Štajerski
Ptuj, četrtek, 15. januarja 2004
letnik LVII . št. 2 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Zamarkov^	Kmetijstvo
Predaja hotela Črni les Novosti v prašičereji Stran 4	Stran 6
Ptuj
Stokrat daroval kri Stran 9
Borl
Grad naj zaživi Stran 14
NK Kumho Drava
Dabanovič podpisal za Dravo Stran 24
Ljubljana . Naj Slovenka
"Počaščena sem!"
Slovita Ptujčanka, svetovna motoristična popotnica, je svojim rekordnim dosežkom in priznanjem nedavno dodala še eno: postala je Slovenka leta 2003.
"Enostavno ne dojemam vsega, kar se mi dogaja."
"Kaj naj rečem? Življenje se mi vrti prehitro, preveč dela imam in enostavno ne doje mam vsega, kar se mi zgodi Tega naslova nisem pri~akova la, po drugi strani pa mi je všeč da so bili moji dosežki opaže ni in nagrajeni tudi doma, kjer je pogosto najtežje dobiti pohvalo, ne da bi pred tem moral umreti!"
Malo manj znano, zato pa toliko bolj zanimivo dejstvo je Benkina uvrstitev na 16. mesto v slovenski reviji Playboy, kjer so v rubriki 24 moških, 24 klinov izbirali naj moškega leta 2003. Kako se je lahko znašla v moški konkurenci, Benki ni čisto jasno, na lestvici pa je prehitela kar nekaj znanih
imen, kot so Janez Janša, Marko Brecelj, Mirko Tuš, Jurij Schollmayer ... V obrazložitvi, s katero so v omenjenem mesečniku pojasnili Benkino uvrstitev, med drugim piše, da je Benka dokazala, "da ima več jajc kot večina slovenskih dedcev". In Benkin komentar? "Če bi izbirali v Sloveniji še dvospolnike, bi bila zagotovo prva!"
Sicer pa se novoizbrana Slovenka leta 2003 v letošnjem letu namerava še aktivno posvečati številnim predstavitvam svoje knjige ter popotniških zgod in nezgod, najbolj od vsega pa si želi pravih počitnic, ki jih od predlanskega prihoda domov po petinpolletni avanturistični poti okoli sveta še ni uspela doživeti: "Saj jih že ves čas načrtujem, ampak moje življenje je še vedno tako katastrofalno nabito z dogajanji, da ni časa zanje. Priznam, da sem že čisto na robu svojih moči, kot prava Ptujčanka pa bom zadnje atome energije vsekakor prihranila za pustni čas in poskakovanje v kurentovi opremi!"
Tistim, ki so zamudili predstavitev njenega popotovanja, pa Benka sporoča, da ga bo ponovila 11. februarja ob 19. uri v dvorani ptujske gimnazije.
SM
IÏI O SI žEns OTR

Srečno 2003!
>zili letnilco 2003
SVolbwogn.
boste zagotovo vam^e zavozili v prihajajoča leta, po ia izdatno prihranili.
Dominko d.o.o., Zadmini tig 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je om^eno.
•oto: M. Ozmec
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
V ponedeljek so se začele razprodaje in police bodo kmalu prazne ter pripravljene za novo blago.
Ljubljana . Stojan Kerbler v Cankarjevem domu
Fotografije iz monografije Ljudje
V preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani so v četrtek, 8. januarja, odprli fotografsko razstavo mednarodnega mojstra fotografije, Ptujčana Stojana Kerblerja, pod naslovom Ljudje. Razstava, ki so jo pripravili ob nedavnem izidu njegove monografije Ljudje, bo odprta do 8. februarja.
Na omenjeni razstavi, ki jo podpira ministrstvo za kulturo, so razstavili izbor 60 Ker-blerjevih fotografij iz življenja in običajev preprostih ljudi.
Stojan Kerbler, ki je bil rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je leta 1955 postal član ptujskega fotokluba, leta 1965 pa fotokluba Maribor. Svoje fotografije je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, leta 1999 pa je svojo stoto samostojno predstavitev pripravil v škofjeloški galeriji Ivana Groharja. Za svoje ustvarjanje je bil že večkrat nagrajen, med drugim je leta 1971 za razstavo Portreti s ptujskih ulic dobil nagrado zlata ptica, leta 1979 za cikel Haložani prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 pa na razstavi v francoskem Landernauju zlato medaljo FIAIÎ
"Kerblerjeve, na prvi pogled preproste fotografije s socialno tematiko se kaj hitro izkažejo kot nekaj, kar je veliko več kot dokument. Njihov formalni okvir kljub vsej dodatni estetiki ostaja socialen, saj se avtor v skoraj celotnem opusu ukvarja s prebivalci pred časom enega revnejših predelov Slo-
venije. Tako je na Kerblerjevih fotografijah mogoče videti ljudi pri delu v vinogradih, pri klanju prašičev in pripravah kolin, pa v tovarniškem okolju in šele na koncu se gledalec zave, da vidi vse tiste ljudi, prebivalce ene in iste pokrajine, ki jih družijo delo, kraj in socialna usoda. Kerblerju se je ob prepričljivem in osebnem opisu haloških ljudi gotovo posrečil tudi najcelovitejši fotografski dokument socialne skupnosti na Slovenskem," je med drugim v razstavni zloženki zapisal Milan Pajk.
-OM
Foto: M. Ozmec
Mednarodni mojster fotografije, Ptujčan Stojan Kerbler.
Foto: SM
Doma
Boj za evropske stolčke
Ljubljana - Svet LDS je razpisal postopek evidentiranja kandidatov LDS za volitve v Evropski parlament, ki se bo iztekel 9-februarja. Predsednik vlade in LDS Anton Rop po seji ni želel govoriti o imenih kandidatov in nosilca liste, je pa izrazil prepričanje, da bodo poleg članov LDS uspeli pritegniti "še nekatere druge znane Slovence". Že v ponedeljek je z zbiranjem kandidatov za evroposlance začela SLS, ki je za vodjo volilnega štaba za volitve v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji 13. junija, imenovala glavnega tajnika stranke Andraža Vehovarja, ki mu sicer to mesto pripada po funkciji glavnega tajnika. Slednji je za STA povedal, da je postopek evidentiranja kandidatov za evro-poslance znotraj stranke že stekel, glede imen kandidatov pa je dejal le, da bo eden izmed kandidatov najverjetneje sedanji kmetijski minister Franc But, o drugih imenih pa "se še niso pogovarjali'.
"Kaznovane" nove članice EU
Frankfurt - Slovenski poslanec in član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope Alojz Peterleje je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) med drugim dejal, da bi v primeru, če bi prišlo do Evrope dveh hitrosti, to za nove članice EUpomenilo kaznovanje. Pojem avantgarde je lahko po Peterletovih besedah v Franciji sprejet pozitivno, nikakor pa to ne velja za države, ki so se znebile komunizma. Po njegovih besedah Evropa po propadu medvladnih pogajanj o evropski ustavni pogodbi konec minulega leta potrebuje močne pobude, s katerimi bi obnovila načeto zaupanje.
Nova veleposlanika pri predsedniku
Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je sprejel poverilni pismi veleposlanice Kraljevine Norveške, May Britt Brofoss, in veleposlanika Kraljevine Maroko, Omarja Zniberja. Kot so sporočili iz urada predsednika, sta Drnovšek in norveška veleposlanica ob tej priložnosti ugotovila, da so odnosi med Ljubljano in Oslom dobri in brez odprtih vprašanj, ter izrazila pričakovanje, da bo decembra lani odprto rezidenčno norveško veleposlaništvo v Sloveniji njihov nadaljnji razvoj še vzpodbudilo. V pogovoru z maroškim veleposlanikom pa je Drnovšek dejal, da je Maroko zaradi svoje sredozemske razsežnosti za Slovenijo pomemben, saj je Slovenija sredozemska država in hkrati bodoča članica EU.
Po svetu
Vzpostavitev evropske obalne straže
Bruselj - Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali za vzpostavitev evropske obalne straže, ki bi lahko nenapovedano preverjala plovila v evropskih vodah in se prepričala, ali slednja spoštujejo evropska pravila o prepovedanem onesnaževanju. Evroposlanci so odločitev sprejeli v obliki amandmaja k direktivi Evropske komisije, s katero namerava slednja preprečiti naravne katastrofe, podobne tisti, ko se je pred špansko obalo prelomil in nato potonil tanker Prestige.
Vojni zločini ameriške vojske?
Bagdad - Ameriška vojska v Iraku je s tem, ko je porušila domove osumljenih iraških upornikov in aretirala svojce iraških ubežnikov, zagrešila vojne zločine. To je ocenila nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) s sedežem v New Yorku. Predstavnik ameriške vojske, polkovnik William Darley, je obtožbe zanikal. Blizu mesta Habanija na zahodu Iraka pa je bil sestreljen ameriški helikopter vrste apache. Oba člana posadke sta na varnem. To je tretji helikopter, ki je bil sestreljen na območju v manj kot dveh tednih.
Korupcija le, če škodi ZDA
Washington - Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek podpisal razglas, ki prepoveduje vstop v ZDA tujim osebam, vpletenim v korupcijo. Kdo so te osebe, bodo odločili v State Departmentu, Bushev razglas pa je dokaj ozek, saj zajema samo osebe, ki z dejanji korupcije škodijo ameriškim nacionalnim interesom. Ostale osebe, ki so vpletene v korupcijo, vendar pri tem ne škodujejo ZDA, lahko glede na besedilo Bushevega ukaza še naprej prihajajo v državo. Bushev ukaz zajema tudi ožje družinske člane ljudi, ki jim bo State Department prepovedal vstop v ZDA.
Hrvaška želi čimprej v Nato
Bruselj - Novi hrvaški premier Ivo Sanader je generalnemu sekretarju zveze NATO Jaapu de Hoopu Schefferju zagotovil, da bo Hrvaška storila vse, da bo čimprej stopila v zavezništvo. "Čimprej želimo dobiti vabilo v NATO in storili bomo vse, da se to zgodi,' je poudaril Sanader po pogovorih. Hrvaška si je kot ciljni datum za vstop v zavezništvo postavila leto 2006, Sanader pa, kot je priznal, še ni izgubil upanja, da bi Zagreb vabilo prejel že na letošnjem vrhu v Carigradu konec junija.
Obsojeni zdravnik naredil samomor
London - Britanskega družinskega zdravnika Harolda Ship-mana, ki so ga leta 2000 obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora 15 pacientov, so našli mrtvega v njegovi zaporniški celici. Sodnik, ki je sodeloval pri preiskavi, je kasneje izjavil, da naj bi Shipman od leta 1975 dalje umoril najmanj 200 starejših ljudi.
Ljutomer • Zdravstveni dom ugovarja
Občina ne da soglasja
Zdravstveni dom Ljutomer je zaprosil občino Ljutomer kot svojo ustanoviteljico, da pristopi k soustanoviteljstvu Skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota.
Ta namreč opravlja pravna, administrativna, finančna in računovodska del ter ra~unal-niško obdelavo podatkov za zdravstvene domove Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer ter za Zavod za zdravs-
tveno varstvo Murska Sobota, vendar mora ljutomerski dom poleg rednih stroškov plačevati tudi davek na dodano vrednost, kar nalaga Ministrstvo za finance vsem zavodom, ki niso soustanovitelji skupnosti.
Foto: Miha Soštarič:
Zdravstveni dom Ljutomer ne bo soustanovitelj Skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota?
Evropska unija in mi
V lanskem letu je ZD Ljutomer skupnosti odštel blizu 10 milijonov tolarjev ter še dodatno okrog dva milijona tolarjev davka na dodano vrednost. Kljub temu, da je župan občine Ljutomer Jožef [pindler zahteval, da se pristopi k sou-stanoviteljstvu, pa so člani občinskega sveta menili drugače. Glede na stališče odbora za finance, ki je predlagal Zdravstvenemu domu Ljutomer, da razmisli o lastni organizaciji služb znotraj zavoda ali v sodelovanju z nekaterimi službami, ki opravljajo podobne dejavnosti v občini, so ljutomerski občinski svetniki odločno zavrnili soustanoviteljski pristop. Direktor ljutomerskega Zdravstvenega doma doktor Jože [umak je zato občinskemu svetu poslal ugovor na sprejet sklep ter jih še enkrat prosi, da takšen sklep razveljavi ter sprejme sklep, kot ga predlaga župan.
"Že v obrazložitvi predloga sklepa za obravnavo in sprejem na občinskem svetu občine Ljutomer je bilo dokazano, da je takšno pozitivno soglasje racionalno, gospodarno in ne zahteva nobenih dodatnih sredstev od ustanoviteljev. Nasprotno, zdravstveni dom, ki ves čas posluje na robu izgube, bi s tem prihranil dodatna sredstva. V današnjem času se gospodarske družbe združujejo med drugim zato, da zmanjšujejo število zaposlenih v skupnih službah, kajti lastne službe v manjših zavodih so neracionalne in povečujejo izgubo," je dejal doktor [umak, ki upa, da bo na eni od prihodnjih sej občinskega sveta le prišlo do razveljavitve sedanjega sklepa ter da bo ljutomerski Zdravstveni dom le postal soustanovitelj Skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota.
Miha Šoštarič
Europol in Olaf v boju proti kriminalu
Evropski policijski urad - EUROPOL - je specializiran organ Evropske unije, katerega naloga in namen je izmenjava informacij o kaznivih dejanjih.
Njegova naloga je izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju in v boju proti hudim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala. Tako naj bi pripomogel k odkrivanju, preprečevanju in pregonu kaznivih dejanj v Evropski uniji, posebej v boju proti organiziranemu kriminalu in v boju proti delovanju organiziranih kriminalnih združb.
Evropski policijski urad Eu-ropol je bil ustanovljen 7. februarja 1992 z Maastrichtsko pogodbo o EU. Europolov sedež je v Haagu na Nizozemskem. Začasno je začel delovati 3. januarja 1994, in sicer kot Europol - Služba za droge (ESD). Sprva je bilo delovanje osredotočeno le na boj proti drogam, postopoma pa so se njegove pristojnosti širile na druga pomembna področja kriminalitete. S 1. januarjem 2002 so bile Europolove pristojnosti razširjene na obravnavo vseh hujših oblik mednarodnega kriminala, ki so navedene v prilogi konvencije o Europolu. Euro-polovo konvencijo so ratificirale vse države članice EU. Veljati je začela 1. oktobra 1998. Po sprejemu nekaterih pravnih aktov, povezanih s Konvencijo, je Europol začel opravljati svojo dejavnost v polnem obsegu 1. julija 1999.
Slovenska vlada je sporazum o sodelovanju z Europolom podpisala 1. oktobra 2001 kot prva iz skupine držav kandidatk. Sporazum je po vsebini mednarodna pogodba, za kate-
ro je potreben postopek ratifikacije v parlamentu. Sporazum se vsebinsko nanaša na enaka mandatna področja kriminalitete, vključno z razširitvijo, kot jih opredeljuje Konvencija o ustanovitvi Europola.
Sodelovanje, poleg izmenjave operativnih informacij, zajema vse druge naloge Europola, ki so navedene v Konvenciji, predvsem izmenjavo specialističnih znanj, strateških informacij, poročil o splošnem stanju, informacij o preiskovalnih postopkih, o metodah za preprečevanje kriminalitete, sodelovanje pri usposabljanju, kot tudi svetovanje in pomoč v posameznih konkretnih preiskavah.
V ta namen je bila v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje pri Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave ustanovljena služba za zvezo med Euro-polom in drugimi pristojnimi slovenskimi organi, ki so navedene v Sporazumu (Policija, Urad za preprečevanje pranja denarja in Carinska uprava), Nacionalna enota Europola (ENU).
Izmenjava informacij med Europolom in Nacionalno enoto Europola poteka preko slovenskega kontaktnega oficirja, stacioniranega na sedežu Euro-pola v Haagu na Nizozemskem. Kontaktni oficir zastopa Slovenijo v Europolu, njegova osnovna naloga pa je usklajevanje in podpiranje sodelovanja med Europolom in Slovenijo ter omogočanje izmenjave informacij. Kontaktni oficir nima
neposrednega dostopa do Eu-ropolovih zbirk podatkov, vendar je ta dostop posredno omogočen preko osebja posebnega Europolovega oddelka za tretje države in organizacije. Arhivi kontaktnega oficirja za zvezo so nedotakljivi, tako za Nizozemsko, sicer državo gostiteljico, kot za uslužbence Eu-ropola, prav tako pa mu je priznan status diplomata. Slovenski predstavnik je na sedežu Europola v Haagu pričel delo 1. junija 2002.
Evropski urad za boj proti goljufijam - OLAF
Za države članice je zelo pomembna zaščita finančnih in ekonomskih interesov kot tudi boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, goljufijam in ostalim protizakonitim dejavnostim, ki lahko škodijo proračunu EU. Da bi okrepila ukrepe za preprečevanje goljufij, je Evropska komisija leta 1999 ustanovila Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
Uradu je zagotovljena popolna samostojnosti pri njegovem delovanju in ima široka pooblastila za izvajanje preiskav v boju proti goljufijam. Urad polno uporablja vsa pooblastila za preiskovalne dejavnosti, ki jih Komisiji podeljuje zakonodaja Skupnosti in sporazumi s tretjimi državami. Naloga OLAF je, da ščiti interese Evropske unije, da se bori proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, vključno z nepravilnostmi storjenimi v okviru EU institucij.
OLAF tesno in redno sodeluje s policijami, sodnimi in upravnimi organi držav članic z namenom poenotenja njihovih naporov v boju proti širokemu spektru nelegalnih dejavnosti, ki so postale zelo organizirane na mednarodni ravni. S tem je na čelu borbe zoper kriminalne dejavnosti, ki škodijo interesom povezave. OLAF nudi državam članicam vso potrebno podporo in tehnično znanje, ki ga potrebujejo pri dejavnostih za preprečevanje goljufij. Poleg tega prispeva k snovanju strategije EU za boj proti goljufijam in pripravlja pobude, ki so potrebne za izboljšanje zakonodaje na tem področju.
Nobena država ali institucija na svetu ni imuna pred korupcijo ali drugimi nepravilnostmi. Zaradi tega je Komisija ustanovila preiskovalni organ za boj proti tem pojavom v EU, kljub temu, da niso pogosti. OLAF je pooblaščen ne le za izvajanje notranjih preiskav, temveč tudi za preiskave izven institucij, kadar gre za goljufijo ali korupcijo, ki škodi finančnim interesom Skupnosti.Te preiskave se izvajajo v skladu z določbami Pogodb, še zlasti Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti in v skladu z določbami posameznih uredb, ki veljajo za funkcionarje in uslužbence EU. Preiskave se izvajajo ob polnem upoštevanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in predpisov o zaupnosti in zaščiti osebnih podatkov.
Anemari Kekec
Ptuj • Po čiščenju jezera nov plovni režim
Plovila z domačo registracijsko oznako PT
Po predlogu odloka o novem plovnem redu bo vodna površina jezera in dela reke Drave razdeljena v tri različna območja. Predvidena je izgradnja marine in najmanj dveh pomolov za začasne priveze, lastniki plovil pa bodo lahko svoje vodne konjičke registrirali kar na ptujski upravni enoti.
V predlogu odloka, ki ga bodo mestni svetniki prvič obravnavali že na redni januarski seji, pripravila pa sta ga svetnika Emil Mesarič in Maks Ferk ob pomoči strokovne ekipe, bo osrednje območje jezera, t. i. cona A, ki sega od Rance nizvodno in zajema osrednji del jezera, namenjena plovbi jadralnih plovil. Cona B, ki se bo prav tako začela ob Ranci in bo tekla severno, delno tudi po strugi reke Drave do sotočja kanala in stare struge, bo rezervirana za plovila na motorni pogon in skuterje, cona C pa označuje zaščiteno območje, kjer bo prepovedan promet z vsemi plovili, razprostira pa se v ozkem pasu vzdolžno ob desnem bregu jezera in v širini 500 metrov ob jezu pri Sturmovcih.
Osnutek pripravljenega odloka še ni dokončen, saj ga bosta morali potrditi obe občini, kamor sega ptujsko jezero, pa tudi Dravske elektrarne Maribor, ki kot državni koncesionar upravlja z vodnimi površinami.
"Gre za prvi korak k turistični, gospodarski in športno-rekrea-tivni oživitvi jezera, ki ima ogromen, vendar doslej povsem neizkoriščen kapitalski potencial," je osnutek predlaganega odloka označil Mesarič.
Bistvo dokumenta, ki bo glede na dolgo birokratsko pot sprejemanja pred seboj luč sveta v končni podobi najverjetneje zagledal šele proti koncu leta, je uveljavitev novega plovnega reda in uveljavitev koncesijske dejavnosti na dveh področjih: skrbništvo plovnega območja ter upravljanje s pristaniščem in vstopno-izstopnimi mesti (pomoli, op. p.). V gradivu sta zaenkrat predvideni dve taki mesti, in sicer ob gostilni Ribič ter nekoliko višje na desnem bregu Drave ob sotočju obeh strug. Pristanišče oziroma marina za priveze pa naj bi se zgradila na Ranci: "Pričakujemo, da bo tudi občina Markovci predlagala svoje vstopno-izstopno mesto in v tem
Ranca naj bi postala prava marina.
primeru bo potrebno nekoliko spremeniti tudi namembnostno conacijo jezera. V turističnem pogledu smo predvideli še panoramske vožnje po jezeru po posebni plovni poti, tudi nočne, za katere bo veljal poseben režim in ne bodo omejene z označitvijo con. Marina in edino spuščališče za plovila pa bo možno le na Ranci. V zvezi s tem lahko tudi povem, da bodo lastniki plovil lahko v prihodnje svoje čolne registrirali na ptujski upravni enoti in tako bodo plovila imela tudi domačo registracijsko oznako PT z ustrezno zaporedno številko. Seveda pa bo ta registracija veljala le za uporabo plovil na celinskih vodah, ne pa tudi na morju."
Do sprejetja predlaganega odloka o novem plovnem redu, ki, mimogrede, velja za prvi tovrstni odlok, sprejet na osnovi novega Zakona o plovnem režimu v Sloveniji, bo na jezeru veljal dosedanji red, zanj pa bo skrbelo BD Ranca. Tudi s samim sprejet-
jem odloka bistvenih sprememb na jezeru še ne bo videti, morebitno kršenje plovnega režima pa bo od takrat hudimano drago sankcionirano, saj predvidene denarne kazni, v skladu z Zakonom o prekrških, znašajo od 800.000 do 9 milijonov SIT.
Več težav kot pri dokončnem oblikovanju in sprejemanju odloka je po besedah Mesariča pričakovati pri uresničevanju predvidene koncesijske dejavnosti, saj bo tudi tu najprej potrebno doseči soglasje med obema omenjenima občinama in DEM, pričakovati pa je tudi dolgoročna pogajanja o koncesijskih obveznostih, dolžnostih in vprašanju udeležbe izbranega koncesionar-ja pri nadaljnjih investicijah, v okviru katerih naj bi se na jezeru v prihodnjih letih umestili tudi atraktivni gostinski in zabavni plavajoči objekti.
Kakorkoli že, osnovo za velike načrte, zajete v osnutku novega odloka, bo ponudila šele dolgo pričakovana začetna sa-
nacija Ptujskega jezera. Po zagotovilu direktorja izvajalskega podjetja (VGP) Draga Klobučarja se bo začela že v prihodnjih dneh, saj so DEM s podpisom pogodbe zagotovile potrebnih 80 milijonov tolarjev.
SM
Ta teden
Večji nadzor nad delom policije
Med obveznosti Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo sodi tudi vrsta sprememb na pravnem podrooju, kot to dolooata Amsterdamska pogodba oziroma tako imenovani Schengenski protokol, kjer je jasno zapisano, da morajo vse bodoče dlanice Evropske unije v celoti prevzeti tudi Schengenski pravni red.
V sklop obsežnih in zahtevnih prilagojevalnih sprememb na tem področju sodi tudi nov pravilnik o reševanju pritožb nad ravnanjem policistov, ki ga je državni zbor sprejel že 15. junija lani in je stopil v veljavo konec minulega tedna. Pravilnik, ki se bo začel uporabljati šele 27. februarja, naj bi omogočil predvsem učinkovitejši nadzor nad policijo, saj zagotavlja večjo vlogo civilne družbe pri obravnavi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih.
Čeprav tega do sedaj nismo bili deležni v tolikšni meri, pa je dejstvo, da smo Slovenci s svojo policijo v glavnem zadovoljni, saj o tem pričajo javnomnenjske raziskave medijev in drugih institucij v državnem merilu. Temu v prid pa govori tudi nedeljski klepet s poslušalci na radiu Ptuj, kjer so na vprašanje voditelja, ali so s policijo zadovoljni ali ne, skoraj tekmovali, kdo bo o njihovem delu povedal kaj lepšega in vzpodbudnejšega. Večina jih je menila, da imamo dobro policijo, saj se počutijo varne, da so policisti pri svojem delu še premili, da bi morali biti še bolj prisotni in dosledni, da bi jih moralo biti še več, pa tudi da bi morali imeti večje pristojnosti ter da bi morali kršitelje še bolj kaznovati, kajti vsi po vrsti so prepričani, da prihaja do prometnih nesreč v glavnem zaradi prevelike hitrosti in izzivalne vožnje posameznikov, da so posledice vse hujše, saj je preveč mrtvih, razni tatovi, lopovi, preprodajalci drog in drugi "mafijci" pa postajajo vse bolj agresivni, predrzni ter roki pravice nedosegljivi, skorajda nedotakljivi.
Čeprav je vzorec tistih, ki so delo policije komentirali, premajhen, da bi lahko mnenje posploševali, pa so bili nad takimi odgovori presenečeni tudi v vodstvu ptujske policije. Vsi vemo, da je lepo živeti v mirni in pravno urejeni državi, zato sem prepričan, da bomo čez dobre štiri mesece, ob vstopu v evropske povezave, to doživljali še bolj izrazito ter da bomo postali še bolj varna država.
Martin Ozmec
Ptuj • Zupani brez konkretnih dogovorov
Kje se lomijo županska kopja
Prvi letošnji kolegij županov spodnjepodravskih občin ni prinesel odgovora oziroma konkretnega dogovora o niti eni izmed sedmih točk dnevnega reda: niso podprli predloga o skupnem sofinanciranju izgradnje novega vrtca na Ptuju, projekt varne hiše naj bi zaživel šele konec leta, odprto pa ostaja tudi vprašanje, kje in ali sploh bo novo sejmišče.
Najprej se je zataknilo ob vprašanju morebitnega sofinanciranja izgradnje nove enote ptujskega vrtca. Kot je namreč znano, želi ptujski dom upokojencev razširiti svoje prostorske kapacitete neposredno ob že obstoječi stavbi, zato bi se jaslična in vrteška enota - Mačice in Spominčice - s centralno kuhinjo morala zgraditi na drugi lokaciji. Kljub prikazani statistiki, ki dokazuje, da kar tretjina otrok v ptujskih vrtcih (267 od skupno 843 otrok) prihaja iz ostalih občin, pa se župani s predlogom o sofinanciranju izgradnje nove zgradbe vrtca nikakor niso strinjali. Po mnenjih večine izmed njih prostorskih težav za varstvo predšolskih otrok v svojih občinah nimajo, glede na znan upad števila rojstev pa jih ne pričakujejo niti v prihodnje. Župan občine Markovci Franc Kekec je tako dejal: "Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi morale ostale občine prispevati za izgradnjo novega vrtca. To je težava, ki jo mora rešiti mestna občina Ptuj, če se bo pač odločila za novogradnjo!"
Posebnega navdušenja med udeleženci kolegija ni bili deležen niti projekt Varne hiše. Čeprav ni bilo slišati nasprotovanj umestitvi Varne hiše na Ptuju, s svojo dejavnostjo bo sicer pokrivala celotno področje Spodnjega Podravja, pa je župane zanimal predvsem ključ, po katerem bo ustanova financirana. Kot je pojasnil podžupan Miran Kerin, naj bi mesečni strošek obratovanja Varne hiše znašal slaba dva milijona tolarjev, od katerih bi večino (70 odstotkov) pokril državni proračun, 25 odstotkov občinski proračuni in 5 odstotkov uporabniki. Mesečno bi tako posamezne občine za dejavnost Varne hiše skupno prispevale dobrih 496.000 tolarjev, po kakšnem ključu in ali so sploh to pripravljene storiti, pa se morajo odločiti do konca tega leta. Do takrat naj bi, po Kerinovih besedah, zgradba Varne hiše že bila obnovljena in pripravljena za vselitev.
Tudi vprašanje preselitve in nadaljnjega obstoja sejmišča še vedno ostaja nedorečeno. Ob že znanem ponudniku, občini Mar-kovci, ki je pripravljena novo
sejmišče urediti v bližini svoje obrtne cone, je možno lokacijo zanj v občini Kidričevo ponudil tudi Zvonimir Holc. Investitor ustrezne ureditve sejemskega prostora v obeh predlogih naj bi bila občina, na vprašanje, kako dejavnost ohranjati in registrirati in ali ima sploh rentabilno prihodnost, pa s strani prisotnih ni bilo slišati odgovora. V imenu občine Markovci je župan Kekec podal tudi predlog za odkup počitniškega stanovanja v Maredi, ki pa bo na zahtevo ostalih županov (lastniki stanovanja so vse občine) obravnavan šele po predhodni ocenitvi objekta.
Sicer pa so se župani na ponedeljkovem kolegiju zedinili o sestavi delovne komisije, sestavljal jo bo po en član iz vsake občine, ki bo pregledala dokumentacijo in oblikovala stališča o odloku oskrbe s pitno vodo in tehničnem pravilniku o javnem vodovodu ter sprejeli rotacijsko načelo za izvolitev petih članov sveta Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
SM
Zamarkova • Predaja hotela Črni les
"Hotel bom predala lastniku"
Kot smo že poročali, se je zgodba z varovanci hotela Črni les prejšnji teden zaključila: v torek je namreč zadnji varovanec zapustil hotel. Po odhodu je tržna inšpektorica Jana Dolenc posamezne prostore zapečatila, med drugim tudi glavni vhod v hotel.
Direktorica hotela Črni les Duška Lajh je po odhodu zadnjega oskrbovanca poklicala Proban-ko, da bi se z njimi dogovorila o predaji hotela. Po njenih besedah potrebuje {e 14 dni, da iz hotela odnese njene stvari, vrniti pa je treba tudi razno medicinsko opremo. Za začetek primopredaje so se dogovorili v ponedeljek, 12. januarja, ob 10. uri, vendar Lajhove, ki naj bi hotel predala, ni bilo in trdi, da je o tej uri sploh niso obvestili, poklicali naj bi jo nekaj minut pred 10. uro, da so pred hotelom stečajni upravitelj Stefan Veren, tržna inšpektorica Jana Dolenc in
predstavniki Probanke. Takrat so se dogovorili, da bodo prevzem pričeli ob 14. uri.
Nekaj minut pred 14. uro sta v hotel prišla Ivan Trojner iz Probanke nepremičnine in Urban Tročl iz Probankine pravne službe, ob 14. uri pa še stečajni upravitelj podjetja Tami turizem, d.o.o., Stefan Veren in tržna inšpektorica Jana Dolenc. Pogled na obraze vseh prisotnih je jasno kazal, da se bo pri predaja hotela zapletlo. In res se je. Lajho-va je zahtevala od predstavnikov Probanke in stečajnega upravitelja, da se dogovorijo, kdo je lastnik hotela. Stečajni upravitelj
OPOZORILO
Kdůr odstrani ali poškoduj« uradni pećat ali znamťnjc, ki gaje upravičena uradna oseba uporabila za to, da zavaruje predmete ali prostore, aii iidor brw odstranitve ali [jo5kodl7e pečata ali znamenja vstopi v tak prostor, se kaïAuje y. denarno ka/nijo ali /apunim do iÎL'.MiVi meseeev.
Direktorica hotela Črni les Duška Lajh v pogovoru s stečajnim upraviteljem podjetja Tami turizem Štefanom Verenom
Foto: ZS
Opozorijo na glavnem vhodu hotela Črni les
Stefan Veren je povedal, da je lastnik Probanka, hotel pa bo prevzel on kot stečajni upravitelj in ga sočasno predal Probanki.
Lastnik hotela je Probanka, kar je predstavnik Probanke novinarjem dokazal z notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo. Probanka je nepremičnino kupila skupaj z opremo.
Po vročem pogovoru se je prevzem hotela začel. Lajhova pri tem ni aktivno sodelovala in je povedala: "Postopek ni pravilen, predlagala sem, da ga. Dolenčeva sproti odpečati sobe, po spisku o inventuri se pregleda, katere stvari so od stečajnega upravitelja in katere so naše, da bi mi lahko naše stvari odpeljali. Ker se niso s tem strinjali, pač
Slov. Bistrica • Ponovoletno srečanje z županom
Za naložbe 2,4 milijarde
"Leto 2003 je bilo za občino Slovenska Bistrica uspešno in želim, da bi bilo takšno tudi 2004," je na ponovoletnem srečanju z novinarji uvodoma povedal slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar.
Med največje uspehe leta 2003 šteje pridobitev gimnazijskega programa in začetek gradnje srednje in obeh podružničnih šol na Zgornji Ložnici in Zgornji Pol-skavi. K temu je potrebno dodati še začetek gradnje čistilne naprave v mestu Slovenska Bistrica.
Vendar to še ni vse. Končali so gradnjo zdravstvenega doma z lekarno, kar pa bo predano namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Ljudje so v letu 2003 dobili nova stanovanja, s polno paro poteka gradnja čistilne naprave, sprejeta je končna odločitev o gradnji pragerske obvoznice. V občini je bilo v letu 2003 asfal-
tiranih 23 km cest, kar pa v prihodnje zaradi višje cene asfalta s takim tempom ne bodo mogli nadaljevati.
"Tudi letošnji proračun je investicijsko naravnan, saj je več kot 50 odstotkov vseh sredstev namenjenih na naložbe," pove župan. V občini bodo v letošnjem letu nadaljevali z izgradnjo šolskih projektov, zaključena bodo dela pri čistilni napravi in zdravstvenem domu. Veliko bo potrebno postoriti tudi na področju vodooskrbe, kjer so se že v lanskem letu pokazale posledice suše, ta se nadaljuje tudi sedaj v zimi, zato intenzivno delajo na
Med največjimi uspehi lanskega leta v bistriški občini je tudi začetek gradnje šole na Zgornji Polskavi.
iskanju novih vodnih virov Dela bodo začeli tudi pri izgradnji tržnice, o kateri v Slovenski Bistrici govorijo že dolga leta. Seveda pa občina pri raznih naložbah računa tudi na sredstva iz strukturnih skladov.
Tudi na področju kulture in športa se bo letos marsikaj dogajalo. Tako bodo v tem letu začeli z adaptacijo knjižnice, ki naj bi jo obnavljali vse do 2006. leta. Na področju športa bodo začeli z gradnjo tribun na bistriškem stadionu, nekaj denarja bodo vložili tudi v dokončanje Doma športov v Poljčanah. Težave pa bodo po vsej verjetnosti pri otroškem varstvu in še kje drugje.
Kritično pa je župan spregovoril o javnih delih in njihovem krčenju, saj so zavrnjeni številni programi, ki so refenenčni, kar je še posebej prizadelo Zavod za kulturo. Podobno je tudi na drugih področjih.
Mesto mora dobiti nekaj urbanega sijaja, je še dodal župan in omenil, da bo potrebno še marsikaj postoriti, da bodo urejena pročelja hiš tudi ob vzhodni vpadnici v mesto, to je na Mariborski cesti. Letos naj bi bil dokončno urejen tudi Trg svobode, ki ga bo v prihodnje krasila še fontana.
Vida Topolovec
delajo po svoje, brez najine prisotnosti, tako da ne prevzemam nobene odgovornosti, če bo karkoli manjkalo."
Novinarji
sprašujemo
neumnosti
Stečajni upravitelj Stefan Veren zbranim novinarjem ni hotel dati izjave. Povedal je, da izjavo lahko dobimo v primeru, da ne poročamo o zapletu ob prihodu, ko je padlo kar nekaj precej nizkih izjav Po njegovem mnenju je novinarstvo "biznis", zato naj se odločimo. Stefan Veren, ki je imel očitno slab dan, se je novinarjev poskušal rešiti tudi z žalitvami; tako je očital, da nam on ne bo dvigoval naklade, da sprašujemo neumnosti in da ne vemo, kako poteka stečajni postopek. Na vprašanje, kaj bodo dobili iz stečajne mase upniki, ki so hotel opremili in jim tega podjetje Tami turizem ni nikoli plačalo, pa je povedal: "Sprašujete neumnosti. Pomeni, da se sploh niste poglobili v zadeve stečaja. Upniki so imeli 60-dnevni rok od začetka objave stečaja, da prijavijo svoje terjatve. Ta rok je zdavnaj potekel. Upniki pa se poplačajo iz stečajne mase. V stečajno maso podjetja Tami turizem, d.o.o., je prišel samo ta
hotel. Prodajna vrednost tega hotela je nižja, kot je hipotekar-na terjatev Probanke Maribor. To pomeni, da sredstev za ostale upnike ni."
Lajhova je še povedala, da ne more izročiti ključev, saj mora iz hotela odpeljati še svoje stvari. Predajo so nadaljevali v sredo, 14. januarja, ob 8. uri, ko sta v hotel prišla pooblaščeni delavec Probanke in tržna inšpektorica, ki je odpečatila še ostale prostore.
Upravni nadzor v ZD
Neuradno smo izvedeli, da Ministrstvo za zdravje opravlja izredni upravni nadzor v zdravstvenih domovih. Prejšnji teden so ga opravili v Zdravstvenem domu v Lenartu, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi komisija pod vodstvom Janka Kersnika, dr. med., danes (15. 1.) izvajala izredni upravni nadzor v Zdravstvenem domu Ptuj. Neuradno smo tudi izvedeli, da naj bi bila zakonca Lajh povabljena na pogovore na Ministrstvo za zdravje, povabila pa naj bi ju člani komisije, ki so v lenarškem zdravstvenem domu upravljali izredni upravni nadzor; komisijo je vodila asistentka Urška Lunder, dr. med.
Zmago Šalamun
Slov. Bistrica • Spominski dan
Poklon junakom
8. januarja je minilo 61 let od tragičnega, a hkrati enega najveličastnejših dogodkov v novejši slovenski zgodovini. Tega dne v sedaj že dokaj odmaknjenem letu 1943 je v zavetju stoletnih smrek blizu Osankarice na Pohorju v neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom omahnilo v smrt 69 borcev in bork prvega Pohorskega bataljona.
Dolga leta je bil 8. januar praznik občine Slovenska Bistrica, zadnja leta pa je to le še spominski dan, ko Bistričani obujajo spomin na padle borce Pohorskega bataljona in na celotno partizansko gibanje na Pohorju.
Letos prvič ni bilo na predvečer spominskega dne svečane akademije v Slovenski Bistrici, kar je prizadelo tako borce kot tudi veterane vojne za Slovenijo. Bila pa je samo spominska komemoracija na bojišču Pohorskega bataljona pri Treh žebljih.
Kot vedno, se je tudi letos na Osankarici zbralo veliko število ljudi, ki so se poklonili spominu padlih partizanov. Ob borcih in tudi drugih, ki iz leta v leto prihajajo ta dan na Osankarico, ter predstavnikih domače občine, so se spominske komemoracije udeležili tudi predstavniki občin Oplotnice, Ruš, Maribora in Ptuja. Vence so položile številne organizacije in tudi politične stranke.
Slavnostni govornik je bil Žarko Furman — podžupan občine Slovenska Bistrica. V svojem nagovoru je poudaril pomen boja pohorskih partizanov, še
posebej Pohorskega bataljona za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. "Duh padlega pohorskega bataljona še vedno živi v nas in prav je tako," je med drugim povedal slavnostni govornik. Dejal je še, da je borce v tem neenakem boju vodila misel na dom. Ko so se branili, so branili dom in s tem ubranili Slovenijo in slovenstvo. Okoli posameznih junakov se sedaj spletajo legende in v središču pozornosti stoji veličastna postava pohorskega kmeta Sarha ter njegovih treh mladoletnih sinov. Tudi vsem dodatkom domišljije ostaja nedotaknjena, neizmaliče-na vsa veličina poslednjega boja, ki so ga bili borci, umirajoči z zavestjo, da gredo v smrt za staro pravdo svojega ljudstva, za svobodo vseh zatiranih, za lepši, mirnejši in dostojnejši svet.
V kulturnem delu so sodelovali člani pihalne godbe KUD Gasilska godba Spodnja Polskava, komorni moški pevski zbor KUD Alojza Avžnerja Zgornja Ložnica, učenci osnovne šole Oplotnica in jana Jeglič, ki je program tudi povezovala.
