti polno zaščito in razvoj na vseh področjih, kar naj se izvede v okviru pravne ureditve vsake posamezne države. Takšna ureditev pa mora med drugim preprečiti poškuse asimilacije in diskriminacije pripadnikov manjšin. Kot vidimo, srečanje ni bilo samo vljudnostnega značaja, temveč je nudilo priložnost za obravnavanje konkretnih in perečih vprašanj. Upati je, da ne bo ostalo le pri besedah, temveč da bodo sledila tudi dejanja in zlasti konkretni ukrepi. Izšla je nova, 4. številka enajstega letnika revije »Meddobje«, ki jo izdaja Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Izšla je 5.-6. številka revije »Prostor in čas«; dobi se v Tržaški knjigarni v ulici Sv. Frančiška. ---------------- (j C*'tl i/ff* Kulturno srečanje na Matajurju Rupa NAŠA »ČISTA« VIPAVA Menimo, da bi res že bil čas, da bi spregovorili nekaj besed o naši reki Vipavi, ki je že od nekdaj tekla čista in mirna skozi naša polja in mimo naših vasi v bistro Sočo. Dosedaj se ni nihče spomnil, da bi vsaj pri mostu postavil tablo v našem jeziku in s pravilnim imenom. Vipava, kakor jo že od nekdaj kličemo. Prav tako se tudi nihče ne najde, ki bi poskrbel, da bi Vipava zopet postala čista voda. 2e pred časom smo pisali, da bi se moralo preprečiti, da nekateri tujci, ki živijo pri nas, gradijo odtočne kanale naravnost v rečno strugo. Nekdaj prozorni valčki so danes rjavi in kalni od vse žlobudre, ki priteče v Vipavo od mirenskih strojarn, papirnice v Rubijah in od drugod. Nekdaj so v čisti Vipavi švigale tudi okusne ribe, danes jih niti za vzorec ne vidiš več. Menimo, da je že skrajni čas, da se gospodje, ki skrbijo za naše kraje in deželo, spomnijo tudi na Vipavo. Deželni zakon, ki prepoveduje onesnaženje voda v deželi, naj se uporabi tudi pri nas, za naše tekoče vode, da se ne bo kvarila lepota in zdravje naših krajev v prid nekaterim tovarniškim lastnikom, posameznim ali pa skupnostnim. OBVESTILO Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo 10. septembra dodatni izpit iz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo dijaki tretjih razredom, ki so že opravili nižji tečajni izpit, a so v latinščini padli. Do 1. septembra naj se priglasijo na šolskem ravnateljstvu. Prošnji na kolkovanem papirju je treba priložiti potrdilo o opravljenem nižjem tečajnem izpitu. Šolsko vodstvo vabi vse dijake, ki so zaključili tretji razred v letih 1968-69 in 1969-70, da čimprej dvignejo na šolskem tajništvu svoje izpitne diplome. Groble (groblje)- pomeni veliko množino debelega kamenja (ki ga je s hriba nanesel plaz), grič množino drobnega kamenja. Čukla (kukla) je osamljena pečina ali pa skala kot že omenjena Jaga baba. Krivec je severni veter. Skrila je kamnita plošča. Peči so skalnate stene. Beseda luštati ni prevedljiva. Tekniti in luštati, ker ne označuje okusa; luštati pa se nanaša na okusnost — nekaj kar rad jem, mi lušta. Luštajo mi obribeljni, krajci svežega sira, ki molijo čez obod, ko je sir še obtežen, in ga obrežejo. Pinev je zaprta posoda v kateri se dela maslo. Sirišče je posušen telečji želodec, s katerim mleko usirijo. Sirotka je zelena voda, ki ostane, potem ko so vzeli skuto iz mleka, ki je ostalo po siru. Tornač je priprava za drobljenje vsirjenega mleka. Čisan (kisal) je ski-sa-na postana sirotka, ki se dodaja mleku, da se dobi skuto. Mleka je več vrst: čiselo (kislo) ali delano mleko je tisto, ki ostane po maslu. Domači jogurt je žmitek (Mislim, da je beseda pravzaprav idrijska). Vse splošna je tudi beseda ho, ki jo bom tudi tukaj omenil. Uporablja pa se takole. Recimo: »Glej, on že gre v planino.« »Ho, on!« Torej: on lahko že, on. Ali pa: »Ti se imaš pa lepo.« »Ho, jaz!« Lahko pa tudi v »pomenu: pa še kako! Beseda je zmeraj v odgovoru, ker ima pritrdilen pomen. Kulturno društvo »Ivan Trinko« v Čedadu in duhovnik Emil Cencič v imenu sobratov iz Nadiških dolin vabijo na kulturno srečanje med sosednimi narodi, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, na Matajurju. Spored srečanja in število sodelujočih je zelo pestro. Lično tiskana vabila napovedujejo spored v štirih jezikih: v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. Ob začetku srečanja ob 15. uri in pred pevskimi nastopi bo najprej sv. maša v štirih jezikih. Nato se bodo razvrstili pevski zbori: »Rečan« iz Ljes, Briški oktet, »Mirko Filej«, iz Gorice, »Oton Župančič« iz štandreža, Pevski zbor iz Koroške, Folklorna skupina »Posočje« iz Tolmina, »C.A.I.» iz Čedada, »Ži-vici« iz Podbonesca, ansambel »Beneški fantje« iz Ljubljane. Vmes bo nastopila tudi folklorna skupina iz Rezije. Z vrha beneško-slovenskega očaka bodo donele pesmi štirih narodov, ki žive danes v složni soseščini. Sloga v medsebojnem kulturnem spoznavanju, to je globlji pomen matajurskega sestanka. — o — ŠOLSKA OBVEZNOST Predpisi o obveznosti šolskega pouka za otroke od šestega do štirinajstega leta se v državnem in tudi v krajevnem merilu pri nas vedno bolj izpopolnjujejo. V igoriški pokrajini skoraj stoodstotno. Od 10.400 šoloobveznih otrok je bil lani samo eden, ki je izostal od pouka v osnovni šoli. Zanimivi so tudi hišni znaki, s katerimi je vsaka hiša označeval svojo lastnino. Ne vem, če jih je kdo zbral. Nekateri so bili kot rimske številke, pa niso pomenili to, npr.: IX, IIX, dalje: -f, ali pa znak lopatice in še naprej. Posebno pomembni so bili znaki za označevanje čokov in sploh drvi, ki so jih plavili po Tolminki ko skozi partije še ni bilo ceste. Tolmin in vasi so imele posebne izraze, s katerimi so se zmerjali, kadar so se sporekli. Tolminci so bili »lakota«. Zatolminci »gajsarji«, Doljani in Gaberci »budle«, Ljubinci »uš« in Poljubinci »gnida« (ali mogoče narobe), Volarci so bili »gučoni« (znani so po svoji zgovornosti, gučati — zamolklo šumeti-). — Ljudje od Zalaz in Čadrga, so bili znani zaradi okorne govorice. Še danes rečejo: b — dežela, v b — deželi, s čimer označujejo zunanji svet. Ta govorica mora skrivati še toliko naravnega čuta za označevanje in poimenovanje, odtenkov šaljivosti, dvoumnosti ipd., kar je nekoč odlikovalo primorski izrazni način, da bi bila res zanimiva tvarina za pisca. Ta zapis samo za spodbudo tistemu, ki se bo iz zanimanja lotil zapisovanja severnoprimorske govorice območij Idrije, Cerkna, Tolmina, Kobarida, Bovca. Slabše je v tem pogledu v prvih razredih srednjih šol v Gorici. Od 5.300 dijakov, ki jih še veže šolska obveznost, jih je letos manjkalo v šolah kakih sto. Vzroki so bili različni: oddaljenost šole, slabe družinske razmere ali kaj podobnega. Letošnje vpisovanje v srednje šole se v bistvu že zaključuje; tudi na slovenskih srednjih šolah. Še vedno pa se opaža neka brezbrižnost pri starših in učencih samih. Do zadnjih dni se ni še vpisalo dvanajst slovenskih šoloobveznih dijakov v prvi razred. Mendar jih je med temi največ iz Jazbin. Vprašanje je, ali izhaja ta brezbrižnost iz nezavednosti, ali