Vida Topolovec
Komentiramo
Snovno in duhovno v 2004
Po Slovenski Bistrici
Prazniki so za nami. Dobre želje, obljube, zaobljube se zdijo že tako daleč. Življenje teče spet po starih, ustaljenih tirnicah. Januarsko depresijo v glavah in denarnicah si bomo malce razbili z brskanjem po razprodajah. Tipična slovenska specialnost! Nakupujte, da preženete strahove, ki so se kljub novoletnim zaobljubam o novem načinu življenja vrnili, izmuznite se lastnim strahovom in slutnjam, ki nas čakajo v tem — kot pravijo — za nas prelomnem letu. Spet je v železnih šapah naša duhovna energija!
Tik pred zaključkom lanskega leta je v Slovenski Bistrici odjeknila novica, da bodo v gradu ostali brez šestnajstih delavcev, ki so bili zaposleni preko javnih del. Tovrstno zaposlovanje res ni rešitev za nobeno podjetje ali zavod. In na dolgi rok verjetno ne more nobeno delati in delovati na tak način. Pa vendar je, več kot desetletje. Sprejeli so to, kar je ponudila država, da bi - vsaj navidezno - znižala brezposelnost. Ponudila je "težko zaposljive ljudi'. Nekaterih se novica ni dotaknila, drugi so se zamislili, v gradu intenzivno razmišljajo, kako naprej. Kaj so bili ti ljudje? Zaposleni? Nezaposleni? Nezaposljivi? V kakšnih evidencah so bili? So bili med tistimi skoraj petnajst odstotki slovenskega prebivalstva, za katere je država konec lanskega leta priznala, da so revni? Ti javni delavci verjetno niso v tisti kategoriji ljudi, saj so bili večinoma mladi ljudje, ki bodo, če bodo imeli srečo, živeli na račun staršev le do — morda?! — tridesetega leta. Pa kaj, če so na višku delovnih sposobnosti!
Že nekaj časa je v zraku tudi usoda Luminusa. Tam je trenutno zaposlenih 191 ljudi. Tokrat vsaj niso prejeli odločb o odpustitvi tik pred novim letom, tako kot seje to mnogim zgodilo, zdaj že, predlani. Njihova usoda je vzra-ku. Nihče ničesar ne vpraša, nihče ničesar ne ve ali noče vedeti. Udarilo bo kot strela z jasnega. Na veliko pa se govori, med ljudmi, da bo tam stal novi Interspar.
Posebno poglavje je mestno jedro, ki tako kot drugod, kjer se trendi velikih 'mest v mestih" dovolj uveljavijo, umira na obroke. Morda popolnoma nepomembna stvar, ampak za mnoge jutranji ritual. Zaprli so gostilno Tik-Tak. Trije ljudje na cesti! Po Partizanski pa se tako ali tako več ne upamo sprehoditi. Katero trgovino so zaprli tokrat in kdo je še našel v tistem, še vedno strogem mestnem jedru, ki kaže, da je zakleto, priložnost zase?
Sicer pa so napovedi za letošnje leto dobre. Snovno vesolje pravi, da bo letošnje leto leto rojstev, družinskega življenja ... Morda to pomeni preporod. Ja, Nostradamus nam je dal še življenje do leta 2017, potem pa, baje, konec sveta.
Edina iskrena želja za letošnje leto pa bi lahko bila: naj nihče ne pregara letošnjega leta na jalovih prizadevanjih!
Natasa Pogorevc
Foto: VT
Ptuj • Dvoizmenski pouk že 45 let
Težave bodo v letu 2005
Pred začetkom letošnjega šolskega leta so bili na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju zelo zaskrbljeni pred uvedbo devetletke, saj jih tarejo kar precejšnji prostorski problemi. Zato smo jih obiskali, da vidimo, kako se znajdejo v novem programu.
Ravnateljica Tatjana Vaupotic nam je o delu na šoli dejala: ^"V tem šolskem letu smo v prvih in sedmih razredih zaceli devetlet-ko. Zato smo morali zagotoviti še dodatne prostore za nivojski pouk za izbirne predmete. Na šoli imamo dvoizmenski pouk za nižjo stopnjo, enajst oddelkov ima dvoizmenski pouk. Mesečno se razredi menjavajo. Dvoizmenski pouk je na šoli že 45 let, odkar šola obstaja.
V začetku šolskega leta je bilo nekaj organizacijskih težav pri izvajanju devetletne osnovne šole pri izdelavi urnikov. Zadeve smo minimalno uredili, tako učenci v šoli niso dalje kot do poltretje ure, vmes imajo petnajstminutni odmor za kosilo, daljšega si zara-
di začetka popoldanske izmene ne morejo privoščiti.
Tudi drugo leto naj bi pouk in organizacija pouka potekala po letošnji shemi, leta 2005 pa se bodo zadeve krepko zapletle, saj takrat preidemo v tretji krog de-vetletke, ko pokrivamo v devet-letki celotno zadnjo triado, ki zahteva veliko nivojskega pouka, veliko skupin in več učilnic."
Na šoli se nadejajo pri šolskem prostoru boljših časov, saj je Mestni svet občine Ptuj uvrstil ureditev dveh šol v občinski proračun, zato upajo, da se bodo prostorski pogoji v letu 2005 vsaj delno uredili. Zgradil naj bi se trakt za učilnice, ki jih najbolj potrebujejo, potreba je sicer tudi po novi telovadnici, razumejo pa, da se vsega
ne bo dalo takoj urediti. Projekt predvideva dvanajst novih učilnic, multimedijsko učilnico, knjižnico, na mestu sedanje telovadnice pa naj bi se zgradila nova.
Letos je na šoli 27 oddelkov na matični šoli s 676 učenci, na podružnici v Grajeni pa v devetih oddelkih 190 učencev. Podružnična šola izpolnjuje vse pogoje za devetletko, ne presega pa kapacitet, ni praznih učilnic, saj je ta podružnica po številu učencev dosti večja od mnoge samostojne osnovne šole.
V decembru so na matični in podružnični šoli izpeljali zanimive tehnične dneve, ki so jih ovekovečili tudi s priložnostno brošuro, izdelki pa krasijo šolo.
Franc Lačen
Ormož • Ustanovili lokalni klub Mladega foruma
Mlade zanima politika
Od jesenskega kongresa Mladega foruma (MF) ZLSD so minili že skoraj trije meseci. Novoizvoljeni predsednik Dejan Levanič je takrat kot primarni cilj delovanja foruma v bodoče navedel ustanovitev novih lokalnih klubov podmladka ZLSD po Sloveniji.
Foto: mz
MF ZLSD Slovenije ima skoraj 6000 članov, ki delujejo v 65 lokalnih klubih in 14 regijskih centralah po Sloveniji. V zadnjih treh mesecih, odkar je vodilno vlogo v MF ZLSD prevzel Ptujčan De-
jan Levanič, je bilo ustanovljenih kar osem novih lokalnih klubov. Enega izmed njih so ob njegovi prisotnosti a v petek, 9. januarja, ustanovili tudi v Ormožu.
Kot je ob ustanovitvi kluba
Ormož • Iz obrtne zbornice
Priprave na praznovanje
še v minulem letu so v območni obrtni zbornici v Ormožu opravili volitve. Predsednik skupščine je Danilo Ivanuša, predsednik zbornice ostaja Ivan Kukovec, sekretar pa Anton Kirič.
Sicer pa se obrtniki letos pripravljajo na praznovanje 35. obletnice ustanovitve svoje organizacije, ki jo bodo svečano obeležili konec marca. Ob tej priložnosti bi želeli pripraviti predstavitev obrtnikov na internetu, kar je ceneje in bolj dostopno kot sejmi, je povedal Ivan Kukovec. K sodelovanju bodo poskušali pritegniti tudi sosednje obrtne zbornice, tudi s hrvaškega, da bi glede na vstop Slovenije v EU, navezali čim tesnejše sodelovanje. Na osrednji proslavi pa bodo podelili tudi priznanja
OOZ Ormož in OZ Slovenije.
V	OOZ Ormož se združuje okrog 300 članov. Številka nenehno niha, vendar je zadnja leta dokaj stabilna. Pri obrtnikih je zaposlenih okrog 600 delavcev. Članstvo se večinoma ukvarja s storitvenimi dejavnostmi, nekaj pa je tudi proizvodnih obratov.
V	letošnjem letu so si zadali še , da se bodo več ukvarjali s športnimi aktivnostmi in poskušali bodo razširiti svoje počitniške kapacitete na Pagu.
vki
povedal Levanič, je v prvi vrsti naloga ormoškega foruma, da ugotovi, kakšne so želje in potrebe mladih v občini Ormož. Ob tem je Levanič poudaril, da je Mladi forum organizacija, v kateri si prizadevajo za dobre prijateljske odnose, strpnost in solidarnost. Od vodstva MF Ormož na tem mestu pričakuje, da uspe pridobiti čimveč novih članov, ki se bodo aktivno vključevali tudi v kampanjo ob bližajočih se jesenskih volitvah.
Sicer pa so na ustanovitveni konferenci Mladega foruma Ormož potrdili tudi vodstvo kluba. Za predsednika so imenovali Petra Ivančiča, za podpredsednika Mitja Štrmana, organizacijski sekretar je postal Samo Žerjav, tajnik pa Darko Vočanec. Novoustanovljenemu lokalnemu klubu so veliko uspeha pri delu zaželeli tudi predsednik Občinskega odbora ZLSD Ormož Tomislav Ivančič, mednarodna sekretarka MF Ptuj in regijska koordina-torka za območje Podravja Mladenka Bogatinovski in generalna sekretarka MF Ptuj Petra Kurnik.
Mojca Zemljari~
Ptuj • Festival mladih literatov
"Urška" za začetnike
Festival Urška za mlade literate začetnike, ki bo v Slovenj Gradcu oktobra letos, nadgrajuje tradicijo republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se začela pred dobrimi tridesetimi leti v Gradišču pri Lenartu (sedanji Sv. Trojici).
V treh desetletjih je na teh srečanjih sodelovalo več kot pet tisoč mladih avtorjev, med katerimi so danes mnogi uveljavljeni književniki. Ime je festival dobil po motivu iz slovenske literarne dediščine, hkrati pa tudi po Uršlji gori (domačini ji pravijo Urška) nad Slovenj Gradcem, ki ravno tako navdihuje mnoge ustvarjalce.
Na festivalu lahko sodelujejo avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Prispevki so lahko proza (do 10 strani), poezija (do 15 pesmi) in dramska besedila. Oddati jih morajo v treh izvodih pod šifro. Prispevkom naj avtorji priloži-
jo zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: šifra, ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost, telefonska številka, po možnosti tudi elektronski naslov. Prijave do 25. januarja zbira revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana. Izbrani teksti bodo objavljeni, najboljšemu avtorju pa bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2005 v Slovenj Gradcu.
Vse sodelujoče avtorje bodo prireditelji povabili na eno od šestih medobmočnih srečanj februarja in marca 2004, ki jih
bodo pripravile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za Primorsko (OI Sežana), Dolenjsko in Belo krajino (OI Brežice), Celjsko in Koroško (OI Dravograd), Gorenjsko (OI Škofja Loka), SV Slovenijo (oI Slovenska Bistrica) ter za Ljubljano in okolico (OI Litija). Medobmočne žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na medobmočnem in državnem srečanju. Državno srečanje oz. festival bo oktobra v Slovenj Gradcu.
Nataša Petrovi~
Cvetkovci • Pogovor s S. Pignarjem
"Treba je poznati potrebe okolja"
S Stankom Pignarjem iz Cvetkovcev sva ob sprejemu bronaste plakete Občine Ormož za leto 2003 poklepetala o nekdanjih in današnjih časih.
Stanko Pignar se je v družbenem življenju pričel angažirati leta 1974. "Če sem želel kot posameznik dobiti elektriko, je bilo treba zgraditi transformacijsko postajo. Organizirali smo odbor in tako se je začelo_" Ker se je v tem odboru dobro obnesel, so mu bila odprta vrata tudi v KS Podgorci. Dva mandata je bil član sveta KS, ko so se največ ukvarjali s samoprispevki in referendumi. "Mislim, da se je temu prehitro odpovedalo", pravi in doda, da so na ta način KS le ohranjale neko neodvisnost. "Čut za Cvet-kovce pa je v Ormožu večji kot v Ljubljani." Takrat so enostavno pripravili so program in ga realizirali. Samoprispevki so omogočali razvoj komunalne infrastrukture, prva naloga pa so bile seveda ceste, za katere je šlo okrog 70 % denarja. Pri takratnih gradnjah so imeli celo po štiri vire financiranja. Pozneje je Pignar postal predsednik KS in v šali rad pove, da se ima zato v določeni meri zahvaliti svoji službi pri Telecomu, takratni PTT. V času izgradnje telefonije, je seveda marsikaj lahko uredil hitreje ali lažje, saj je poznal ljudi in postopke. Predsednik je ostal lep čas "Začneš stvari v enem mandatu, pa tečejo še v drugem in se zaključijo.." Ko je začel, sta bili le dve transformatorski postaji, danes jih je 15.
Stanko Pignar pravi, da so vedno kaj delali ali načrtovali, težave so bile predvsem v tem, ker zaradi financ niso mogli slediti vsem potrebam in željam. Za uspešno delo je potrebna ekipa ljudi, ki se razumejo. Pignar pri tem omenja predvsem tajnika KS Franca Hergula, ki je zelo prizadeven in vesten. To je bilo še zlasti pomembno v zadnjem času, ko je bilo treba slediti razpisom
foto vki
Stanko Pignar ob podelitvi priznanja.
in se prijavljati za sredstva, ki so v državi na voljo tistim, ki jih znajo izkoristiti.
Dva mandata je bil aktiven tudi v zboru KS, v nekdanjem družbenopolitičnem zboru, dva mandata pa je bil tudi svetnik občinskega sveta. "Lepo je, ko se kakšna stvar realizira, ker veš, da ni prišla sama po sebi. De-
narja ni nikjer dovolj. Danes je že težko, da prideš v situacijo, da te resno vzamejo, saj so razpisi, treba je pripraviti obsežno dokumentacijo." Svojemu angažiranju je podredil ves prosti čas. "Bili so meseci, ko smo šli vsak drugi dan na teren, sestanki z ljudmi, dogovori. Če si tu, nisi tam." Zato so se doma na začetku še jezili, zdaj pa ne več. Ključnega pomena se mu zdi poznavanje ljudi, njihovih želja in potreb, seveda pa se kdaj tudi zgodi, da ljudje prelahko ocenjujejo takšno delo.
Na razmere gleda pozitivno. Na periferiji so denar vedno bolj izrabi, kot v Ljubljani. Pravi, da ne verjame, da kdo ne bi hotel dati denarja za naše kraje, le za vse ga pač ni, gotovo pa obstaja tudi anarhija in korupcija.
vki
Ptuj • Posvet o osnovnem šolstvu
25% problemov je na Ptuju
V torek je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan sklical posvet o razvoju osnovnega šolstva na Ptuju. Poleg direktorja občinske uprave, vodje oddelka za družbene dejavnosti in mestnih svetnikov so se posveta udeležili ravnatelji vseh petih osnovnih šol v Ptuju, predsedniki svetov šol ter predsedniki svetov staršev. Na posvetu je bil tudi novi direktor Bistre Ptuj.
Beseda je tekla o realnem razvoju osnovnega šolstva na Ptuju v luči manjšega števila otrok in v skupnem šolskem okolišu treh ptujskih šol, ki delujejo na levem bregu Drave.
Razpravljavci so bili zelo kritični do stanja osnovnega šolstva na Ptuju ob prehodu osnovnih šol na devetletko, pri čemer je prisotno dejstvo, da smo se v Ptuju na devetletko pravzaprav zelo slabo pripravili, pa tudi sicer v osnovnih šolah učencem v ptujskih šolah ne omogočamo nadstandardnih vsebin, ki so drugod po Sloveniji nekaj normalnega, zato, tako so menili nekateri, se Ptuj, glede na druga slovenska mesta razvija v nižji brzini.
Več o razvojni viziji ptujskega osnovnošolskega programa v naslednji številki Štajerskega tednika. (Fl)
Kmetijstvo • Novosti v prašičereji
Poslej obvezno vodenje evidenc
S prvim januarjem letos je začel veljati nov pravilnik o označevanju in registraciji prašičev, ki določa načine njihovega označevanja, uvaja register, ki ga mora rejec voditi doma, centralni register vseh rejcev v Ljubljani, evidenco imetnikov prašičev ter spremne dokumente ob prodaji in nakupu.
"Pravilnik prinaša bistvene novosti na dveh področjih, in sicer v tehniki ozna~evanja pra{i~ev in v uveljavitvi ter vodenju nove dokumentacije. Če za označevanje prašičev velja prehodno obdobje, ki se bo končalo s prvim majem letos, pa je vodenje novih evidenc nujno že od prvega dne tega leta. Kmetje so vse potrebne obrazce dobili pravočasno po pošti, za pomoč in svetovanje pa se lahko vedno obrnejo na našo svetovalno ali veterinarsko službo," pojasnjuje vodja svetovalne službe pri KGZ Peter Pri-božič.
Vodenje zahtevanih novih evidenc, gre za register in spremne dokumente, bo na terenu nadzirala veterinarska in kmetijska inšpekcija: "Kmetje lahko vse dokumente izpolnjujejo in vodijo sami, lahko pa to zanje opravlja tudi pooblaščena služba. Vsekakor pa bodo inšpektorji ob prihodu na kmetijo najprej pregledali dokumentacijo, nato pa primerjali podatke z dejanskim stanjem prašičev. Kmetje morajo voditi natančno in ažurno evidenco o stanju prašičev, njihovem številu in morebitnih premikih, torej prodaji, zakolu ali nakupu. Mlade prašičke je potre-
bno označiti čimprej po rojstvu, najkasneje pa pred premikom iz domačega hleva. Vse spremembe v čredi morajo biti vpisane sproti ali najkasneje v sedmih dneh, pri čemer morajo kmetje o spremembah v štirih dneh obvestiti pristojnega veterinarja, ta pa mora podatek o spremembi nato v treh dneh posredovati v centralni register v Ljubljano."
Ob vodenju registra prašičev na gospodarstvu, iz katerega mora biti razviden trenutni stalež prašičev ter kronološko vodeni zapisi vseh premikov, morajo rejci odslej izpolnjevati ob premikih živali tudi spremne identifikacijske dokumente, v katerih so zapisani podatki imetnika prašičev, število in identifikacijska številka živali, datum in podpis ter podatki o kupcu živali.
Po pravilniku so v veljavi trije različni načini označevanja prašičev: z vstavljanjem znamkic v desno uho in s tetoviranjem, ki ga je možno opraviti s kleščami, prav tako v desno uho, ali pa s te-tovirnim kladivom na desni strani za plečko: "Označevanje lahko kmetje opravijo sami. Zlasti manjšim rejcem priporočam uporabo plastičnih ušesnih znamkic, saj je za oba tetovirna načina
Peter Pribožič: "Brez upoštevanja pravilnika bo vsak promet s prašiči onemogo~en!"
označevanja potrebno kupiti še ustrezno orodje. Večina rejcev bo po pričakovanju svoje prašiče označevala sama, v primeru, da bodo označitev naročili pri veterinarski službi, pa je cena označbe za prašiča po navodilih ministrstva od 150 do 250 tolarjev, odvisno od načina označbe."
Pri uporabi plastične ušesne znamke je identifikacijska številka sestavljena iz šestmestne šifre rejca, ki jo je dobil pri dodeljevanju subvencij (KMG MID) in
Kog • Vinska cesta Jeruzalem
SI kode, pri tetoviranju pa lahko kmetje zaprosijo Službo za identifikacijo in registracijo za krajšo tetovirno številko. Vse morebitne poškodbe številk morajo rejci čimprej popraviti in to tudi navesti v dokumentaciji.
Zahteve novega pravilnika ne veljajo za tiste rejce, ki imajo v hlevu največ enega prašiča oziroma dva v enem letu: "Na območju, ki ga pokriva naša služba je sicer evidentirano 12700 kmetij, ki se ukvarjajo s prašičerejo, vendar je polovica med njimi
takšnih, ki redijo od enega do največ štiri prašiče. Intenzivnih rejcev je približno 460, vendar je v prihodnje pričakovati, da se bo to število zmanjšalo, saj v prašičerejo v zadnjih letih ni bilo nobenih investicij. Celokupna proizvodnja pa se bo prav gotovo zmanjšala tudi razselitve prašičev iz farme Draženci na kmetije, zaradi česar se bo zelo zmanjšal promet med med kmetijami."
Bistvena prednost uvedbe novega pravilnika, če odmislimo dodatno in precej zahtevno birokracijo, ki se je zvalila na pleča kmetov, je omogočanje večje sledljivosti prašičev, lažjega odkrivanja morebitnih bolezni, natančnejša evidenca staleža, hkrati pa naj bi vse to, kot poudarja Pribožič, pripomglo tudi k večji promociji kvalitete svinjine na prodajnih policah: "Seveda pa je promocijski učinek v prvi vrsti odvisen od samih rejcev, oziroma od tega, če in kako ga bodo znali izkoristiti!"
Sicer pa se, kot so že najavili pri ministrstvu za gospodarstvo, kmetijstvo in prehrano, pripravlja tudi že pravilnik o označevanju drobnice.
SM
Vina povezujejo ljudi
Letnik 2002 je bil za Mira Munda prelomen. Po desetletju lastne pridelave in polnitve vina pod trgovsko znamko Bolfenk, je skupaj z Erichom in Walterjem Polzem ustanovil novo vinsko klet.
foto vki
Obnovljena domača klet s svojo privlačno zunanjostjo vabi k nakupu in degustaciji vina.
Na Kogu imajo domačini vinogradništvo in vinarstvo že v genih. Odraščajo med goricami in zato je tukaj doma veliko uspešnih pridelovalcev dobrega vina. Nekateri se ob jeruzalemski vinski cesti ukvarjajo le s pridelavo vina, drugi tudi s kompletno turistično ponudbo prehrane in prenočišč. Miro Munda se je z vinogradništvom pričel ukvarjati leta 1992. Takoj na začetku se je odločil za lastno polnitv in blagovno znamko Bolfenk. Po desetih letih izkušenj, spoznavanja ljudi, krajev in vin, pa je bil čas zrel za novo povezavo. Z letnikom 2002 je nastala nova vinska klet Miro Vino d.o.o. Ustanovil jo je skupaj z Erichom in Walterjem Polzem, dvema vinarjema iz Avstrijske južne Štajerske. Povezali so se z namenom izvoza, saj približno polovico polnitve nove blagovne znamke Miro Vino, ki so jo lansirali na tržišče, izvozijo. Največ na avstrijsko in nemško tržišče, letos pa pričenjajo tudi sistematično prodirati na hrvaški trg. Zanimiv se jim zdi predvsem bližnji Zagreb in seveda jadranska obala. Lani so večino energije vlagali predvsem v osvajanje domačega trga. Weingut Polz pa je uvoznik in distributer za dežele evropske unije.
Skupaj obdelujejo okrog 10 hektarjev vinogradov, ki se nahajajo na vinogradniških legah
Miro Munda ima jasno vizijo.
na Kogu in v Ilovcih. ^"Vinograde obdelujejo na okolju prijazen način, trte pa ne preobreme-njujemo preveč, saj znaša pridelek 1,5 kilograma grozdja na trs." Kakovost dosegajo s trganjem samo zdravega in dozorelega grozdja, tudi žlahtna gniloba ni zaželena, ker se trudijo ohraniti sortnost in doseči čiste linije. Pridelujejo šipon, laški in renski rizling, beli pinot, chardonnay, in suvignon. "Usmerili smo se v suha vina, ki jih je lahko kombinirati s hrano, zato jih namenjamo vinotekam, gastronomiji, na trgovskih policah jih ni najti."
Miro Munda kletari sam. Lani je pridelal 30.000 steklenic. Velik poudarek daje majhnim rečem, ki odločilno vplivajo na kakovost izdelka. Prideluje dve zvrsti treh sort — premiera letnika se imenuje Junior (suho mlado vino prijetne sadne arome in vabljive svežine) in Kog 3 (suho lahko vino). Ker se vino porabi takoj in ni namenjeno staranju, so uporabljeni alternativni zamaški. Po-
tem je tukaj še linija Classique, kakovostna suha vina s tipičnimi sortnimi značilnostmi. Ta vina donegujejo v jeklenih tankih, brez biološkega razkisa. Najboljša vina iz najboljših trt pa polnijo pod imenom Reserve, zorijo pa v rabljenih hrastovih sodih. Če želiš imeti dobro vino, moraš uporabiti veliko dobre vode, pravi Munda, saj je čistoča v vinarstvu ključnega pomena.
Miro Munda ima zelo jasno zastavljeno strategijo razvoja. Ob vstopu v Evropo vidi predvsem veliko priložnost za naše vinogradnike, saj se odpira velik trg. Konkurence se ne boji preveč, saj je ponudba tujih vin pri nas že realnost. Za osnovo uspešnega kosanja naših vinogradnikov s tujimi postavlja primerno kakovost. "Stroški pridelave so pri nas in v EU enaki, razlika je le v ceni delovne sile, čez pet let pa še tega ne bo." Munda meni, da bi vinarji morali dobro izkoristiti priložnost priključevanja Evropi, kot čas brezplačne reklame vina. Slovenija ni znana kot vinska dežela, zato je pomembno, da se ob predstavitvah Slovenije pove, da je to dežela dobrega vina. Sicer pa se že sedaj s pridelovalci vina na tem območju močno povezujejo. Tako majhne kot velike kleti izkoristijo možnost sodelovanja, da dosežejo večjo odmevnost na raznih sejmih in predstavitvah, pa tudi stroški so manjši. Ker se za vsako prireditev posebej dogovarjajo, gre za ohlapno sodelovanje, s katerim so vsi zadovoljni.
Za napredek celotnega vinorodnega področja se Mundi zdi najpomembneje, da se dvigne povprečje kvalitete vina v naših krajih.
viki klemenčič ivanuša
Na borzi
Prvi celotni trgovalni teden na ljubljanski borzi vrednosti papirjev je prinesel precej presenečenj. Preseneča me predvsem raven aktivnosti na trgu, kar je za ponovoletno obdobje precej neznačilno. Ponavadi je trgovanje v prvih tednih po novem letu precej počasno in zaspano. Tokrat so se očitno vlagatelji odločili, da ne želijo izgubljati časa.
Ponavadi dogajanje na borzi najprej povzemamo z indeksom SBI20, ki meri utrip med slovenskimi "blue chipi". Vendar je v zadnjem obdobju vsekakor v središču pozornosti drugi del trga. Id-i in Pid-i so v zadnjem mesecu uprizorili naravnost spektakularno predstavo. Indeks PIX postavlja nove in nove rekorde. Četrtkovo trgovanje je indeks tako zaključil pri 3545,59 indeksnih točkah. Indeks PIX je v zadnjem mesecu dni pridobil 7%, medtem ko se SBI20 nahaja na skoraj enaki ravni kot pred enim mesecem. To priča o tem, da se je ob visokih tečajih v kotaciji veliko kupcev raje preusmerilo k PID-ovskim delnicam, ki ponujajo precejšen diskont glede na njihovo knjigovodsko vrednost. Največ slave je pobrala delnica Triglav Stebra 1. V četrtek so se posli z njo sklepali celo pri 330 SIT za delnico, medtem ko se je še pred mesecem dni z delnico trgovalo po 264 SIT. Omenjeni premik pomeni porast vrednosti v višini 25%. Glavni razlog za to so jasne namere za preoblikovanje investicijskega sklada v vzajemni sklad, kar bi pomenilo, da bi se morala vrednost Triglav Stebra 1 približati knjigovodski vrednosti. Na tem segmentu trga je še nekaj podobnih zgodb, ki vlečejo trg navzgor. Ker so diskonti nekaterih delnic precejšnji, imajo precej več prostora za rast, kot pa delnice v kotaciji. Triglavu so na poti navzgor sledile še delnice KD IN, ki so v zadnjem tednu pridobile (7,5%), Infond ID-a (7,2%), Zvon Ena (7,2%), Krona Senior (7%), Maksima 1 ID (6,6%), Zlata Moneta 1 (5,2%), Investicijski sklad nove finančne družbe 1 (4,8%) in ostale.
Kljub temu da so PID-i speljali precej pozornosti investitorjev, je tudi v kotaciji vrelo. Zgodba okoli prevzema podjetja Terme 3000 se nadaljuje. Sava je tokrat uradno ponudila 2300 SIT za delnico Term 3000 namesto prejšnjih 2200 SIT. Delnica se je takoj podražila in se trguje pri 2350 SIT, kar je nad ponujeno prevzemno ceno. Diskusije o primerni prevzemni ceni za delnico se nadaljujejo. Med najprometnejšimi delnicami je prednjačila Krka, ki se je končno povzpela nad 53000 SIT. Četrtkovi posli so segali celo nad 54500 SIT. Krka je bila ena izmed delnic, ki je rasla precej počasneje od ostalih delnic in zaradi tega ima lahko še nekaj rezerve, saj ni tako precenjena kot nekatere ostale delnice. Tudi Gorenje se je ponovno prebudilo in se povzpelo za 5% na 5162 SIT. Luka Koper se po korekciji ponovno vrača v višave. 6,22% tedenski porast jo je dvignil na 7650 SIT.
Gregor Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gregor.kozelj@ilirika.si
Ptuj • Sprejet težko pričakovani sklep
13. januar - dan D za začetek izgradnje hitre ceste
"Gospodje, za~nimo z investicijo, da ne izgubimo državnih sredstev, morebitni manjši popravki se lahko urejajo tudi po začetku gradnje!"
S temi besedami je ptujski župan dr. Štefan Čelan najverjetneje prepričal se tiste, sicer redke svetnike, ki so izrekli nekaj pripomb k predloženemu gradivu s stališči do pripomb in predlogov v zvezi z izgradnjo odseka hitre ceste Hajdina-Ormož z na-vezovalno in priključno cesto za Ptuj. Pod težo županovega argumenta pa je, vsaj do sprejetja sklepa, ki pomeni zeleno luč za oddajo projektne dokumentacije in s tem za začetek pripravljalnih del z odkupom zemljišč, klonilo tudi nekaj krajanov Tur-nišča, ki so se, ob 23 svetnikih, udeležili druge izredne seje mestnega sveta. Manjša skupina prebivalcev Turnišča, ki v času seje, po pojasnilu župana, da gre za razpravo svetnikov in ne javno razpravo, ni smela sodelovati, se sicer z načrtovanim potekom trase hitre ceste na odseku Draženci-Ptuj v grobem strinja, čeprav bi si želeli nekaj manjših popravkov, nikakor pa
se ne morejo sprijazniti z visokim nadvozom Zagrebške ceste čez predvideno traso hitre ceste v bližini kompleksa turniškega gradu: "Gre za približno 6 metrov visok nadvoz, ki se bo gradil na dodatnem nasipu in to v popolnoma ravninskem okolju! Naš predlog, ki ga bomo zagovarjali tudi v prihodnje, je, da se na tem območju hitro cesto nekoliko bolj vkoplje v teren, posledično temu se zniža previsok nivo nadvoza, morebitne težave z odvodnjavanjem na tem odseku pa bi lahko rešili z umestitivjo ustreznega črpalnega sistema!"
Stanislav Napast, vodja skupne občinske uprave, je pojasnil, da predlog občanov ni sprejemljiv zaradi možne ogroženosti vodnih zajetij, podtalnice in obeh Studenčnic ob poglobitvi trase: ^"V primeru, da bi predlog vseeno upoštevali, pa bi naleteli na nasprotovanje Agencije za varstvo okolja, kar bi dodatno zakasnilo sprejetje lokacijskega načrta
in projektne dokumentacije, s katero že itak zamujamo."
Grenki priokus "vročega kostanja"
Med odhajajočimi Turniščani, sejno dvorano so zapustili zadnji, je bilo kljub Napastovi podrobni razlagi, zakaj njihova pripomba ni bil sprejeta, slišati tudi mnenja, da bodo šli "na cesto", če predlog ne bo upoštevan pri sami izvedbi del. Možnost, da bo lahko prišlo do manjših korigiranj trase pri delu na terenu, je namreč, kot rečeno, omenil tudi župan. Ali bodo dejansko potrebne in kakšne bodo, bo seveda jasno šele ob izgradnji, Čelan pa je z izrečeno mislijo dodobra podkrepil dejstvo, da bosta ministrstvo za promet in zveze ter DARS financirala projekt izgradnje šele po doseženem soglasju lokalnih skupnosti; ki mu mora slediti pravočasna predložitev projektne dokumentacije: "Prvi rok za oddajo smo že za-
mudili, saj je potekel 31. decembra lani, zdaj pa lovimo zadnji vlak in res je skrajni čas, da ta 'vroči kostanj' stresemo iz naših v druge roke, preden bo prepozno! Z nadaljevanjem nesoglasij in zahtevami ter pripombami bomo dosegli le to, da bo hitra cesta dobila značaj lokalne poti, celotna investicija, ki znaša dobrih sedem milijard tolarjev, pa bo obremenila občinski proračun. Kdaj in kolikšna je potem sploh še možnost uresničitve tega projekta, si lahko ob poznavanju višine našega proračuna odgovorite sami!"
Svetniki so sicer brez pripomb sprejeli skoraj vsa stališča strokovnih služb na prejete predloge občanov in nekaterih podjetij, zataknilo se je le ob vprašanju premestitve objektov Kmetijsko-gozdarskega zavoda. Po mnenju Petra Pribožiča bo namreč zaradi neposredne bližine vpadnice lahko prišlo do škodljivih vplivov, ki bi omejevali ali
onemogočali nekatere dejavnosti služb v okviru zavoda. Župan je na Pribožičev dvom o možnosti nadaljnjega obstoja KGZ na Ormoški cesti odgovoril, da že tečejo aktivni pogovori z vodstvom Perutnine Ptuj o zamenjavi zemljišč, kot najverjetnejša nova lokacija pa je predvideno zemljišče v Novi vasi, s katerim upravlja Kmetijski kombinat. Zagotovila ali sklepa, da bo do preselitve KGZ dejansko prišlo, pa Pribožič ni uspel iztržiti.
Porušenih bo (le) šest objektov
Kot je bilo razbrati iz gradiva, je bilo veliko pripomb in predlogov občanov na lokacijski načrt odseka hitre ceste, ki so jih lahko podali v času javne razgrnitve, z odgovori in stališči strokovnih služb označenih kot nesprejemljivih ali neizvedljivih. Med pomembnejšimi upoštevanimi pripombami bodo v lokacijski načrt na nekaj najbolj
izpostavljenih mestih vključene postavitve protihrupnih ograj ob stanovanjskih objektih ter zaščitnih ograj za onemogočanje prehoda živali čez hitro cesto, izvedba tretjega kraka rondoja na Ormoški cesti za dostop do jezera in ureditev ustreznega uvoza v Super mesto.
Premoženjsko pravne zadeve, kot so odkupi in zamenjave zemljišč ter objektov, pa bodo prizadeti občani lahko začeli urejati z uveljavitvijo Uredbe o lokacijskem načrtu. Kot je poudaril Napast, je s tega vidika predvidena trasa odseka hitre ceste Hajdina-Ormož optimalno speljana in naložbeno še najmanj obremenjena, saj bo potrebno porušiti le šest zgradb. Odkupi zemljišč naj bi se sicer začeli že letos, predviden rok za izgradnjo celotnega odseka s Puhovim mostom je 31.december 2005, po županovi oceni pa je odprtje hitre ceste za promet realno pričakovati poleti 2006.
SM
Lenart • V vrtcih po starem
Upravno sodišče sodbo zavrglo
Lenarški svetniki so na 7. seji 8. julija lani sprejeli odloke o priključitvi enot lenarških vrtcev k štirim osnovnim šolam v občini Lenart. V odlokih so določili, da morajo ravnatelji osnovnih šol do 1. januarja letos prevzeti enote vrtcev.
Ministrstva za šolstvo, znanost in šport se s sprejetimi odloki ni strinjalo in je preko Državnega pravobranilstva vložilo upravni spor, s katerim zahteva odpravo odlokov, ker niso sprejeti v skladu z veljavno zakonodajo.
Tudi svetnik Saša Tomažič je mnenja, da odloki niso sprejeti
Prejeli smo
v skladu z veljavno zakonodajo, saj trdi, da je občina Lenart v Uradnem listu objavila odloke z drugačno vsebino, kot so bili sprejeti na občinskem svetu. Na vprašanje, ali navedbe Saša Tomažiča držijo, pa je Renata Trajbar Kurbus, svetovalka predstojnika za premoženjske, prav-
ne in splošne zadeve na občini Lenart, odgovorila: "Svetnik Saša Tomažič je na eni izmed sej pripomnil, da je v uradnih listih bilo objavljeno drugačno gradivo, kot je bilo sprejeto na občinskem svetu, vendar je do tega prišlo zato, ker smo med sprejetjem, že po izdelavi gradiva za
drugo obravnavo, imeli sestanke z ravnatelji OŠ in šele takrat so dali pobudo oziroma predlog, da se rok treh mesecev spremeni na devet mesecev. Tako imajo ravnatelji več časa za pripravo odlokov, statuta, imenovanje sveta zavoda in sveta staršev itd. V prvi obravnavi odlokov na 6. redni
seji pa je bilo dejansko rečeno, da bo predlagatelj odloka dopolnil nekatere člene teh odlokov, predvsem v končnih in predhodnih določbah."
Skupina svetnikov je poiskala pravico na upravnem sodišču, vendar je sodišče tožbo zavrglo. V obrazložitvi je zapisalo, da so svetniki zamudili 30-dnevni pre-kluzivni rok, saj so bili odloki objavljeni 18. avgusta, svetniki pa so tožbo vložili komaj 18. decembra.
Izvedeli smo še, da so na Sodnem registru na Okrožnem sodišču v Mariboru zaustavili vse postopke z izbrisom javnega zavoda lenarških vrtcev in vpisom novih zavodov do pravomočnos-ti sodbe upravnega sodišča. Tako
sedaj nastaja pravna praznina: odloki veljajo, ustanovitelj zavodov, občina Lenart, pa ne more v sodni register vpisati novih zavodov.
V vrtcu so prepričani, da mora do razsodbe upravnega sodišča ne glede na veljavnost odlokov potekati delo po starem. Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin pa meni, da vrtcev ne more več financirati, saj zavod več ne obstaja, vrtci pa niso priključeni k šolam in tako je tudi financiranje vrtca preko šol nemogoče. V zvezi s tem se je včeraj (14. januarja) župan mag. Ivan Vogrin sestal z zaposlenimi. Več o dogovorih pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
Zmago Šalamun
Civilna iniciativa - županov pesek v oči bralcem
(Protest k članku, objavljenem v Štajerskem tedniku 30. decembra 2003pod naslovom: "Zupanovo podjetje na črno")
Iz članka "Zupanovo podjetje na črno", objavljenega v Štajerskem tedniku, 30. decembra 2003, v katerem tudi poimensko imenuje sestav Civilne iniciative Občine Lenart si nisem upal misliti, da bi naš župan podal tako izjavo. Upal sem, da mu njegova magistrska titula, predhodna visoka izobrazba in sploh vzgoja, ki jo je dobil v šolah, skupaj s tisto, ki mu je bila položena v zibko, ne bi dopustila, da bi se spustil na nivo klevet. Tudi njegova funkcija župana je taka, da mu ne dovoljuje padca na tako nizko raven. Predstavljal sem si, da je to novinarjeva zmota ali nerazumevanje županove izjave, dokler ni podobna informacija bila objavljena na kabelski televiziji v Lenartu. Očitno si naš župan dovoli vse, kar se mu zahoče. Seveda si s takimi dejanji sam določa svoj nivo.
Članek ima povsem drugo ozadje, kot ga interpretira njegova izjava. S tem, ko na veliki zvon obeša, da Civilna iniciativa obstaja, in ko celo objavlja njeno članstvo, med katere šteje tudi mene, želi odvrniti pozornost od glavnega problema, ki je v njegovi črni gradnji v Voličini. Po stari in že uveljavljeni metodi kriči in kaže na krivce za zaprtje njegovega obrata in ti bi se, zopet po že uveljavljeni metodi, naj branili.