pa so v ozadju kaki drugi vzroki. Doberdob JAVNE NAPRAVE Na zadnji seji občinskega sveta so občinski možje razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo javnih naprav v korist skupnosti. Najprej so govorili o popravilu in asfaltiranju cest v Doberdobu, pa tudi v zaselkih v Dolu. Nekateri svetovalci so izrazili upravičeno mnenje, da je treba za vse občinske vasi poskrbeti po enakem merilu. Po živi izmenjavi misli so se vsi svetovalci z županom vred zedinili na to misel. župan Jarc je tudi poročal, da bodo že za prihodnje leto razširili otroški vrtec, ki bo lahko sprejel vse otroke iz občine. V septembru bodo odprli tudi športno igrišče. V nove prostore se bosta preselila tudi poštni urad in občinska knjižnica. Svetovalci so odobrili tudi stroške za del pokopališča. Občinska uprava bo poskrbela za podaljšanje vodovodnega omrežja do Sabličev in Bonetov. V Doberdobu pa bodo postavili v najkrajšem času javno telefonsko govorilnico. S SOSEDNE STRANI Lz Vipave je prišla v nedeljo žalostna novica, da je prejšnji dan po kratki, a hudi bolezni umrl dekan v Vipavi in rektor malega semenišča, duhovnik Slavko Podobnik. Velikanski pogreb, v ponedeljek popoldne, katerega so se udeležili trije škofje in tisoči ljudi, je pokazal, kako je bil pokojni dekan in duhovni vzgojitelj priljubljen pri vernikih in zlasti pri mladini. Dekan Podobnik je bil izredno in vsestransko delaven človek. Služboval je med drugim na Šcbreljah, nato na Vogrskem, kjer je sam postavil in zgradil nove orgle. Ko je odtod prišel v Vipavo, je najprej poskrbel za obnovitev veličastne cerkve Marije Device v Logu. Vzorno je tudi popravil župno cerkev v Vipavi. Kjer je pastiroval, povsod je poskrbel tudi za pevski zbor. Dosti truda in stalnega prizadevanja je vložil v materialno in duhovno rast malega semenišča v Vipavi. Zadnje čase je bil tudi v vodstvu Slovenskega duhovniškega društva. Smrt tega zaslužnega duhovnika je odprla široko vrzel v vrstah primorske duhovščine. JOŠKO ŠAVLI LJUDSKO BESEDJE NA TOLMINSKEM IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA lllaj(‘('ti(U’i jpomiui na dii. 9io%oSsa o „l/l/lo&tu” Nova, 29. in 30. številka revije »Most«, ki je izšla te dni, ne omenja več med svojimi uredniki Alojza Rebulo, ki je, kot znano, nedavno izstopil iz uredništva. Revijo ureja zdaj uredniški odbor, ki ga sestavljajo Stanko Janežič, Aleš Lokar, Boris Podreka, Marjan Rožanc in Vladimir Vremec; ta zadnji je tudi odgovorni urednik. Na prvem mestu so objavljeni spomini pred kratkim umrlega pisatelja Stanka Majcena na nekdanjega voditelja najmočnejše slovenske stranke, dr. Antona Korošca. Spomini so bili med Majce-novo literarno zapuščino ki jo varuje znana slove-nistka in literarna zgodovinarka Marja Boršnik. Ta jih je odstopila v objavo »Mostu«, za kar se ji uredništvo v posebni opombi zahvaljuje. Ti Majce-novi spomini pustijo kritičnega bravca nekoliko zmedenega, in če mu že prej ni bila jasna duševna in politična podoba dr. Korošca, mu je po teh spominih še manj. Po njih bi se dalo sklepati, da je bil Korošec v marsičem čudno podoben Janezu E-vangelistu Kreku, kar pa morda niti ni tako čudno, saj sta bila oba duhovnika, oba politika in sta morala imeti podobna nagnjenja in lastnosti, prav zaradi tega sta tudi dosegla v slovenskem političnem življenju mesti, ki sta ju imela. Iz Majcenovih spominov, ki so napisani z veliko pieteto in skoraj pravim oboževanjem