Ne dvomim v sporočilo Civilne iniciative inšpektorjem in še menda komu. Tudi ne dvomim v resničnost izjave župana. Pomem-
bno sporočilo, ki ga nosi ta članek, je v tem, da pove Lenartčanom in delu svetnikov, da je župan Občine Lenart zgradil skladiščno-proizvodni objekt v Voličini na črno, torej brez gradbenega dovoljenja in da zanj še danes nima uporabnega dovoljenja. Pa tudi to sporočilo ne bi bilo tako pomembno, če nebi sam župan kar naprej trdil, da je s tem objektom vse v redu. Celo nas svetnike Občinskega sveta Občine Lenart je prepričeval, da je vse v redu in celo predložil fotokopije raznih dokumentov za ta objekt. Celo gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje je predložil. Vsak dokument, ki nam ga je delila pravna služba na sami seji Občinskega sveta posamično, je pospremil s komentarjem. Seveda je teh dokumentov bilo za preko 30 strani in jih ni bilo mogoče primerjati vsebinsko z županovim spremnim komentarjem, pa tudi za nas svetnike to ni bilo reelevantno, ker to ni bila točka dnevnega reda. Pozneje smo ugotovili, da je res bilo izdano gradbeno dovoljenje, vendar s pripisom "legalizacija", kar pomeni, da je bil objekt zgrajen na črno. Seveda pa župan ni predložil vseh dokumentov, ki jih je dobil za ta objekt, iz katerih bi bilo to eksplicitno razvidno. Dokument, ki se glasi Uporabno dovoljenje, je pospremil z približno naslednjim komentarjem: "Doma se našel celo uporabno dovoljenje in sem nanj menda pozabil. " Pozneje smo ugotovili, da je bilo uporabno dovoljenje za sedež firme Interles v Lenartu, ne pa za Voličino. Nikoli ni bilo vprašanje sedeža firme Interles v Lenartu. Iz tega ne moremo sklepati drugače kot, da nas svetnike županpodcenjuje in zavestno zavaja. Ob tem se postavlja vprašanje ali zakoni veljajo le za "navadne ljudi', medtem, ko so nekateri posvečeni izvzeti. Ali se je res moral zgoditi
"Črni les", kjer le ni bilo tako hudo, kot se je pisalo, da se je država ojunačila in (po mojem občutku) storila simbolno dejanje zaprtja obrata v Voličini.
Glavni problem je v Občinskem svetu in ne v Civilni iniciativi, ki jo župan krimina-lizira. Odločitve v Občinskem svetu niso več sprejemane s takšno večino, kot so bile v prejšnjem mandatu, za katerega je sam župan trdil, da si bo moral poiskati novo opozicijo. Verjetno je takrat čutil potrebo po njej zaradi politične higijene. Če malo karikiram bi se ob nadaljevanju trendov enotnosti lahko zgodilo, da bi sklepe sprejemali s 103 pro-centno večino, kot se jim je to zalomilo Albaniji še za časa Envrja Hoxhe. Sedanja sestava Občinskega sveta ni več tako monolitna, kot je bila včasih, tudi izobrazbena struktura je veliko boljša, pa tudi zastopanost posameznih področij je veliko bolj raznolika. Tudi izkušnje so nekaj prinesle k izboljšanju, saj je v tem mandatu prisotno odgovorno ponašanje svetnikov, ki s premislekom odločajo. Zaradi tega in še drugih dejstev, ki jih zaradi omejenega prostora tu ni mogoče vseh navesti, se dogaja, da vse kar župan predloži Občinskemu svetu ni sprejeto, ali pa je sprejeto z minimalno večino. V tem je glavni problem in ne v civilni iniciativi.
Zupan se sklicuje na pooblastilo, ki so mu ga dali volivci, z 38,81 procenta vseh volivcev v občini. Pri tem župan pozablja, oziroma noče slišati za to, da smo tudi svetniki bili izvoljeni na volitvah in da smo svetniki tisti, ki sprejemamo sklepe, da jih lahko župan z upravo izvaja. Zupan brez občinskega sveta ne more ničesar storiti, zato mora najti kompromis z njim, tako da zadeve bolj kvalitetno predloži in utemelji. Ti konflikti, ki jim lahko rečemo, da je to le kvalitetno
delo, niso pogosti. Nisem delal analiz sprejemanja posameznih točk dnevnih redov, vendar lahko odgovorno trdim, da je takih točk manj kot 5 %, kjer se zadeve zataknejo in jih je potrebno še dodatno utemeljiti. Ena izmed takih točk so bili odloki s katerimi bi vključili Vrtec Lenart v Osnovne šole. Na prvi obravnavi teh odlokov, je v odsotnosti župana (župan je pri tej točki dnevnega reda prepustil vodenje seje podžupanu, sam pa sije sejo ogledoval po kabelski televiziji v enem izmed bližnji prostorov), je razprava večinsko bila usmerjena zoper tako odločitev. Argumenti za to so bili zelo tehtni, v nasprotju z argumenti, kot jih je pripravil župan. Celo je grozilo, da odloki ne bodo dobili podpore, zato se je župan vrnil, nekaj svetnikov degradiral in prekinil sejo. Do naslednje seje je ponovno svetnike preko strank konsolidiral, da je dobil minimalno večino.
Največji problem pa je županovo zavračanje delovanja po Poslovniku in Statutu. Zato je bila ustanovljena Koalicija za zakonito delo Občinskega sveta, katere član sem tudi sam. Seveda se župan s tem ne strinja in po svoji maniri misli, da tu zoper njega kar naprej nekaj počnemo. Res je, da tam kjer česa ne dela prav, to kritiziramo in iz tega načrtujemo akcije, vendar pa ne počnemo ničesar takega, da tudi on nebi mogel biti zraven. Ob ustanovitvi Koalicije, ko je njeno dejavnost kriminaliziral, smo mu na seji celo preložili celo zapisnik, ki smo ga še dodatno utemeljili.
Očitno občani nimajo dovolj vpliva na družbeno življenje v Lenartu, celo svetniki Občinskega sveta nimamo te možnosti. Največkrat je glas občana pa tudi svetnika, glas vpijočega v puščavi. Ni naključje, da je prejšnji Občinski svet bil tako monoliten, saj so
tisti, ki so želeli kaj več, bili na vse načine onemogočani, tako, da so raje utihnili, da ne uporabim starega reka: "pametnipač prej odneha". Seveda je vmes tudi veliko krivic, ki so se zgodile posameznikom ali skupinam in, ko so videli, da ne gre drugače kot ustanoviti civilno iniciativo. Ne bom navajal zakaj je ta nepodpisana, pa menda jih je še bilo nekaj, ki prav tako niso bile podpisane. Upam, da ne bo kdo toliko cinika, da bi zahteval njegov podpis. Pa naj župan še tako zatrjuje o svoji dobronamernosti. Marsikdo jo je že čutil na svojih ramenih.
Drugod so civilne iniciative zaželene. Naša država vzpodbuja nevladne organizacije k delu, da bi s tem izboljšala sistem, ga naredila bolj demokratičnega. Seveda v Lenartu ni tako. Lenart je, kot pravi župan, drugačen. To je celo slogan. Za Lenart ne veljajo merila demokracije, kot ta veljajo v družbah z razvito demokracijo. Niti ne veljajo slovenska merila demokratičnosti. Za Lenart zakoni, ki so napisani v demokratičnem duhu, kjer ni potrebno vsega zapisati, ker pač zato veljajo druga demokratična merila, ne veljajo. Če v zakonu ne piše, da vrtca s šolo ni mogoče združiti, potem se ta v Lenartu lahko združi. Lenart je drugačen še po marsičem. Tako smo v Občinskem svetu dve vrsti od ljudstva izvoljenih, eni so 'Svetnice in svetniki, ki so podprli reforme' in "Ostali člani občinskega sveta". No, in če nas župan tako razvrsti, že ob manj pomembni zadevi, med tiste, ki smo samo člani občinskega sveta, kaj bi se šele zgodilo tistemu, ki dreza v najbolj kočljive zadeve in bi se pri tem še podpisal. Razumem ga!
Ivan Jemenšek
Pripis uredništva: Članek je objavljen nekoliko pozno, ker smo ga avtorju vrnili, da ga je skrajšal.
Podgorci • Ljubiteljsko slikarstvo V. Gašpariča
Spomini na platnu
Vilko Gašparič iz Podgorcev 7 se že od malih nog ukvarja s slikanjem. To je ostal njegov najljubši hobi vse do sedaj, ko se počasi približuje šestim desetletjem življenja.
S svojim delom pa ne zadovoljuje le svoje potrebe po likovnem izražanju, ampak razveseli tudi marsikaterega posameznika, ki prejme njegovo sliko v dar. ^"Vsako sliko slikam z ljubeznijo, ni zanimivo delati enakih slik, kopij pa sploh ne, v njih ni mene," pravi Gašparič. Zelo mu je žal za številnimi starimi domačijami, kritimi s slamo, za kleča-jami, starimi mlini in zidanicami, ki so v naših krajih že izginili. Za nekatere mu je še posebno žal. Veliko jih ima shranjenih na fotografijah, saj je v mladih letih rad fotografiral. Pogosto pridejo k njemu tudi ljudje, ki si želijo sliko svoje domačije na steni in s seboj prinesejo orumenelo fotografijo. Spominja se dogodka, ko je v naravi slikal neko domačijo in so lastniki jezno gledali, češ, kaj to počne. Minila so desetletja, hiše že zdavnaj ni več, otroci pa so prišli iskat, če je še kje tista slika. "Če človek ničesar ne obdrži, vse zamenjuje z bolj modernim, mu ne prinaša nič
Vilko Gašparič s svojimi najljubšimi slikami.
več sreče." Pravi, da se ljudje ne znajo več razpoložiti, samo hitijo še, zato je tudi vse več bolezni.
Poleg nostalgije za nepreklicno preteklim, ki jih izraža v svojih slikah, rad riše tudi krajine. Tudi tukaj ima rad neokrnjeno, pravo naravo, takšno kot jo je
danes že težko najti. Med številnimi slikami, ki pokrivajo stene njegovega doma, je tudi nekaj takšnih, ki so nastale v času njegovega 30-letnega bivanja v Nemčiji. Na njih dominira drugačna pokrajina, planine, starinski mlini z obokanimi obzidji in značilnimi pročelji.
Vilko Gašparič se je na Ptuju izučil za pleskarja, nato pa je odšel v Ljubljano. "Če res hočeš do nečesa priti, boš tudi prišel." V svojih iskanjih se je srečal z Božidarjem Jakcem, ki mu je bil neke vrste mentor in mu je dajal napotke za delo. Poslušal je nasvete in pogovore v takratnem ljubljanskem Unionu, čas, ki se ga rad spominja. Potem ga je pot zanesla v Nemčijo, kjer je delal kot grafik. Ni opustil svojega hobija in o njegovi dejavnosti pričajo katalogi razstav, na katerih je sodeloval. Ko je bil mlajši, se je udeleževal tudi kolonij, sedaj pa je rad gospodar svojega časa in dela, kadar se mu zazdi in kar mu je po volji. "Slikanje je stvar trenutka, če nisi razpoložen, ne moreš slikati."
Poleg pokrajin slika tudi portrete, tihožitja, cvetlice, vendar redkeje. Staro hišo, ki stoji na dvorišču, uporablja kot galerijo svojih slik, saj se jih je z leti veliko nabralo. Tiste slike niso za prodajo, ampak za spomin. Od tehnik se najbolj navdušuje nad oljem, pasteli, preizkušal je tudi oglje in grafiko.
Spoznal se je tudi z abstraktnim slikarstvom, vendar ga ne zanima preveč. Pravi, da ljudje danes nimajo radi, da morajo še pri sliki razmišljati. Le redko kdo pa ne mara lepe pokrajine na steni. Zanj je največja sreča sprehod v naravo, kadar pa ne more, se zazre v eno številnih slik. viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Predstavljamo Združenje bolnikov po možganski kapi Slovenije
Možganska kap je nacionalna bolezen
Prim. Ruža Ačimovič Janežič, dr. med. spec., zdajšnja podpredsednica Združenja bolnikov za cerebrovasku-larno bolezen Slovenije, je v bistvu ustanoviteljica združenja, ki je nastalo v letu 1996. Od lani tudi na Ptuju deluje Klub bolnikov po možganski kapi, ki je junija vzorno organiziral vseslovensko srečanje teh bolnikov.
Po besedah primarijke Ruže Ačimovič so bili bolniki, ki so bili na rehabilitaciji v Ljubljani, dejansko tisti, ki so ji naložili to nalogo. Prosili so, naj se organizira združenje, da jih strokovno osebje po končanem zdravljenju in rehabilitaciji ne bi pustilo same.
Povezali so se z Inštitutom za rehabilitacijo v Ljubljani in z ljubljansko nevrološko kliniko. Svoje delovanje so začrtali na ciljih Svetovne zdravstvene organizacije, ki so: zmanjšati število bolezni, zmanjšati ponavljanje teh bolezni, zmanjšati umrljivost in tudi invalidnost. "To pa pomeni, da mora biti dobro organizirana primarna preventiva, da do bolezni ne bi prišlo, in sekundarna, da ne bi prišlo še do večjih težav oziroma invalidnosti ter da bi zmanjšali to hudo bolezen na čim manjše število obolelih v vsakem letu. Zdaj smo v obdobju, ko skušamo bolnike po možganski kapi naučiti čim večje samostojnosti, da imajo občutek, da nekaj zmorejo, da je to tisto, ki nekako dviga kvaliteto življenja."
V Sloveniji za zdaj registra bolnikov po možganski kapi še ni, naj bi ga šele pripravljali. Vsako leto možganska kap prizadene okrog 4000 Slovencev To je zelo veliko.
Primarijka Ruža Ačimovič ocenjuje, da so uspehi rehabilitacije dobri. Ne moremo pa biti zadovoljni samo z enkratno proceduro, tisto, kar se je bolnik naučil v procesu rehabilitacije, bi moral nadaljevati doma. "Združenje bolnikov po možganski kapi Slovenije naj bi bilo tisto, ki bi
Prim. Ruža Ačimovič Janežič, dr. med., specialistka fizikalne in medicinske rehabilitacije, podpredsednica Združenja bolnikov za cerebrovaskularno bo ezen Slovenije.
to spodbujalo, pomagalo in ljudi prepričevalo, da je z rehabilitacijo potrebno nadaljevati, pomembno pa je, da se nujnosti tega zavedo tudi svojci bolnikov, ker je pri možganski kapi prizadeta tudi družina. Če svojci ne pomagajo in sodelujejo, je uspeh manjši."
Možganska kap danes ni več samo bolezen starejših, med bolniki je vedno več tudi mlajših. Najmlajša pacientka, s katero se je v svoji aktivni praksi srečala primarijka Ruža Ačimovič, je bila stara 13 let. "Mislim, da smo Slovenci premalo disciplinirani, premalo sami pazimo na svoje zdravje, obveza vsakega pomez-nika je, da pazi na svoje zdravje, premalo se izogibamo dejavnikom tveganja. Mi na primer vemo, da je zelo pomembno, da si nadzorujemo krvni tlak, ki je eden od zelo hudih dejavnikov tveganja, če ni urejen, je odstotek obolevanja in smrtnosti ve-
čji. Ljudi je potrebno naučiti, da si sami nadzirajo krvni tlak in beležijo vrednosti. Drugi zelo nevaren dejavnik tveganja je sladkorna bolezen, ki je v Sloveniji prav tako v porastu. Sladkorna bolezen in visok krvni tlak skupaj še povečujeta obolevnost. Tudi kajenje ne vpliva dobro na ožilje, možganska kap je žilna bolezen, zato je zelo pomembno, v kakšnem stanju je kardiovaskularni sistem. Slovenci se tudi premalo gibljejo. Vsi omenjeni dejavniki tveganja, o katerih sem govorila, so v Sloveniji oziroma med Slovenci zelo prisotni. Zadnje čase vemo tudi, da je prehrana tista, ki je v prevenciji možganske kapi zelo pomembna. V naši programih o tem že govorimo in pišemo, želimo si, da bi se ljudje prehranjevali s hrano, ki ne bi povzročala bolezni," je v nadaljevanju pogovora povedala primarijka Ruža Ačimovič.
Zdravstveno varstvo ima zadnje čase zelo dobre preventivne programe, ki pa ljudi, ko pridejo po zdravljenju domov, ne uspe zajeti v dovoljni meri. "Govorimo o patronažni službi ali o delu na terenu oziroma o programih na domu. Žal pa ima Slovenija trenutno zelo slabe pogoje za to. Tudi miselnost ljudi ni taka, da bi lahko to vpeljali, ljudje še vedno namreč mislijo, da morajo pomoč dobiti, da jim ni potrebno sodelovati. V Izraelu imajo to že tako organizirano, da se človek tudi v začetni hudi fazi možganske kapi lahko zdravi doma."
Vrnitev na delovno mesto, predvsem pri mlajših bolnikih, je mogoča v skrajšanem delovnem času. Še vedno pa je pri tem veliko ovir, v tem, kako je družba pripravljena sprejeti nekoga, ki potrebuje malo drugačen delovni prostor ali okolje oziroma odnos. Pri tem Sloveniji še veliko manjka.
Z intenzivnimi preventivnimi akcijami bi se dalo število bolnikov z možgansko kapjo zmanjšati, je prepričana tudi primarijka Ruža Ačimovič. Z ozaveščanjem bi morali pričeti že v vrtcih. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje epidemijo možganske kapi do leta 2020. Zagotovo pa je možganska kap trenutno nacionalna bolezen v Sloveniji glede na podatek, da vsako leto za njo zboli na novo 4000 bolnikov. Narediti bo potrebno se, da se Slovenija ne bi znašla med deželami z epidemijo možganske kapi. Kot že rečno, pa največ za svoje zdravje lahko naredijo ljudje sami.
MG
Od tod in tam
Lenart t Avla Jožeta Hudalesa
V petek, 9. januarja, je bila v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu otvoritev razstave likovnih del članic Kluba likovnikov Lenart. Na razstavi razstavljajo Nina Šulin, Ana [uster, Danica Lužnik, Zvonka Šomen, Suzana Simenčič, Gabrijela Klobasa, Andreja Kraner, Zdenka Šulin in Tina Polič.
Kulturno društvo Babičina skrinja — Klub likovnikov Lenart združuje entuziastične likovne ustvarjalce in je nastal v začetku leta 2000 iz želje narediti vsakdanje življenje polnejše. Zastavljen je bil kot likovni tečaj, ki naj bi izpopolnil likovno znanje udeležencev. Svoja dela so likovniki predstavili na več skupinskih in samostojnih razstavah. Kontinuirano delo treh let kaže svoje rezultate v vedno bolj pogumnih likovnih rešitvah, v katerih se vedno bolj prepoznava osebni izraz avtorjev, podkrepljen z likovnim znanjem, ki omogoča prepoznavanje prave forme za osebno likovno občutenje. Pri ustvarjanju jim pomaga njihova mentorica Natalija R. Crnčec.
Odprtje razstave je popestrila z glasbenim utrinkom Zala Cuček. Razstavljena dela bodo na ogled do 30. januarja.
Zmago Šalamun
Zavod Hrastovec—Trate t Predavala Shula Ramon
V petek, 9. januarja, in v soboto, 10. januarja, je v Zavodu Hrastovec—Trate v okviru sodelovanja s Fakulteto za socialno delo iz Ljubljane potekalo predavanje na temo dezinstitucionalizacija in individualno načrtovanje.
Predavala je Shuli Ramon, profesorica socialnega dela v Cambridgeu v Veliki Britaniji, ki je avtorica večjega števila knjig s področja duševnega zdravja. Shuli Ramon je strokovnjakinja na področju duševnega zdravja in dezinstitucionalizacije in mednarodne primerjave na področju duševnega zdravja. Je zelo dobra poznavalka angleške in italijanske reforme, pa tudi izraelske, ameriške, ruske in ukrajinske. Od leta 1991 pa je redni gost Fakultete za socialno delo, kjer predava na podiplomskem študiju. Predavanja so se udeležili strokovni delavci iz Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma Lukavci, Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljica in iz Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje ter vodje in pomočniki bivalnih enot iz Zavoda Hrastovec—Trate in mnogi drugi. Predavanja pa se je udeležila tudi študijska skupina študentov Fakultete za socialno delo iz Ljubljane.
Zmago Šalamun
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: namesto cvetja ob smrti gospe Anice Ljubi 10.000,00 SIT Franc in Vida Toš, Vitomarci 41/a.
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
Foto: MG
Ptuj • Franc Trcko kri daroval že stotič
Tekočina, ki se ne da placatí
četrtek, 8. januarja, bi bil na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice čisto običajen krvodajalski dan, če se ne bi zgodilo, da je 53-letni Franc TrCko iz Cirkovc svojo življenjsko tekočino humano daroval že stotič.
Krvodajalec Franc Trcko je član krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce v občini Kidričevo. Zaposlen je v mariborski poslovni enoti podjetja IBE iz Ljubljane, poročen, oče dveh otrok. Med krvodajalci je tudi njegov sin Matjaž, ženo in hčerko pa so zaradi zdravstvenih razlogov žal zavrnili. V prostem času se veliko ukvarja s fotografiranjem in slikarstvom, pri čemer so mu najbolj pri
srcu pokrajine in pejsaži. Je tudi vnet zbiratelj starin, ukvarja pa se tudi z rekreativnim streljanjem s kratkocevnim orožjem.
Svojih krvodajalskih začetkov in aktivnosti se Trčko takole spominja: "Začel sem kot mnogi drugi v tedanji JLA, kjer sem prvič daroval kri leta 1969 in potem med služenjem še dvakrat. Po vrnitvi domov sem od leta 1983 reden krvoda-
Foto: M. Ozmec
Franc Trčko med svojim stotim darovanjem krvi; kri mu je odvzela glavna sestra oddelka Majda Čokl.
jalec, vsako leto darujem kri tri-, tudi štirikrat in preostalih 97-krat sem kri daroval v ptujski bolnišnici.
V	krajevni organizaciji Rdečega križa Cirkovce, kjer sem bil kar nekaj let tudi predsednik, nas je okoli 140 aktivnih krvodajalcev in zanimivo je, da je več kot 50 takih, ki so svojo kri darovali že prek 50 krat.
Veseli me, da so naša prizadevanja po osnovnih šolah, kjer skrbimo za podmladek Rdečega križa, že rodila uspehe, saj se nam je v lanskem letu prek študentskega servisa priključilo tudi 10 mladih. Čeprav še nikoli nisem potreboval krvi drugih darovalcev, bom svojo kri daroval tudi v bodoče, dokler mi bo zdravje to dopuščalo."
V	imenu bolnišnice in vseh dosedanjih prejemnikov življenjske tekočine se je Francu Trčku zahvalil in mu ob stotem darovanju čestital direktor Lojze Arko dr. med., pri čemer je poudaril, da je dajanje krvi zelo humano in po-
Ptuj • Po poti Ivana Potrča in IMatija Murka
Ze četrtič ...
Društvo Zreli vedež iz Ptuja je v sodelovanju s planinskim društvom Ptuj, Knjižnico Ivana Potrča in Mestno občino Ptuj pripravilo že četrti pohod po literarni poti.
Veliko društev se obrača k svoji kulturni dediščini, išče svoje korenine in se bogati z deli domačih avtorjev. V času, ki ga preživljamo ob računalnikih in si pošiljamo sporočila samo še po e-mailih, imamo vedno manj pristnih in živih medsebojnih stikov. Tak pohod je prava priložnost, da si ljudje stisnejo roke, si pogledajo v oči in si voščijo. In prav teh iskrenih pogledov in lepih želja je bilo slišati na pohodu, ki se je kmalu sprevrgel v prijateljsko druženje.
Z vseh koncev Slovenije in iz sosednje Hrvaške so pripotovali novoletni pohodniki, da bi skupaj s Potrčevimi in Murko-vimi sorodniki prehodili prijet-
no pot čez Panoramo nad reko Dravo do Potrčeve domačije na [tukih in do Murkove rojstne hiše na Drstelji.
Potok Grajena je živahno poskakoval, kot bi bil srečen, da ni zakovan v ledene okove, ki bi bili za ta čas primerni. Dobro razpoloženim pohodnikom je bilo naklonjeno tudi vreme, zato vodja pohoda Janez Vrtič ni imel pretežkega dela, ko je moral usmerjati 400 pohodni-kov na pravo pot.
Pohodniki so se ob 9. uri zbrali pred knjižnico Ivana Potrča, kjer jim je izrekla prijazno dobrodošlico in zaželela srečno pot ravnateljica gospa Tjaša Mrgole Jukič. Pot je predstavila predsednica društva ZRE-
Pohodniki pri Potrčevi domačiji.
Foto: VB
LI VEDEŽ. S pesmijo ženske pevske skupine SPOMINČICE so tako pospremile pohodni-ke same ženske, kar naj bi po prepričanju nekaterih v prihodnjem letu prinašalo samo srečo. "Pa saj je sreča že v tem, da najdem pot, da grem", kot je zapisal prijazen pesnik.
Skrbni organizatorji so poskrbeli, da nihče na poti ni omagal. Pri Krapševih na najlepši razgledni točki nad mestom so pripravili skromno malico in čaj, da so se popotniki lahko ogreli v mrzlem novoletnem jutru.
Na poti so pohodnike opozorili na nekatere bisere naše etnološke dediščine. Daljni Murkovi sorodniki so ponosni, da so Ptujčani počastili spomin na velikega rojaka, zato so za pohod izdelali posebno spominsko palico, ki jo je nosil vodja pohoda.
Množična udeležba je pokazala, da se je društvo ZRELI VEDEŽ pravilno odločilo, ko je opozorilo na svoje velike rojake. Taka številna udeležba pa prinaša seveda tudi večjo odgovornost in obljubo, da si bodo še bolj prizadevali, da bi pohodniki iz vseh koncev Slovenije spoznali ta prelepi košček naše deželice.
Ker je pot primerna tudi za počastitev slovenskega kulturnega praznika, se veliko po-hodniških skupin prijavlja za pohod tudi na ta dan. Veseli bodo vsakega pohodnika, Ptuj-čane pa bi radi ponovno opozorili na Potrčeve zgodbe, ki so primerne za branje ob dolgih zimskih večerih.
V. Dabič
membno dejanje, saj je vsaka kapljica krvi nenadomestljiva. V zahvalo mu je izročil priložnostno darilo. Čestitkam in zahvali se je pridružila tudi vodja transfuzijskega oddelka Marija [eruga Doliska, ki je izrazila upanje, da bodo krvodajalcem v naši družbi zagotovili poseben status, saj ga kot humani darovalci krvi, ki je ni možno plačati z ničimer, nedvomno zaslužijo. Francu Trčku se je zahvalila tudi za njegov pomembni prispevek v krajevni organizaciji RK Cirkovce, kjer je bil kar 18 let organizator krvodajalstva.
Predsednica Območne organizacije RK Zalika Obran je poudarila, da Trčko ni samo zelo uspešen dajalec krvi, ampak je tudi vzgled vsem drugim, tudi pri pridobivanju novih krvodajalcev, kar mu v Cirkovcah zelo uspeva. Trčku pa je čestitala tudi sekretarka območne organizacije Rdečega križa Anica Kozoderc.
V lanskem letu je na transfuzijskem oddelku ptujske
bolnišnice darovalo kri 2840 darovalcev, kar je okoli 1000 manj kot predlani. Darovanje krvi je brezplačno, vsak krvodajalec je deležen le nekaj manjših ugodnosti: takoj po odvzemu dobi malico, zaposlenim pripada po darovanju krvi prosti dan, poleg tega pa v ptujski bolnišnici poskrbijo, da imajo krvodajalci prednost pri zdravstvenih pregledih, posebej pa se potrudijo zanje tudi,
če so na zdravljenju. Za redne kirurške posege ter za udeležene v raznih prometnih in drugih nesrečah imajo zaenkrat na voljo dovolj krvi, večjih zalog pa nimajo, zato je vprašanje, kaj bi bilo v primeru morebitne hujše nesreče z večjim številom poškodovancev. Zato je darovanje krvi še naprej zelo potrebno in zelo pomembno!
M. Ozmec
I
Marija Šeruga Doliska: "Krvodajalcem bi država morala zagotoviti poseben status."
Ormož • Ob~insko razstavi{~e vabi
Tradicija ormoških sejmov
V avli občinske zgradbe v Ormožu je na ogled razstava z naslovom Dediščina sejmov in tradicija sejmarjenja. Avtorica razstave je kustodinja Neven-ka Korpič iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Avtorica pravi, da imajo ormoški sejmi bogato tradicijo in so z manjšimi spremembami živi še danes. V srednjem veku so bili poseben privilegij in znamenje neodvisnosti mest. 9. maja 1331 je Herdegen Ptujski, maršal štajerski, podelil mestu Ormož prav iste pravice in svoboščine, kot so jih imeli meščani mesta Ptuj. Sprva je imelo mesto le dva sejma - Jakobov, prvi ponedeljek po 25. juliju, (prvotno Marije Magdalene) in Martinov 11. novembra. Z 18. julijem 1782 pa je Ormož dobil od cesarja Jožefa II. dovoljenje za tretji letni se-
jem, ki se je odvijal na cvetni petek. Nevenka Korpič je v zgodovinskih listinah in zapisih izbrskala še kopico zanimivih podatkov o načinu trgovanja, takratnih navadah v zvezi s sejmi in tudi cenah. Med drugim pravi: "Najpomembnejši sejem je bil vedno Martinov sejem, na katerem so predvsem ponujali krojno in galanterijsko blago kot tudi obrtne izdelke za dnevno potrebo." Po avtoričinem prepričanju je moral biti Ormož v sredini 18. stoletja cvetoče trgovsko mesto. Primerjala je podatke iz leta 1770, ko je bilo 193 registri-
Avtorica razstave Nevenka Korpič ob lectarskih izdelkih, ki vzbujajo sejemsko vzdušje.
ranih prebivalcev v mestu, 73 v Spodnjem in 81 v Zgornjem primestju, z drugimi viri iz leta 1749, iz katerih izhaja, da je bilo v Ormožu kar 46 oseb obrtniškega stanu. V 19. stoletju so Ormožani zaprosili še za četrti sejem, vendar je okrožje prošnjo zavrnilo z utemeljitvijo, da tudi v Mariboru in na Ptuju ni več kot treh letnih sejmov. Prirejali so tudi živinske sejme in sejme za "les in deske" na dravskem splavarskem pristanu.
Na 16 panojih so razstavljene čudovite slike z utrinki naših sejmov. Avtor je Ciril Ambrož. Pogost motiv so portreti prodajalcev in kupcev, prizori trgovanja, najrazličnejše prodajno blago, otroci. Razstavljene so tudi privlačne slike Joce Žnidariča iz knjige Dobimo se na tržnici. V petih vitrinah pa je razstavljeno različno sejemsko blago. Zastopani so lectar-ski izdelki Medičarstva Celec, spominki Romane Perc, med in medeni izdelki Draga Luk-mana, lončarski izdelki pečarja Mirka Plohla in ročno pletena otroška oblačila iz volne Milene Krajnc. Ob razstavi je izšla tudi zloženka, ki povzema tematiko sejmov nekoč in danes.
Razstavo si bo mogoče ogledati vse do 8. februarja.
viki klemen~i~ ivanuša
Cerkvenjak • Slovenskogoriški forum
"Načrtov imamo še veliko"
V Cerkvenjaku že pet let deluje združenje Slovenskogoriški forum, ki se loteva zanimivih projektov, nazadnje so sodelovali pri pripravi zbornika ob 220-letnici šole z naslovom Šola v zrcalu, ki je bil predstavljen decembra letos.
Predsednik združenja je Marjan Žmavc, učitelj geografije in zgodovine v OŠ Cerkvenjak. O delovanju Slovenskogoriškega foruma smo mu zastavili nekaj vprašanj.
S kakšnim namenom ste pred petimi leti ustanovili to združenje?
"Ob nastajanju naše občine Cerkvenjak se je pokazala potreba, da se ustanovi nestrankarsko, civilno, združenje razumnikov, ki bi pripravljali okrogle mize, izdajali razne publikacije, skrbeli za ohranjanje bogate kulturne in naravne dediščine tega območja. Ustanovni občni zbor združenja je potekal konec decembra leta
1998.	Danes naše združenje šteje okoli 20 članov različnih poklicev, od doktorjev znanosti, novinarjev, profesorjev, pravnikov, šolnikov, umetnikov. Združili smo različne ljudi, ki lahko s svojim znanjem bogato prispevajo k izdaji publikacij, k predstavitvi našega območja tudi širše, izven našega okolja in še marsikaj drugega."
Kdo vse so člani Sloven-skogori{kega foruma?
"Člani našega združenja so dokaj eminentna imena z obeh fakultet, tako mariborske kot ljubljanske, s področja novinarstva itd. Naši člani so vezani na naš kraj. Ali jih vežejo sorodstvene vezi, ali so bili tukaj rojeni, ali so se sem poročili, ali imajo kakšne drugačne prijateljske vezi z našim območjem. Tako smo tu nekako strnili vrste."
Združenje deluje pet let. Kaj vse ste počeli v teh letih?
"Ta kratek čas delovanja smo naredili že kar precej odmevnih zadev. Intenzivno smo se vključili v obeležitev 700-letnice prve omembe našega kraja leta
1999,	2001 smo izdali publikacijo oziroma zbornik občine Cerkvenjak z naslovom Podobe kraja. Tu nam je izdatno poma-

r/
Foto: ZS
Predsednik Slovenskogoriškega foruma Marjan Žmavc
gala občina, ki nas tudi finančno podpira, z njo zelo dobro sodelujemo in pripravljamo razne projekte. Precej naših članov je sodelovalo s prispevki pri izdaji zadnje publikacije, 220-letnici organiziranega šolstva v Cerkvenjaku. Pripravili smo kar nekaj odmevnih okroglih miz, gostili smo prof. Aleša Ariha, prof. Vrbnjaka iz Maribora, letos poleti smo gostili dr. Vekoslava Grmiča ob njegovi 80-letnici življenja. Bilo je že kar nekaj odmevnih akcij oziroma manifestacij, kjer smo prikazali naše delovanje in seveda še želimo marsikaj tudi narediti."
Katerih projektov se boste lotevali v tem letu?
"Nekaj snujemo skupaj z našo občino, nekaj je tudi naših lastnih projektov. Predvidevamo kar nekaj okroglih miz, postavitev spominskega obeležja, pogovarjamo se o izvedbi simpozija. Čez leto ali dve bi izdali publikacijo, ki bi predstavljala kulturne in naravne znamenitosti našega območja. O tem se že pogovarjamo z Zavodom za ohranjanje kulturne in naravne dediščine iz Maribora, da bi popisali našo kulturno in naravno dediščino. Nekaj je že navedene v uradnih zadevah, ni pa podrobno, ker mi svoje okolje bolje poznamo in bi sezname dopolnili. To nam
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna TV
Zadnji čas se nekateri na televiziji in okoli nje na veliko ukvarjajo z vprašanjem, ali novinarji na nacionalni TV lahko pišejo komentarje in nastopajo z njimi ali ne. Dilema je seveda na veliko skonstruirana, čeprav smo pravzaprav šele zdaj povsem natančno zvedeli, da naj bi bilo komentiranje na TV uradno prepovedano.
"Prepoved" pa očitno ni nikoli zares zaživela, saj se s komentarji na njej navkljub srečujemo. Seveda pa je res, da sta njihov izbor število in kvaliteta vedno znova velika in težko dojemljiva uganka. Največkrat se namreč ne ve, kaj je zares povzročilo odločitev za takšen ali drugačen komentar. Ko se na TV pojavi, denimo, Jurij Gustinčič, že vnaprej vemo,
da bomo poslušali komentar. Seveda to ni nič slabega, vse prepogosto pa ostaja brez ustreznega odgovora vprašanje, zakaj se s komentarjem na samo določene teme oglaša predvsem osem-desetletni (in v glavnem vselej nadpovprečni) Gustinčič. Kje so mlajši novinarji, nove moči, zakaj so komentatorsko pokrita zgolj ali predvsem področja, ki jih spremlja Gustinčič? Zakaj ni več notranjepolitičnih in gospodarskih komentarjev, zakaj so z odhodom v pokoj utihnili znameniti kulturniški komentarji Jožeta Hudečka?
Zdaj nas različni medijski "strokovnjaki" in "poznavalci" veljavnih vzorcev obveščanja po svetu in zlasti v Evropi na veliko prepričujejo, da so pravzaprav komentarji,
bo vzelo precej časa, da to dodobra preiščemo in obdelamo. Kajti moram reči, da so v našem združenju, kot sem že omenil, ljudje z bogatim znanjem in seveda je dobro, da to znanje, ki ga imajo, spravimo na papir in predstavimo našim občanom in tudi vsem, ki jih zanima naše območje."
Člani foruma so nekako povezani s Cerkvenjakom, drugače pa forum deluje tudi širše, ne deluje samo na območju Cerkvenjaka?
"Sedež našega združenja je sicer v občini Cerkvenjak, ampak se želimo povezati z različnimi združenji, ki imajo podobno tematiko kot mi, npr. Zgodovinsko društvo iz Radgone, pa mogoče še katero. Tako, da naši člani ne prihajajo samo iz naše občine Cerkven-jak. Imamo tudi nekaj članov iz prestolnice - Ljubljane, tako da moram reči, da širimo našo dejavnost in želimo nekako povezati te osrednje Slovenske gorice, da bi mogoče tudi s kakšnim skupnim projektom dodobra oziroma še boljše predstavili to zanimivo, bogato krajino, bogato dediščino, ki je mogoče še vedno premalo predstavljena širši javnosti."
Prej smo vedno govorili o nerazvitosti Slovenskih goric, pa mislim, da je tisto, kar smo nekoč rekli, da je nerazvito, danes prednost. V Slovenskih goricah je kar precej ohranjena krajina in tudi razni običaji.
"Mislim, da se ti stereotipi nekako podirajo. Torej Slovenske gorice nekako dohajajo že tudi razvita območja, to se vidi v marsičem. Seveda pa imamo nekako tudi prednost v tem, da še lahko marsikaj pokažemo našim zanamcem, kar v urbanih okoljih že izginja. In prav to bi želeli še pravi čas predstaviti, kolikor je že ni iztrgal čas oziroma kolikor še ni pozabljene. Načrtov imamo še veliko."
Zmago Šalamun
še zlasti na nacionalnih televizijah, povsem odvečen balast. Kvečjemu naj bi prispevali k pristranskemu informiranju in nekakšnemu manipuliranju z gledalci. Ta "teorija" ima seveda zelo majave noge, še zlasti če jo kdo poskuša prodajati brez najbolj elementarnega vedenja o tem, kaj je in kaj naj bo komentar.
"Komentiranje" je zagotovo lahko neverjetno velika potegavščina in dezinformacija za javnost, če temelji na restriktivnem ali kakorkoli drugače enostranskem obveščanju oziroma če ima "komentator" ambicijo, da bo s "komentarjem" zamenjal in nadoknadil temeljno, izvirno informacijo. Zaradi tega na slovenski nacionalki (pa tudi na nobeni drugi nacionalni televiziji) ni in ne more biti glavni problem, ali naj novinarji pišejo komentarje ali ne, ampak je veliko pomembnejše, pravzaprav odločilno vprašanje, kako je poskrbljeno za osnovno informacijo, ali so ustrezno (in
Prejeli smo • Vztrajni in uporni Slovenci
Smo Slovenci resnično negativni?
V zadnjem času zasledimo prek občil v zvezi z "izbrisanimi" in džamijo o Slovencih negativne prilastke, kot da smo "nestrpni", "nedemokratični", ksenofobični itd. Kaj menim o tem?
Pokazal bom to na preprostih prispodobah. Imamo različni človeški okolji A in B, na obe nekdo naslovi isto pobudo, obe okolji pa se na pobudo različno odzoveta. Okolje A z besedami takoj sprejme pobudo, dejansko pa je ne izvaja, okolje B pa besedno najprej pobudo zavrne, dejansko pa jo čez nekaj časa postopoma (vsaj delno) uresniči. Katero od obeh okolij je ravnalo bolj v skladu s pobudo? Odgovorite si sami.
Ponavadi imamo več med seboj podobnih okolij tipa B, ki pa se med seboj razlikujejo predvsem po dveh lastnostih (obe sta odvisni od: lasnosti okolja, lastnosti članov okolja, njihovih medsebojnih odnosov itd.).
Prva od obeh lastnosti okolja je ta, da spremembe stanja v tem okolju nastajajo počasneje kot v drugih podobnih okoljih. To lastnost okolja imenujemo "vztrajnost". Vztrajnost okolja ni njegova slaba lastnost, saj okolje, ki ima večjo vztrajnost, ne reagira po nepotrebnem na razne kratkotrajne moteče pobude.
Druga od omenjenih lastnosti ponazarja, kako močno se izbrano okolje upira spremembam stanja. To lastnost imenujemo "upornost" in je razen od splošnih lastnosti okolja odvi-
Prejeli smo
Demanti
Kratek komentar na članek v Štajerskem tedniku z dne 30. decembra 2003, str. 3, z naslovom "Županovo podjetje brez uporabnega dovoljenja!'