tega slovenskega politika, je razvidno, da je bil Korošec zelo dober človek, a v vsem svojem življenju nekoliko čudaški in neurejen; v vsem, tudi v zasebnem življenju mu je manjkalo sistematičnosti in načrtnosti. Bil je nagnjen k trenutnim, največkrat velikodušnim vzgibom, ki niso razodevali premišljenosti in preudarka. Taka je bila, kot vemo, tudi njegova politika — stremela je k dobremu, a je bila zmedena, brez jasnega o-snutka in načrta. Mnogi so to njegovo spontanost, posebno v zasebnem življenju, izkoriščali. Značilno je tisto, kar piše Majcen o nekem izletu, na katerem je Korošcu, ki je bil malo prej izvoljen za poslanca v dunajski parlament, padel po nerodnosti iz žepa bankovec za 100 avstrijskih kron. Začele so deževati opombe in Korošec je hotel, najbrž užaljen, čeprav tega ni pokazal, navzočim zamašiti u-sta. Dr. Korošec seže v listnico in prične deliti stotake. Razen otrok je prejel stotak vsakdo, ki je sedel za mizo,« piše Majcen. To dovolj razodeva ne le nepremišljenost dr. Korošca, ampak tudi sramotno nizko miselno in moralno raven tedanje slovenske družbe, kajti na izletu z njim so bili tudi ugledni ljudje. Očitno je, da je Korošec razdeljeval denar iz svoje plače in to ljudem, katerim ni bil nič dolžan in bi ga zato ne bili smeli vzeti. Takih in podobnih prigod je bilo v Koroščevem življenju še mnogo, kot prikazuje Majcen. Njegovi spomini na Korošca so dragoceni kot gradivo za vsa- kogar, ki bo hotel kdaj pisati o značaju in političnem delu tega nekdanjega slovenskega tribuna, čeprav je opaziti, da so tudi Majcenovi spomini napisani na hitro, brez prave sistematičnosti, zgolj anekdotno. Ta Majcenov prispevek zavzema dobršen del te številke »Mosta« in je seveda tudi najbolj zanimiv. Med ostalimi prispevki je omeniti zlasti zapisek »Kaj je z valom novolevicarstva, ki je zajel naše šole?« pa tudi zapiske »Tuj tisk o nas« in »Demokracija 28.11.1971«, ki jih je napisal Aleš Lokar. V njih zavzema kritično stališče do nekaterih pojavov, katere pa tolmači delno po svoje. Aktualni in zanimivi so tudi zapiski v rubriki »Med mitom in stvarnostjo«, ki jih je napisal Vladimir Vremec. Sledi nekaj lirike in literarnih poročil ter članek »Še k odmevom o Dragi 70«, ki ga je naipisal Jože Goričar ter je seveda polemičen. Na splošno se lahko reče, da je ta številka »Mosta« res zanimiva. fi Enzo Bettiza: „Mit in realnost Trsta" danes živeti in delovati kot srednjeevropsko gospodarsko središče in pristan, to je v funkciji svojega zaledja, pri čemer pa mora upoštevati, da to zaledje in njegova civilizacija nista več nekaj trdnega in točno določenega kot v času stare Avstrije ali nekaj otrplega in razbitega kot v času Male antante med obema svetovnima vojnama, ampak da je to zaledje danes v gibanju, podvrženo neprestanim in težko vnaprej predvidenim spremembam politične in ideološke narave, ki lahko v nekaj letih korenito spremenijo njegov značaj. Enzo Bettiza vidi znake takega novega razumevanja Trsta za to novo stvarnost tržaškega zaledja med drugim v zanimanju, ki ga kažejo nekateri tržaški kulturni krogi, kot na primer revija »Trieste«, za tisto, kar se dogaja v bližnjem slovenskem in jugoslovanskem zaledju. Tako je prišlo, kot piše, do stika med sodelavci ljubljanske protestni-ške revije »Perspektive« in revijo »Trieste«. Bettiza potem strnjeno prikaže tudi današnje gospodarske, socialne in etnične probleme na Tržaškem ter v bližnjem