V tem članku je na koncu omenjeno moje ime, kot da sem član civilne iniciative občine Lenart, ki naj bi bila kriva za vse njegove tegobe, s katerimi se trenutno ubada! Dejstvo je, da so sprejete neke obče norme, pravila, ki naj bi veljala za vse, in ta pravila naj bi tudi omogočala normalno življenje neke skupnosti v nekem okolju in tem normam se strokovno reče zakonodaja in se jih je pač potrebno držati, če nočeš imeti preveč problemov. S temi normami je g. Ivan Vogrin skregan in se jih ne drži, zato
Odgovor na članek
Pritisk Kopača je neargumentiran
Trditev Občine Razkrižje glede "neargumentiranih političnih pritiskov ministra za okolje, prostor in energijo" me preseneča. Ob podpisu
sna tudi od usklajenosti interesov članov okolja, kar je spet odvisno od vrste odnosov, ki vladajo v okolju. Večja upornost je v bolj demokratičnih okoljih, prevelika upornost pa deluje zaviralno na normalno vedenje vsakega okolja. Torej upornost sama po sebi ni nujno slaba lastnost okolja, saj je (naključno - sorazmerno) povezana s stopnjo demokracije v okolju.
In kako vplivata upornost in vztrajnost okolja na uresničevanje pobude v okolju? Če sta možni le dve stanji (vse ali nič), je od upornosti okolja odvisno, katero od obeh stanj bo uresničeno. V splošnem primeru pa upornost vpliva v obratnem sorazmerju na delež uresničene pobude.
Vztrajnost in upornost skupaj pa vplivata v obratnem sorazmerju na hitrost uresničevanja pobude. Slovenci smo kar vztrajni in uporni!
Pripis:
Iz formalne logike vemo, da imamo pri delitvi pojma "odnos okolja do tujcev" celo paleto možnosti, pri čemer sta "ksenofobija" (sovraštvo do tujcev) in "ksenofilija" (ljubezen do tujcev) le dve skrajnosti, vmes pa je cela paleta nians tega odnosa. Tu nimamo samo možnosti vse ali nič. Če tega ne upoštevamo, ravnamo podobno, kot da bi pri delitvi pojma 'temperatura vode" ločili samo ledeno vodo (ki ima temperaturo 0 stopinj Celzija) in vrelo vodo (ki ima temperaturo 100 stopinj Celzija), ne bi pa priznavali, da obstaja tudi voda s temperaturo 40 stopinj Celzija, 60 stopinj Celzija...
A. Žižek
ima probleme, kot so opisani v tem članku! Dejstvo je, če nekaj velja, potem to velja za vse, pa četudi si podjetnik in istočasno še župan! G. Vogrin bi se moral zavedati, da bi moral biti za vzgled vsem občanom, kako se zakonodaja spoštuje, ne pa, da daje vzgled, kako se zakonodaja ne spoštuje!
G. Vogrin sedaj vse po vrsti napada in navaja imena brez dokazov, kar je tudi sicer njegova taktika, da vsakega, ki se z njim ne strinja, degradira! Za mene ve, da pišem razne članke in jih tudi objavljam in da se vedno podpišem s polnim imenom in priimkom, pa me je vseeno omenil kot člana te skupine! Zato ga prosim, naj me v bodoče več ne omenja kot člana civilne iniciative v Lenartu!
Gočova, 08. 01. 2004
Ludvik Matjašič
pogodbe za gradnjo čistilne naprave v Ljutomeru sem izjavil le to, da mora Občina Razkri-žje tudi sama urediti problem svojih odpadnih voda. Ali bo to uredila s svojo čistilno napravo ali s priključitvijo na ljutomersko, mi je čisto vseeno. Res pa je, da po večletnih kritikah Ljutomera sedaj za neurejeno stanje ni moč kriviti nikogar drugega več.
Mag. Janez Kopač
enakopravno) zajeta in pokrita vsa relevantna področja družbenega dogajanja, kako je v razmerah pluralističnega političnega sistema poskrbljeno, da do javnosti sežejo vsa in ne samo nekatera politična mnenja in stališča.
Dobro ali slabo komentiranje oziroma zlorabljanje javnosti se pravzaprav začenja že pri izbiri in poantiranju informacij. Tisti, ki fri-zirajo ali pačijo informacije, jim odvzemajo bistvene argumente, seveda povzročajo večjo škodo in zmedo kot pa kakšen preveč v levo ali v desno usmerjeni komentar. Če je zagotovljeno striktno in popolno obveščanje, brez navijaštva in pristranskosti, si lahko pretežni del osveščene javnosti že sam ustvari ustrezno mnenje o posameznih dogajanjih in stališčih. V takšnih razmerah je lahko novinarski komentar (tudi na nacionalni televiziji) samo še dodaten prispevek za razmišljanje
(in opredeljevanje). Sicer pa ima nacionalna televizija nešteto dodatnih možnosti, da tudi h komentiranju na isto temo pritegne novinarje različnih političnih in nazorskih opredelitev in s tem poskrbi tudi po tej plati za pluralistično paleto pogledov in mnenj. Vsekakor pa ja najslabše, če si poskuša nacionalka utrjevati svojo pozicijo (in se izogibati kakršnimkoli nesporazumom in polemikam) zgolj tako, da se iz posameznih opravil preprosto izključi. Prepoved "komentiranja" na nacionalki je tako zgolj dokaz svojevrstne zmede in povprečništva, ki ničesar ne išče in ničesar ne tvega.
Nacionalna televizija bi morala s svojo posebno pozicijo (ki ji jo med drugim zagotavlja tudi vnaprejšnje financiranje s strani tako rekoč vseh prebivalcev Slovenije) veliko bolj zaznavno in pogumno iskati nove poti in postavljati nove kvalitetne norme v sistemu
političnega in vsakršnega drugega informiranja. Biti bi morala korektiv za vse enostranskosti in polovičarstva, ki smo jim sicer priča na informativnem področju in pri drugih medijih. Zdaj pa je žal tako, da se nekateri drugi hitreje in dosledneje soočajo z izzivi časa. Najmanj, kar bi smeli zahtevati od nacionalke, bi bilo to, da zagotovi zares enakopravno in sistematično pokrivanje dogajanj po vsej Sloveniji (če je potrebno, tudi z bolj domišljenim sodelovanjem z regionalnimi in drugimi TV programi), da skratka radikalne-je opusti svoj "centrizem" (vezan še vedno predvsem na Ljubljano in njeno okolico) in da omogoči bolj naraven in pluralen televizijski pretok vseh (me samo političnih in samo izbranih) slovenskih osebnosti, ki so vredne javne pozornosti.
Jak Koprive
Ptuj • Predstavitev biotehnologije G-ALFA
Vprašljiva alternativna medicina in "bioenergetiki"
Pred koncem leta 2003 je v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju potekala predstavitev biotehnologije G-ALFA. Predaval je Slavko Gorenc, slovenski samostojni raziskovalec, ki je G-ALFA tudi definiral. V treh urah je pregledno podal teorijo biokibernetike in odgovoril na nekaj vpraSanj, povezanih z alternativno medicino in diagnostiko ter zdravljenjem.
Slavko Gorenc, samostojni raziskovalec
če na kratko povzamemo, tiči po Gorenčevih besedah bistvo biotehnologije G-ALFA v tem, da je z merilno metodologijo moč zanesljivo razmejiti in definirati "alfa" zdravilne in "beta" škodljive energetske žarke, ki se nahajajo povsod v naravi, vaseh in mestih in ne le na lokacijah iznajdljivih poslovnežev, ugotoviti izvor vseh bolezni telesa in psihe ter z meritvijo 1128 bio-parametrov pravočasno zaznati spremembe v organizmu živih bitij ter v kombinaciji z diagnostiko in metodami profesionalne uradne medicine vzroke in posledice bolezni tudi odpraviti.
Vprašanje večera se je nanašalo na množično poplavo "naravnih zdravilnih gajev" in samooklicanih zdravilcev, tako imenovanih bioenergetikov, ki v zadnjem času polnijo časopise in televizijske ekrane. Po G-ALFA je možno dokazati, da gre pri tem v večini primerov za veliko prevaro in izkoriščanje bolnikov, marsikje pa celo za potenciranje
in prikrivanje obstoječe bolezni, ki se lahko zanesljivo, kot rečeno, ozdravi izključno po poti profesionalne uradne medicine z upoštevanjem zakonitosti bi-okibernetike. V nasprotju z obstoječo "resnico" o izbranosti le določenih ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi manipulacije bio-energij je pojasnil, da lahko vsak posameznik po ustreznem obdobju šolanja, ko doseže določeno stopnjo usposobljenosti, za osebno uporabo vzpostavi majhen zdravilni biokibernetski poligon na bivalni lokaciji ter osvoji sposobnosti merjenja osnovnih bioparametrov.
Z izgradnjo poligona se na sanirani lokaciji - kjerkoli na zemeljski obli - ustvari bioklima sedmih zdravilnih bioenergij v nasprotju z bioklimo štirih škodljivih bioenergij, ki po Gorencu brez izjeme vlada na vseh znanih "zdravilnih gajih" v Sloveniji. Poudaril je pomembnost zdravilne bioklime v spalnih in delovnih prostorih — preprosto jo lahko
preverite tako, da posteljo razdelite na tri dele in počasi z dlanjo primerjate občutke na posameznih delih; če so enaki, gre praviloma za škodljivo bioklimo. Nadalje je na primerih s Ptujskega pojasnil tudi pomen pravilne gradnje z vidika biokibernetike in predstavil načine, kako sporne objekte sanirati in nezgrajene pravilno zasnovati, pomen oblik predmetov, vozil in infrastrukture, da preprečimo statično in dinamično biokibernetsko transformacijo, ki povzroča razlivanje škodljivih bioenergij v okolico ter s tem vzpostavljanje škodljive bioklime.
Napočil je čas, da se medicina in ustrezne raziskovalne ustanove lotijo raziskave tudi na področju biotehnologije G-ALFA in trditve ter dognanja Slavka Go-renca preverijo in potrdijo ali ovržejo. če se izkaže, da projekt G-ALFA ni zgolj še ena v vrsti prevar, s katerimi se ukvarja alternativna medicina (nekateri "zdravilci" medtem že nosijo bele
uniforme), bi ga bilo potrebno podpreti tudi na nacionalni ravni, saj se po Gorenčevih navedbah zadaj skriva ogromen potencial, kar glede na dosedanje rezultate raziskav in reference ni brezpredmetna trditev. Po metodi G-ALFA je v kletnih prostorih CID-a označen prvi bi-okibernetski poligon odprtega tipa v Sloveniji, ki obiskovalcem vseh starosti brezplačno služi za preizkušanje in uporabo metode G-ALFA. CID tako ob strokovnem in profesionalnem vodstvu poslej nudi tudi v tem pogledu optimalne pogoje za izobraževanje in kreativno druženje mladih vseh interesnih skupin na vseh nivojih, ki bi jih v vsakem primeru bilo potrebno v celoti izkoristiti.
Več o CID-u najdete pod in-ternetnim naslovom:
www.cid.si, več o G-ALFA in kontroli spalnih ter delovnih lokacij pa pod: www. ati-e-import.si.
MT
Ptuj • Veriga druženja in oskrbe
Stanislava je njihovo okno v svet
Posebni socialni program "Veriga oskrbe in druženja" se je v Sloveniji začel eksperimentalno uresničevati septembra 2002 v Škofji Loki in Medvodah, dva meseca kasneje so ga razširili na območje občin Ljubljana, Kranj, Maribor, Lenart in Ptuj.
Program zajema obiskovanje na domu slabše gibljivih in negibljivih uporabnikov, odziv nanj pa je bil velik. Najpogosteje jih izvajalci programa obiskujejo ob sobotah in nedeljah ter praznikih, ko so krize osamljenosti največje. Izvajalci programa jim pomagajo pri vsakodnevnih praktičnih opravilih, se z njimi pogovarjajo, jih vodijo na sprehode, jim berejo in jih spremljajo pri vseh opravilih zunaj doma, zlasti pa še, ko morajo k zdravniku. Posebni socialni program ^"Veriga oskrbe in druženja", gre za brezplačno socialno oskrbo starejših in invalidov, izvaja Združenje invalidov Slovenije - Forum Slovenije s pomočjo izvajalk, os-krbovalk, trenutno jih je v Sloveniji pet, v program pa je trenutno vključenih 89 uporabnikov.
Na Ptuju program izvaja pokojena učiteljica Stanislava Zorec, ki obiskuje 22 invalidov in jim poleg druženja omogoča stik s svetom. Po podatkih Združenja
invalidov Slovenije - Foruma Slovenije, ki ima od nedavnega tudi status invalidske organizacije, so v ta posebni socialni program vključeni invalidi, ki so izpadli iz vseh socialnih in drugih mrež. Do letos jim je pri izvajanju programa delno pomagala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, za leto 2004 pa so jim sredstva celo znižali. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa program samo formalno podpira. Zato si v združenju prizadevajo, da bi za sofinanciranje izvajanja programa pritegnili tudi mestno občino Ptuj, ki so jo zaprosili za prispevek v višini 1,5 milijona tolarjev. "Izredno nehumano bi bilo ukiniti izvajanje tega izjemno kvalitetnega programa," poudarjajo. Na prednovoletnem druženju članov Društva kapniki, med katerimi so tudi uporabniki posebnega socialnega programa "Veriga druženja in oskrbe", ki je bilo 18. decembra v gostilni Pri Tonetu
na Bregu, so oblikovali dopis na Združenje invalidov Slovenije -Forum Slovenije, ki ima en sam namen, da bi se ta program ohranil in še razširil, tudi s pomočjo mestne občine Ptuj, ki ji ga dajejo v vednost. Potreb po tovrstni oskrbi ostarelih in invalidov je tudi na Ptujskem veliko, zato bi nujno potrebovali še več Stanislav Zorec, pravijo. Sredstva potrebujejo za pokrivanje materialnih in drugih stroškov, ki nastajajo pri izvajanaju programa.
O programu ^"Veriga druženja in oskrbe" smo se pogovarjali z nekaterimi koristniki oziroma njihovimi svojci in izvajalko Stanislavo Zorec.
Ponoči
je posebej hudo
Terezija Mlinaric, Nova vas pri Markovcih: "O posebnem socialnem programu "Veriga druženja in oskrbe" lahko rečem samo najboljše. Moža je prizadela delna možganska kap. Škoda
je le, da se ni pričel izvajati že prej. Mož se je vanj vključil leto in pol po odpustu iz bolnišnice, veliko bolje bi bilo, če bi se to lahko zgodilo takoj po odpustu. Ker živiva sama, otroci so zdoma, nama je v veliko oporo. Sama skrbim še za nepokretnega moževega brata."
Marija Mlakar, Ptuj: "Vsakega obiska gospe Stanislave se zelo razveselim. O bolezni - pred leti me je prizadela možganska kap -bolj malo govoriva, bolj o vsem drugem. Pa saj veste, kakšni so ženski pogovori. človek ob družinskih članih potrebuje tudi druge, da ohranja stik z okoljem."
Anton Arbeiter, Ptuj: "Težko je samo gledati televizijo in čitati, zlasti še ob sobotah in nedeljah. Najhuje pa je ponoči, zadnje leto je še posebej hudo, pred enim letim sem namreč izgubil partnerko. V časopisu sem bral o tem programu druženja in oskrbe, večkrat sem poklical in prišla je gospa Stanislava; naključje ali
ne, njen mož je moj bivši sodelavec, zato sem toliko bolj vesel, da v moj dom, kjer živim sam, družbo mi dela le psička, občasno prihajata oba. Vedno si imamo veliko povedati. Veliko mi pomeni, da sem se lahko udeležil srečanja. Brez pomoči se ne morem postaviti na noge."
"Za posebni socialni program "Veriga druženja in oskrbe" sem izvedela iz razpisa v časopisu. K sodelovanju so vabili predvsem mlajše upokojence in tiste, ki se čutijo poklicani, da pomagajo ljudem v stiski, zlasti še bolnikom. Odzvala sem se, morda tudi zato, ker sem nekako že poznala stisko teh ljudi iz lastnih izkušenj. Pred dvema letoma me je k sebi poklicala starejša gospa, prijateljica moje tašče, da me lepo prosi, naj jo obiščem, ker je tako osamljena, da bi ji delala družbo, ker da sem prijazna. K sebi me ni poklicala zato, ker družina ne bi lepo skrbela zanjo, ampak zato, ker si je ob sebi želela človeka, ki ni njen sorodnik in bi ji znal prisluhniti, se pogovoriti z njo o vsakdanjih življenjskih in drugih težavah.
Trenutno na domu obiskujem 22 invalidnih oseb, ki niso vsi težko bolni. Tiste, ki potrebujejo več moje pomoči, so težje bolni ali živijo sami, obiskujem pogosteje kot tiste, ki niso tako bolni in imajo ob sebi družinske člane.
Srečujem se s težkimi usodami, največ pa mi pomeni to, da mi ob vsakem obisku, srečanju, dajo vedeti, da jim vsi trenutki, ki jih preživimo skupaj, veliko pomenijo. Povem lahko, da imam pri tem svojem humanem delu tudi veliko pomoč in oporo moža, ki mi vedno pomaga, ko je potrebno. Zavedam se težkega materialnega položaja Združenja invalidov - Foruma Slovenije, zato je včasih potrebno pomagati tudi v lastni režiji. če se pri takšni pomoči pokaže tudi uspeh, kot pri enem od invalidov, ki sva ga vozila na terapijo, pokretnost se mu je zelo izboljšala, je zadovoljstvo toliko večje. Izboljšalo pa se mu je tudi psihično stanje," je o svojem delu izvajalke v posebnem socialnem programu, povedala Stanislava Zorec.
Ko se je upokojila, je še pogosto imela občutek, da še ni povsem pretrgala s svojim nekdanjim delom, zato se je še nekaj časa ukvarjala z inštrukcijami. "Zdaj sem našla smisel v nečem drugem. Mislim, da naju oba z možem to, da lahko nekomu pomagava, nekako izpolnjuje, bogati," je povedala Stanislava Zorec.
Največja vrednota programa je preprečevanje socialne izključenosti slabše gibljivih in negibljivih invalidov ter izboljšanje kvalite vsakdanjega življenja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
S prednovoletnega srečanja
Terezija Mlinarič
Marija Mlakar
Anton Arbeiter
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Zebec
Foto: MT
Ptuj • Jubilejna predstava v Mestnem gledališču
Ta presneta ljubezen stotič
V četrtek, 15. januarja, ob 9.30 bo v Mestnem gledališču Ptuj že stota ponovitev predstave Ta presneta ljubezen.
To je že četrta predstava gledališča, ki bo doživela svojo stoto ponovitev za Govorom malemu človeku, Marjetki in Ani in kralju. Je igra o ljubezni in spolnosti, namenjena pa je zaljubljenim in nezaljubljenim najstnikom. Njeni pričetki segajo nazaj v gledališko sezono 2000/2001, ko jo je ustvarjalska ekipa zdaj že uveljavljenih mladih umetnikov, režiser Niko Kranjc Kus ter igralci Alenka Tetičkovič, Aljoša Koltak, Mateja Pucko in Gaber Kristijan Trseglav, premierno uprizorila na odru našega gledališča. Kasneje je Gaberja Trseglava zaradi prevelikih obveznosti v drugih gledališčih enako uspešno zamenjal Miha Arh. Tako predstava niti enkrat ni izgubila na svoji
Mateja Pucko, Gaber Trseglav, Aljoša Koltak in Alenka Tetic-kovic
Ptuj • Soroptimist klub za mlade
Stipendija Nini Rogina
V torek, 6. januarja, so članice Soroptimist kluba Ptuj podelile štipendijo mladi glasbenici iz Ptuja, Nini Rogina, ki študira na Akademiji za glasbo in na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Stipendistka je predstavila svojo dosedanjo glasbeno pot in načrte za prihodnost, članice pa so jo spoznale tudi kot odlično izvajalko. Ob tej priložnosti sta ji čestitali Tjaša Mrgole Jukič, predsednica kluba, in Greta Va-upotič, koordinatorka kluba za izobraževanje.
V letu 2004 bo klub veliko pozornosti posvetil izobraževanju, zato bo tako za članstvo kot za javnost pripravil različna predavanja. Že prvo srečanje članic v
: Langerholc
S podelitve štipendije - Nina Rogina v družbi Grete Vaupotic (levo) in Tjaše Mrgole Jukic (desno)
svežini pristopa k tej, še posebej na gledaliških odrih redko obdelani tematiki, in to na svoj preprost, vsem razumljiv način. Se posebej jo vedno znova hvaležno sprejme mlajša publika, kateri pa je tudi v bistvu najbolj namenjena.
V zadnjem mesecu prejšnjega leta so na Loškem odru v Skofji loki gledališčniki nagradili svoje. In tokratno Severjevo nagrado za igralske dosežke v poklicnem gledališču je prejela prav tako lahko rečemo naša igralka Mojca Funkl, drugače stalna članica Mestnega gledališča Ljubljanskega, med drugim tudi za vlogo Carmele v predstavi Mestnega gledališča Ptuj Ay, Carmela!
Rok Vilcnik
letošnjem letu je bilo namenjeno širjenju znanja, saj so v goste povabile Monico Huhner, da je predstavila svojo domovino — Zimbabve. Predavanje je bilo izredno zanimivo, saj je gostja, ki je hkrati Afričanka in Evropejka, trenutno pa Ptujčanka, opisala svoje izjemno bogate medkulturne izkušnje.
Članice kluba delujejo tudi na drugih področjih: podpirajo ustanavljanje varne hiše na Ptuju, pomagajo socialno šibkim in duševno prizadetim osebam, negujejo mednarodno sodelovanje s klubi Soroptimist International in negujejo temeljna načela so-roptimizma: spoštovanje etičnih vrednot na vseh področjih življenja, zavzemanje za človekove pravice in boljši položaj žensk, spodbujanje pripravljenosti za pomoč in razumevanje v družbi ter na mednarodnem nivoju.
NG
Ljutomer • Kadrovska {tipendija za logopeda
Posamezniku več kot 40 tisočakov
V študijskem letu 2002/2003 je občina Ljutomer iz proračuna štipendirala štiri ljudi, ni pa podelila nobene nove štipendije, saj ni nihče zaključil študija in finančna sredstva v proračunu novih podelitev štipendije niso dopuščala, je zapisala v poročilu predsednica občinske komisije za štipendiranje Marica Fijavž.
S strani občine Ljutomer so kadrovske štipendije podeljene za smeri defektologija, socialna pedagogika, razredni pouk in instrumentalist - kitara. Ena šti-pendistka je vpisala absolventski staž, dve sta vpisani v četrti letnik, ena pa v tretjega. Vse prejemnice kadrovskih štipendij občine Ljutomer dosegajo dobre učne rezultate, za kar so nagrajene z dodatkom za uspešnost v razponu od 5 do 15 odstotkov
zajamčene plače. Osnovna štipendija brez dodatka trenutno znaša 41.741,60 SIT, letno pa je potrebno za štipendista z dodatkom 10 odstotkov za uspešnost zagotoviti po sedanjih vrednostih 563.511,60 SIT za vse štiri torej 2.254.046,40 tolarjev
Ljutomerski javni zavodi so morali že podati potrebe po zaposlovanju do leta 2008. Kakšne so ugotovitve? "Ugotavlja se, da bodo v javnih zavodih zaposlova-
li specialne pedagoge, zdravnika specialista splošne medicine, zobozdravnika, diplomirano medicinsko sestro ter profesorje biologije, kemije, gospodinjstva, glasbene vzgoje, likovne vzgoje, zgodovine, geografije, etike in družbe, športne vzgoje, klavirja in violine, dodatno pa bi potrebovali logopeda," je povedala Fi-javževa, ki je dala občinskemu svetu pobudo, da se vsako leto razpiše kadrovska štipendija gle-
de na izkazane potrebe v javnih zavodih. Ker so člani Komisije za štipendiranje ugotovili, da je pereč problem v občini Ljutomer nudenje logopedske pomoči otrokom s težavami pri govoru, so občinskemu svetu občine Ljutomer predlagali, da razpiše kadrovsko štipendijo za ta poklic. Člani sveta so predlog sprejeli, razpis pa bo objavljen v Uradnem glasilu občine Ljutomer.
Miha Šoštarič
Tednikova knjigarnica
Popraznična kuharija
Polovica prvega meseca novega leta se je prevesila, a se vedno je slišati, tako, med prijatelji in znanci, da so bili praznični dnevi prepolnih trebuhov, da je v mladem letu nujno kaj postoriti za telo, da bo boljša posoda duha. In to takoj, na začetku, kajti kmalu pride pust — masten okrog ust.
Pred prazniki so tekli pogovori (in pijača tudi) o tem, kaj vse bo postavljeno na praznične mize. Zdaj se mnogi priduša-jo, kaj vse mora izginiti z jedilnega repertoarja: nič sladic, nič potic, nič mesnega razkošja, če že, potem le pusto belo meso, nič alkohola, nič predjedi, še manj medjedi, pa odpade pre-hranjevanjepo osemnajsti uri... Oooo, pusta miza — naokoli pa sitnoba?! Sploh ne! Zdravo prehranjevanje, ki se spogleduje z očiščevalnim učinkom, je lahko prav mično za oči in okušalne brbončice. Zatorej vam v današnji knjigarnicipredstavljam eno izmed novejših kuharic, kije bila vključena tudi v letošnji knjižni dar Mohorjeve založbe:
Polnovredna kuhinja za sladokusce avtorja Heima Grim-ma.
Kuharica je večjega formata in na nekaj čez dvesto strani ponuja zamisli za odlično kuharijo. Podnaslovljena je z Naravno-vegetarijansko, torej so vsi recepti brezmesni, priporočene pa so biološko neoporečne sestavine. V predgovoru je dr. med. Růdiger Dakler zapisal, da mu je nekoliko neobičajno zapisovati v kuharsko knjigo, saj je sam zagovornik postenja kot oblike prečiščevanja in "zdravega prehranjevanja". Vendar pravi, da je med enim in drugim postnim časom nujna zmerna in pravilna prehrana, kamor gotovo sodijo vegetarijanska jedila. Z zdravnišgega vidika hvali uvodničar enostavnost jedilnikov v "času kravje norosti in svinjske kuge" ter odobrava izbrano, naravno hrano.
Predgovoru sledi uvod s pojasnjevanjem vegetarijanstva. Med pomembnimi osnovami zdravega prehranjevanja avtor navaja izdelke z bioloških kmetij, pravilno sestavo hrane po vsebnosti hranilnih snovi, ravnotežje med bazičnostjo in kislostjo, energijski vidik, klimo in letni čas ter prebavljivost. Med drugim Heimo Grimm pravi, da jagode in paradižniki pozimi preprosto niso skladni z našim jedilnim redom.
Uvodoma so pojasnjene napake, ki vodijo k izgubi življenjskih snovi: izluženje dragocenih snovi v vodi (namakanje in močno pranje odpade), lupljenje oz. strganje koreninaste zelenjave (pravilno je zgolj krtačenje pod tekočo vodo), vpliv svetlobe in kisika (zelenjavo in sadje pripraviti tik pred zaužitjem), predolgotrajno kuhanje (dolgotrajno hranjenje zelenjave na toplem je smrt zelenjave), preveč pečenja ali gra-tiniranja v maščobi, preveč soli.
Pravilno zaužitje hrane je zavestno dejanje, ki ga vodi natančno in dolgotrajno grizenje. Zato: preden stopite po polnovredna živila, pojdite k zobozdravniku.
Polnovredna kuhinja za sladokusce prinaša zanimivo razporeditev idealnega časa za prehranjevanje: med četrto in dvanajsto uro je čas izločanja odvečnih in škodljivih snovi, razstrupljanja in praznjenja. Zjutraj naj bi popili kozarec ali dva čiste energetizirane vode z nekaj limone in nato do poldneva zeliščni čaj in sadje. Čas za uživanje hrane in prebavo je med dvanajsto in dvajseto uro, od dvajsetih do četrte pa je čas presnavljanja.
Knjiga opominja k premišljenji prehrani tudi z rekli, npr.: Živimo od dveh tretjin tega, kar pojemo — od ostale tretjine živi zdravnik. Ali misel faraona Amenophisa IV.: Večina ljudi si izkoplje svoj grob z lastnimi zobmi.
Vsi recepti so napisana pregledno in nazorno ter so opremljeni s privlačnimi fotografijami Ferdinanda Neumůllerja. Recepti so razdeljeni: presna hrana, solate in solatne omake, predjedi in namazi, juhe (hladne, čiste in jušni vložki, zgoščene juhe), jedi iz žitaric, jedi iz testenin, zelenjava, krompir, gobe, stročnice, tofu, seitan, tempeh, lopino, tople sladice in deserti, hladne sladice. Kuharica se končuje z abecednim kazalom receptov in dodatkom z viri energije, koristnimi pripomočki za zdravo kuhinjo in informacijah o izdelkih. Knjigo je prevedel Vinko Ošlak, opremil pa Jurij Kocbek.
Pa dober tek.
Liljana Klemenčič
Slovenska Bistrica • Odprtje kerami~nega centra
Znanje za sodelovanje
Ko je 25. maja 2002 nastalo v galeriji Val Kulturno izobraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja Majolika, se je porodila misel o keramičnem centru, ki bi članom društva in širši javnosti nudil možnosti za učenje ter delo.
V lanskem juliju je Območna obrtna zbornica Slovenska Bistrica pri programu Phare prijavila projekt "Keramični center — znanje za so-
delovanje". V projektu sodelujejo tudi društvo Majolika, občina Slovenska Bistrica in avstrijska šola HTBL — Ortweinschule Graz. Ko-
nec lanskega leta je bil oblikovan program in ideja keramičnega centra se je razširila na Center domačih in umetnostnih obrti. Center se nahaja v Pristavi, ki so jo primerno urednili. Od lanskega marca do avgusta je 15 članov KID keramikov in lončarjev Podravja Majolika obiskovalo 12 izobraževalnih seminarjev in delavnic, ki so potekale v graški Ortweinschule. Maja so iz evropskih sredstev in sredstev, ki jih je za projekt namenila domača ob-
čina, nakupili opremo za CDUO in 18. decembra lani je bilo njegovo slavnostno odprtje ter razpis prvih tečajev.
Odprtje je bilo nadvse zanimivo za vse, ki dela lončarjev in orodja, ki ga pri tem uporabljajo, ne poznajo tako od blizu. Marsikomu se je ob tem porodila želja, da bi tudi sam poskusil oblikovati glino, saj je to material, ki spremlja človeka skozi tisočletja. Vedno več ljudi namreč želi spoznati ta večni material, ki daje neomajne možnosti ustvarjanja in tudi kreativne zapolnitve pro-
stega časa.
Uvodne misli pri odprtju je povedala sekretarka OOZ Slovenska Bistrica in vodja projekta Stanka Kelih ter poudarila, da je bil vseskozi namen projekta ustanovitev prekomejnega izobraževalnega in kulturnega centra za keramiko in lončarstvo v obmejni regiji, kar pa daje tudi številne druge možnosti. Da je novoustanovljen CDUO pomemben projekt ne samo na področju keramike, temveč se bo s tem ohranjala naša bogata kulturna dediščina, razvijale se bodo razne
dopolnile dejavnosti in s tem posledično tudi nove zaposlitve, je omenil tudi župan dr. Ivan Žagar.
Ljubica Zgonec Zorko, idejni vodja Centra domačih in umetnih obrti, je povedala, da so že razpisali osnovne in nadaljevalne seminarje o keramiki in lončarstvu, namenjene vsem, ki želijo pridobiti osnovno ali dodatno znanje o keramiki, lončarstvu ter strokovnjakom, ki potrebujejo novo znanje s področja keramike, lončarstva in stekla, ne glede na stroko in tudi starost.
Vida Topolovec
Foto: GP
Pa brez zamere
Ura evro-resnice
Tudi to je Evropa
Zadnjič sem na televiziji gledal oddajo Evropski magazin. Rdeča nit omenjene oddaje je bila ekologija, natančneje, ravnanje z odpadki. Saj veste, stvari, o katerih je vsak že kaj slišal, a večina o njih ne ve prav dosti - besede, kot so recikliranje, selekcioniranje odpadkov in podobne reči. Ne boste verjeli, ampak v EU imajo tudi te zadeve strogo urejene. Tako smo lahko v oddaji videli zgodbo o Grčiji, zaenkrat najjužnejši članici EU. Kdor je že kdaj bil v Grčiji, ve, da imajo tam doli idilično okolje, ki pa ga tu in tam zasipavajo s smetmi. Cista mestna jedra, čiste plaže, čisti kulturni spomeniki, drugod pa kaj hitro naletiš na divje odlagališče, pa tudi mestne četrti na robovih mest niso take, da bi človek tam lahko s tal jedel. A stvari se spreminjajo. Morda res ne same od sebe, ampak se. Leta 2000 je namreč EU Grčijo zaradi divjega smetišča na Kreti kaznovala z 20.000 kazni. Na dan, da se razumemo. Dokler se na tem področju nekaj ne premakne. In Grčija se je hočeš-nočeš morala angažirati. Ako ne ide milom, ide silom, bi rekli naši bivši bratje.
Ce preskočimo (pa ne zaradi nepomembnosti, ampak zaradi prostorske stiske) prispevek o recikliranju pralnih strojev in podobnih stvari, je v oddaji še posebej v oči padel prispevek o Tuniziji, ki sicer res ni v EU, a nič zato. Minute, ki so sledile, so bile za povprečnega "podalpeža" šokantne. Ce Grke nekako še smatramo za civilizirane, "naše", evropske, "čiste", pa teh napol neciviliziranih Arabcev vsekakor ne! A prispevek je bil, kot rečeno, za podalp-skega povprečneža šokanten. Na teveju smo lahko videli ločeno zbiranje odpadkov, in to vseh, tudi organskih, videli smo lahko vasico (kak kekec bi ji verjetno rekel "zabačena"), v kateri vse, staro in mlado, vestno in sistematično sortira odpadke in jih potem meče v zgolj za to namenjene odpadne posode; videli smo lahko, da sistem pri njih totalno funkcionira, da vse štima, da vsi sodelujejo, na koncu prispevka pa še prizor tedna, če ne celo meseca: staro mamko v plaščku in z ruto na glavi - prav tako mamko torej, kot jih imamo pri nas - kako z vedrom in krpo CISTI SMETI-[CNO KANTO! In to ni bil samo osamljen primer za publiko, pri tem opravilu se namreč izmenjuje celotna vas in to nonstop! Neverjeten pogled, vam povem, neverjeten primer zgledne ekološke zavesti in ravnanja z odpadki. Skoraj utopija.
Sedaj pa premislite tole. Slovenci, ki se proti onim na jugu itak imamo za nekaj več (zakaj, mi nikoli ne bo povsem jasno) - že proti Grkom, kaj šele proti nekim Arabcem - na tem področju popolnoma propademo. Že če pogledate samo Ptuj in tistih par ubogih kant za ločeno zbiranje smeti, ki vsak petek in soboto zaradi s kompleksi in maligani nabite mularije skupaj s svojo vsebino ležijo raztreščene po vsem mestu, če pogledate te kante, ki jih za povrh še neredno praznijo, ter se vprašate, kolikšen odstotek ljudi dejansko sortira odpadke in jih potem meče v te kante, stavim, da ne boste prišli do nekega impresivnega rezultata. Večina ljudi namreč še vedno vse skupaj meče v isti koš (dobesedno) in ji je popolnoma vseeno za vse skupaj. Dokler ne boli, me en drek briga! In dalje, predstavljajte si tole sanjarijo; kakšno kleno slovensko Micko, Lojzko, Francko ali pač kogarkoli že, ki čisti kanto za smeti?!? Znanstvena fantastika.
Ja, Slovenci si o sebi hudo radi mislimo, da smo izredno kultivirani, napredni, ozaveščeni in ne vem kaj vse. In to na vseh področjih. Tako smo zagledani sami vase, da že glava peče. To pa je posledica tega, da nam vse prevečkrat miselni in tudi oni drugi pogled nese zgolj do državne meje, za vse ostalo pa verjamemo politikom in podobni serviserjem javnega mnenja. A če le malo dvignemo glavo in vržemo pogled čezplanke, se nam kaj hitro pokaže drugačna slika. Že Grkom in Tunizijcem, od katerih se čutimo toliko bolj kultivirane, napredne in "čiste", ne sežemo niti do kolen. Še huje, tako slepi in zagledani smo zgolj v to, kar nam ser-virajo oblastniki, da nam dejstvo, da se utegnemo čez nekaj časa zadušiti v lastnem dreku (pardon izrazu), niti na misel ne pride. Sicer pa, dokler ne boli, je vse okej, ne? Glavno, da je "gnar".
Gregor Alič
Ptuj • Literarni večer
Ptuj • Minulo leto v mestnem gledališču
Pikina nagrada za Gregorjevo čudežno zdravilo
Kot nam je dejal direktor ptujskega gledališča Rene Maurin, je bilo leto 2003 zelo aktivno, zgodilo se je dosti sprememb v gledališču z močnim programom.
Rene Maurin
Nova sezona se je začela z otroško predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo Roalda Dahla v režiji Ivane Djilas, ki je dobila nagrado na Pikinem otroškem festivalu kot najboljša predstava.
Pred koncem leta je bila druga premiera — Baltimorski valček Paule Vogel v režiji Tomija Janežiča in v igralski zasedbi Janje Majzelj, Primoža Ekarta in Se-bastijana Cavazze.
Naslednja premiera bo v mesecu marcu, in sicer klasičen dramski tekst avstrijskega avtorja Arthurja Schusterja Rajanje v režiji Reneja Maurina. Sezona pa se bo končala s predstavo Nevillov otok (kultna angleška komedi-
ja) v režiji zagrebškega režiserja Dražena Ferenčine.
Pred koncem sezone bo ponovno SKUP (že tretjič se bodo s komornimi predstavami predstavila slovenska poklicna gledališča). Lanskega srečanja komornih gledališč se je udeležilo vseh deset slovenskih poklicnih gledališč, tudi Tržačani so prišli in tudi letos se na Ptuju nadejajo, da bodo prišli vsi. Ministrstvo je Skupu letos namenilo milijon sredstev več kot lani, kar pa je dvakrat več kot lani. Na srečanju komornih gledališč najboljšo predstavo izbira občinstvo, žirija pa ocenjuje umetniško stroko. Srečanje pa kljub nagradam
ni tekmovalnega značaja.
Ptujsko gledališče pa se ponaša lani tudi s Severjevo nagrado, ki jo je dobila igralka Mojca Funkl za naslovno vlogo v predstavi Ay, Carmela (režiser Zvone Sedlbauer) kot najboljša slovenska igralka leta.
Tudi v letošnjem letu v ptujskem gledališču nameravajo s svojimi predstavami kandidirati na številne festivale, tudi mednarodne.
Režiserji imajo v ptujskem gledališču težko delo pri izbiri igralcev, saj ptujski teater nima rednega igralskega kadra, zato izbor igralcev zahteva pač nekaj časa.
Ptujsko gledališče pa je tudi pred velikim investicijskim izzivom. Vodstvo se je z ustanoviteljem (Mestno občino Ptuj) uspelo dogovoriti, da bi v naslednjem letu prišlo do projektne dokumentacije obnove, prijavili pa so se tudi na natečaj Ministrstva za kulturo pri vzdrževanju kulturne dediščine. Pri obnovi se število sedežev ne bo bistveno spremenilo, spremenila pa se bo kvaliteta sedežev, saj so sedaj nekateri takšni, ki ne omogočajo gledalcu normalnega spremljanja predstave. Po novem naj bi bili vsi sedeži enake kvalitete.
Franc Lačen
Ptuj • Leto 2003 v Knjižnici Ivana Potrča
Za nove knjige kar 45 milijonov
Leto 2003 je bilo po besedah direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Tjaše Mrgole Jukič zelo burno. Država je v tem letu sprejela novo zakonodajo za knjižničarje. V začetku leta se ni vedelo, ali bo financiranje urejeno, med letom so se stvari uredile in za ptujsko knjižnico je bilo leto 2003 zelo uspešno.
Uspelo jim je urediti financiranje zavoda z vsemi občinami na Ptujskem, razen z občino Pod-lehnik. To se je zgodilo prvič v samostojni Sloveniji, da je bilo financirano delovanje knjižnice in omogočen nakup novih knjig.
V	letu 2003 je knjižnici uspelo zbrati skupaj z občinami in Ministrstvom za kulturo 45 milijonov tolarjev, to je največ, kar se je zgodilo v zgodovini ptujske knjižnice. Od tega je Ministrstvo prispevalo 20 milijonov. Knjižnica je tudi za leto 2004 že prijavila projekt za nakup novih knjig, ki naj bi bil po višini sredstev na enaki osnovi kot leto poprej.