zaledju, fi Enzo Bettiza je naši javnosti že zelo znan, posebno po svojih člankih v enem izmed največjih italijanskih dnevnikov, v katerih pogosto obravnava tržaške probleme in sicer kot dober poznava-vec tržaške stvarnosti. Slovenski javnosti pa je znan zlasti po seriji svojih člankov, v katerih je obravnaval razmere v Jugoslaviji. Več tistih obširnih člankov ali bolje rečeno reportaž je posvetil Sloveniji. Napisal jih je med potovanjem po Jugoslaviji, kjer mu je zelo prav prišlo njegovo znanje jezika. Rodil se je namreč v Dalmaciji in dobro obvlada hrvaški jezik. Pozneje je izdal tiste reportaže tudi v knjigi. Prav tako je ostala skoraj neopazna v naši javnosti njegova knjižica »Mito e realtih. di Trieste« (Mit in realnost Trsta)», ki je izšla že pred nekaj leti v znani zbirki »All’insegna del pešce d oro«, ki jo izdaja založnik Vanni Scheivviller v Milanu. V knjižici »Mit in realnost Trsta« je zbral članke, ki jih je napisal o Trstu za dnevnik »Corriere della Sera«. To je 13 člankov, povezanih v štiri cikluse. V njih poudarja misel, da mora Trst tudi POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS XLIV. Moral sem precej dolgo hoditi in večkrat vprašati za pot, da sem jo našel, Cerkev je majhna, a čedna. Bilo je že precej čez osmo uro. Potihem sem odprl vrata in zagledal pred oltarjem duhovnika, ki je maševa'1, brez strežnika in pred enim samim vernikov oziroma vernico. V eni od klopi je namreč sedela neka ženska. Tudi jaz sem sedel v klop. Po maši je duhovnik sam pospravil oltar. Bil je še mlad, krepke postave, zagorele polti in črnolas, tako da sem mislil, da je verjetno Ikak Italijan, Španec ali Francoz, ki se je iz bogv^kakšnega razloga odločil za dušnopastirsko delo v tako daljnem mestu visoko na severu. Ko je odhajal 'iz cerkve, sem vstal in ga pozdravil, pa tudi tista ženska Berlinčanka srednjih let. Bila je z ladjo na 'križarjenju ob norveški obali 'in se ie prejšnji večer izkrcala v Trondheimu, da bi se vrnila v Oslo po isti progi, po kateri sem se !jaz pripeljal. Povabil naju je na zajtrk v župnišče, kjer sva sicer mimogrede opazila v kuhinji starejšo žensko, toda postregel nama je sam in to z neke vrste prepečencem, 'kot je v navadi na Norveškem, s kavo, z mlekom in surovim maslom z marmelado- BHo je videti, da je vesel priložnosti, da se lahko s kom pogovori. Med skupnim zajtrkovanjem nama je povedal, da živita v tisti staVbi on in — škof. in da v glavnem sama skrbita zase. Pripovedoval nama je tudi, da je študiral bogoslovje v Nemčiji, v Italiji pa še ni bil. Njegova župnija je zelo velika, vernikov pa zelo malo, in ti nimajo časa, da bi hodili ob delavnikih k mašam, posebno ker so zelo na daleč raztreseni. V Trondheimu še ni posebno dolgo, je povedal. Prej je pasel duše v Moldeju in v drugih majhnih mestecih po fjordih. V vsakem mestecu pa je le nekaj desetin vernikov. Prejšnje čase je bilo na Norveškem precej spreobrnitev h •katoliški veri, po zgledu pisateljice Sigrid Undset. Odkar pa so se začele po drugem vatikanskem cerkvenem z'boru polemike med katoliškimi teologi, upiranje duhovni'kov škofom in papežu, zahteva po odpravi celibata in nekaka razširjena negotovost o nauku katoliške Cerkve, pa so pre- stopi h katoliški veri na Norveškem povsem ponehali. Cerkev je izgubila na ugledu iin Ijud-je si ne želijo več članstva v cerkvenem občestvu, ki ni trdno v samem sebi. Povedal pa nama je tudi, da pobožnosti norveških