Bibliobus
V	letu 2003 je potujoča knjižnica začela poslovati z biblio-busom, ki ga je omogočilo 12 občin, ki jih bibliobus redno obiskuje. Občine Zavrč in Podleh-
Tjasa Mrgole Jukič
Nominiranca Prešernovega sklada v Kolnkišti
Klub ptujskih študentov v soboto, 17. januarja, ob 20. uri vabi na zanimiv literarni večer v Kolnkišto. Gostili bodo kar dva uveljavljena slovenska ustvarjalca.
Pisatelj Aleš Čar in pesnik Aleš Steger bosta predstavljala svoji zadnji knjigi: zbirko kratkih zgodb V okvari in pesniško zbirko Protuberance, za kateri sta nominirana za nagrado Prešernovega sklada.
Čeprav lahko že na prvi pogled vidimo, da gre za dve precej različni pisavi, imata knjigi nedvomno skupno točko: predstavljata vrh ustvarjanja obeh mladih piscev. Kratke zgodbe Aleša Čarja so majhne dovršene mojstrovi-
ne, ki prikazujejo notranjost od pijače, mamil in pomirjeval razklanih osebnosti, ki se iščejo skozi nenavadne spolne prakse. Tematsko povezane zgodbe odlikuje mojstrski slog pisanja, ki bralca ne spusti, dokler ne prebere zadnje.
In če so Čarove zgodbe nabite z erosom in poltenostjo, so Ste-grove pesmi povsem drugačne. Skozi samoto in nenehno iskanje pesnik opisuje svet, dom ...
Oba Aleša, ki sta sodelavca in
prijatelja že iz študentskih dni, nam bosta lahko povedala marsikaj zanimivega o problemih ustvarjanja, o literarni sceni v Sloveniji in širše v Evropi, ki jo spoznavata skozi številne mednarodne kulturne projekte, ki jih vodita. Ker se skozi različno najlažje najde enako in ker je "v vsakem oknu / drugačno nebo", nas čaka zanimiv literarni večer. Vstopnine ni.
Jelka Ciglenečki
nik ter kasneje še Juršinci so se bibliobusu odpovedale. V štiri-mesečnem delovanju bibliobusa je število novih članov naraslo nad osemsto, v knjižnici se nadejajo, da se bo letos podvojilo, običajno pa imajo bibliobusi po 2000 članov. Nasploh se je v knjižnici število članstva povečalo za kar deset odstotkov, v matično knjižnico prihajajo v glavnem Ptujčani, želijo si okoliških bralcev in bibliobus je eden od možnosti, da se knjižnica bralcem približa.
Knjižnico na Ptuju je v letu 2003 obiskalo preko 100.000 obiskovalcev, izposoja pa se približuje 600.000 enotam.
Študijska soba
Konec leta so v knjižnici odprli študijsko sobo s sedemindvajsetimi sedeži, kar je zelo pomembno za vse tiste, ki si želijo v miru študirati. Že sedaj je obisk te sobe zadovoljiv, kar priča o tem, da so v njej dobri pogoji za študij in da je to v knjižnici manjkalo. Prepričani so, da bo ta soba v tem letu še bolj zaživela.
Pridobili so dva nova računalnika Alfa, to sta računalnika, ki povezujeta knjižnico s sistemom v Mariboru — Izum. Pri-
dobili so tudi sodobno opremo za računalniško obdelavo domo-znanstva, ki ga je potrebno pre-fotografirati (ne skenirati, ker se s tem staro gradivo uničuje). Cilj je, da bi se najdragocenejše gradivo prefotografiralo in dalo tudi na internet, da bi ptujska knjižnica tudi v svetu postala prepoznavna. S tem se bo gradivo tudi ohranilo, očuvalo, saj za stara gradiva veljajo posebni ukrepi varovanja, zagotovljena pa bo dostopnost.
Prireditve in publikacije
V letu 2003 je knjižnica organizirala preko 120 prireditev, največji delež od tega gre mladinskemu oddelku, ki ga vodi Li-lijana Klemenčič. Izdali so kar nekaj publikacij. Knjižnica je skupaj z muzejem in arhivom tudi proslavljala 110-letnico delovanja. Izdali so najmanjši razstavni katalog v Sloveniji, publikacijo Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti, skupaj z arhivom. To bo odslej postala vsakoletna praksa. Izdali so tudi bogat koledar z motiviko Žige Herbersteina.
Regionalna knjižnica in ustanovitev
31. junija lani je knjižnica dobila status regionalne knjižnice za Spodnje Podravje. To je pomembno tudi za okolje, ki se bori za status regije. To za knjižnico pomeni tudi določene obveznosti.
Pred koncem leta, 22. decembra, je knjižnica dobila tudi vse potrebne ustanoviteljske akte, v letošnjem letu pa morajo sprejeti vse akte, ki so potrebni.
FL
Ptuj • Pedagoški čopiči
Po 25 letih likovna razstava
Tokrat se s svojimi slikami predstavljajo: Irena Tušek, JožeFol-tin in Bogomir Jurtela. Irena Tušek je likovna pedagoginja na Osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem, Jože Foltin je ravnatelj šole v Markovcih, pred tem je poučeval likovno vzgojo na več osnovnih šolah in v Gimnaziji Ormož (konec meseca bo imel retrospektivno razstavo v Miheličevi galeriji na Ptuju), Bogomir Jurtela pa je upokojeni ravnatelj cirkovške osnovne šole, likovno vzgojo pa je poučeval na Hajdini, v Kidričevem in Cirkovcah.
Kot razstavišče je v ptujskem dijaškem domu tokrat jedilnica, po besedah ravnatelja doma Matjaža Neudauerja pa to ne bo zadnja razstava v dijaškem domu, ampak bodo s to dejavnostjo nadaljevali. Predpetidvajsetimi leti so v Dijaškem domu na Ptuju že prirejali likovne razstave.
Fl
Foto: Arhiv
Borl • Kakšni časi se obetajo gradu
Grad naj zaživi z okoljem
Sedemindvajsetletna ekonomistka Tanja Kovačec iz Ljubljane je na grad Borl prišla na povabilo prijateljice sodelavke, ki je potrebovala pomoč pri vodenju in organizaciji Poletja na gradu Borl leta 2001. V borlski grad se je zaljubila na prvi pogled. Poleg tega da ji je bilo delo izredno zanimivo in da se je zelo veliko naučila, ji je bila to tudi zelo velika življenjska izkušnja in prelomnica v zasebnem življenju.
V Borlu je Tanja Kovačec videla ogromen ekonomski potencial. Skozi programe, skozi ljudi, ki prihajajo, in skozi ljudi, s katerimi je delala (ustanova Gandin fundacija). Za slednje meni, da lahko s skupnimi močmi zelo u~inkovito delajo tudi vnaprej. Tako se je ob skupnem delu rodila ideja začeti zares. Začeti zares v smislu, da uredijo stvari in da se napise poslovni na~rt. Nadebudni študentki ekonomije se je porodila ideja, da v svojo diplomsko nalogo vključi poslovni načrt za obnovo gradu Borl, ki naj bi bil podlaga za celostno revitalizacijo gradu.
Št. tednik: Tanja, uvodoma bi bilo smiselno spregovoriti o projektu obnove gradu kot celoti. Govorim o poslovnem načrtu revitalizacije gradu Borl, ki ga predlaga Ustanova Gandin fundacija.
Tanja K.: ^"V sklopu svoje diplomske naloge sem izdelala poslovni načrt, ki je podlaga za celostno revitalizacijo gradu Borl. To je program, s katerim lahko kandidiramo na različne razpise. Se pravi na ministrstvo za gospodarstvo, kulturo in na institucije, ki podpirajo tovrstne projekte v Sloveniji in tujini. Glede na to, da je bila v vseh teh letih vzpostavljena zelo močna mednarodna mreža prijateljev Borla, se razvoj gradu podpira tudi v tujini. Ker pa zaenkrat še ni bilo nobenega resnega programa v ozadju, nismo imeli tehtne podlage, da bi nam nakazovali določena sredstva."
Št. tednik: Obnovo gradu si torej obdelala z ekonomskega vidika?
Tanja K.: "Sama sem videla, da sem lahko najbolj učinkovita in pomembna pri tem projektu na tak način, da s svojim znanjem, izkušnjami in delom najbolj pripomorem tako, da napišem poslovni načrt revitalizacije. Načrt smo potem predložili na Ministrstvo za kulturo, ki ga je podprlo in ga še naprej podpira. Drugi del pa je programski. Letos smo na primer imeli prvič več programa od Poletnega festivala, ki je na Borlu potekal v preteklih letih. Letos je program potekal od konca maja pa do septembra. V poslovnem načrtu pa je zastavljen tudi celoten turistični razvoj."
Št. tednik: Kolikor razumem, je tvoj predlog revitalizacije razdeljen po različnih področjih. Kultura, turizem
Tanja K.: "Celostna revitalizacija je sestavljena iz petih tipov. Prvi je kulturna revitalizacija, ki zajema vzpostavitev historično—kulturne ponudbe, ki bi zajemala delno obnovo sob, sam kulturni program in muzealno dejavnost v smislu stalne zbirke, ki bi predstavila grad historično, predstaviti želimo tudi povezavo med Borlom in legendo o vitezu Parzivalu, enem izmed vitezov okrogle mize kralja Arturja. Nočemo klasičnega-statičnega muzeja,
ampak čimbolj živega. Zaradi bogate vinske tradicije Haloz bi na primer poskusili postaviti vinarski muzej, kjer bi obiskovalci sedeli na vinskih sodih in poskušali vina. Vinsko tradicijo bi poskusili predstaviti na čimbolj živ način. Muzealnemu delu bi namenili majhen del gradu, saj je pri našem projektu bistvenega pomena kulturna revitalizacija. To pomeni, da se iz žive kulture, ki na gradu živi celo leto, napaja tudi ostala obnova gradu in turistični razvoj. Temelj celostne revitalizacije je kulturna revitalizacija."
Št. tednik: Kaj pa sama stavbna obnova?
Tanja K.: "Iz kulturnega dela izhaja tudi stavbna obnova, se pravi gradbena oziroma arhitekturna revitalizacija. Ta tip obnove zahteva, da se najprej obnovijo deli gradu, ki propadajo. Počasi bi se potem v okviru finančnih zmožnosti uredili prostori za predavanja, seminarje in koncerte. Seveda pa je treba grad v prvi vrsti zaščititi pred propadanjem, in to na pravi način. Ne želimo, da grad dobi sterilno belo fasado, ampak da ohrani svojo grajsko dušo, zaradi katere se ljudje vedno vračajo in jih navdihuje."
Št. tednik: Kultura, arhitektura ... Sledi turizem?
Tanja K.: "Turistična revitalizacija je kompatibilna s kulturno in je lahko potencialni nosilec oživljanja gradu. Pri turistični revitalizaciji smo zajeli vodenje po gradu, vodenje po okolici, pripovedovanje grajske legende, vinoteko, spominkar-no, kjer bi se prodajali izdelki iz okolice in izdelki, ki bi jih naši udeleženci programov izdelovali na gradu. Turistični revitalizaciji pa sledi še podjetniška. Ta je bila doslej najbolj šibka. Gre za formiranje pravnega subjekta, ki bi prevzel celostni razvoj gradu. Znotraj njega se formira podjetniška skupina, ki je stalno prisotna na gradu, pripravlja programe, skrbi za grad in okolico in turistični razvoj objekta. Ta skupina ima tudi nalogo sodelovanja in privabljanja različnih zunanjih partnerjev. To so ljudje, ki prihajajo na grad na programe in ljudje, ki so pripravljeni obnovo gradu tudi sofinancirati."
Št. tednik: Je v načrtu mogoče tudi ureditev spalnih kapacitet in restavracije?
Tanja K.: "Znotraj turistične revitalizacije se predvideva tudi oblikovanje restavracije in hotelskega dela. To pomeni ureditev določenega števila sob s pripadajočo infrastrukturo, kjer bi lahko bivali gostje in udeleženci naših predavanj. Uredili bi tudi restavracijo na dovolj visokem nivoju. Ta bi bila v grajski kleti, hotelski del pa desno od zunanjega dvorišča."
Št. tednik: Kako pa grad in vse projekte povezati z regijo in okoljem, v katerem se grad nahaja?
Tanja K.: "Ta problem rešuje regionalna revitalizacija. To po-
meni, da grad umestimo v dolgoročni razvojni program občine Gorišnica in vseh okoliških občin, ki bi bile pripravljene sodelovati pri našem projektu. To je osnova za oblikovanje podjetniškega grozda, v katerem sodelujejo vsi partnerji, ki želijo sodelovati pri turističnem in regionalnem razvoju občine in regije. Veliko naših gostov že prenočuje v hišicah domačinov. Projekt bi v bodoče še naprej zagotovo razvijali v tej smeri. Obiskovalcem pa bi na gradu ponudili tudi čimveč različnih izdelkov; bodisi hrane, vina, spominkov, ročnih del in podobno. Ponuditi želimo tipične izdelke lokalnega okolja. Tretja pomembna stvar pa so kulturne prireditve. Želimo, da bi društva, ki delujejo v občini, našla na gradu prostor, kjer lahko razvijajo svojo dejavnost, se tam srečevala, predstavljala ... Cilj je, da grad zaživi z okolico. Ne želimo, da bi bil to kraj, kamor bi množično prihajali in odhajali le turisti ali tujci, ki bi tu gostili seminarje. Življenje in razvoj gradu smo zmeraj videli v živi povezavi z lokalnim okoljem."
Št. tednik: Od kod nameravate črpati sredstva za obnovo?
Tanja K.: "Načrt predvideva, da se med 35 in 40 odstotkov sredstev črpa iz tujine, prav toliko tudi iz kulturnega ministrstva, 15 odstotkov sredstev bi prispevali sami - Ustanova Gandin fundacija - iz svoje lastne dejavnosti, pet odstotkov pa naj bi prispevala občina. Na podlagi našega poslovnega načrta je Ministrstvo za kulturo iz kulturnega tolarja zagnalo obnovo grajskega stolpa, sicer pa dogovori tečejo zelo počasi. Če pridemo do dogovora z lokalno skupnostjo in interesenti iz tujine, bo grad Borl deležnen tudi večjih sredstev z ministrstva. Z znanjem in povezavami, ki jih imamo, lahko zagotovo računamo na določen denar iz tujine — gre za financiranje iz različnih fundacij in institucij, ki podpirajo tovrstne projekte."
Št. tednik: In koliko naj bi glede na vaš poslovni načrt znesla celotna investicija?
Tanja K.: "Kot smo načrtovali, bi celotna investicija do leta 2007 znesla okrog 250 milijonov tolarjev."
Št.tednik: Kdo pa je lastnik gradu?
Tanja K.: "Junija 2003 je prišlo do primopredaje gradu med Ministrstvom za kulturo in Občino Gorišnica; tako je glavni oskrbnik kot tudi lastnik gradu Borl ponovno republika Slovenija oziroma Ministrstvo za kulturo. Grad je nacionalni spomenik prve kategorije in po zakonu ne more biti lastnik nihče drug kot republika Slovenija. Trenutno tečejo pogajanja za novega upravitelja. Naša fundacija je za upravitelja kandidirala z zgoraj opisanim programom. Interesentov je več, med njimi tudi občina Gorišnica. S temi interesenti se želimo dogovar-
jati o načinu sodelovanja. Vendar konkretnega odziva s strani Občine Gorišnica ni že skoraj leto dni. Veliko bi lahko naredili v sodelovanju z društvom vinogradnikov. Za začetek bi se lahko odprla manjša vino-teka, počasi bi se začela prodaja in pokušina vin in hrane in podobno. Seveda pod skupno blagovno znamko gradu Borl. Smiselno je začeti poleti, ko je tukaj večji pretok ljudi. Navsezadnje bi se povezali z različnimi vinskimi kletmi. Trenutno že sodelujemo z vinogradništvom Turčan in naši gosti so več kot zadovoljni."
Št. tednik: Kdaj naj bi bil izbran nov upravljalec gradu?
Tanja K.: "Razpis za novega najemnika je v pripravi, vendar si o kakršnihkoli časovnih rokih v tej fazi ne upam govoriti. Veliko je odvisno je od tega, kdaj se bomo različni interesenti dovolj konstruktivno dogovorili o načinu sodelovanja. Na Ministrstvu smo že decembra 2002 predstavili naš program dolgoročnega oživljanja gradu, žal pa iz občine Gorišnica kljub številnim iniciativam nismo dobili nobenega konkretnega predloga v pisni obliki o njihovi funkciji na gradu. Njihov predlog bi priložili našemu projektu. Stvari so se tako zaustavile in stojijo na mrtvi točki. Če iz njihove strani ne bo odziva, potem se bomo primorani odločiti po svoje. Naša ustanova je odprta za dogovore in medsebojno sodelovanje. Takšen je tudi interes države: da vsi sodelujemo, in ne da vsak vleče po svoje."
Št.tednik: Navsezadnje še beseda o tem, kako vaš program sprejema ministrstvo.
Tanja K.: "Ministrstvo naš program podpira in mu je naklonjeno. Predvsem nas vzpodbujajo, da s kakovostjo in širino programa nadaljujemo, saj je to ključnega pomena pri morebitni upravljavski dejavnosti. Gotovo je Borl eden redkih gradov, ki ima pripravljen poslovni načrt in zastavljeno dolgoročno celostno revitalizacijo. To je dobra odskočna deska. Vendar je povezana z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki zahteva veliko mero resnosti vseh interesentov. Glede na to, da je ob predstavitvi našega poslovnega načrta ministrstvo obljubilo, da bo iz kulturnega tolarja obnovilo grajski stolp in besedo dejansko držalo, lahko verjamemo njihovi naklonjenosti celotnemu projektu. Mislim, da imamo zelo dobre možnosti. Grad lahko nudi resnično raznoliko ponudbo. Ta pomeni tudi več življenja, kar pa privablja tudi več ljudi, večji tok ljudi, več denarja v občino. In zakaj potemtakem občina ne bi imela interesa? Ne vem. Ljudje, ki prihajajo na Borl poleti, prinašajo v občino precej denarja. In če bi grad skozi celo leto živel tako kot poleti, bi bilo za katerokoli občino smiselno investirati v njegov razvoj."
M^^ca Zemljarič
Intro
Mesec december je vsako leto poln prireditev, božičnih presenečenj, daril, popustov v trgovinah, čokolad z novimi okusi in se marsičesa, pa tudi dedek Mraz, Miklavž in Božiček nam lepšajo mrzle decembrske dni. Zato smo udeleženci novinarskega krožka - ki se po podaljšanih počitnicah ponovno rojeva, z novimi člani in svežimi idejami — imeli polne roke dela in smo se mrazu navkljub pošteno potili. Kljub vsem prizadevanjem pa smo na žalost morali marsikaj spustiti iz našega natrpanega urnika, tako da vseh prireditev nismo opisovali na dolgo in široko, vsekakor pa vam ponujamo nekaj decembrskih utrinkov v sliki in besedi skozi naše oči.
Naše delo je zabavno, včasih pa tudi zahtevno, saj moramo v veliki meri uporabiti svoje možgančke in krepko premisliti, kaj naj napišemo, saj skozi prakso ugotavljamo, da je pri pisanju člankov potrebno ogromno domišljije, ki je ponavadi novinarjem ne bi smelo in je ne zmanjka, potreben je čut za opazovanje in besede, s katerimi doživeto predstaviti.
Verjetno je bil predvsem za mlade v decembru največja atrakcija koncert Siddharte v športni dvorani Center. Ta popularna slovenska skupina je že septembra dokazala, da zna ustvariti pravi šov in tudi tokrat so neopisljivo navdušili.
Vendar tudi najmlajši v preteklem mesecu niso bili prikrajšani. V Gledališču Ptuj so jim bile ponujene različne predstave, popestrene s prihodom dedka Mraza, ki jih je obdaril z jabolki, prestami, baloni in manjšimi darilci. To je bil le del prireditve Veseli december, ki je potekala v tretjem decembrskem tednu. Po predstavah pa so se pred Mestno hišo zbrali Snežki in teta Zima, ki so kljub mrazu popestrili preostanke večerov.
Ko to pišem, tik pred zaključkom leta, imam občutek, da bo letošnji december prijeten in zabaven, vse dokler nam ga ne bodo kot ponavadi zagrenili mulci s petardami in drugimi pirotehničnimi izdelki. A vseeno še upam, da se bomo potrudili in si ne bomo uničevali prazničnih dni z opečenimi obrazi, "cvetočimi" prsti in številnimi drugimi poškodbami, ki jih povzročijo ti izdelki. Bolje, da se prepustimo prazničnemu vzdušju in uživanju v brezdelju (kateri pač lahko).
Pa uspešno v letu 2004!
Maruš(k)a Samobor Gerl

POLN ZADETEK
Se še spomnite nagradne igre, ki je postala stalnica naših strani? Kar nekaj vas je v preteklosti prejelo knjižne nagrade in ta možnost se vam spet ponuja. Vse, kar morate storiti, je, da odgovorite na zastavljeno vprašanje in ga pošljete na naš naslov Centra interesnih dejavnosti. Sodelujete lahko vsi, ki znate odgovoriti, katera slovenska skupina je sredi decembra navdušila v Športni dvorani Center na Ptuju.
Odgovore sprejemamo do 29. januarja 2004. Knjižna nagrada je novi roman pisateljice in igralke Maje Gal Štro-mar z naslovom Amigdalino srce, ki ga poklanja Založba Litera iz Maribora.
V kratkem romanu Amigdalino srce je v fragmentih predstavljena življenjska zgodba Gale Amande Brollo, njene družine in ljudi, ki preko ljubezenskih razmerij zapletajo
in prepletajo njihova življenja. Avtorica skrbno izbere tiste življenjske dogodke, večinoma zelo intimno-ljubezenske, ki preusmerjajo tok življenja in na ljudeh puščajo globoke emocionalne sledi.
V vodilni pripovedni liniji Gala razrešuje probleme svojega ljubezenskega življenja. V neuspešnem iskanju "moškega, ki je v njej", naleti tudi na povsem čustveno otopele moške, na koncu pa se vrne k nekdanjemu fantu Marcu, ki prav tako neuspešno skuša nadomestiti svojo usodno žensko (Galo) s kopico žensk, ki mu med drugim omogočajo tudi bleščečo kariero, vendar z njimi ne najde ljubezenske sreče.
Jana Skaza
Nismo spregledali
Popusti, popusti ...
Ja, to pa je nekaj. Glavna atrakcija za staro in mlado. Ne samo, da popestrijo dan tako kupcu kot trgovcu, ampak tudi koristijo trgovinam z najrazličnejšim blagom, saj se s popusti znebijo tako novih kot starih zalog in pripomorejo k večjemu dobičku.
FOTO: Natalija Potočnik
FOTO: Natalija Potočnik
Zagotovo je najbolj razvpito sezonsko in zimsko znižanje. Prvo nam lepša poletne dni, ko se julija pojavi v trgovinah, drugo pa zimske dni v januarju. Seveda pa ne smemo pozabiti manjših popustov, kot sta božični in novoletni, ki nas razveseljujeta prav zdaj, pa tudi tistih ne, ko trgovine praznijo svoja skladišča s starimi zalogami.
Ponavadi se znižanja "vrtijo" okoli 30-50%, obstajajo pa tudi večji in manjši popusti, najmanj 10%, za najvišje popuste pa bi lahko rekli, da so 70%, ampak so, na žalost, bolj redkost. Vse je odvisno od zakonov, trgovin in njihovih šefov.
Vsaka razprodaja pa ima tako svoje prednosti kot slabosti. Naj naštejem nekaj pozitivnih in negativnih strani. K plusom bi prištela nizke cene, ki so dostopne veliki večini, tudi to,
da lahko kupimo stvari, ki so bile moderne prejšnje leto in so nam še vedno všeč. Razprodaje so idealne tudi za nakup daril, predvsem v predbožičnem času, ko vse zajame nakupovalna mrzlica in čisto "popenimo", ker nimamo dovolj denarja za poštena darila. Poleg tega pa prinašajo največ veselja prodajalcem, ki si veselo manejo roke, ko gledajo, kako se "prešerni" v blagajni kar kopičijo in jim ni videti ne konca in ne kraja ... vse dokler ne pridejo do konca.
Kakorkoli, za vsak plus se vedno najde minus. Je že res, da se cene oblačil, obutve in živil vidno znižajo, ampak ponavadi le za kakšnih 20-30% in tako pri nakupu manjših stvari privarčujemo le nekaj denarja. Stare stvari, ki jih prodajalci tako veselo razstavljajo, so že zdavnaj "out" in ponavadi niso več tako
Mislice
Odprimo srca ...
December je mesec veselja, obdarovanj, praznovanj in pričakovanj.
Mesta so polna lučk in svetlečih okraskov, vitrine trgovin nas vabijo, da vstopimo v svet dobrot in blišča, police so polno založene in nas mimogrede premamijo, povsod je polno prireditev in koncertov za otroke ter odrasle. Vsi ljudje kipijo od dobre volje in veselja.
V	teh prazničnem času pa premnogokrat pozabimo na tiste, ki nimajo z nikomer deliti tega božično-novoletnega duha, na ljudi, ki so prav v teh prazničnih dneh najbolj osamljeni in žalostni. Mnogi so, ki bi radi užili ta duh pričakovanja, ampak jim to kazi pretanka denarnica in jim preostane le, da te dobrote in okraske gledajo od daleč z žalostnimi očmi ter želijo v srcu, da bi tudi oni lahko svojim otrokom privoščili Miklavževo ali Božičkovo darilo.
V	tem času, ko odpiramo srca prijateljem ter sorodnikom, ko podarjamo lepe želje in darila, odprimo srca še za tiste, ki so sami in si želijo družbe. Ze 5-minutni obisk pri nekom, ki nima prijateljev in sorodnikov (ali poslana čestitka) bo tej osebi polepšal dan in praznike, kajti zavedel se bo, da vseeno ni sam na tem svetu. Ubogemu otroku podarimo čokolado ali kakšno drugo malenkost in ko bomo videli iskro v očeh, bomo šele zares srečni.
Pokličimo starega prijatelja, starejši osebi naredimo npr. adven-čni venček in ji ga podarimo. In spoznali bomo, da malenkosti, ki nas ne bodo stale veliko, bodo drugim polepšale dneve. Le odprto srce ter naša dobra volja sta potrebna in prazniki bodo lepši prav za vse ljudi.
Sabina Hren
dobre kvalitete, kot so bile na začetku. V času nakupovalne mrzlice se pri blagajnah naredijo kolone in ljudje se kar naprej prerivajo, da bi čimprej prišli na vrsto in tako marsikje izbruhne manjši prepir, ponavadi v smislu: "Jaz sem bila v vrsti pred vami!" "Lažete! Jaz sem bila pred vami in ne premaknem se niti za centimeter!" in tako so na koncu vsi slabe volje in zamorjeni. Po drugi strani pa prodajalci niso vedno prijazni in priliznjeno vljudni, saj se zna ob gneči trgovina kaj hitro spremeniti v norišnico, če se vanjo naenkrat nagnete deset ljudi, ki vročično nakupujejo in vsak
zahteva takojšnjo prodajalčevo pozornost.
Kakorkoli že. Popusti so lahko oboje, ugodnost ali neugodnost. Včasih si želimo prijetne nakupe, ko se lahko v miru nagledamo najrazličnejših stvari, ki jih premorejo trgovine, a to lahko hitro dobi ravno nasprotni učinek, saj vsi razmišljamo podobno. Ne vem, zakaj si vsi želimo na naše najdražje narediti dober vtis s kupovanjem dragih in velikih daril, če pa je vsak srečen že takrat, ko mu rečeš, da ga imaš rad ...
Maruš(k)a Samobor Gerl
Skozi naš objektiv
"V dvoje je res lepše, ampak potrebno je z glavo na zabavo!" FOTO: Natalija Potočnik
Kontakti
Novinarski krožek mladih novinarjev deluje pod okriljem Centra interesnih dejavnosti (Osojnikova 9, Ptuj) in mentorstvom Jane Skaza. Veseli bomo vaših predlogov in pobud, obenem pa vas vabimo, da se nam pridružite. Pišete nam lahko na zgornji naslov s pripisom "Mladi mladim", vse dodatne informacije dobite pri Nevenki Gerl.
Stran Mladi za mlade je nastajala v mesecu decembru 2003, zato je nekoliko bolj prednovoletno obarvana, kar pa gotovo ne bo nikogar motilo, četudi je objavljena po praznikih.
Uredništvo
Ljutomer • 40 let gledališke dejavnosti
Priznanja za uspešno delo
Ivan Žnidarič sodi med najbolj znane in priznane odrske igralce ljubiteljske gledali{ke dejavnosti zadnjih {tirih desetletij v Ljutomeru.
Ob vrhunskem igralskem udej-stvovanju se je uveljavljal tudi kot režiser, scenograf ter avtor in oblikovalec gledaliških listov in plakatov Obrabljena fraza, da je bil najboljši igralec med obrtniki in najboljši obrtnik med igralci, vsekakor ostaja v veljavi, saj je Ivan @nidari~ vrsto let opravljal slikopleskarsko obrt. Njegova gledališka pot se je pri~ela leta 1955 v @eleznih Dverih kot osnovno{olcu, najve~ znanja za nadaljnje ustvarjanje pa je pridobil v ~asu služenja vojaškega roka v Kninu (1960-62), kjer se je sre~al z mnogimi akademsko izobraženimi vrstniki iz kulturno umetniškega podro~ja. Ljutomerskemu gledališ~u se je zapisal leta 1963 na povabilo takratnega režiserja Staneta Kralja, ki mu je zaupal zelo pomembno igralsko vlogo Pravda~a v Kreftovi drami Celjski grofje. Sledili so nastopi v predstavah: @enitey Miklova Zala, Vsi moji sinovi, Hlapci, Kralj na Betajnovi, Smrt predsednika
NikoSoštarič
Ivan Žnidarič (desno) v Partljicevi komediji "Deda socialistični mrtvak".
Ivan Žnidarič se 40 let ukvarja z gledališko dejavnostjo.
hišnega sveta ... Kot režiserja in igralca ga zasledimo v predstavah, kot so: Naši trije angeli, Sumljiva oseba, @alujo~i ostali in Herman Celjski. ^"V dvojni vlogi je bilo najtežje, pravi Ivan. Projekt je bilo potrebno spremljati z dveh zornih kotov — kot režiser ga izvajaš na povsem druga-~en na~in kot akter na odru ... In vendar je bilo to najlepše obdobje mojega gledališkega ustvarjanja. Ponosen sem bil na naše dosežke, saj smo ustvarjali dejansko s srcem, kar so znali ceniti in spoštovati tudi gledalci. Danes je povsem druga~e. Mnogi so mnenja, da bodo na odru uspeli v trenutku. Ko se svojo vlogo nau~ijo, so že prepri~ani, da so postali "pravi" igralci. V tej dejavnosti pa to ne gre ~ez no~. Potrebno se je nenehno dokazovati." In Ivan @nidari~ se je vedno znova uveljavljal, kar dokazujejo tudi mnoga prejeta priznanja in
nagrade. Za dosežke je med drugim prejel Severjevo in Miklošičevo nagrado ter Linhartovo plaketo. Ob nedavni 100-letnici gledališke dejavnosti v Ljutomeru je dobil jubilejno priznanje — za 40-letno odrsko nastopanje pri KUD Ivana Kaučiča Ljutomer. Podelil mu ga je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Število njegovih nastopov je okoli 350, v zadnjih nekaj letih ga na ljutomerskem odru ni bilo, tudi zaradi nasprotujočih si stališč pri vodenju gledališke politike. Sprejel je povabilo sosednje občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer se bo kmalu predstavil v vlogi režiserja. Sicer pa 63-letni, še vedno izjemno vitalen Ivan Žnidarič, redno nastopa v skečih na veselih večerih, ki jih ob mnogih priložnostih pripravljajo številne krajevne sredine na območju Prlekije.
Niko Šoštarič
Ptuj • Društvo prijateljev Sv. pisma vabi
Klic srca
Po čem hrepeni vsako srce ne glede na leta, spol, kulturo, narodnost, raso? Kaj nas združuje kljub naši različnosti? Želja, da bi bili sprejeti, da bi bili svobodni, ljubljeni, da bi imeli prijatelje, razumevanje, podporo, pripadnost ...
Društvo prijateljev Svetega pisma se je za akcijo "Klic srca" od-
ločilo, ker želi pomagati svojim someščanom, da bolje spoznajo sebe in svoje potrebe, da prepoznajo klic svojega srca in klic srca ljudi okoli njih in tako polepšajo svoje življenje in življenje svojih bližnjih. "Klic srca" je sklop predavanj, seminarjev, delavnic in pouličnih prireditev, ki se dotikajo različnih področij človekovega življenja, kot npr. odnosi v družini, gibanje in prehrana, narava, delo in stres, zaupanje v Boga, osebno-
stna rast ... Gre torej za področja življenja, ki se tičejo vsakogar, ki jih vsi poskušamo nekako obvladati in smo ponekod bolj, drugod morda manj uspešni.
Prvo v sklopu prireditev "Klic srca" je predavanje z delavnico Sedem odlik uspešnih družin, ki ga bo imela Mila Saftic, dr. med. Predavanje bo v soboto, 17. 1. 2004, ob 18. uri v Mali dvorani Narodnega doma na Ptuju. Vstop je prost.
Nataša Kostanjevec
Markovci • 102 leti Neže Cvetko
@iveti brez skrbi in naprezanja
Najstarejša občanka občine Markovci je Neža Cvetko, ki je 5. januarja letos dopolnila že zavidljivi 102 leti. Ob visokem jubileju sta jo na njenem domu v Markovcih 41 obiskala župan občine Markovci Franc Kekec in direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Koletnik.
Kljub visoki starosti je gos-podi~na Neža še zmeraj zdrava, zgovorna in, kar je najpomembneje, na nogah; še ta dan je bila v spremstvu nečakinje Marjane, s katero živita v skupnem gospo-dnijstvu, že navsezgodaj pri maši v bližnji farni cerkvi Sv Marka.
Obiska iz občine je bila pogumna slavljenka zelo vesela in brž je povedala, da ni bila nikoli poročena, da nima nobenega otroka in ne družine, zato nima v življenju tudi nobenih resnih skrbi. Visoko starost, zdravje in krepost pa pripisuje tudi skromnemu življenju, saj je vedno rada delala, a v ničemer ni nikoli pretiravala.
Da je še zmeraj polna življenjske energije, priča njena pozornost in skrb. Ko smo takole nekaj časa sedeli za mizo v topli kuhinji in izmenjali nekaj čestitk in besed, je brž namignila nečakinji Marjani, češ: "Če smo že pri mizi, nam daj še nekaj piti."
In ko je nečakinja prisluhnila njenim besedam, se Neža ni obotavljala, saj je kmalu zatem, ko smo ji z županom nazdravili, svoj kozerec tudi izpraznila. Potem so njeni spomini prestopili bregove in iz nasmejanega obraza smo izvedeli še marsikaj zanimivega.
Ni skrivala, da rada spi bolj dolgo, včasih tudi do desetih. Sicer pa ima rada svoj red, saj je
Foto: M. Ozmec
102-letna Neža Cvetko je bila obiska župana in direktorice občinske uprave zelo vesela.
potem ves dan pokonci. Malo gre po hiši, veliko sedi, malo za mizo, malo na kavču, poleti pa gre rada tudi ven, za mizo pod brajdami.
Rojena je bila 5. januarja leta 1902 v številni kmečki družini v Markovcih. Kar devet otrok je bilo treba nahraniti, zato so živeli bolj skromno in morda je prav to eden od vzrokov za njeno visoko starost. Čeprav se je v mladosti izučila za šiviljo, so jo pota odpeljala v Zagreb, kjer je bila dolga leta gospodinjska pomočnica, po vojni je nekaj let delala kot šivilja v ptujski Delti, kjer se je kot vodja oddelka leta 1957 tudi upokojila.
Ker pa ni mogla mirovati, je rada popazila na sosedove in druge otroke v vasi, zato se mnogi še danes hvaležno spominjajo prvih naukov tete Neže in jo radi obiščejo.
Slavljenki Neži je nečakinja Marjana ob praniku pripravila veliko torto, dan po njeni 102-letnici so v farni cerkvi sv. Marka za svojo najstarejšo občanko darovali sveto mašo, posebno slavje pa so zanjo pripravile tudi članice aktiva kmečkih žena občine Markovci.
Čestitkam ob visokem življenjskem jubileju se pridružuje tudi redakcija Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Mestni Vrh • 85 let Maksa Voda
Obisk ob jubileju
V nedeljo, 21. decembra, so Maksa Voda iz Mestnega Vrha 95 presenetili pevci društva upokojencev iz Grajene, saj so ga skupaj s predsednikom mestne četrti Grajena Andrejem Reberninškom obiskali in mu zapeli ob njegovem 85. življenjskem jubileju.
Starejšim krajanom z Mestnega Vrha pa tudi mnogim Ptujča-nom je Maks Voda dobro znan, saj je bil kot nekdanji borec vse svoje življenje krajevni aktivist in družbeno politični delavec. Rojen je bil 21. decembra 1918 v viničarski družini na Mestnem Vrhu pri Ptuju.
Med drugo svetovno vojno je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan v Afriko, kjer so ga zajeli ameriški vojaki. Od tam se je leta 1944 s tovariši iz 5.
prekomorske brigade vrnil v domovino in odšel k partizanom ter skupaj s Francem Belšakom in drugimi aktivnisti deloval na območju takratnega ptujskega okraja.
Po vojni je bil nekaj časa predsednik okrajne zveze kmetijskih zadrug, bil je tudi predsednik obdelovalne zadruge, nekaj časa je preživel tudi brez zaposlitve, zato se je toliko raje odzival na vsako udarniško akcijo, ki jih je bilo takrat še veliko. Sicer pa
Foto: M. Ozmec
85-letnega Maksa Voda so ob prazniku prijetno presenetili tudi pevci društva upokojencev iz Grajene.
ga poznajo tudi kot domačega mesarja, saj je opravil prek 300 domačih kolin, dokler mu ni po-nagajala bolezen pa je bil znan tudi kot odličen govornik, saj je imel prek 250 poslovilnih govorov.
Poročil se je daljnega leta 1946, z ženo Veroniko pa se veselita ob dveh hčerah, ki sta si tudi sami ustvarili družinski gnezdi, tako da ju na stara leta osrečujejo še 4 vnuki in kar 8 pravnukov.
V imenu pevcev društva upokojencev Grajena je svojemu nekdanjemu sopevcu Maksu ob visokem jubileju čestital predsednik Albin Kramberger, v imenu mestne četrti Grajena pa se je s šopkom in priložnostnim darilom čestitki pridružil tudi predsednik Andrej Reberninšek. Vsem skupaj pa so se zarosile oči, ko je z njimi zapel tudi sla-vljenec. Maksu Vodi, ki je bil v mladih letih občasno tudi dopisnik takratnega Ptujskega tednika, pa veljajo ob pomembnem življenjskem jubileju tudi naše iskrene čestitke!
M. Ozmec
Iščete svoj stil
Z Vanjo na sprehodu
Vanja Sori je doma v Juršincih. Stara je 17 let in obiskuje Ekonomsko šolo na Ptuju. V prostem ~asu igra badminton. Po kon-~ani srednji šoli želi študij nadaljevati na Visoki policijski in varnostni šoli v Ljubljani. Najbolje se po~uti v obla~ilih enostavnega, a še vedno dovolj elegantnega stila.
Vanja ima zelo suho in ocut-Ijivo kožo, ki ji mora v vseh letnih časih posvetiti posebno skrb in nego. V kozmeti~nem salonu Neda so jo temeljito pou~ili o
negi taksne kože. Po površinskem čiščenju, pilingu in nanosu ustrezne kreme so ji oblikovali še obrvi. Kot v podobnih primerih so tudi njej priporočili obča-
Vanja prej ...
in pozneje
Pevke iz fare sv. Martina so se začele družiti v decembru 1996, k prepevanju in pozneje nastopanju pa jih je vzpodbudil domačin Maks Kampl. Veliko je k temu pripomogla tudi Hajdin-čanka Ljuba Cafuta, zdaj najstarejša v pevski skupini, ki ji je ljudska pesem že od nekdaj veliko pomenila. Pevke so v vseh teh letih nanizale že lepo število nastopov: v domači občini, okoliških krajih, pa celo v slovenskem parlamentu so imele priložnost zapeti pred leti, ko so bile tam na obisku skupaj s članicami Društva žena in deklet občine Hajdina. Tako se začetkov in poznejših let ustvarjanja spominja Marta Sitar, vodja in duša haj-dinskih pevk. Prav pri njej doma na Zg. Hajdini se pevke družijo od vsega začetka, ob petju pa skrbijo tudi za pristne prijateljske vezi.