katoličanov ne smeva soditi po udeležbi pri sveti maši. Ker protestanti niso obvezani hoditi k nedeljski službi božji, jih pride ob nedeljah v cerkev 'le malo, in te navade so se nalezli tudi katoličani, ne da bi se moglo zaradi tega reči, da so versko mlačni. Njihova vera se kaže na druge načine, npr. v tem, da se držijo božjih zapovedi. Tudi protestanti niso versko tako mlačni, kot bi lahko sklepali po slabi vnemi za službo božjo. Njihova vera se razodeva v'krepki občestveni povezanosti. Tako se na primer radi udeležujejo takoimenova-nih misijonskih prireditev, na katerih zbirajo denar za protestantske misijone Spomnil sem se, da sem videl v LUleham-merju na neki hiši oglasno desko z risanim letakom, ki je napovedoval tako prireditev za petek zvečer- Na letaku so 'bili narisani tudi popevkarji s kitarami. Na moje vprašanje, če pozna papeškega delegata za Skandinavijo mons. Kunstlja, je mladi župnik odgovoril, da ga osebno sicer ne pozna, da pa je slišal, da je zelo sposoben in odločen gospod. dbc^ofiito hinetifatvo Uničevanje sadja kot izhod iz krize? Julija so v severni Italiji uničili tisoče ton breskev in hrušk. To se dogaja vsakokrat, ko je proizvodnja prevelika in povpraševanje na trgu nezadoostno. če je preveč sadja, zdrknejo odkupne cene pod minimalno vrednost, ki jo določa država oziroma Evropska gospodarska skupnost. V Emiliji -Romagni so lani v tem času uničili približno 5 milijonov breskev, za katere je država plačala pridelovalcem 16 milijard lir kot odškodnino. Letos bo država spet morala seči globoko v žep. Medtem pa so cene sadju v trgovinah tako visoke, da sc ga mnoge družine ne morejo privoščiti. Marsikdo ne more jesti breskev, zato pa nemočno gleda, kako jih uničujejo. Ali je vse lo še smiselno? Pred leti je bilo sadjarstvo za mnoge zlata jama Poglejmo nekoliko nazaj in skušajmo o-svetliti današnje stanje. Sadjarstvo v Padski nižini je pred leti spominjalo na lov na zlato v prejšnjem stoletju v Ameriki. Vsak si je prizadeval, da bi vsadil čim več 'breskev, hrušk in jabolk, ker so bile možnosti zaslužka dobre. Naenkrat je bilo ogromno nepreglednih velikih nasadov, loda brez prave sortne izbire in brez pravih predstav o negi, pravočasnem pobiranju in primernem prodajanju. Na trg so prihajale velikanske količine raznovrstnega in neenotnega sadja, od katerega je dosti romalo v posode za odpadke ali v destilarne. Izvozniki pa so v morju sort komaj našli tistih 5 do 6 sort, ki jih je zunanje tržišče zahtevalo. Pridelovalci so se začeli .združevati v zadruge, vendar ni politična obarvanost zadrug dopuščala, da bi si postavili na noge cenene hladilnice in da bi spravljali sadje brez prevelikih finančnih obremenitev. Neurejene razmere pri pridelovalcih pa so posredniki učinkovito izkoristili. Slednji so tako postali skoraj absolutni gospodarji položaja. Prispevki za uničevanje nasadov V takem položaju ni preostalo druggega, kot da so sadje, ki ga niso mogli na noben način prodati, uničili. Kot zadnje sredstvo o-brambe pred preveliko proizvodnjo je država uvedla posebne prispevke za uničevanje nasadov. Nekoč so pridelovalci dobivali približno 500.000 prispevka za hektar nasada, zdaj pa dobe približno isto vsoto, da jih uničijo. Baje leži v sami pokrajini Ferrara 8000 prošenj za uničenje 25.000 hektarov nasadov. Kako presekati gordijski vozel sadjarske krize? Vendar niso vsi navdušeni nad takimi postopki, kajti vse to kaže, da