V sedmih letih se je zasedba v skupini malo zamenjala, nekatere so odšle, prišle so druge, pravi Sitarjeva, ki je poleg L. Cafuta zaslužna tudi za številna izvirna besedila ljudskih pesmi. Nekaj pesmui so konec lanskega leta
sni obisk kozmetičnega salona. V zimskem času je zaradi suhega zraka in mraza potrebno skrbeti za celo telo. Priporočljivo je uporabljati sredstva z visoko vsebnostjo maščob, ki so podobne naravnim maščobam.
V Frizerskem salonu Stanka je za Vanjino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Pred striženjem ji je temeljito opral lase, jih naravno posušil, da je videl, kako padajo. Prvo točko striženja je izbral na sprednjem delu glave, na čelu. Začel je na desni strani in z rahlim padcem čez levo oko ostrigel poni, ki je trenutno zelo v trendu. Drugo točko striženja je začel na zgornjem kronskem delu, kjer je lase skrajšal za dobrih 15 cm, tako da so resasto padli med spodnjo dolžino. Tretja točka striženja je bila še spodnji del,
Hajdina • Promocija kasete ljudskih pevk
S pesmijo v novo leto
Ljuba Cafuta, Karolina Korošec, Rozika Cestnik, Olga Nahber-ger, Marjana Veronek in Marta Sitar sestavljajo skupino ljudskih pevk KPD Stane Petrovi~ Hajdina. Sedemletno druženje in ohranjanje ljudskega pevskega izro~ila so pevke konec lanskega leta okronale z izdajo kasete, promocijo in druženje s pevci pa so pripravile konec minulega tedna v dvorani gasilskega doma na Hajdini.
pevke posnele s tonskim mojstrom Radom Skrjancem in pri založbi Vejica tudi izdale kaseto, na kateri se predstavljajo kot hajdinske frajlice; tak je tudi naslov prve kasete. Ideja, da bi posnele kaseto, se je porodila
Naslovnica kasete hajdinskih frajllc
Foto: S. Brodnjak
Popust Frizerstva Stanka v januarju 2004
ki ga v celoti ni krajšal, ampak samo stanjšal v dolge rese. Van-jina naravna barva las je temnor-java. Na zadnjem in stranskih delih ji je posamezne pramene še posebej poudaril z intenzivno oranžno barvo, da je dobil večji kontrast. Na sprednjem delu, poniju, pa je hotel doseči prelivanje.
Vanja je oblekla modna oblačila iz trgovine s. Oliver Helene Glažar v centru Domino. Oblekla je moden rjavi hlačni žametni komplet, ki mu dodatno draž dajejo navpične bež črte, ki so njeno postavo vizuel-no podaljšale. Pod njim je oblekla bež puli, v teh mrzlih dneh pa bo povrhu oblekla tudi modno bundo s kapuco, prav tako bež barve. Tako oblečena se bo z veseljem podala na popoldanski sprehod. Vanji pri-stojijo enostavni in elegantni kroji, brez nepotrebnih dodatkov v obliki naborkov oziroma volanov. Z njimi bo tudi poudarila svojo lepo postavo.
sredi lanskega leta, ko jih je v Cirkovce na prireditev Polje, kdo bo tebe ljubil povabil Jože Ekart in takrat so za nastop potrebovali tonski posnetek. Naredile so prvega, po nastopu v Cirkovcah pa so se odločile posneti še ostalih 13 in tako je bilo že dovolj materiala za prvo kaseto.
Snemanje v studiu jim bo ostalo v zares lepem spominu, pravijo hajdinske pevke, in če bo še kdaj priložnost, bodo posnele tudi drugo kaseto, a zdaj želijo to prvo čim bolje predstaviti in tudi unovčiti. Pri nastajanju in izdaji kasete so jim veliko pomagali v hajdinskem kulturnem društvu in občini Hajdina, je povedala Sitarjeva, podprli pa so jih tudi številni domačini.
Na promocijo kasete so haj-dinske ljudske pevke povabile mnoge pevske prijatelje, predvsem tiste, s katerimi se veliko družijo na nastopih in srečanjih. Na Hajdini smo tako prisluhnili ubranemu petju moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, ljudskim pevcem s Hajdine, mešanemu pevskemu zboru iz Gerečje vasi, ljudskim pevkam iz Skorbe, Dor-nave in Ptuja, pevkam Druge pomladi iz Kidričevega in Gmaj-naricam iz Hajdoš. Pevkam je ob izdaji kasete čestital hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki je med drugim dejal, da je vesel, da so posnele ubrano ljudsko petje, kar bo ostalo zapisano za nove in nove generacije mladih.
Tatjana Mohorko
Foto: Črtomir Goznik
Vanja v oblačilih iz trgovine s. Oliver Helene Glažar v centru Domino
Vizažistka Nina [kerlak iz Frizerskega studia Diva je make up pričela s podlago iz tekočega pudra. Oči je očrtala s svetlo-temno kombinacijo črtala in na veki nanesla senčila v rjavih tonih. Trepalnice je poudarila z maskaro, na ustnice je nanesla rdečilo in glos.
Vanja bo v Športnem studiu Olimpic vadila v hišnem programu Olimpic s poudarkom na oblikovanju postave in zmanjšanju telesne teže. V izbranem programu, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, bo brezplačno vadila mesec dni.
MG
Zahvala prijateljem Veselega decembra
Od 14. do 19. decembra 2003 je na Ptuju potekala doslej najveàja prireditev za otroke v na{em mestu, sestavljena iz 36 dogodkov, ki so se pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj odvijali v gledali{ču, dvoranah mestnih in primestnih četrtih in na Mestnem trgu.
Nosilec zamisli in dogajanj je bilo Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj, kije k sodelovanju pritegnilo vrsto soorganizatorjev in izvajalcev: Center interesnih dejavnosti, Mestno gledali{če Ptuj, Vrtec Ptuj, Lokalno turistično organizacijo Ptuj, O[ Breg, O[ Dr. Ljudevita Pivka, O[ Ljudski vrt, O[ Mladika, O[ Olge Meglič, Gimnazijo Ptuj, Ekonomsko {olo Ptuj, Poklicno in tehni{ko elek-tro {olo Ptuj, Poklicno in tehniško strojno {olo Ptuj, Poklicno in tehniško kmetijsko {olo Ptuj, Glasbeno {olo Karola Pahorja Ptuj in Plesni center Mambo.
Prireditve so imele za skupni imenovalec spodbujanje medsebojnega razumevanja in sodelovanja, pa tudi solidarnost in pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Društvo prijateljev mladine Ptuj se želi kot nosilec Veselega decembra na Ptuju iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam ob koncu leta 2003 pomagali razveseliti na{e otroke.
Na tem mestu se želimo posebej zahvaliti podjetjem in organizacijam, ki so podprli prireditev v gledališču. To so bili: Samobor & Ilec d.n.o., Belvi City sport, Elektro Senčar d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Soroptimist klub Ptuj, Lekarne Ptuj, IVD Projektiva d.o.o., Bank Austria, Ilirika turizem d.o.o., Nova Ljubljanska banka d.d., Območna obrtna zbornica Ptuj in Cisto mesto d.d.
Prireditve za otroke na Mestnem trgu so podprli: Komunala Ptuj d.d., Albin Promotion d.o.o., Cafe & pub Evropa in Caffe bar Florijan.
Samo dobra volja in trdo delo članov društva in prostovoljcev nista dovolj za to, da uspe enotedenska prireditev za več kot5000 obiskovalcev. Brez vaše podpore in razumevanja naša prizadevanja ne bi obrodila sadov. Vsem prijateljem otrok še enkrat najlepša hvala!
sami;
Bolonjska omaka, gatova jad, cana za kg Mesarija «nnj,Britof I
pri Klanju

aza pizzo zzai!imbainiEla,190g Ela, Kamnik


i>akačzapizzo,3Zc Fackdmann, Kamni
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 14. 1. do 25. 1. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dimajska 107,1000 Ljubljana.
Brez dvoma
'najboljši sosed
Učiteljica je pri pouku likovne vzgoje naročila učencem, naj nari{ejo, kaj bi v bodočnosti želeli postati. Otroci so narisali policiste, gasilce, astronavte ... Le mala Matejka ni narisala ničesar in oddala prazen list. "Zakaj pa ti nisi ničesar narisala?'jo je presenečeno vpra{a-la učiteljica.
"V bodočnosti bi se želelaporo-čiti, pa ne vem, kako se to na-ri{e!"
***
Otroci četrtega razreda so bili v {oli v naravi. Na morju, seveda. Vsi so čofotali po vodi, le Jože je sedel osamljen na obali in gledal v vodo. "Pojdi v vodof mu je rekla učiteljica.
"Ne, nisem več žejen.!' je rekel Jože.
***
Učiteljica vpra{a Mihca: "Mihec, povej mi, koliko je ena in ena?'
"Ali je znan {e kak{en podatek?' se zanima Mihec.
***
Janezek mora za domačo nalogo napisati nekaj o svoji družini.
'Mami, kako sem pri{el na svet?'
"Štorklja te je prinesla. " "Pa ti?'
"Tudi mene je prinesla {tor-klja."
'Pa staro mamo?' "Tudi!"
Janezek začne nalogo s stavkom: 'Pri nas v družini že tri generacije niso imele spolnih odnosov. "
***
Medvedek: 'Mami, a sem jaz
medvedek?'
Mati: '^'Ja, seveda si."
Medvedek: 'Mami, a sem jaz
res medvedek?'
Mati: "Ja, seveda si."
Medvedek: 'Mami, a sem jaz
čist zares medvedek?'
Mati: 'Ja, seveda si, zakaj pa
ne bi bil?'
Medvedek: 'Zato, ker me zebe kakor psa!!!'
***
Zajec sedi pri skali in si brusi nohte. Mimo pride lisica in ga vpra{a, kaj dela. Zajec reče, da si brusi nohte, da bo lahko medveda preluknjal. Mimo pride {e volk in vpra{a zajca, kaj dela. Zajec reče, da si brusi nohte, da bo lahko medveda naluknjal. Kmalu pride to medvedu na u{esa. Pride mimo in vpra{a zajca, kaj dela. "Nohte si brusim pa tu in tam kak{no neumno bleknem."
Mladi dopisniki
Novo leto
Novo leto 2004 je pred vrati, začenjamo voščilnice pisati. Pišemo prijateljem za božič in novo leto,
nikoli ne pozabimo na strica in teto. Tudi ne pozabimo na babico in dedka,
zato pišemo od ponedeljka do petka,
ali pa še dalje, če se nam le da. Novo leto - najlepši čas, ko pride dedek Mraz.
Barbara Rižnar, 3- b, OŠ Juršinci
Praznični dnevi
Božič je ta čas, ko je vsa družina zbrana ob mizi. Takrat se vsi veselimo, da bomo krasili božično drevo. Komaj sem čakala na ta dan. Ko sem ta dan dočakala, sem bila zeslo vesela. Ko sem se zbudila na božično jutro me je pod božičnim drevesom čakalo darilce, ki ga ne bom pozabila. Še bolj pa sem bila vesela novega leta. Takrat so me čakala še večja darila. šampanjec je bil zelo dober.
Neža Katarina Mlakar, 3- a OŠ Hajdina
Božični in novoletni prazniki
V sredo po kulturnem dnevu v šoli in obisku Dedka Mraza sva z mamico okrasili novoletno jelko. Komaj sem čakala, da me bo ponoči obiskal Božiček.
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem pod novoletno jelko videla darilo. Darila sem bila zelo vesela. Med prazniki sem se veliko igrala s sestrično in bratrancem. Obiskala me je tudi priajteljica Metka, ki je prišla na obisk skupaj z atijem in mamico.
Komaj sem pričakala novo leto. Ob polnoči smo si ogledali ognjemet. Ognjemet je bil zelo lep. Ta dan mi je bil zelo lep. V soboto smo se odpeljali v Vuzenico k bratrancu Žigu. Ko smo se peljali domov, sem gledala, kako je bilo Pohorje zasneženo. Na ptujskem gradu sem videla lutkovno igrico Vse naj se v dobro spremeni! Grofica Bršljan-ka nam je prebrala pravljico Cude-žno ogledalo. Na koncu smo imeli pogostitev.
Prazniki so mi hitro minili.
Ivana Krznar, 2- c, OŠ Ljudski vrt
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 20. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov v 1. številki Štajerskega tednika je:
Valentina Ambrožic, Rimska pl. 5, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
Novoletna jelka
Letos imamo novoletno jelko v pisanih barvah. Z bratom Dušanom sva jo postavila v dnevni sobi. Ko gremo za božič k polnočnici, mi Božiček nekaj pod jelko nastavi. Z bratom Dušanom dobiva različna darila. Božička se zelo, zelo veselim.
Alenka Kump, 3- b, OŠ Juršinci
Novo leto
Kmalu leto bo minilo, novo k nam bo prihitelo, zraven potovalko imelo, v njej pa dvanajst bratov bo. Prvemu ime je Januar, drugemu pa Februar, tretji pa je Marec, četrti je April.
Peti narodil se je z imenom Maj, šesti pa kot Junij, sedmemu ime je Julij, osmemu Avgust, devetemu ime je September, desetemu pa Oktober, enajsti je November, dvanajsti pa December.
Zdaj pri nas je brat December, snežinke na tla nam trosi, mi pa lahko se smučamo.
Alenka Meznaric, 5- b, OŠ Juršinci
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAKAJÍTAiíIJA
vetříío zAVšAktep!
LOTLJAITA; ETC. HALA A NOVO MESTO: BTO WOTO MBËTO NOVA QOEIGA: DEIJ>IMOVA 12
PORSCHE
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Katerih?
Zanimivosti
Snažilka zadela 13 milijonov evrov
London (STA/dpa) - Mary Jones, 62-letna snažilka iz Walesa, ki je na lotu zadela okoli 13 milijonov evrov, bo po poročanju časnika Daily Mirror {e naprej čistila stanovanja in v kinu prodajala sladoled. "Rada sem na nogah, zato ne mislim že sedaj prenehati z delom," je dejala mati {tirih otrok in babica. Z denarjem, ki si ga je priigrala, namerava Jonesova skupaj s 77-letnim možem Robertom potovati, morda v Ameriko ali Avstralijo. Snažilka, ki živi blizu mesta Bala, namreč ni {e nikoli potovala, tako da nima niti potnega lista. Kot prvo bo sicer Jo-nesova nekaj denarja razdelila med družinske člane, sebi pa bo kupila velik avto.
Mačke v Ermitažu v službi umetnosti
Sankt Peterburg (STA/AFP) - V znamenitem muzejskem kompleksu Ermitaž v Sankt Peterburgu živi "elitna enota mačk', ki ji je zaupana pomembna naloga - obramba te ustanove pred podganami. Cele generacije mačk že dvesto let varujejo muzej pred temi nepovabljenimi gosti. Trenutno jih je kakih petdeset in neprestano stražijo po kleteh Ermitaža na obrežju Neve. O prisotnosti mačk pričajo tudi kovinske posodice za hrano in za-pu{čene kartonske {katle, v katerih "varuhi Ermitaža"preživijo mrzle ruske zime. Poleti se "mačja enota" preseli na dvori{če in v okoli{ki park, kjer uživa v ugodju sončnih žarkov. Ne razlikujejo se od ostalih mačk, razen morda po imenih, kot je na primer Van Dyke.
Dvojčka v šolo pošiljala izmenično
Hongkong (STA/dpa) - Star{a dvojčkov na zahodu Kitajske sta iz varčevalnih ukrepov pred oblastmi hlinila, da imata le enega otroka. Star{a sta dvojčka v {olo po{iljala izmenično -en dan enega, naslednji dan drugega. Uvedla sta celo pravilo -enega od sinov sta v {olo po{iljala ob parnih dnevih, drugega ob neparnih, pišejo kitajski časniki. Učitelji v osnovni {oli v mestnem območju Chongqing so bili {est mesecev prepričani, da gre samo za enega fanta, dokler niso odkrili prevare.
Toaletni papir znova v straniščih tokijske podzemne železnice
Tokio (STA/AFP) - Po 30-letnem premoru bodo strani{ča na tokijski podzemni železnici znova opremljena s toaletnim papirjem, sta sporočila glavna tokijska prevoznika Teito in Toei, ki sta poudarila, da si prizadevata za izbolj{anje "udobja potnikov" podzemne železnice. Čeprav je Japonska znana po svoji obsedenosti s higieno, je večina javnih strani{č v deželi vzhajajočega sonca brez mila in toaletnega papirja. Uprava Teita je obljubila, da bo do 1. aprila s toaletnim papirjem opremila vseh 220javnih strani{č na 68 postajah osmih prog, ki povezujejo predmestje Tokia s sredisčem mesta. Toei pa je napovedal, da bo enako storil na svojih 15 glavnih postajah, papir pa bo "recikliran iz vozovnic". Toaletni papir je iz javnih strani{č v japonski prestolnici izginil leta 1974, v času prve naftne krize. Sicer pa se s tokijsko podzemno železnico vsak dan pelje več milijonov ljudi.
Zaradi zasvojenosti s televizijo bo tožil kabelsko družbo
Washington (STA/dpa) - Timothy Dumouchel iz ameriške zvezne države Wisconsin želi tožiti ponudnika kabelske televizije, ker je postal zasvojen z gledanjem televizije. Po pisanju dnevnika The Reporter Američan trdi, da je kabelska TV kriva, ker se je njegova žena zredila za dvajset kilogramov, otroci pa postali "leni kanalski deskarji". Kot je {e dodal Dumouchel, se je v zameno pripravljen zadovoljiti s 5000 dolarjev od{kodnine ali tremi računalniki in brezplačnim internetom do konca življenja. Dejal je tudi, da je sku{al sicer pred {tirimi leti odpovedati storitve kabelske družbe, vendar je zveza ostala nedotaknjena.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Maks Feguš
laslov:
Podlehnik 5 D, 8286 Podlehnik
ime in pkiimek
Emil Škrinijar
naslov:
Gorišnica 66, Gorišnica
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Haioška planinska pot že 20 let - 5. nad.
Bližje soncu tudi doma
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Sin Marjan doda, da sta se na dan otvoritve poti pred dvajsetimi leti pri njih oglasila zakonca iz Maribora. Ker sta kot prva prehodila celotno pot od Borla do Dona~ke gore, sta pri njih tudi preno~i-la. Zanimivo, da sta bila edina planinca, ki sta do danes prespala pri Koledniko-vih. Sicer pa so se na Dravinjskem Vrhu sre~ali tudi s pohodniki iz Nizozemske, [vice, Hrva{ke in drugih evropskih držav Ob vpra{anju, kaj je planincem, ki hodijo po Halo{ki planinski poti najbolj v{eč, gospa Ivanka pravi: "Lepote narave in halo{ko vino" in se ob tem nasmeje. "Planinci si radi pred hi{o razgrnejo malico, ob tem pa nazdravijo s pristno halo{ko kapljico, ki jo skriva naša stara klet". Kolednikova hi{a je bila nekoč last župnije in izhaja najverjetneje iz 19. stoletja. Natančneje povedano, bila je zidanica videmskih župnikov in temu primerna je tudi njena lega.
Sonce, ki se nagiba že k poznemu popoldnevu, nas opozarja, da moramo naprej proti Podlehniku. [e prej pa prisrčen pozdrav Kolednikovim in že nas pot vodi med vinogradi Majskega Vrha, kjer uspeva najboljši traminec daleč naokoli. Medtem ko se spuščamo v Pod-lehnik, na nasprotnem hribu ugledamo našo naslednjo točko, nekdanje gostišče na Gorci. [e prej pa jo mahnemo
do Motela Podlehnik, kjer je možno prenočiti. Motel, ki ga sedaj upravlja zasebnik, se nahaja ob magistralni cesti Maribor—Gruškovje in ima na voljo nekaj ležišč v dvoposteljnih sobah. V recepciji motela si lahko planinci odtisnejo žig šeste kontrolne točke, saj je gostišče na Gorci že nekaj let zaprto. V letu 1997 se je pridružila še kontrolna točka evropske pešpoti E7 SLO, ki poteka pretežen del vzporedno s Haloško planinsko potjo. Oznaka evropske pešpoti se od planinske razlikuje v rumeni barvi, za razliko od planinske markacije, ki uporablja belo.
Od motela se podamo mimo lovskega doma do bližnjega gostišča Pri ribniku. Tudi tukaj imajo lepo urejena prenočišča. Lastnik g. Skledar pa planincem ponudi različne pijače in prigrizek. Pred nami je ponovno vzpon po strmih, ampak kratkih haloških gričih. Vendar je naš trud poplačan vsakič, ko se povz-pnemo na vrh slemena, od koder smo nagrajeni z obširnim razgledom. In prav takšen se nam odpre izpred nekdanjega gostišča na Gorci. Žal ta "biser" sredi Haloz še vedno sameva. Upamo, da bo sedanji lastnik g. Žerak, podžupan občine Podlehnik in podjetnik, v bližnji prihodnosti ponovno oživil nekdaj zelo priljubljeno gostinsko—turistično točko.
Z Gorce se naša pot vije med terasami, na katerih se v soncu bleščijo zla-
Siovenska Bistrica
Cez noč brez vodniške službe
Po več kot desetletju izvajanja programov javnih del so morali v Zavodu za kulturo v Slovenski Bistrici skoraj čez noč odpustiti vse zaposlene, ki so jih zaposlovali s pomočjo teh programov, saj so novico, da država v letu 2004 ne bo sofinancirala programov gradu, prejeli tik pred novim letom.
Tako so od 1. januarja javnemu zavodu Grad iz Slov. Bistrice ukinili prav vse programe, ki so jih izvajali preko javnih del. Odpustiti so morali šestnajst zaposlenih. V preteklosti so imeli s temi programi zaposlenih tudi do 25 ljudi hkrati, prijavljenih pa so imeli pet programov, ki so jih vse uspe{no izvajali.
Zavod za kulturo, ki ima sedež v slo-venjebistri{kem gradu, je nastal iz programov javnih del; leta 1992 so bili v gradu zaposleni prvi vodniki, zavod pa so ustanovili kasneje, leta 1996. Od vseh začetkov so razvoj in nove programe organizirali z zaposlovanjem preko javnih del, saj je bilo (in bo) v kulturi in za kulturo zmeraj premalo denarja. Takratni in dana{nji ravnatelj zavoda Stanislav Gradi{nik, je na tak{en način ugled slovenjebistri{kega gradu dvignil na zavidljivo raven. Ob njegovem prihodu v grad je objekt počasi, a zanesljivo propadal. Problemi so bili podobni kot danes z graščino na Zgornji Polska-vi; v prostorih gradu so živele družine, ki jih je bilo potrebno izseliti. S svojo vizijo in čutom za kulturno dediščino, poslovno žilico in morda z nekaj pohorske trme je grad s pomočjo sodelavcev ne le obnovil, temveč praznim sobanam vdahnil življenje. V popolnoma prazne in izropane prostore je postavil do danes dvanajst stalnih zbirk. Kako je grad grofov Attems zanimiv, pove podatek, da si ga je v lanskem letu ogledalo nad 10.000 turistov
"Danes, ko ugotavljam, da so prav vsi programi padli, še nimam vizije, kako organizirati delo s šestimi ali sedmimi ljudmi, prej smo jih za nemoteno delo potrebovali štiriindvajset. Takoj smo ostali brez podpore pri prireditvah, sprejemih obiskovalcev in nenazadnje ogledih gradu," je povedal ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stanislav Gradišnik. V dobrem desetletju se je skozi grad "sprehodilo" nad 150 zaposlenih preko javnih del. Namesto dvajsetih vodnikov, imajo z začetkom letošnjega leta redno zaposlena le dva, toliko zmorejo finančno podpreti sami in občina Slovenska Bistrica.
Poleg tega, da so v gradu imeli vse dni v tednu od 7. do 19. ure organizirano vodniško službo, so upravljali še z muzejskim kompleksom na Osanka-rici, izvajali obsežen program obnove kulturnih spomenikov (do deset zaposlenih na leto), dokumentirali in re-stavrirali kulturne spomenike - vaško dediščino, ki propada, in zbirali razstavno gradivo — ob koncu lanskega leta so izdali publikacijo in odprli razstavo Minerali v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica.
Od januarja dalje bodo termini ogledov omejeni. Vrata gradu ob vseh letnih časih bodo zaprta ob ponedeljkih, od torka do petka so odprta od 9. do 17. ure, ob sobotah bodo od 11. do 15. in ob nedeljah od 14. do 16. ure.
Nataša Pogorevc
torumene grozdne jagode. Pogled proti zahodu nam vse bolj razkriva postopno prehajanje iz vinorodnih v gozdnate Haloze. To klasifikacijo je izdelal znan slovenski geograf in prvi rektor mariborske univerze prof. dr. Vladimir Bra~i~ po rodu iz Cirkulan. Po omenjeni klasifikaciji delimo Haloze na vinorodne, kamor pri{tevamo vzhodni del, ki se zaklju~uje na obmo~ju Gorce in gozdnate na zahodu. @e samo ime pove, da prevladujejo na obmo~ju vinorodnih Haloz vinogradi, ki se v zahodnem delu vse bolj umikajo gozdovom. Med opazovanjem omenjenih sprememb v pokrajini nas pot pripelje do vini~arskega muzeja. Tradicionalno halo{ko hi{ico na vrhu hrib~ka so iztrgali neusmiljenemu zobu ~asa in pozabi. [e posebej notranjost nas popelje v ~ase, ko je halo{ki ~lovek živel skromno, a sre~no družinsko življenje. Kratek postanek pri bližnjih sosedih in že usmerimo korak ~ez Dežno v Dole-no. Ko stopamo po dolini, nas žubore~e spremlja potok Pekla~a. Sedaj miren in pohleven poto~ek se ob jesenskem deževju kaj hitro spremeni v dero~i hudo-
Gospa Kolednikova
urnik, ki nosi s seboj strah in trepet. Pod mogo~nimi kro{njami halo{kih bukev se naša pot vzpne na Jan{ki Vrh, kjer nas ponovno pozdravijo vzorno urejeni vinogradi. Še kratek vzpon in že uživamo v hladni senci pred hišo Anice Rodošek, kjer hranijo sedmi kontrolni žig.
Gospa Rodošek se še dobro spominja za~etkov Haloške planinske poti, saj je bila na otvoritvi pri gradu Borl. "V vseh dvajsetih letih so prihajali po poti prijazni ljudje. Beseda je dala besedo in vedno smo se imeli lepo. V~asih tudi kakšno zapojemo, saj pesem združuje ljudi, ne glede od kod prihajajo. Naj-
ve~krat je prihajal tod mimo Simon Petrovi~ iz Ptuja, prva planinca, ki sta prehodila celotno pot, pa sta bila zakonca Mervi~ iz Maribora. "Ob vprašanju, kaj se obiskovalcem Janškega Vrha najbolj vtisne v spomin, se gospa Anica nasmeje: "Gorice in haloško vino. Pred tremi leti so šli tod mimo planinci iz Avstrije. Bilo jih je za cel avtobus. Ker se nismo najboljše razumeli, so mi pokazali, da bi radi nekaj spili. Ob njihovem odhodu je bil sod kar precej bolj prazen, a bili so veseli in zadovoljni." Pri Rodoškovih hranijo tudi klju~e obnovljene cerkve, ki si jo velja ogledati. Lep pa je tudi razgled dale~ naokoli.
Na Janškem Vrhu se od HPP odcepi evropska pešpot E7, saj obiš~e znamenito Marijino cerkev na Ptujski Gori. Naša pot pa se ~ez Lipno spusti v Naraplje. Mimo nekdanje osnovne šole, ki kaže na nizek delež mladega prebivalstva na obmo~ju Haloz v zadnjih desetletjih, se pri~nemo vzpenjati na Jelovice. Ko postaja greben, po katerem stopamo, vse položnejši, nas na vrhu hriba pozdravi cerkev sv. Bolfenka - zavetnika gozdarjev - saj smo zašli že globoko na obmo~je gozdnatih Haloz. Z vrha, kjer stoji lepo obnovljena cerkev, se nam odpre veli~a-sten pogled vse do avstrijskih vršacev na severu in Medvednice nad Zagrebom na jugu.
Nadaljevanje prihodnjič
Uroš Vidovič
Ptuj • Tudi letos Kulturna arena
Furmanstvo - del kulturne
■ ■■ v v ■
dediščine
Kulturna arena v organizaciji območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj in Zveze kulturnih društev Ptuj je leto 2004 začela s predstavijo knjige Milana Trobiča Furmani.
Furmanstvo je zaznamovalo tudi naše kraje. Prvi za~etki segajo v 15. stoletje, zaklju~i pa se nepreklicno z izgradnjo železnice. Eden od razlogov, da se je Milan Trobi~ lotil tega edinstvenega dela pri nas, je bil tudi ta, da ve~ino svojega življenja živi v krajih ob "slavni cesarski cesti" Dunaj-Trst. Najprej se je z izro~i-lom furmanstva sre~al v Planini pri Rakeku in kasneje v Logatcu, kjer je knjiga tudi izšla v založbi tamkajšnje ob~ine, v sodelovanju z O1 JSKD Logatec in Turi-sti~nim društvom.
Furmanstvo je bilo donosen posel, ne samo za furmane same, ampak tudi za kme~ko prebivalstvo, ki je živelo ob cestah. @e takrat so pobirali tudi cestnino in mitnino, pristojbine na mostovih za nevprežne živali, tovor in potnike. Furmani so vozili z voli ali konji. Vozovi so bili leseni, v za~etku manjši, s širjenjem furmanstva so tudi vozovi postajali ve~ji, okovani z železom. Veljali so
Ivan Trobič iz Logatca je 6. januarja v Stari steklarski delavnici predstavil svojo knjigo Furmani s podnaslovom Po cesarskih cestah skozi postojnska vrata.
tudi posebni predpisi o širini koles furmanskih vozov, na~inih zaviranja ali o dovoljeni teži blaga. Furman, ki je pregloboko pogledal v kozarec ali zaspal na furi, je bil, ~e so ga žandarji dobili, kaznovan, ~e se ni uspel, kot pri~ajo sodni viri, izgovoriti, da ni spal, le tako zelo globoko je bil zamišljen.
S francosko zasedbo naših krajev pa so furmani za~eli uporabljati parizarje, velike vozove z železnimi osmi, ki so lahko naložili tudi 5-tonski tovor. Od Trojan do Trsta je vožnja s težkim vozom, ki so ga vlekli štirje konji, ob lepem vremenu trajala nekaj ve~ kot 50 ur. Furmani pa so znali ob postankih v gostilnah zakartati voz, blago na njem in konje. To pa ni bila edina nevarnost, bali naj bi se tudi ženske in godcev.
Knjiga je posebnost tudi v tem, da avtor vanjo vklju~uje veliko pri~evanj o tej naši kulturni dediš~ini, ki jih je zbral na terenu z ve~letnim raziskovalnim delom. Veliko ljudi, ki so mu pripovedovali o furmanstvu in življenju v tistih ~asih, ni ve~ med živimi in kot je dejal avtor, podatki, zbrani na tak na~in in kasneje soo~eni z zgodovinskimi dejstvi, so praviloma vedno verodostojni.
Prof. dr. Janez Bogataj je v spremni besedi med drugim tudi zapisal: "Fur-manstvo je zaokrožen in tudi zaklju~en kulturni pojav, ki ima svoje za~etke, razvoj in konec. Vendar se v nekem smislu njegova kontinuiteta nadaljuje v oblikah sodobnega tovornjakarskega "fur-manstva". Prav zato je pomen Trobi~eve knjige toliko ve~ji in pomembnejši. Ne vidim ga le v odstiranju in pojasnjevanju pojavov tradicionalnega furmanstva v preteklosti, ampak tudi v zavedanju vse te dediš~ine pri nosilcih sodobnih transportnih pojavov, ki so le ~len v razvojni verigi."
@al je bil obisk tokratnega ve~era Kulturne arene zelo skromen, ~eprav se organizatorji lahko pohvalijo, da je v letu 2003 obiskalo prireditve Kulturne are-
ne, vseh je bilo 9, v Stari steklarski delavnici, Narodnem domu, na dvoriš~u O'Rožarne, 1340 obiskovalcev
Nataša Petrovič
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport, izleti, odličen programi
16.,23.iy2D/POL 12.590
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
16., 23.1 y2D/P0L od 13.990
LENDAVA, Sončkov klub
3* Lipa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod...
16.,23.iy2D/POL 14.990
RIM, POMPEJI, NEAPEU
avtobus; Rim, Pompeji, Vezuv, Rrence; odlično slovensko vodenje
14.274D/POL 39.900 AŽURNA O. IN PROVANSA
avtobus; Cannes, \^llauris. Niča, Aix en Provence, Monaco...
i9.2y4D/POL 42.900
GRAN CANARIA
3* Maspalomas Lago, polet z avstrijskih letališč
^b.2J^om 59.190
EGIPT, Hurgada
4* Aladdin, ali inclusive, polet z avstrijskih letališč
i8.iy7D/Ai 94.790
KRIŽARJENJE PO NILU
potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
23.1.. 13., 20.2780 149.900
SONČEK
I^J,Slomikova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915
TUl potovalni center
Kaj se izplača

Vprašanje #1:
Rada bi vas vprašala, na kakšen način se mi najbolj izplača varčevati. Pravkar sem nastopila službo, vendar imam pogodbo samo za eno leto (obstaja možnost, da čez leto dni ostanem brez nje). Po izračunu bi na mesec lahko prihranila od 30.000 do 60.000 SIT, morda celo več. Na kakšen način bi lahko najbolje naložila ta denar?
Odgovor: Odvisno od vaše strategije. Če se hočete čim prej znebiti 90% življenjskih problemov, ki so povezani z denarjem, potem vam svetujem, da:
1.	Najprej nekaj časa investirate v svojo finančno izobrazbo. Kupite si knjigo: Bogati očka, Revni očka - Roberta Kiyosakija in ugotovite, na kateri finančni stopnji se nahajate in kam želite priti?! udeležite se kakšnega finančnega predavanja, posvetujte se s kakšnim profesionalnim premoženjskim svetovalcem in podobno.
2.	Naredite spisek vaših kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, za katere potrebujete denar. Ciljem določite časovni rok.
3.	Zamenjajte besedo varčevanje z besedo INVESTIRANJE.
4.	Odločite se, koliko nadzora želite imeti nad vašo finančno prihodnostjo. Če želite nadzor prepustiti drugim (tvegano), potem lahko začnete svoje prihranke "pakirati" v finančne produkte za množice (življenjska klasična zavarovanja, življenjska naložbena zavarovanja, vzajemne sklade itd.), veliko moliti in upati na najboljše. Če pa želite sami krmariti svojo finančno barko (najmanj tvegano, a za začetek zahteva veliko poguma in vztrajnosti), potem se odločite za dolgoročno finančno izobraževanje, začnite razvijati podjetniške spretnosti (prodajanje, komuniciranje, vodenje ljudi, učinkovito upravljanje lastnega časa), nabirati znanje in izkušnje z vlaganjem v poslovne sisteme in nepremičnine, začnite posnemati bogate in ignorirajte mnenja in nasvete ljudi, ki niso finančno pismeni (95% vseh ljudi).
5.	Obkrožite se z ekipo profesionalnih vlagateljev, kajti vlaganje je ekipni šport.
6.	In naredite to še danes.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
Numerolog svetuje
Šifra: Družina
Rojeni ste 6. v mesecu. To je lepa in močna energija, ki predstavlja ženskost, ljubezen, privlačnost, predvsem pa romantiko. To ste ljudje, rojeni mnogokrat tudi s fizično lepoto (vlada Vam Venera) in magnetično privlačnostjo, ki se izkazuje skozi poklone in darila nasprotnega spola. Torej v zibelko so Vam bili položeni smisel za romantiko, denar, taktičnost, pa tudi trmo. To je sama po sebi dobra energija, le sebičnosti in trme se je potrebno izogibati.
Datum rojstva je temelj življenja in njemu mora biti vse prilagojeno (ime, priimek in skupno stevilo le-tega), če želi biti človek v harmoniji s seboj in z ostalim svetom. Energije imena in priimka morajo biti enake ali podobne, torej skladne z rojstnim datumom. Če ni tako, potem se v človeku ustvarja zmeda, ki se pojavlja v obliki nepravilnih presoj položaja in napačnih odločitvah.
Vase ime (17) je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil človek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti.
Zato pa je Vaš priimek (24) ena izmed najlepših energij nu-merologije, ki obljublja in prinaša človeku praktično vse, kar
potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo. Predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost. Izžareva magnetizem in privlačnost do nasprotnega spola. To je sploh energija privlačnosti, umetnosti, ljubezni in predvsem romantike.
Skupno število imena in priimka (59) pa je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah.
Iz Vaše numerološke analize je razvidno, da imate zelo lepo energijo ljubezni že v rojstnem dnevu in energijo delavnosti ter akcije v imenu, ki je sicer z rojstnim dnevom je skladna, vendar pa to ni tista vibracija, ki bi prinašala toplino in zadovoljstvo. Lepa energija, ki je precej podobna vibraciji datuma rojstva je tudi v priimku, kar pa se ne bi dalo reči za skupno število imena in priimka, ki pa je nestabilna vibracija. Če se pojavljajo v življenju ponavljajoče se težave - gredo v veliki meri prav na račun imena. Največ ljudi, ki me prosi za numerološko analizo, nosi prav to energijo imena, ki jo imate tudi Vi — 17. Ena izmed najboljših kombinacij v Vašem primeru je nedvomno 9 + 33 = 42.
Šifra: 52
Rojeni ste 6. v mesecu in tudi za Vas velja, da ste si kot duša izbrali zelo lep datum rojstva in verjetno tudi telo, ki izžareva privlačnost, ljubezen in romantiko.
Duševno zdravje
V boj proti stresu
Kakšen je univerzalni recept, ki hi nas vodil vse življenje, ne da bi nas obvladal stres? Malo naj bi ga sicer bilo, vend^'r ne preveč, da bi kljub temu ohranili zdrav duh v zdravem telesu.
Ce hočemo doseči kriterije duševnega zdravja in zdrave osebnosti, moramo biti umsko zreli (znati moramo samostojno in kritično misliti in ne sprejemati pasivno že "izdelanih" resnic), prav tako moramo biti socialno zreli (znati moramo torej vzpostavljati pristne odnose s soljudmi, živeti v skupini in se zavzemati tudi za skupne cilje), tudi čustvena zrelost je pomembna (znati moramo dajati in sprejemati čustva, ne smemo jih zatirati, pa tudi ne smemo se prepuščati nekontroliranim čustvenim izbruhom), moralna zrelost pomeni, da imamo izdelan celovit sistem moralnih vrednot, idealov in življenjskih ciljev, ob tem pa moramo biti tudi osebnostno zreli (znati moramo vzpostaviti primeren odnos do samega sebe, da znamo pravilno presoditi svoje krepke in šibke točke in da ustvarjalno realiziramo svoje zmožnosti, da samostojno odločamo in prevzamemo odgovornost za posledice svojih odločitev), zreli moramo biti tudi v spolnem in družinskem življenju (pri izbiri življenjskega partnerja nas ne sme voditi le telesna privlačnost, temveč v prvi vrsti sorodnost značajev in interesov ter skladnost čustev, znati moramo žrtvovati nekaj za srečno sožitje v dvoje in čutiti moramo primerno odgovornost do otrok). Biti moramo tudi zreli v poklicnem, ekonomskem in družbenem življenju (primerno svojim zmožnostim in interesom se moramo odločiti za poklic in si najti v njem svoje mesto, težiti moramo za ekonomsko neodvisnostjo ter pravilno znati razpolagati z denarjem ter seveda delovati tudi v splošno dobro v raznih društvih in organizacijah).
In če smo še zreli v oblikovanju načina življenja tako, da živimo zdravo in notranje bogato (da ustrezno menjavamo delo in počitek, da imamo razne konjičke, kulturne interese, splošne delovne navade, da si privoščimo dovolj gibanja in rekreacije, zdravo prehrano ipd.), smo dosegli svoj cilj - zdrav duh v zdravem telesu.
Ce smo taki in če tako živimo, potem se nikoli ne bomo "zrušili" zaradi stresov - malo pozitivnih pa mora biti, da ostanemo dejavni do konca življenja.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Vaš datum rojstva pomeni, da ste oseba, ki ji v življenju veliko pomeni prav romantika in zato je za osebe, ki so rojene 6., 15. in 24. v mesecu zelo pomembno, da se v življenju najde pravi partner. Pomembno pa je tudi to, da oseba, ki nosi te energije v sebi, ne postane preveč samovšečna in sebična. To se pa lahko zgodi takrat, ko ima občutek, da dobiva stvari, za katere se morda ne rabi preveč truditi. Ker so to izjemno privlačne osebe, marsikaj tudi dobijo ali dobivajo od pripadnikov nasprotnega spola.
Tudi ime (24) je precej podobna energija in je v lepi povezavi z Vašim datumom rojstva in je ena izmed najlepših energij nu-merologije, ki obljublja in prinaša človeku praktično vse, kar potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo. Predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost. Izžareva magnetizem in privlačnost do nasprotnega spola. To je sploh energija privlačnosti, umetnosti, ljubezni in predvsem romantike. To je energija, ki prinaša mnoge dobrine od strani drugih. Izogibati pa se je potrebno prevzetnosti, sebičnosti, samovšečnosti in pretirane trme. Pomembno za to energijo pa je tudi to, da se najde pravi partner v življenju.
Prejeli smo
O "odpisanih in džamiji" v ogledalu predstoječih volitev
Kot osnovnošolec se spominjam nekih volitev okrog leta 1950. Bila je turobna zimska nedelja, ko smo si za kosilo privoščili kislo zelje in prekajena svinjska rebra. Med očenašem pa nas preseneti močan trk na kuhinjska vrata in za hip smo zagledali "volilnega kurirja". "Pridete ali ne - obveščeni ste", so bile njegove edine besede.
Nenadni obisk nas je pri mizi spravil v spontan smeh, saj smo še kako vedeli, da se z volitvami ni bilo šaliti. Ihta za zakasnelimi volivci je namreč bila v tem, da še volišče v naši vasi ni do dvanajste ure doseglo 100% udeležbe, kot je to doseglo v sosednji vasi.
V enoumju se je torej na volitvah štela le hitrost in 100% udeležba, danes pa ti "vrlini" ne štejeta nič. Zanimivi so le glasovi "svojih volivcev", pa če je večina teh še tako pičla. Sicer pa tudi danes udeležba svoje pove, pa če to radi ali neradi slišimo!
Zdaj pa k naslovu! Do novih volitev je še manj kot leto dni in med volivci je zaznati vedno več nemirenga duha oziroma napetost. Kot kaže, se volilne bližine še najbolj zavedajo na levici, ki nam vlada že enajst let. Bralci, ta napetost je nastala zaradi prefi-njenega iskanja "svojih novih volivcev", kar dejansko kaže, da je v vladajoči obciji, ki nove volivce išče, začela usihati samozavest. Dilema je namreč v tem, čemu vladajoča kontinuiteta ravno sedaj v predvolilnem času hoče zaključiti (v svojo korist) že dve naši stari "veliki temi", in sicer; od-boritev muslimanskega centra in vpis "odpisanih" v volilni imenik. Muslimanska zadeva se namreč v Sloveniji že vleče okrog 35 let, zadeva okrog odpisanih pa tudi že skoraj deset let. Če obe temi, ki se seveda nanašata na ljudi, "pre-
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE IN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
^ tel.: 02 771 07 68 ^
Energija, ki pa je v Vašem priimku (31), je precej drugačna, saj je to vibracija, ki prinaša osamljenost in se tudi imenuje število osamljenega volka. Mnogokrat je to vibracija velike duhovne moči, ki pa često ostane samo na osnovi idej brez prave realizacije. To je tudi energija delavnosti, vztrajnosti, glasbe, originalnosti pa tudi ekscentričnosti in nenadnih sprememb v življenju, tako da človek težko najde pravo in stabilno pot. To je tudi energija praktičnega duha. Res pa je, da ljudje s to energijo mnogokrat niso najbolj razumljeni v svoji okolici, upirajo se utečenim normam in živijo v svojem svetu, ki pa je ravno tako lahko poln ljubezni in topline do doma in družine.To je tudi energija, ki ni skladna z Vašim rojstnim dnevom in Vam ne prinaša tistega, kar bi si želeli.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vibracija v skupnem številu imena in priimka (55) je sama po sebi sicer dobra, vendar ni Vaša — ni harmonična z datumom rojstva.
Če se pojavljajo težave, gredo le-te na račun priimka, kajti tako rojstni datum kot ime sta v lepem sozvočju. V lepo harmonijo intelekta (tj. datuma rojstva) in duše (tj. Vašega imena in priimka) bi Vas pripeljala energija števila 36 v priimku. Torej 24 + 36 = 60.
Dan Sovina
tvorimo" v potencialne glasove volivcev, je prvih okrog 40.000, drugih, za podaljšanje kontinuitete še bolj zanesljivih volivcev, pa okrog 18.000 ali celo še enkrat več. Iz vsega navedenega se nam sedaj samemu sebi ponuja misel; "da ni pomembno, kdo in kaj si, samo da si (boš) naš volivec", pa čeravno so se nekateri od teh "potencialnih volivcev" v vojni za samostojno Slovenijo pokazali v zelo sovražni luči. Pa četudi se ta "pobožna želja" vladajoče konti-nute - "povečanja volilnega imenika skozi rešitev človeških pravice" še pred temi volitvami povsem ne bo uresničila (referendum), je ta njihova podpora priseljencem iz juga že zanje zanesljiv namig, komu velja še nadalje ostati zanesljiv volivec.
Po vsem tem zavzemanju in ihti za "rešitev človeških pravic" še pred bodočimi volitvami gre seveda pripisati strahu vladajoče kontinuitete, da pri novih volitvah zlahka ne bo pometla z zoprno opozicijo. Ta strah pa seveda ima tudi svoj zakaj, ki ga je seveda iskati v slabostih njihove enajstletne vladavine. In kot se sedaj kaže, se je kontinuitetna oblast
Krvodajalci
15. december - Anica Ratek, Hum pri Ormožu 70; Jože Muzek, Muretin-ci 57; Slavko Kirbiš, Apače 45; Marica Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Franc Horvat, Kungota 25; Stanislav Šeliga, Sto-govci 47; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Miran Gajser, Stogovci 43; Stojan Vin-kler, Zg. Pristava 20/a; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Alojz Zorec, Minoritski trg 4, Ptuj; Peter Petek, Starošince 5; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Franc Sa-kelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Miran Tušak, Gorišnica 106; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj.
18. december - Marta Hanžič, Obrež 125/a; Liljana Ternon, Šardinje 24; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 40; Ivan Gavez, Obrež 125/a; Vlado Gregorec, Podgorci 41 ; Janez Goričan, Placar 11/a; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Aleš Golavšek, Muretinci 46; Janez Muhič, Bukovci 63;
teh slabosti tudi začela zavedati. Tej oblasti je namreč tudi pripisati razsipništvo in korupcijo, ki je že začela preraščati v arogan-co. V svojem že enajstletnem obd-boju vladanja je namreč pridelala za približno 100 milijard SIT posredne in neposredne škode, da enormne zadolžitve države niti ne omenim. Argument temu so že Slovencem znane cvetke - letalo, RK, LB, SIB, Triglav in operacijske mize itd., ki so seveda v vzročni zvezi z vsem številom revežev v Sloveniji in za katere moramo namenjati vse večje vsote državnega oziroma našega denarja.
Drugače misleči Slovenci, pa tudi tisti, ki predolgo vladanje te oblasti podpirate, ne pustimo si biti več slepi! Kot vidite in čutite, se je "med vrsticami" že začela borba za nove vpise "zanesljivih" volivcev v naš volilni imenik. Prilika za spremembo oblasti pa nam bo (je) ponujena vsem, volilna (ne)udeležba kot odraz ljudskega (ne)zadovoljstva pa ne bo štela, kot je štela v enoumju, pa čeravno še je po teh časih prav v naši kontinutetni oblasti precej nostalgije!
Rajko Topolovec, Ptuj
Robert Rižnar, Gajevci 46; Bojan Ornik, Grajena 58/a; Anton Žuran, Gradišča 143; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Franc Zajc, Sela 34; Janez Šel, Jurovci 20/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Milan Kelc, Gruškovec 101/a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Peter Markovi}, Kajuhova 1, Ptuj; Danica Ambrož, Mala vas 4; Dušan Samec, Juršovci 31; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Janko Ze-lenik, Nova vas pri Markovcih; Maks Plohl, Zagrebška c. 102, Ptuj; Drago Furek, Draženci 87/a; Branko Dreven-šek, Mihovce 48; Vojko Šohar, Mladinska 6, Kidričevo; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Janko Zamuda, Tibolci 55; Robert Ponedelak, Pristava 12; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Vili Pepelnik, Župačja vas 10; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Martin Potočnik, Kovača vas 35; Matjaž Pišotek, Le-skovec 25; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor; Andrej Kac, Prepolje 77; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj.
Info
Glasbene novice!
Z novim letom se je spremenil termin nase glasbene lestvice Popularnih 10 Radia Ptuj, ki jo lahko sedaj v celoti poslušate vsako sredo med 19.05 in 20.00 uro. Največje hite pa vam zavrtimo tudi vsako soboto v oddaji Sobotni bum okrog 21.30. Vabljeni k poslušanju in v svet popularne glasbe.
Britanski glasbenik ELTONJOHN se je zapisal v glasbeno zgodovino s skladbo Candle In The Wind. Leta 1997jo je ponovno zapel v čast princesi Diani in mala plošča je dosegla neverjetno naklado, saj so jo prodali v več kot 34 milijonih izvodov. Pevec zelo rad sklada glasbo za filme in tako je njegova največja filmska uspešnica Can You Feel The Love Tonight povezana z risanim filmom The Lion King. Sedaj je vrhunski izvajalec v skladbi THE HEART OF EVERY GIRL (****) zavil glasbeno v 60. leta, saj izvaja zahtevno kombinacijo popa, rocka in smooth jazza. Skladba je posneta za komedijo Mona Lisa Smile, v kateri igra glavno vlogo Julia Roberts!
KID ROCK je pravi srečnež, saj je spremljevalec prsate igralke Pamele Anderson. Rocker po duši je lani presenetil, ko je skupaj z Sheryl Crow zapel in zaigral brilijantno rock pesem Picture. Pevec je dobil pravi občutek v baladnem svetu in tako sedaj izvaja klasično pesem FEEL LIKE MAKIN LOVE (***), ki so jo v originalu izvajali Bad Company.
Rapid Eye Movement je popolno ime ameriških rock herojev REM, ki so lansko leto zaokrožili z uspešnico Bad Day in kompi-lacijsko zgoščenko In Time — The Best Of REM 1988—2003. Dodatek k tej kompilaciji je groba, izzivalna in agresivna pesem ANIMAL (***), v kateri je ponovno v ospredju prodoren vokal pevca Michaela Stipea!
Francoska studijska elektro mojstra DAFT PUNK sta dobila največ privržencev s hitom Around The World. Njuna glasba je znana vsem DJ-em sveta in ti trenutno nabijajo valujočo elektro pop umetnino SOMETHING ABOUT US (***).
Film Bad Boys 2 je lansko sezono zaslužil zajeten kupček zelencev in soundtrack oziroma filmski album je kraljeval tudi tri tedne na vrhu ameriške lestvice Hot 200 albumov. Film je imel toraj izredno glasbeno podporo, saj so se v No 1. hitu Shake Ya Tailfeather združili Nelly, P.Diddy & Murphy Lee. V kontinentalnem delu Evrope pa z majhno zamudo prihaja še en hit s so-undtracka Bad Boys 2 z naslovom SHOW ME THE SOUL (***). Glavna akterja sta P.DIDDY in LENNY KRAVITZ, ki jima s svojimi rap pasažami in produkcijo pomaga priznani Neptunes.
Ameriška rap in r&b pevka KELIS je vstopila v glasbeni svet pred nekaj leti s komadom Caught Out There. Cokoladica je lani ujela svojo privatno srečo, saj se je poročila s priznanim raper-jem Nasom. Prav tako je naredila zanimiv korak naprej tudi v glasbi, saj "raztura" v moderni groovy r&b godbi v komadu MILKSHAKE (****).
RUBEN STUDDARD je lanski ameriški pop idol, kije zablestel s tradicionalno soul priredbo pesmi FLYING WITHOUT WINGS. Ta 150-kilogramski gospod je zadnje tri mesece lanskega leta preživel v studiu, kjer je posnel dobro veliko ploščo z naslovom Soulful. Glasbeno izobražen pevec vztraja pri spevni r&b glasbi v komadu SORRY2004 (***), pod katero se je kot producent podpisal sam Clive Davis.
Eno izmed pop odkritij leta 2003 je mlada pevka STACIE OR-RICO, ki je dvakrat zavila na lestvice s hitoma Stuck in There's Gotta Be More To Life. Prikupna mladenka sledi modernemu pop toku v sladki, a nikakor ne osladni baladi I PROMISE (***) z zahtevnim življenjskim besedilom. Ne obljubljajte preveč!
David Breznik
DHtJT UP - Black Eyea-Pëp 'b. te FDH RENT-ÈidoX 1ÀDIES NIGHT-Atomic Kitte BJ4E AGAINST THE MUSIC -
Britney Spears & Madonna , BEÍÍIND BLUE EYES - Limp Bizkit -IDrLDVEiPHDFUSIDN - Madonna
Vsab srfd^ mfd \S.03 in 20. uro
Kdo je glavni igralec v filmu S.W.A.T.?
Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31 a, 2323 Pt. Gora. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 19. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Game Over: Višja sila
Menart, 2003
Višja sila je naslov novega albuma skupine Game Over, ki so ga lansirali na trg sredi decembrske nakupovalne mrzlice in tako ujeli še zadnji vlak dobre prodaje. Resnici na ljubo pa bi se drugi album prve prave boyband zasedbe pri nas dobro prodal katerikoli mesec v letu. In ~eprav se {tevilni uveljavljeni kritiki otepajo recenzij na temo Game Over in so jih kar nekako hoteli prezreti, se jim trojica lahko vsem smeji v brk s plakatov, kartic, naslovnic revij in prodajnih polic. Album je nam-re~ odli~no nadaljevanje za~rta-ne poti, veliko bolj kakovosten kot pa prvi izdelek in nedvomno zasluži pohvalo. Pa ~etudi starejši tega ne poslušamo. Višja sila je tako le še korak naprej.
Album je odsev njihove prehojene poti na glasbeni sceni, pravijo v medijskem sporo~ilu na njihovi založbi. In prav imajo. Pesmi izražajo njihova občutja, dogajanja, čustva in že sami naslovi desetih novih skladb
povedo, kaj so v preteklem letu doživeli: Višja sila, Priložnost zamujena, hit Nihče ni popoln, ki so ga glasbe željni javnosti predstavili septembra in s tem napovedali ponoven naskok na najvišje vrhove glasbenih lestvic, Med dvema ognjema, Zaupanje izginilo je, Fatamorgana, Prepovedan sadež, Zla zidovi, Rainy Day in Cena slave so pesmi, ki več kot nazorno prikažejo njihovo doživljanje ljubezni, glasbe in slave.
Za besedila in glasbo vseh pesmi je spet poskrbel svetlo-lasec Štefan, ki sliši na umetniško ime Steffanio in ki je tako nekaterim besedilom dodal še malo bolj osebno noto.
Filmski kotiček
S.W.A.T. - SPECIALCI
Akcijski, kriminalka, triler
So najboljši med najboljšimi, elita med silami zakona. In re-krutirali so jih za najnevarnejšo misijo doslej. Niso policaji in niso vojaki! So S.WA.T., posebej izurjena ekipa mestnih bojevnikov, ki jih pokličejo, da poskrbijo za najhujše med najhujšimi. Skrajni čas torej, da so tudi o njih posneli film, da vidimo, iz kakšnega testa so narejeni ti heroji (in herojke seveda).
S.WÍA.T. - Specialci ni povsem tipičen hollywoodski akcijski film, kjer bi se samo streljajo in razstreljevalo, temveč zna ponuditi tudi nekaj vsebine, vsaj v začetku. Kot prvo lahko za pozitivno štejemo dokaj poglobljeno karakterizacijo glavnih likov, to pa seveda potrebuje kar nekaj časa, da se razloži ozadje teh likov in da se jih logično združi v nek smiseln namen. Posledično je akcija v prvem delu filma (če odštejemo uvodnih nekaj minut) dokaj skromna oziroma z drugimi besedami verjetno precej podobna resnični podobi in dogajanju članov ekipe S.WA.T. Na žalost pa je nuja po spektakularni in posledično tudi bolj vratolomni ter neveredo-stojni akciji tudi tokrat zmagala in film se v drugi polovici prevesi v bolj ali manj brezglavo preganjanje izjemno zlobnih in izjemno krutih, vendar ne preveč inteligentnih zlikov-cev.
Posebni efekti in akcija so lepi in zanimivi, to pa je tudi že vse. Če na primer pogledamo drugi del Podlih fantov, ki je bil vsebinsko sicer žalitev za gle-
Dejstvo je, da je Steffanio odličen avtor, ki se je z angleškimi pemsimi in v duetu s simpatično temnolaso pevko (ki je, mimogrede, izginila s scene tako hitro, kot se je pojavila) kalil že v časih, ko je pri Sound Attack še pela Pika Božič, Mark pa je bil poleg plesalke Teje njun spremljevalni plesalec.
Denis ostaja prepoznavno grlo Game Over, falzet pa po novem pojeta tudi Mark in Stef-fanio. Stil fantov in posledično tudi album je glede na dogodke v preteklem letu dozorel, zaplaval je v bolj zrele vode. Tako je na albumu slišati veliko več hip-hopa in r'n'b-ja. Predvsem pa gre za kakovostni boyband album, izboljšali so vokale in produkcijo, pesmi pa nimajo pričakovane boyband puhlosti. Vsaj ne na tak način in v taki meri, kot bi pričakovali. Vse pohvale.
Vseeno pa se Denis, Štefan in Marko ne morejo otresti pečata, ki so si ga pridobili s prvim albumom: so sladki
fantki. To radi pokažejo predvsem z mimiko v videospotih. In prav zaradi tega je marsikdo na začetku govoril o njihovi domnevni istospolni usmerjenosti. Fantje so zadevo negirali tako, da so po koncertih huje kot najhujši rock bendi pobirali oboževalke in ... saj veste, delili z njimi nežnosti, bi rekli v boyband jeziku. Nežnosti pa so v preteklem letu delili tudi z nekaterimi znanimi osebnostmi, med njimi z Ano (Bepop), ki je sicer že dolgo pozabljena, je pa zato še vedno aktualna 'Game Over ljubimka' Miljana iz tria Select. Ja, fantje se radi pohvalijo s številom deklet, ki so jih podrli. Toda kmalu jim tega več ne bo treba, saj se bodo v bodoče lahko hvalili predvsem s številom albumov, ki jih bodo prodali. Naj bo njihova pot še naprej gladka in hitra, pa da bi malo več zaslužili (saj jim menedžment bojda pobere zajeten kup cekinov).
Grega Kavčič
dalčevo inteligenco, pa je vseboval vsaj zares spektakularno in dih jemajočo akcijo, kjer se je še posebej pri avtomobilskih pregonih pokazalo nekaj posebnega in novega. Obetaven vsebinski začetek filma kmalu pokvari prevelika težnja k poenostavljanju in še preden se zavemo, je pred nami prav klišejska zgodba, kjer takoj vemo, kdo bo igral kakšno vlogo in kaj se bo na koncu moralo zgoditi. Ko zagledamo podlasico/izdajalca, takoj vemo, da je to on. Prav tako vemo, kdo bo 'good guy' in kdo bo 'po krivem zapostavljeni good guy'. Za manjše presenečenje sicer poskrbi druga 'podlasica', toda tudi njegova vloga se izriše še prej, preden jo tudi odigra. Še večje razočaranje sta edina ženska v ekipi, ki na koncu služi zgolj kot znak (lažnega) priznavanja emanci-piranosti žensk, a ob prvem ranjenem moškem je že degradirana na nivo medicinske sestre, ter (drugi) črnski pripadnik manjšine, ki je v filmu zgolj zato, da dobro izgleda, daje sarkastične in sočne pripombe ter na koncu prav amatersko pokasira kroglo. Da niti ne omenjam glavnega zlikovca Francoza(!), kjer so si Američani spet dali duška, da malce prikažejo, kakšne podgane, ki se prav sadistično koljejo med sabo, so ti Francozi. No, glede na to, da od francoskega "izdajstva" Amerike, vsak "patrioti-čen" Američan namesto "french fries" naroča "freedom fries", se ne gre čuditi niti takim izzivalnim filmskim izlivom.
S.W.A.T. - SPECIALCI
S.W.A.T. - akcijski, kriminalka, triler
Dolžina: 118 min Režija: Clark Johnson Producent: Dan Halsted, Chris Lee, Neal H. Moritz Scenarij: David Ayer, George Huang, Jim McClain, Ron Mita
Igrajo: Samuel L. Jackson, Colin Farrell, Olivier Martinez, Michelle Rodriguez, LL Cool J
Če vas torej zanima, kako (vsaj približno) izgledajo resnični S.W.A.T. policaji, si oglejte prvi del filma, vsi ljubitelji hollywoodske akcije in slavospevov ameriški policiji pa zdržite do drugega dela. In če boste nasedli hollywoodski verziji S.WA.T.-a, se boste morda vprašali, zakaj S.W.A.T.-ovcov nismo videli 11. septembra. Če ne bi zatajila CIA, bi teroristi zagotovo občutili trdo roko teh posebnih enot ameriške policije. Upajte samo, da vas ob vašem naslednjem obisku v ZDA ne dobijo v roke, saj vas bodo kot pripadnika Transilvanije zagotovo imeli za terorista. Transilvanije? Hja, saj menda veste, kako deluje logika Američana, ki se geografije uči iz poročil CNN-a: Slovenia - Slovakia - Slavonia -Transilvania... in hollywoodski Specialci vam "podarijo" enosmerno vozovnico za Guanta-
namo.
Grega Kavčič
CID
Sreda, 21. 1., ob 18. uri: Odprtje razstave mozaika - projekt Ozare pod mentorstvom Tomaža Plavca. Tomaž Plavec organizira tudi tečaj risanja za vse, ki jih to zanima (neglede na starost). Prijave: 041200335. CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Prijave in informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure.
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Te idilične zimske dni se še pogosteje zadržujemo v kuhinji in pripravljamo jedi, ki bi nas tudi ogrele in zaščitile pred prehladom in mrazom. Danes so nasveti namenjeni kislemu zelju in jedem iz njega.
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Kislo zelje je zelenjava, ki nam ponuja široke možnosti priprave. Danes najve~ kislega zelja kar kupimo, kljub temu da bi si lahko pripravili manj{o koli~ino zelja kar doma, brez nekih ve~-jih naporov in zahtev. Naredimo ga tako, da 5 kilogramov svežega zelja o~istimo - odstranimo zunanje liste, prerežemo na polovico ali ~etrtine in odrežemo stržen. Zelje naribamo in mu dodamo sol, zrnca celega popra, celo kumino in nekaj brinovih jagod. Zelje z za~imbami dobro premešamo in pustimo stati vsaj 5 minut. Nato ga po plasteh nalagamo v dobro o~iš~en ve~ji kozarec iz stekla ali drugega primernega materiala. Vsako plast s pomo~jo roke dobro potla~imo oziroma stisnemo in postopek ponavljamo, dokler ne porabimo zelja. Zelje v posodo naložimo tako, da ne sega do roba, oziroma pustimo vsaj 10 centimetrov prostora do roba. Zadnjo plast pokrijemo s ~isto kuhinjsko krpo ali gazo, prekrijemo s krožnikom in nanj damo utež. Postavimo v hladno shrambo. Po enem tednu prti~ in krožnik dvignemo in poberemo z zelja nastalo peno ter ga po potrebi umijemo. To ponavljamo vsak dan vsaj tako dolgo, dokler nastaja pena. Ko pena neha nastajati, je kisanje kon~ano in zelje je primerno za uporabo.
Če nimamo dobri skladiš~nih pogojev, lahko tako kisano zelje naložimo v manjše steklene kozarce, jih ogrejemo v pe~ici ali vro~i vodi, torej pasteriziramo, in hranimo do uporabe tako kot ostale vrste pasterizirane zelenjave. Če bi najprej ogreli kozarce brez zelja in kasneje še z zel-
jem, lahko tako konzervirano zelje hranimo tudi eno leto.
Iz kislega zelja si lahko pripravimo številne jedi, nekaj jih je v tem zimskem ~asu nepogrešljivih, kot so segedin golaž, kislo zelje, ri~et s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bu~nim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s prekajenimi rebrcami in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s ~ebulo, koren~kom, krompirjem, slanino, svinjino, divja~ino, govedino, ~esnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi iz kislega zelja.
Kislo zelje po Madžarsko
Potrebujemo: 75 dag zelja, 8 dag masti, 2 dag riža, 0,5 kg mlete svinjine, sol, poper, papriko, 2 dl kisle smetane, 1 jajce.
Kislo zelje dušimo na 4 dag masti in malo vode. Na 2 dag masti prepražimo riž in ga zalijemo z vodo. Meso začinimo in ga posebej prepražimo. Namastimo pekač, ga obložimo s plastjo zelja, plastjo mesa, nato riža. Na vrhu je plast zelja. Jed prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca. Pečemo 15 minut v pečici pri 180 do 200° C.
Avtorica: Valerija Meglic
žganje takoj zalijemo s hladno vodo in ga damo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot je korenje, peter{iljeva korenina in gomoljasta zelena. Iz ri~eta vzamemo prekajeno meso, ga ohladimo in narežemo na
Če ri~et ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ga ~ez no~ namo~imo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos prekajene svinjine, lovor in po~asi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmeh~ata, dodamo rde~e prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maš~obi pre-pražimo fino sesekljano ~ebulo, ko ~ebula porumeni, dodamo strt ~esen, in ko ~esen zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rde~e mlete paprike. Pre-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Marije iz okolice Ptuja: Prosim za nasvet glede prehrane, ležišča in gibanja psa pozimi.
Odgovor: Pozimi so živali, ki živijo v boksih, pesjakih in pasjih hišicah, izpostavljene nizkim temperaturam, zato je priporo~-ljivo, da dnevni obrok (vzdrževalno hrano) dopolnimo z energijo, ki nujno potrebna za normalno
vzdrževanje telesne temperature. V mislih imamo predvsem dodajanje ogljikovih hidratov in maš~ob. Zelo priporo~ljivo je hrani dodajati tudi mineralno vitaminske dodatke v obliki tablet ali sirupov. Paziti moramo, da
majhne kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, v ricet vsujemo narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ricetu, ki je pripravljen s kislim zeljem, običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine - na ma{-čobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo strt česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manj{o količino na majhne
nam voda, ki jo ima žival na voljo, nikoli ne zamrzne. V utici, kjer kuža prebiva tudi pozimi, je smiselno poskrbeti za primerno izolacijo (les, stiropor, juta, odeje, slama ipd.). Če so temperature ekstremno nizke, je na mestu, da psa preko no~i namestimo v garaži ali hodniku stanovanja (prevelika nihanja v temperaturi so pogost vzrok za prehlade, viroze ipd.). Majhne in kratkodlake pasme psov lahko "opremimo" tudi s primernim oblačilom, pelerino, ki jo nadenemo, preden se podamo s psičkom na sprehod. Morda se bo nekomu zdelo sme{no ali celo neprimerno, da vidi psa v oblekici, vendar v razvitih zahodnoevropskih državah to ne pomeni nič novega (letne kolekcije oblačil za hi{ne ljubljence ipd.).
Pred sprehodom je dobro psu za{čititi blazinice z vazelinom ali mastno kremo za roke (pesek in sol za posipavanje sta lahko vzrok po{kodb, vnetij in bolečin).
Kar se tiče veselja na snegu, sprehodov in gibanja, živali ni-
kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik, papriko in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi du{imo. Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehčata meso in zelje. Tik preden ponudimo, dodamo kislo smetano.
Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo 3/4 litra vode in mu prilijemo zeljnico, oziroma vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno 1 liter tekočine. 20 do 30 deka-gramov kislega zelja narežemo na majhne ko{čke in ga damo v vrelo tekočino. Če je zelje preki-slo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na ma{čobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepražimo in dodamo žličko mlete rdeče paprike. Prežganje dodamo v juho. Ta naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na majhne kocke prekajeno klobaso in vsujemo v juho. Preden juho ponudimo, jo lahko izbolj{amo {e z zdrobovi-mi ali kruhovimi cmoki.
Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
kar ne omejujmo in jim nudimo tudi pozimi in v snegu možnost, da se razgibajo, opravijo svoje potrebe in se poigrajo s svojimi vrstniki.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava na zimskem počivanju
Dosedanja skopost zime s snežnimi padavinami, in če se bo takšno stanje še nadaljevalo, bo neugodno vplivala na vrtno naravo. Vrtno rastje brez snežne odeje slabše prezimi, zemlja pa ostaja nespoči-ta in utrujena pred prihajajočo spomladjo-
V SADNEM VRTU se sredi zime prično priprave za cepljenje sadnega drevja. Precepljamo in požlahtnjujemo sadna drevesa v primerih, ko želimo ohraniti ali nadomestiti sadno sorto, ki nam kot sadika v sadni drevesnici ni dosegljiva in v primerih, ko bi si na istem drevesu želeli vzgojiti in pridelati več različnih sort enega sadnega plemena. Cepimo na podlago enoletnih mladik ali večletne veje na različne načine: z dolago, za lub, v razcep, žlebič ali podobno, spomladi, ko se prične vegetacija in ko preide za-lubje podlage v muževno stanje. Drevesa, ki jih namenimo precepiti, pripravimo že v jeseni, ko jim odpade listje, ali v času globokega zimskega mirovanja. Odrežemo oziroma krajšamo jim veje za tretjino ali do polovice, pri čemer smo pozorni na osnovno vzgojno obliko drevesne krošnje in dobro razvrstitev ogrodnih vej. Sredi januarja pa je tudi čas, da se oskrbimo s cepiči žlahtnih sort, ki jih bomo vcepili. Cepiče koščičarjev nabiramo sredi meseca januarja, koncem meseca pa cepiče sadnih vrst peškarjev, ko so matična drevesa v fazi globokega zimskega mirovanja in takšne hranimo do porabe v hladnem, temenem in dovolj vlažnem prostoru. Cepiče nabiramo le z odbranih dreves s čimveč dobrimi lastnostmi, ki ustrezajo našim željam in potrebam, predvsem pa morajo biti zdrava.
Narava v OKRASNEM VRTU na prostem sredi zime miruje in si ob počitku nabira moči za ponovno rast in razcvet. Med tem pa se ljubitelji in gojitelji okrasnih rastlin bavimo z oskrbo in nego okrasnega rastja med domačimi zidovi. Dom brez zelenja deluje medlo in žalostno. Z rastlinami lahko poživimo vsak prostor in mu vdahnemo življenje, saj nam je narava podarila, žlahtnitelji in vrtnarji pa vzgojili in prilagodili razne vrste okrasnega rastja od majhnega do velikega, od manj zahtevnega in odpornega do zahtevnejših in občutljivejših vrst z raznolikimi potrebami nege in oskrbe. Stanovanje je izrazito omejen življenjski prostor okrasnim rastlinam za njihov normalen
razvoj, ki se pogosto zelo razlikuje od rastnih razmer v njihovem naravnem življenjskem prostoru. Pri negi in oskrbi moramo vsako botanično vrsto okrasnega rastja, ki ga imamo, dobro spoznati, poznati njihove potrebe in jim čimbližje poustvariti osnovne dejavnike življenja in razvoja: svetlobo, toploto, vlažnost in zračnost.
V ZELENJAVNEM VRTU na prostem še pobiramo nekatere vrste zelenjadnic, ki so odporne na zimske slane. Brstični ohrovt, motovilec in radič pobiramo v toplih dneh, ko rastline niso v zmrzlem stanju. Sveže zelenjadnice in zelišča, ki prezumujejo na prostem ali zavarovane pod folijo pa tudi v zasipnicah, bodo kmalu pošle. Za nadomestilo pričnemo s pripravami in setvijo nekaterih vrst v okenskih koritih. Za začimbe in dodatke solatam je najlažje pridelati vrtno krešo. Posejemo jo v peščeno humosno vrtno zemljo v okenskem koritu, kjer bo pri normalni sobni temperaturi vzklila že v nekaj dneh. Posevek naredimo nekoliko bolj gost, ga pokrijemo z dva centimetra debelo plastjo prsti, ki bo zdržala luščine zrn. Pridelek je primeren za žetev, ko bilke zrastejo 6 centimetrov v višino, to je tri tedne po setvi.
Miran Glu{ič, ing. agr.
S E-21.1.
15-četrtek	16-Petek	17-Sobota	18-Nedelja
19-Ponedeljek	20-Torek	21-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: polst, omika, Razor, baraka, pisanost, trsatost, JT, rokopis, Reptile, AE, ožganost, adulterij, snovalka, pare, Nkomo, Eila, Nor, IK, tuša, arancin, Ivi, Stoica, plagiat, klic, Tork, krtinec, Eirene, Irka, lantra, vincar. Ugankarski slovarček: ABAKO = nacionalna stranka v Kongu, nastala 1948, ANTARTES = grški partizan, BAJNES = angleški politik (Edward, 1800-1890), EBET = ljudsko ime za grm smrdljivi bezeg ekinokakt_+ sobna kakteja, ISOLANO = avstrijski general v 30. letni vojni (Johann, 1584-1640), TAKELAŽA = jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu, jadrovje, TINEKE = pisana sorta navadnega fikusa, ŽUPILAN = herbicid.
Govori se .
iT/.; da imajo radijske pos-'taje srećo, ker njihovih voditeljev nihće ne vidi in si jih vsak zamišlja po svoje. Potem pa se v časopisu pojavi slika - in sanje dozi-vijo trd pristanek na tleh realnosti. (Vsaka podobnost s sestavkom in slikami v prejšnjem TV oknu je zgolj slučajna.)
... da bi nekateri radi novo ptujsko hitro obvoznico na Turnišćah poglobili, morebitne težave z odvodnjavanjem na tem
odseku pa preprečili s črpalkami. Očitno so že pozabili na potopljeno Zagrebško cesto pod železniškim nadvozom, kjer smo imeli jezerce ob vsakem dežju, pa četudi je cesta "pogreznjena" le za slab meter. No ja, obvoznica bo v prvi vrsti za kamione, ti pa lahko brez težav vozijo po pol metra globoki vodi.
... daje Ptuj, potem koje dal že kar nekaj najlepših Slovenk, dal tudi Slovenko leta. Moški del kot da so nas izbrisali. Še dobro, da je predsednik izbrisanih naš.
. . . da živijo v našem okolju zelo strpni ljudje, karka-žejo tudi razne oddaje Radia Ptuj, v katerih sprašujejo
poslušalce o njihovem mnenju v zvezi z dogodki v našem okolju. Predvsem smo strpni do tistih, ki mislijo enako kot mi.
Vidi se ...
... da ~e bi ~lovek sodilpo desnem prometnem znaku (ki pravi, da je tam pot za intervencijska vozila), potem srednje{olci ve~ ne obiskujejo pouka, ampak hodijo na intervencijo. Mogo~e pa bo moralo intervenirati kak{no dvižno vozilo! No ja, kaj pa je za dijake 15 jurjev!
Lujzek • Dober den vsoki den
Kak da bi mačok skoz okno skoča, si tačke v m l e k i namoča, je polovi c a prvega mesca v totem leti za nami. Provijo, ke je to finančno in bančno najboj suhi mesec v leti, saj so bli v decembri vejki svetki. Dosti nas je tokih, ki smo se kumer vča-kali penzije in ploče ali pa socialne pomoči, ki živleje gor drži. Financ je pač boj malo, pa da bi vsaj tak ostalo.
Zaj pozimi se mi zemljorilci boj za pečjo držimo, fižolo in cizro luščimo, seveda živino oprovlamo in še kokšno dobro knjigo preštejemo. Dobro in prav je, da zaj tudi po našem podeželji vozi knjigobus ptujske knjižnice. Provimo, da je dobra knjiga človekova prijateljica in vučiteljica. Jaz, ki sem boj kriminalno vzgojeni, rad štejem in gledam na televiziji kriminalke, še rajši pa kokšne lubezenske zgodbe, ki majo srečen kunec in glasen
zvunec, saj sen že malo naglušen. Tudi vidim že boj slabo, rad pa se obrnem za kokšno dobro babo ali lepše povedano - žensko, ki ma dušo nežno in ne peklensko. Svet je pač tak nareti, da se tudi ženske rade za moškimi obro-čajo, simpatije gojijo in dede znorijo. Saj je tudi moja Mica tokšne sorte lisica, ki rada dobrega kokota pogleda, če glih sen jaz jeni glovni petelin, ki si ne želi biti tak hitro hin in obesti živleja na klin.
A ste vidli, kak smo Slovenci dobri skakalci. Žonta je pre-sko~a s smu~mi celo svetovno elito, drga~ik pa nam letos v smu~aji boj slabo gre, pa bo do kunca zime nekak že...
Sosid Juža me zove prek krez plot seveda prek mobitela, saj ma zaj toti tele-fon že skoro vsoko tele. Tudi mija z Mico sma se že stelefonila. Vete, kak je to fajn. Zaj se samo še prek mobitela lubima ali pa tudi kregama.
Lepo vas vse podalja vas Tele-fon LUJZEK. Pište mi, kak se kaj imate na bregih in v grabah, na ravnicah in v pivnicah!
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 15. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Ane-mari Kekec). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 16. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SOBOTA, 17. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠAL-
CEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 18. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 19. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 20. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute za kul-
turo. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 21. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je odličen teden, v katerem vam ne bo manjkalo poguma, energije, odločnosti in srečnih trenutkov na poslovnem polju. Na vidiku bodo tudi materialne koristi. Dobro se boste ujeli s partnerjem.
BIK
V teh dneh boste predvsem reševali vaš partnerski ali pa ljubezenski odnos. Ne boste več oklevali, saj boste ugotovili, da ste oddali srce pravi osebi. Samski Biki pa se boste zelo spogledovali.
DVOJČKA
^^ Znanje, ki ste ga obnovili v ^ zadnjih dneh, vam bo zelo f	koristilo pri novem proje-
ktu, ki vam ga bodo ponudili v službi. Uspešno ga boste realizirali ob vsestranski pomoči prijateljev in sodelavcev.
RAK
V	teh dneh vam grozi stres. Pri tem samo pazite da se ne boste prenaglili z besedami in dejanji, pozorni bodite tudi na zdravje, ker
se vam zaradi preobremenjenosti z delom in napori lahko sesuje imunski sistem.
LEV
Negotovosti na delovnem mestu bo kmalu konec. Že v tem tednu boste končno dobili veselo sporočilo o napredovanju. V domačem okolju boste prevzeli pobudo za izboljšave.
DEVICA
Predvamije umirjen teden tako osebno kot poslovno. Poslovno boste "na konju", saj že dalj časa delate na tem in sedaj končno prihaja čas, ki ste ga čakali. Osebno pa bo vaša pozornost veljala vašim najbližjim.
TEHTNICA
Poslovno vas bodo vaši kolegi in poslovni partnerji vztrajno "preganjali" in spodbujali, vi pa boste zaradi novih zadev in projektov vse preveč vznemirjeni. Ne jezite se preveč na njih - imajo dobre namene.
[KORPIJON
Preobrat glede novih projektov in zadev bo prišel šele v torek, ampak splača se vam počakati. Osebno pa bo to srečen teden. Opazili boste, da so vam ljudje v vaši okolici naklonjeni.
STRELEC
V	zadnjih dneh ste se na poslovnem polju vračali v preteklost in se poglabljali v skrivnosti, ki jih želite razrešiti. Tudi v teh dneh si
še vedno ne boste upali pokukati v sedanjost. Prihajajo boljši časi v ljubezni.
KOZOROG
Glede poslovnih zadev boste pokazali, kaj in koliko zmorete. Ohranite moči do takrat, saj boste bogato poplačani za vaš trud (višji dohodek ali pa napredovanje). Najboljša dneva bosta petek in sreda.
VODNAR
Na poslovnem področju boste kmalu izvedeli nekaj, kar že dolgo časa želite slišati. Torek bo glede tega kar precej stresen, bo pa zato sobota bolj romantična in ugodna.
RIBI
Zaradi naporov na delovnem področju vam grozi "nevarnost", da vas zdravje pusti na cedilu. Kritično bo predvsem v sredo, v nedeljo boste dobili pomoč v obliki sporočila ali pa obiska sodelavcev.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Zupan sprejel športnike
Za šport letos enkrat več denarja
Prejšnji petek je dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, v Mestni hiši sprejel najuspešnejše ptujske športnike preteklega leta.
V poročni dvorani so se zbrali skoraj vsi športniki in trenerji, ki so v preteklem letu dosegli vidne rezultate v slovenskem prostoru ali celo širše, manjkali so le tisti, ki so trenutno na pripravah ali tekmovanjih.
Dr. Štefan Čelan je v svojem nagovoru najprej čestital vsem za uspešne rezultate v preteklem letu in poudaril, da so vrline, kot so vztrajnost, delavnost, močna volja in zdravo življenje tesno povezani s športnimi uspehi in da bi te vrline morali krepiti vsi, ki si želijo biti uspešni na svojih področjih. "Šport in rekreacija sta pomemben sestavni del nase družbe, za katerega smo v pretekih letih namenjali manj kot 2% iz občinskega proračuna, kar je bilo precej manj, kot to počnejo v drugih primerljivih občinah. Da bi te razlike zmanjšali, smo letos za šport namenili enkrat več, to je slabe 4% iz občinskega proračuna." Poudaril je še pomen promocije Ptuja skozi šport in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da se je ime Ptuja v pozitivni luči pojavljalo po vsej Sloveniji. "Tudi v tem letu vam želim obilo športne sreče, saj brez te ni vrhunskih rezultatov," je sklenil dr. Štefan Čelan.