je treba iskati drugačne rešitve in sicer pri samem viru, t.j. pri pridelovalcih. V resnici je mnogo preveč sadja slabe kakovosti. To bi seveda lahko izkoristili za marmelade in predelovanje v sadne sokove, vendar italijanski potrošnik ne kaže za te proizvode preveč zanimanja. Če je povpraševanje slabotno, dobički posrednikov previsoki, povrh pa še kaotično stanje pri samih pridelovalcih, potem je jasno, kako je treba pristopiti k problemu, da se ga reši. Skrčiti je treba najprej število sort na res najboljše in 'začeti organizirati pri pridelo- valcih samih direktno prodajno mrežo. To so sicer že počeli, vendar so kupci ponekod ob navalu poceni sadja mislili, da je sadje slabo. Potrebna bo torej najprej tudi psihološka priprava tržišča za takšne akcije in seveda organizacija ustrezne prodajalne mreže. Obstaja pa še druga možnost, da se pridelovalci oziroma njihove zadruge povežejo z mrežo veleprodajaln, toda v tem oziru so v Italiji komaj v začetku. Sploh je največji problem v tem, da so pridelovalci bili doslej premalo pozorni na želje kupcev, premnogi so mislili, da jc njihovo delo le obiranje sadja in čakanje na pravega kupca. Tisti, ki so začeli uvajali res najboljše sorte in sc povezovati za prodajanje sadja bodisi z veleblagovnicami ali tovarniškimi menzami ali pa ki so organizirali najrazličnejše oblike direktne prodaje (povrh s pomočjo odbiralnih naprav in sodobne embalaže — v vrečkah ali košaricah), tisti so že prišli na zeleno vejo. Tem sadja ni treba uničevati. Ameriško sadjarstvo kot zgled Mogoče ni odveč, če nekoliko pogledamo čez veliko lužo k ameriškim sadjarjem. Ameriški sadjarji so v veliki večini združeni v zadruge. Ukvarjajo se tudi z raziskovanjem in v ta namen vzdržujejo lastne raziskovalne inštitute. Tam so začeli s pomočjo zvočnih valov odbirati sadje po stopnji zrelosti ali pa brezhibnosti pridelka. Selekcijo sadja izvajajo tudi s svetlobnimi žarki. Tudi na področju embalaže so šli čisto nova pota in jo venomer izboljšujejo. Zdaj devajo sadje — tako npr. pomaranče brez lupine — v posebne vrečke. Prevoz v kontejnerjih ali po naše v zabojih s hladilno in prezračevalno napravo omogoča poslovanje skoraj brez izgub. Sku- »Morda imajo tudi prav.« »Misliš?« »Mislim, zares.« »In v čem naj bi bila ta nevarnost?« V njenem vprašanju je bilo nedvomno nekaj žensko izzivalnega, čeprav se tega morda ni zavedala. »To si pa lahko sama misliš.« »Ne morem si misliti.« »Če si napneš možgane, boš že pogruntala.« Čutil je, da je vesela in da je v njej neka nova samozavest. Večer v klubu jo je bil veselo razburil. Bila je kljub vsej svoji ženskosti še precej otročja in zato jo je dejstvo, da jo je povabil s seboj v klub, med svoje tovariše, kjer je lahko poslušala njihove debate in zvedela nekaj o njihovih problemih, navdal z nekakim ponosom, ki ga je razodevala s tem, da ga je dražila. Morda se je čutila ta hip bilj odrasla kot navadno. Pospremil jo je domov in tokrat se je prvič zgodilo, da ga je med hojo sama prijela pod pazduho, ne da bi ji bil ponudil. Bil je topel, lep večei in z vrtov so dišale cvetoče lipe. In ko jo je pred vilo v temi poljubil za slovo, je čutil, kako mu je nastavila ustnice, ki so se toplo in željno vsesale v njegove. Hkrati se je s telesom stisnila k njemu, da je začutil oblike njenih prsi na sebi. Nehote jo je z rokami še močneje stisnil k sebi, da je občutil | p in e strokovnjakov stalno delajo v sodelovanju s pridelovalci na izboljšanju sort, nege, nabiranja, shranjevanja ter prodajanja sadja. Ravno zato je sadjie v ZDA poceni in kvalitetno. Mogoče ne bi bilo napačno, ko bi tudi pri nas nekoliko spremenili svoje poglede o Ameriki kot veliki kapitalistični kači, ki si grize lasten rep. Na mnogih področjih ameriškega življenja to niti malo ne velja, pač pa nemalokrat za naše evropske razmere — na vzhodu in zahodu. — o — POBUDA RADIA TRST A PISATELJEM MLADINSKIH RADIJSKIH IGER Radijska postaja Trst A namerava v prihodnji sezoni obogatiti sporede za najmlajše z nizom izvirnih 15-20-minutnih radijskih igric, pravljic in zgodb. Napisali naj bi jih nalašč za to priložnost slovenski avtorji, ki stalno živijo v Italiji. n»la, ki morajo biti napisana v dramski obliki ter morajo navajati tudi zvočno in glasbeno opremo, je treba predložiti do 30. oktobra tega leta v treh tipkanih izvodih na naslov: RAI - Radiotelevi-sione Italiana, Sede di Trieste, Slovenski programski odsek, TRST, ulica Fabio Severo 7. Za dela, ki bi se odlikovala po izvirnosti in u-metniški vrednosti, je predvidenih do 10 nagrad po 100.000 lir, od katerih je polovica pridržanih avtorjem rojenim po 1. januarju 1941. Radijska postaja želi namreč s to pobudo pritegniti k sodelovanju posebno pripadnike mlajšega rodu. V omenjenem znesku je zapopaden tudi avtorski honorar za prvo izvedbo. Dela, ki bi po oceni programskega vodstva radijske postaje Trst A ne prišla v poštev za nagrado, a bi kljub temu bila primerna za oddajo, bo postaja odkupila z avtorskim honorarjem za eno izvedbo. Vsak avtor prejme lahko največ po eno posebno nagrado. Vsi, ki se želijo odzvati temu povabilu, dobijo natančnejše podatke na slovenskem programskem odseku tržaškega sedeža RAI v ulici Fabio Severo 7. obliko njenega trebuha in trda, čudovita loka njenih stegen. Spreletelo ga je nekaj, o čemer ni imel do tedaj niti pojma, nekak srh od neskončne sreče, kri je vroče zaplula v njem in v glavi se mu je zavrtelo. Prestrašil se je tega nenadnega občutka v sebi, kakor hipnega razodetja o moči nagona v sebi, in odtrgal svoje ustnice od njenih. Nehote in ne da bi se bil tega zavedel, jo je lahno odrinil od sebe. Oba sta globoko dihala. Za hip sta molče stala drug ob drugem. V njem je kri še vedno vriskala od sreče, obenem pa je občutil rahlo zadrego. Njegovemu telesu je bilo žal, da je bito tisto čudovito, kar je bil pravkar občutil, že mimo, toda njegov duh je bil nekako zadovoljen, da je bilo tako. Občutek pravkar okušene sladkosti, kakršne ni do tistega trenutka niti slutil, se je boril v njem z občutkom neke nejasne krivde. Ker ona ni spregovorila, je začutil, da mora on nekaj reči. »Kdaj se bova spet videlai« «Kadar hočeš. »Kdaj boš imela čas?« Pomislila je za hip. »V soboto popoldne. Morala bom k šivilji in nekaj nakupovat.« »Ob kakšni uri?« F.J.»85 SMRT V POMLADI na me & rt ^ CD O C C -O axj o CD ft w ' .S s, ^ -0 TJ p< rt * ° 2 ' CO 3 r > rrt d ■H •£ c/l C O ^ cn ‘rt & T3 ,0 N 3 . bo CO N rt c 'ČD .2 0 ^ TJ a 0 Q Ih M U S 0* >■§ ‘S rfi K W -. .2, •Vi h* & S 2 0 -C rt o Lh cu 0 0 rt O £S c5 c c rt -5 0 •*-> x »co 0 C w 0 0 O rt T3 15 bp »N > 0 N 7p rt C ft o 'bo rt o N O 2 rt oO X rt X 0 0 > ■' ' O rt > TJ X H eu O to O •“ C o) u •s^l 6 .h - ■“ > Ž ■“ o > 01 -s ’N ™ o .« ta n Tl ft -H "S S 3 ** S S -s -o 0 — > o N ^ S «s V, L tfl H M w P, N $H »O 0 -a "— > 0 ^ 0 H ftfl O w ,2 w © r* 0 $ -St 3 Lh 0 rt -£