Sledila je podelitev priznanj za kategorizirane športnike in športne kolektive v MO Ptuj.
Nogomet • NK Aluminij f
■ v ■■	■	■
Pričeli s pripravami
Foto: Jože Mohorič
Priznanje je med drugim prejel dr. Zlatko Čuš, predsednik Aero kluba Ptuj
V imenu športnikov se je za sprejem zahvalil direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček, ki je še enkrat ponovil županove besede, da lahko samo s tesnim sodelovanjem in skozi odprt dialog razrešujemo težave, ki nastajajo skozi leto.
Sprejema so se udeležili tudi predstavniki klubov, ki so v preteklem letu že bili na sprejemu pri županu, in sicer: NK Kumho Drava, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in ŽOK Fiat Prstec Ptuj. Skupna točka teh treh klubov je bila lanskoletna uvrstitev v najvišjo državno ligo.
Jože Mohorič
V ponedeljek popoldne so s pripravami na drugi del tekmovanja pričeli tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Na prvem treningu je bilo prisotnih dvajset nogometašev. Kakšnih velikih sprememb v igralskem kadru ni bilo pričakovati. Vsekakor
Boris Sambolec se po poškodbi vrača v ekipo Aluminija.
veseli dejstvo, da sta z vadbo pričela izkušena Boris Sambolec in Luka Pekez, ki sta bila dolgo poškodovana. Seveda bo za njiju vadba verjetno malo drugačna, vsaj na začetku, kar pa je posledica odsotnosti. Časa za dobre priprave in postopno vrnitev v tekmovalni ritem pa bo tako dovolj na razpolago. Vrste Aluminija je zapustil Radenko Kneževič, ki si bo po vsej verjetnosti poiskal klub v sosednji Italiji.
Po besedah trenerja Mirana Emeršiča bo prvi teden uvajanje v delo, saj bodo nogometaši vadili vsaki drugi dan, že v ponedeljek pa se bo pričelo z vadbo dvakrat na dan. Kidričani se bodo pripravljali v domačem okolju, saj imajo praktično na svojem dvorišču vse, kar klub potrebuje za vadbo. Za trening tekme so načelno že dogovorjeni in prva preizkušnja bo že v sredo, 21. januarja, ko se bodo svojim zvestim privržencem pokazali v srečanju s prvoligašem iz Šmartnega ob Paki.
Danilo Klajnsek
Nogomet • NK Kumho Drava
Dabanovič leto in pol na Ptuju!
Konec minulega leta se je veliko govorilo o možnih okrepitvah NK Kumho Drava. Omenjal se je prihod reprezentan~nega vratarja Mladena Dabanoviča, kar se je v soboto tudi uresni~ilo, saj je ta 196 cm visok vratar podpisal pogodbo s Kumhom Dravo za leto in pol. S tem so v ptujskem prvoli-ga{u dobili izjemno okrepitev na najbolj ob~utljivem mestu. Vsekakor bodo velike izku{nje Mladena, ki je zbral 24 nastopov za slovensko nogometno reprezentanco (debitiral v sre~anju z Madžarsko v Zalaegerszegu 19. 8. 1998), do konca lanskega leta pa si je služil kruh v belgijskem Lo-kerenu, pri{le {e kako prav v borbi za obstanek Kumha Drave v slovenski nogometni prvoliga{ki dru{~ini.
Podpis Mladena Dabanovi~a za Dravo pomeni hkrati veliko priznanje za klub in njegovo vodstvo, saj je to eden odmevnejših prestopov te sezone in pokazatelj, da uprava kluba dobro dela in da klub stoji na trdnih temeljih.
V torek je za Ptuj~ane podpisal pogodbo tudi Denis Selimovič. Denis Selimovi~ je bil do prestopa v NK Kumho Dravo Ptuj nogometaš Ljubljane, je letnik 1979 in igra na poziciji zadnjega veznega igralca.
Seznam novih nogometašev, ki bodo v spomladanskem delu prvenstva nastopali v modrem dresu, sedaj obsega tri imena: Zilič, Dabanovič in Selimovič (seveda tudi trener Srečko Lušič). Ali je ta seznam že zaključen ali pa bo na njem še kakšno novo ime, bo jasno čez dva tedna, ko
Mladen Dabanovi~ in Damjan Golob vadita pod budnim o~e-som trenerja Sre~ka Lušiča.
se zaključi prestopni rok. Po in- stavitev igralskega kadra za pom-formaciji, ki smo jo dobili iz NK lad 2004 29. januarja. Kumho Drava, bo končna pred-	Danilo Klajnsek
Nogomet • Lani je NK Drava praznoval 70-letnico
Ob jubileju največji uspeh
Leta 1933 je bil ustanovljen Nogometni klub Drava. Njegova ustanovitev je bila nujna, ker je v Ptuju že deloval SK Ptuj, kratko imenovan SKP, in je bil v rokah nemčurjev - kulturbundovcev. Namen SKP je bil jasen: pritegniti v svoje vrste čimveč mladine z namenom, da se skozi šport ponemčijo.
Prvo moštvo Drave iz leta 1933
Moštvo iz leta 1937
Zavedni Slovenci so sprevideli namen SKP in kot protiutež ustanovili NK Drava, da bi slovensko mladino - ljubitelje nogometa -organizirali v slovenskem klubu. To jim je tudi uspelo in nekaj dobrih športnikov je iz SKP pristopilo k NK Drava. Pristopili so tudi nekateri člani telovadnega društva Sokol in tako formirali nogometno ekipo Drave.
Začetek je bil težaven: ni bilo opreme in dovolj denarja, športniki so v začetku osebno prispevali denar in svojo opermo. Barve kluba so bile belo-modre, kot so še danes.
Prvo slovensko igrišče je bilo na desni strani Drave takoj za železniškim mostom. Zraven igrišča je stala majhna zidana baraki-ca - tako majhna, da celo moštvo ni moglo biti naenkrat v njej. Umivalnice ni bilo, niti vode -umivali smo se v Dravi.
Nemci so imeli svoj stadion na prostoru, kjer je danes vodna uprava. Stadion je imel tudi
kompletne lahkoatletske naprave. NK Drava je bila usmerjena samo v nogomet, vsa druga športna dejavnost je potekala pri Sokolu.
Ker sta NK Drava in SK Ptuj igrala v isti ligi, so bile tekme med njima "na nož". Po tekmi je bilo več poškodovanih kot zdravih. Da bi NK Drava dosegal dobre rezultate, je takratni vojaški bataljon pontonirjev, ki je bil na Ptuju, dovolil, da so nekateri vojaki igrali nogomet za Dravo. To je bila velika pridobitev in izboljšava kvalitete nogometa.
Prvi predsednik NK Drava je bil pokojni dr. Lešnik, ki je vložil ogromno tuda, da je klub posloval nemoteno. Bili so časi, ko je blagajnik kluba, pokojni Drago Mar, pred odhodom na tekmo (seveda s kamionom) dejal: "Fantje, vsak naj da 2 dinarja (za to si takrat dobil 4 žemlje - op. avt.), nimam zadosti za kamion." O hrani po tekmi tudi na tujem
ni bilo nič govora - tega nismo niti poznali.
Tako je NK Drava z večjimi ali manjšimi uspehi dočakal leto 1941 - okupacijo. Nemci so klub takoj razpustili, vso opremo zaplenili, nekaj igralcev pa zaprli in izselili. Za padlimi ali ustreljenimi je na današnjem stadionu spominska plošča.
1945. leta, takoj po osvoboditvi, so se zbrali ostali igralci NK Drava in takoj ponovno organizirali NK Drava. Prevzeli smo stadion SKP in začeli ponovno brez vse opreme. Na igrišče smo prinesli opremo, kar je kdo imel. Prvi dresi po vojni so bili iz Hitlerjevih zastav - bili so rdeči, iz križa na zastavi pa so nastali beli ovratniki.
Kako je bilo z opremo, pove tale primer: na tekmo smo imeli eno samo žogo, in ko je ta v prvem polčasu počila, je bilo tekme konec.
Počasi je v klubu nastala dobra organiziranost, boljše materialne
razmere in tudi kvaliteta nogometa je bila za takratne razmere solidna.
Leta 1950 se je začela gradnja tribune z vsemi potrebnimi garderobami in kopalnicami. V času rekonstrukcije stadiona je bilo začasno igrišče, kjer je danes Me-talkina trgovina, pozneje pa na telovadišču v Ljudskem vrtu.
Povedati moramo, da je NK Drava po vojni igral v vseh slovenskih ligah in eno sezono tudi v slovensko-hrvaški ligi, seveda z različnimi uspehi ali neuspehi. Kot povsod v klubih se je z menjavo generacij spreminjala tudi kvaliteta nogoemta.
V tej sezoni je NK Drava dosegla največji uspeh, ker se je uvrstila v prvo slovensko ligo.
Ob koncu še majhna opazka: ni mi vseeno, da se sedanje vodstvo NK Drave ni spomnilo vsaj z malo proslavo počastiti 70. obletnico NK Drave.
Marjan Berlič
Mariborsko Pohorje • Jubilejna, 40. Zlata lisica
Pridejo tudi vse dosednje najboljše
Kljub eni najbolj "narobe zim" so strmine na Mariborskem Pohorju že zasnežene in pripravljene na prihod najboljših smučark sveta, ki se bodo konec prihodnjega tedna pomerile na jubilejni, 40. Zlati lisici. V soboto, 24. januarja, bo na sporedu veleslalom, v nedeljo pa še slalomska tekma.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 12. januarja, pod smu~ino v hotelu Arena po slovesnem podpisu sponzorskih pogodb z Zavarovalnico Maribor in Po{to Slovenije, so organizatorji povedali, da niso bili {e nikoli tako dobro pripravljeni, saj je na tekmovalnih progah tudi ve~ kot 60.000 kubi~nih metrov umetnega in utrjenega snega.
Sicer pa bo jubilejna 40. Zlata lisica potekala v znamenju {tevil-nih novosti, o ~emer je generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar povedal:
"Bistvena organizacijska novost je, da smo si nadeli novo, mladostno podobo samega tekmovanja. Nov lik lisi~ke in celostno podobo je izdelala oblikovalka Nata{a Bobnar. Druga novost je nova spletna stran Zlate lisice WWW.godenfox.org, ki zagotavlja sprotno spremljanje tako za profesionalce, novinarje, kot za vse druge ljubitelje smu~anja. Nastavljena je tako, da je na njej predstavljena tudi zgodovina pohorskega pokala v minulih 40 letih.
Sam program se v bistvu ne bo spremenil, poskrbeli pa bomo, da
bo dovolj zanimiv tudi obtekmo-valni del, kot je izbor in žrebanje startnih {tevilk na Trgu svobode in podobno.
Proga je zares dobro pripravljena, na celotni trasi je skoraj 70 cm kompaktnega snega, kar je dobro zagotovilo, da nam vreme kljub razmeroma visokim tempa-raturam ne bi smelo delati težav in prakti~no bi lahko tekmovanje pri~eli že danes."
In kak{ne so na leto{nji Zlati lisici ter nasploh v novi smu~arski sezoni možnosti slovenskih smu-
~arjev? O tem direktor alpskega smu~arskega sklada Tone Vogri-nec:
^"Vedno pri~akujemo dobro sezono, tudi letos, ~eprav vemo, kaj nas {e ~aka pred koncem. To je sezona, v kateri ni svetovnega prvenstva in ne olimpijskih iger, zato je vsa pozornost posve~ena svetovnemu pokalu. Prepri~an sem, da se je krivulja uspe{nosti na{ih smu~ark, ki je bila minule dni zelo nizko, spet obrnila navzgor.
Največ upov je uperjenih v Korošico Tino Maze.
čudežev sicer ne pričakujemo, v ženski ekipi je trenutno teža na Tini Maze, ki ima dobro sezono, saj je do sedaj dosegla skoraj vse, kar smo pričakovali. Jasno pa je, da je izgubo petih dobrih tekmovalk, če jih kar na{tejem: Ur{ka Hrovat, [pela Pretner, Nata{a Bokal, Alenka Dovžan in [pela Bra-čun, ki so posegale po kolajnah in najvi{jih mestih ter lani prenehale smučati, težko nadomestiti kar čez noč. Tako veliko izgubo bi težko nadomestila tudi Avstrija, čeprav vemo, da imajo {e več tekmovalk, kot smo jih imeli mi.
Pri mo{kih pa je vse skupaj padlo na slalomiste in zelo me veseli, da se pojavljajo tudi mlaj{i, kot recimo [porn, ki je v dveh tekmah zapored osvajal točke. Sicer pa bomo videli, na{im želim vsekakor čimveč dobrih uvrstitev."
O tem smo povpra{ali tudi mlado Koro{ico Tino Maze, v katero je usmerjenega največ upanja: "Tina, ali bo {lo ali pa boste Toneta Vogrinca in ljubitelje smučanja razočarali?"
"Mislim, da s takimi rezultati, kot sem jih dosegala v nedavni preteklosti, ne bi smela razočarati. Ni skrivnost, da si želim uvr-
Strelstvo • SK Ptuj, SD Juršinci in SD Kidričevo
2. odprto kontrolno tekmovanje
V nedeljo se je na streli{ču v Ljubljani odvijalo drugo odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno pi{tolo ter pu{ko. Tekmovanje je bilo zelo pomembno, saj je odločalo o tem, kdo se bo z reprezentančnim grbom na prsih udeležil zelo močne mednarodne tekme, ki se bo odvijala naslednji vikend v Ru{ah.
Kontrolne tekme se je udeležilo tudi osem predstavnikov SK Ptuj. Doseženi pa so bili naslednji rezultati. Med člani je bil najbolj{i ptujski strelec Robert [imenko, ki je nastreljal 557 krogov. Franc Bedrač je dosegel 552 krogov, Zlatko Kostanjevec je dosegel 544 krogov ter Borut Sagadin, ki je dosegel 521 krogov.
Od Kidričevskih strelcev je Boštjan Simoni~ nastreljal 563, Cvetko Ljubi~ 562, Simon Si-moni~ pa 560 krogov. S tem so
Ekipa mlajših mladincev SD Juršinci, ki trenutno vodi v državni ligi za mlajše mladince. Od leve: Rok Pučko, Nina Pavlin in Gregor Moleh.
Foto: Simeon Gone
Robert Šimenko - najboljši strelec SK Ptuj s kontrolnega tekmovanja v Ljubljani
ti trije strelci SD Kidričevo Tenzor izpolnili zahteve selektorja slovenske reprezentance in bodo že ta vikend nastopili na močnem strelskem tekmovanju v Rušah. Žal pa norme za nastop na DP nista dosegla Jurček Lamot in Igor Primožič.
V konkurenci članic se je dobro odrezala reprezentantka Majda Rau{l in s 364 krogi zasedla 3. mesto. Med mladinci je nastopil Domen Solina in s 537 krogi zasedel 5. mesto. V konkurenci mladink je nastopila reprezentantka Mojca Lazar, ki je s 352 krogi dosegla 4. mesto (druga med mlajšimi mladinkami).
Kontrolno tekmovanje s puško je potekalo v soboto. Udeležil pa se ga je tudi edini predstavnik SK Ptuj s puško, Teodor Pevec, ki je dosegel 537 krogov.
Izmed juršinskih strelcev so si poziv selektorja za nastop v mladinski reprezentanci pristreljali: s prvim mestom in 553 krogi Simon Simonič, s tretjim mestom in 541 krogi Rok Pučko in s 353 krogi Nina Pavlin (vsi SD Juršin-ci).
Vodstvo slovenske strelske reprezentance se bo tako na podlagi teh rezultatov ter izkušenj iz preteklosti odločilo, koga bodo povabili streljat za slovensko reprezentanco, na mednarodno tekmovanje v Ruše. Med ptujskimi strelci bosta na to tekmovanje povabljeni že standardni članici slovenske strelske reprezentance - Majda Raušl in Mojca Lazar.
Trzin:
Zlata skirca
Strelsko društvo je že osmič organiziralo tradicionalni turnir za zlato skirco. Prvič v Sloveniji je celotno tekmovanje potekalo na montažnem strelišču z elektronskimi tarčami, kar se je precej poznalo na rezultatih, saj so bili precej pod povprečjem. Ekipno je v streljanju z zračno pištolo slavila ekipa SD Kidričevo pred SD Dušan Poženel iz Rečice in ŠSK COAL iz Petišovcev.
Po pričakovanjih so bili Kidri-čani najboljši v posamični, kakor tudi v ekipni konkurenci. Med posamezniki je prvo mesto pripa-
dlo Cvetku Ljubi~u (576), drugi je bil Boštjan Simoni~ (563), sedemnajsti pa Simon Simoni~ (553 nastreljanih krogov).
Strelci SK Ptuj so na koncu s skupnim rezultatom 1648 krogov zasedli žal nehvaležno 4. mesto (nastopilo je 18 ekip). Ekipo so sestavljali Franc Bedra~ s 556 krogi in 9. mestom, Robert [imenko s 555 krogi in 11. mestom ter Zlatko Kostanjevec s 537 krogi in 36. mestom. Pokal s podobo zlate skirce dobi tisti strelec, ki na koncu v obeh disciplinah, s puško ter pištolo, doseže največje število krogov.
Juršinski strelci so streljali pod svojimi zmožnostmi in na koncu pristali na devetem mestu. Med posamezniki je prvo mesto pripadlo Cvetku Ljubiču s 576 krogi, drugi je bil Boštjan Simonič s 563 krogi (oba SD Kidričevo), tretji pa je bil Simon Bučan iz Kranja s 561 krogi. Juršinski strelci so dosegli naslednje rezultate: Simon Simonič je s 559 krogi zasedel 6. mesto, Mirko Moleh je nastreljal 549 krogov, Nina Pavlin 522 krogov in Rok Pučko 507 krogov.
Rekreativna liga v streljanju s serijsko zračno puško
Strelski klub Ptuj organizira 18. 01. 2004 3. kolo rekreativne lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje bo potekalo na strelišču na Ptuju, s pričetkom ob 10. uri. Streljalo se bo 20 strelov za oceno. Vabljeni pa ste vsi tisti strelci, ki si enostavno želite tekmovanja v streljanju ter dobre družbe! Se vidimo!
Simeon Gonc (Ptuj), O.N. (Juršinci), DK (Kidri~evo)
Foto: M: Ozmee
Med podpisom sponzorske pogodbe za 40. Zlato lisico (z desne): direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec, predsednik organizacijskega odbora Andrej Hazabent, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar in generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar.
stitev tam nekje med prvih 10, mislim, da sem ga sposobna in prepričana sem, da bom lahko zadovoljna s tem, kar bom dosegla. Proga je v tejle otoplitvi sicer malce mehkej{a, ampak časa je {e dovolj in prepričana sem, da se bodo mariborski organizatorji potrudili in da bo tako kot vsa leta doslej tudi vzdržala."
Direktor alpskih disciplin Klemen Bergant je povedal, da se je trener ženske reprezentance Janez Slivnik že odločil o nastopih. V sobotnem veleslalomu bodo na Pohorju nastopile Tina Maze, Ana Kobal in Ana Drev, v nedeljskem slalomu pa bomo držali pesti za Ano Kobal, Leo Dabič, Ano Drev in seveda za Tino Maze.
Naj dodamo, da so na jubilejno, 40. Zlato lisico povabili tudi vse najuspe{nej{e smučarke v zgodovini pohorskega pokala.
Kegljanje
Na 40-letnico bodo pri{le vse dosedanje lisičke: Marielle Goits-chel, Anemari Moser Proell, pa Hani Wenzel, Erika Hess, Vreni Schneider ter seveda na{e Mateja Svet, Nata{a Bokal, Ur{ka Hrovat in [pela Pretnar.
V novinarskem sredi{ču bo RTV Slovenija predstavila dokumentarni filma Frančka Jauka o Du-{anu Senčarju in Franciju čopu, dr. Dolfe Rajtmajter pa bo predstavil svojo knjigo Vse kolajne Filipa Gartnerja.
Za konec morda le {e cene vstopnic, ki so v predprodaji na voljo po 1500 tolarjev za odrasle in 800 tolarjev za otroke, na posamezni tekmi pa bo treba od-{teti 2000 tolarjev za odrasle in 1200 tolarjev za otroke. Vstopnice so že na voljo, vse so o{tevil-čene in sodelujejo pri žrebanju desetih parov smuči Audi.
M. Ozmec
Posamično prvenstvo OKZ Maribor
Minuli vikend je minil v posa-mi~nem prvenstvu OKZ Maribor za mo{ke in ženske. Prvi so tekmovali v Mariboru, kjer je bilo v množici tekmovalcev po pri-~akovanjih v znamenju keglja-~ev mariborskega Konstruktorja. Najbolj{i od Ptuj~anov je bil Janez Podgor{ek, ki je osvojil sedmo mesto. V ženski konkurenci sta prvi dve mesti osvojili Ma-ribor~anki, ki sta se uvrstili na državno prvenstvo; najbolj{a tekmovalka iz Ptuja pa je bila Nada Fridl, ki je osvojila deseto mesto.
Nogomet
REZULTATI - MOŠKI: 1. Franc Kirbi{ 1181, 2. Bo{tjan Zvezi~ 1172, 3. Sre~ko Le{nik 1152 vsi Konstruktor, 7. Janez Podgor{ek 1109, 16. Darko Dremelj 1040, 42. Milan Čeh 996, 46. Marko Kir-bi{ 988 podrtih kegljev - vsi Drava Ptuj.
REZULTATI - @ENSKE: 1. Eva
Sajko 1071, 2. Mojca [pacal 1052 - obe Konstruktor, 3. Milena Kun-čič 1026 - Impol; 10. Nada Fridl 980, 11. Marina Kramberger 975, 12. Marija Kozoderc 969 podrtih kegljev - vse Drava Ptuj.
Danilo Klajn{ek
»Jagoda« izbral Bursaspor
V začetku lanskega leta smo v Štajerskem tedniku poročali, da je nekdanji slovenski nogometni reprezentant Milan Osterc iz Veržeja podpisal petmesečno pogodbo s francoskim prvoligašem Le Havrom, tokrat, znova na začetku leta, pa je Osterc pristal pri turškem prvoligašu Bursasporu.
29-letni Milan Osterc je nogomet pričel igrati v rojstnem Veržeju, za katerega je uspešno nastopal v drugoligaški konkurenci ter kot najboljši strelec star 19 let prestopil k prvoligašu Potrošniku iz Beltincev. Uspešne igre ter številne zadetke, med drugim se je strelskih veščin učil od najboljšega strelca prvoligaških ekip ter soigralca v Beltincih Štefana Škaperja, so opazili vodilni možje HIT-a iz Nove Gorice ter ga
privabili v svojo sredino. Prvič je Osterc v tujino odšel pred petimi leti, ko je podpisal pogodbo s španskim drugoligašem Hercu-lesom iz Alicanteja, pozneje pa je še nastopal za ljubljansko Olim-pijo, izraelski Hapoel in francoski Le Havre.
Osterc je v štirih sezonah in pol igranja v slovenski prvi ligi dosegel 41 zadetkov, v dresu z državnim grbom pa je v 42 tekmah dosegel osem zadetkov. Ljubiteljem nogometa v Sloveniji bo verjetno v spominu ostal predvsem njegov zadetek v prvi dodatni kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu proti Romuniji, ki ga je priznana svetovna televizijska postaja CNN izbrala za "Play of the day".
Miha [o{tari~
Mali nogomet • KMN Vitomarci Petlja
Prvoligaški ples se pričenja
Slovenski malonogometni prvoligaši ne poznajo zimskega spanja, kajti drugi del prvenstva se prične že ta petek, 16. januarja.
Vitomarcani so po uspešno končanem jesenskem delu (naj spomnimo, da so trenutno tretje-uvrščeno moštvo 1. lige) v premoru zaigrali na nekaj turnirjih. Na enem najprestižnejših, v taborski dvorani Maribor, so bili na tretjem mestu skupaj z ljutomerskim Meteorplastom, na ostalih turnirjih niso dosegali odmevnih rezultatov, saj so udeležbo na turnirjih
vzeli bolj rekreacijsko, moštvo ni bilo vedno popolno in tudi pristop k igri je bil včasih bolj »prazničen«.
V prvenstvenem premoru je bilo odigrano tudi prvenstvo mladih do 16 let, kjer je ekipa Vi-tomarci Petlja-Petovio suvereno osvojila prvo mesto in se uvrstila v nadaljnji del tekmovanja, ki bo potekalo v februarju.
Priprave na nadaljevanje prvenstva so se v taboru slovenjegori-škega prvoligaša pričele takoj po novem letu, vadba je potekala šti-
Reprezentant ESAT Ramadani v akciji.
Mali nogomet
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
Skupina A
REZULTATI 9. KROGA: ŠD
Nova Hajdina - SKEl Talum 1:5, NK Gerečja vas - NK Skorba 1:6, Zeleni gaj : Club 13 1:7, Toyota Furman - NK Mark 69 B 9:3, ŠD Juršinci - NK Stojnci 5:2.
1.	SD JURŠINCI	9	7	2	0	23
2.	NK STOJNCI	9	6	0	3	18
3.	TOYOTA FURMAN	8	5	1	2	16
4.	NK SKORBA	8	5	1	2	16
5.	ŠD KOZMINCI	8	5	1	2	16
6.	NK GEREČJA VAS	8	3	1	4	10
7.	SKEl TALUM	8	3	1	4	10
8.	NK MARK 69 B	8	3	1	4	10
9.	CLUB 13	8	2	1	5	7
10.	ZELENI GAJ 8 116 4
11.	ŠD NOVA HAJDINA 8 0 0 8 0
Skupina B
REZULTAT 8. KROGA: Poeto-vio Ptuj - ŠD Rim 4:3 REZULTATI 9. KROGA: Bar
Korže Cirkovce - Majolka 3:2, Klub ptujskih študentov - Dražen-ci 4:3, Mizarstvo Zupanič&Simba
-	Avtoličarstvo Kac 3:9, NK Mark 69 A : Poetovio Ptuj 2:5, Maxi taxi
-	Ptujska Gora 3:1, ŠD Rim - Kera-mičarstvo Koren 2:5.
1.	MAJOLKA	9	7	0 2	21
2.	BAR KORŽE CIRKOV.	9	6	12	19
3.	KLUB PTUJ. ŠTUD.	9	5	2 2	17
4.	MAXI TAXI	9	5	1 3	16
5.	POETOVIO PTUJ	9	5	1 3	16
6.	KERAMIČAR. KOREN	9	5	13	16
7.	ŠD RIM	9	4 1 4	13
8.	PTUJSKA GORA	9	4 1 4	13
9.	AVTOLIČAR. KAC	9	3 1 5	10
10.	DRAŽENCI	9 2 16 7
11.	ZUPANIČ&SIMBA 9 2 16 7
12.	NK MARK 69 A 9 0 18 1
Danilo Klajnsek
ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ORMOŽ
Vroče na vrhu
Zimska liga malega nogometa se preveša v drugi in s tem v zaključni del prvenstva. Vse bolj vroče postaja v 1. ligi, kjer se bodo Trsnica Žiher, Pušenci, Belcont in Holermuos potegovali za najvišja mesta.
Vodilna Trsnica je tokrat brez težav in visoko odpravila zadnje-uvrščeno moštvo Pettya. Pušenci
so z veliko mero sreče tesno z 2:1 premagali Titanik, ki je zaenkrat glede na igralski kader najve-~je razo~aranje prvenstva. Prvaka Belconta so namučili malonogo-meta{i Mladosti. Slednji so se predstavili v lepi lu~i, a na koncu žal ostali praznih rok. Holermuos po slabem začetku prvenstva igra iz kroga v krog bolje. Tokrat so se grdo znesli nad Kogom, ki je zabeležil svoj četrti zaporedni poraz. Ekipa Prednosti je z remijem proti Novi Sloveniji osvojila pomembno točko v boju za obstanek, Novo Slovenijo pa oddaljila od vrha.
V drugi ligi najbolje kaže LDS-u, ki je že z eno nogo v 1. ligi. Tokrat je vodilno moštvo 2. lige v derbiju premagalo Mihovce. Za drugo mesto, ki vodi v 1. ligo, se bodo potegovali Mihovci, Carrera Optyl, Joker Ivanjkovci in Junior Tomaž.
1. LIGA
Rezultati 6. kroga: Holermuos - Kog 12:0, Belcont - Mladost 5:2, Prednost - Nova Slovenija 2:2, Titanik - Pušenci 1:2, Trsnica Žiher - Petty 9:0.
1. TRSNICA ŽIHER	6	5	0	1	15
2. PUŠENCI	6	4	2	0	14
3. BELCONT	6	4	1	1	13
4. HOLERMUOS	6	4	0	2	12
5. NOVA SLOVENIJA	6	3	2	1	11
6. TITANIK	6	3	0	3	9
7. KOG	6	2	0	4	6
8. PREDNOST	6	1	1	4	4
9. MLADOST	6	1	0	5	3
10.PETTY	6	0	0	6	0
2. LIGA					
Rezultati 7. kroga: Bambusi -Akcija S. 4:6, LDS - Mihovci 6:3, Borec - Joker 1. 2:9, Junior T. - Pušenci vet. 2:5, Ormož ml. -Podgorci 3:7, Carrera O. - Mladost M. 11 12:3.
1.	LDS	7 6 1 0 19
2.	MIHOVCI	7 5 0 2 15
3.	CARRERA O.	7 4 3 0 15
4.	JOKER I.	7 4 1 2 13
5.	JUNIOR T.	7 4 1 2 13
6.	PUŠENCI VET. 7 3 2 2 11
7.	AKCIJA S.	7 3 0 4 9
8.	BAMBUSI	7 2 14 7
9.	PODGORCI	7 2 14 7
10.	MLADOST M. II 7 2 0 5 6
11.	ORMOŽ ML. 7 10 6 3
12.	BOREC	7 1 0 6 3
Uros Krstić
rikrat tedensko, saj ne gre prezreti težkega tekmovalnega urnika: v prvih dveh krogih jim nasproti stojita dve najboljši slovenski ma-logometni ekipi zadnjih let - najprej gostovanje v Tolminu, nato še domača tekma z aktualnimi državnimi prvaki Sveo Lesno Litija.
"Dejstvo je, da nam je žreb v prvih dveh krogih namenil verjetno najtežje nasprotnike in glavne kandidate za naslov prvaka. V jeseni smo na svoji koži občutili njihovo moč, ko smo obe srečanji izgubili, vendar ne smemo pozabiti, da smo bili obakrat rezultatsko zelo blizu, plačevali smo davek novinca in neizkušenosti, prepričan pa sem, da z maksimalnim pristopom in željo po uspehu lahko prekrižamo načrte tudi 'največjim', predvsem proti Litiji pričakujem na Ptuju pravi spektakel in boj za točke do zadnje minute," nam je zaupal alfa in omega vitomarškega malega nogometa Darko Rojs.
Moštvo Petlje v premoru ni doživljalo večjih pretresov, po poškodbah se vračata Silvester Kornik in Jani Krampelj, kluba pa v tem trenutku ni zapustil nihče, tako da se ljubitelji malega
Košarka
nogometa lahko nadejamo lepih predstav v ptujski športni dvorani.
"Naše ambicije in želje segajo v polfinale slovenskega prvenstva, torej moramo biti uvrščeni med štiri najboljša moštva v ligi, s tem bi dosegli želeni rezultat, ki pa je po mojem mnenju za novinca v ligi lep uspeh. Tudi v pokalnem tekmovanju še nismo rekli zadnje besede, čeprav nas v osmini finala čaka visoka ovira, Svea Lesna Litija, je pa v tekmi, ki jo bomo odigrali na domačem parketu (11. februarja), vse možno. Želim si dobro obiskane domače tekme, bučno vzpodbudo s tribun ter nadaljevanje prvenstva z manj poškodbami, ki so nas neprestano pestile jeseni. Če se teh nekaj stvari uskladi, rezultat ne more izostati," je povedal strateg ekipe Darko Krizman, ki se v teh dneh kot selektor reprezentance s svojimi izbranci pripravlja na kvalifikacije za EURO 2005. Slovence čaka spet izjemno moštvo Španije, ki bi ga bilo potrebno premagati za pot na Češko. Naj še omenimo, da si je poziv v reprezentanco s svojimi dobrimi igrami poleg Ramada-nija iz vitomarškega tabora prislužil še [nofl, ki je gotovo s svojimi igrami jeseni zaznamoval prvo slovensko ligo malega nogometa.
D.K.
OMREZJE.NET & PARKL
V	skupini A sta se pomerili v derbiju ekipi Neman in Oračev. Na začetku tretje četrtine so Orači pritisnili na plin in si priigrali prednost trinajstih točk. Napopustlji-vi domačini so se uspeli približati na samo tri točke zaostanka. Takrat je prišla do izraza večja izkušenost gostov, domačim pa je zaradi obremenjenosti z osebnimi napakami začelo primanjkovati enakovrednih igralcev. Na koncu tako lahko rečemo, da so gostje zasluženo odnesli točki iz "vročih" Žetal. Najboljša pri domačih sta bila Dejan Šalamun z 18 in Gregor Smolej s 15 doseženimi točkami, pri Oračih pa Andrej Čabrian z 20 in Matjaž Damiš s 15 doseženimi točkami.
V	skupini B je bil derbi med veterani in Kidričani. Veterani so srečno prišli do zmage v sami končnici tekme, ki je bila za njih že izgubljena, ampak zmage jim ne gre oporekati. Kidričani so ob polovici zadnjega dela igre vodili že za petnajst košev, ko je igro moral zapustiti E. Hojnik zaradi pete osebne napake. Veterani so stavili na "vse ali nič" in zaigrali kot v "transu". Razlika se je začela "topiti" in teh njihovih pet minut je bilo res "sanjskih". Dve minuti do konca so rezultat izenačili in začela se je "drama". V borbi za vsako žogo so uspeli Kidričani minuto pred koncem spet pobegniti za velikih pet košev, vendar se veterani niso pre-
dali. S serijo taktičnih osebnih napak na obeh straneh so veterani uspeli rezultat obrniti sebi v korist predvsem zaradi slabega izvajanja prostih metov gostov. Ti so imeli v zadnjih desetih sekundah še možnost izvesti napad in z metom za tri točke izsiliti podaljšek, vendar meta niso uspeli izvesti. Najboljša pri domačih sta bila Boštjan Kostanje-vec (18 košev) in Marko Černe (17 košev), pri gostih sta izstopala Mitja Bek (19 košev) in Edi Hojnik (17 košev).
Rezultati 6. kroga: KK Rače -ŠD Destrnik 91:79, Bar Holliday Neman - Orači 69:79, ŠD Cirkov-ce - Good guys 43:72, ŠD Ptujska Gora - KK Starše 57:82, KK Ljudski vrt^ - ŠD Majšperk 59:50, Veterani - ŠD Kidričevo 76:73. SKUPINA A
1.	ORAČI	6	5	1	+52	11
2.	KK RAČE (-1)	6	5	1	+53 10
3.	KK LJUDSKI VRT	6	4	2	+53 10
4.	ŠD MAJŠPERK	6	2	4	+ 4 8
5.	BAR HOLLIDAY	6	2	4	- 20	8
6.	ŠD DESTRNIK	6	0	6	-142	6
SKUPINA B
1.	KK STARŠE 6	6	0	+158	12
2.	GOOD GUYS 6	5	1	+102	11
3.	VETERANI 6	4	2	- 1	10
4.	ŠD KIDRIČEVO 6	1	5	- 42	7
5.	ŠD PTUJSKA GORA 6	1	5	- 108	7
6.	ŠD CIRKOVCE 6	1	5	- 109	7
Lestvica najbolj{ih strelcev:
1. A. Hodnik (Good guys) 159, 2. D. Bauman (Rače) 153, 3. A. Čab-rian (Orači) 138 košev.
Radko Hojak
Solski šport • Nam. tenis
Zmagala Danijela Bec in Dario Kokol
Na 7. prvenstvu Ekonomske šole Ptuj v namizem tenisu, organiziralo ga je ŠŠD Ekonomske šole Ptuj, 23. 12. 2003, je tekmovalo čez petdeset dijakinj in dijakov.
Med deklicami je zmagala Da-niejal Bec (1. a/G) pred Karmen
Starčič (2. a/P) in Aleksandro Ar-nejčič (1. a/A).
Pri de~kih je zmagal Dario Kokol (1. a/E) pred Darkom Ku-kovcem (1. a/PT1) in Jankom Erženom (4. b/E).
Zmagovalcem je pokale podelila pomočnica ravnateljice ga. Vlasta Hodnik, prof.
(me)
Sportni napovednik
MALI NOGOMET
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA PARI 10. KROGA: Puntar Alpkomerc - Vitomarci Petlja (petek), Dobo-vec - Nazarje, Napoli Pernica - GIP Beton, Mavi Brežice - KIX Ajdovš~ina, Svea Lesna Litija - Metropol.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE PARI 13. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Zavarovalnica Maribor Ljutomer (v soboto ob 17. uri v gimnazijski telovadnici), Nova KBM Branik - Prevalje, Benedikt - Luka Koper, Sladki greh Ljubljana - Formis Bell Miklavž, HIT Nova Gorica - TPV Novo Mesto.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI
PARI13. KROGA: Svit - Calcit Kamnik (danes ob 18.00), Maribor Stav-bar IGM - Salonit Anhovo, LIP Bled - Olimpija, Šoštanj Topolš~ica - Po-murje Galex, Fužinar Meltal Ravne - Krka.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD
PARI 12. KROGA: Prebold - Ptuj Haloze, Superga - Ruše, Lenart - Velenje, Jan~e - Lastovka Smlednik, Ilirija - Celjski KK.
ROKOMET
TURNIR V DVORANI CENTER
V	soboto ob 16. 30 se bo v športni dvorani Center na Ptuju pri~el zanimivi ženski rokometni turnir, na katerem bodo ob doma~i ekipi Mercator Tenzor Ptuj nastopili še Loka kava iz Škofje Loke in Koka iz Varaždina.
STRELJANJE
V	soboto in nedeljo bo v Rušah potekalo mednorodne tekmovanje v streljanju - RUŠE 2004.
Danilo Klajnšek
Solski šport • Judo
MEDOBČINSKO PRVENSTVO OŠ
V Jur{incih je potekalo Medob~in-sko prvenstvo za u~ence in u~enke osnovnih {ol.
REZULTATI - UČENNCI (letnik 1992, 1993 in 1994): DO 30 kg: 1. Jure Boži~ko OS Videm pri Ptuju; DO 34 kg: 1. Jure Matjasko OS Olge Megli~; DO 38 kg: 1. Jan Horvat OS Jursinci; DO 46 kg: 1. Tilen Vidovi~ OS Mladika; DO 50 kg: 1. Arne Korsika OS Videm pri Ptuju; PLUS 55 kg: 1. Damjan Ljubec OS Mladika.
MLAJŠE UČENKE: DO 32 kg: 1.
Barbara Rižnar, OS Jursinci; DO 36 kg: 1. Tanja Kociper OS Gorisnica; DO 40 kg: 1. Katarina Horvat OS Jursinci; DO 44 kg: 1. Anja Petek OS Gorisnica.
REZULTATI - UČENCI IN UČENKE (letnik 1995 in mlajši): DO 24 kg: 1. Blaž Pekli~ OS Hajdina; DO 27 kg: 1. Matic Horvat OS Olge Megli~; DO 30 kg: 1. Urska Rižnar OS Jursinci; DO 48 kg: 1. Blaž Bigec OS Breg; Plus 42 kg: 1. Emir Topalovi~ OS Mladika.
STAREJŠI DEČKI (letnik 1989,1990 in 1991): DO 38 kg: 1. Slavko Krabonja OS Gorisnica; DO 42 kg: 1. Kristjan Brumen OS Jursinci; DO 46 kg: 1. Nejc Bombek OS Cirkulane - Zavr~; DO 50 kg:1. Matjaž Matjasi~ OS Olge Megli~; DO 55 kg:1. Danijel Janžekovi~ OS Olge Megli~; DO 60 kg: 1. Uros Tajhman OS Olge Megli~; DO 66 kg: 1. Andrej Čuš OS Mladika.
STAREJŠE DEKLICE (letnik 1989, 1990 in 1991): DO 36 kg: 1. Ines Jur-sa OS Desternik - Trnovska vas; DO 44 kg: 1. Sandra Žula OS Cirkulane - Zavr~; DO 48 kg: Nika Seruga OS Ljudski vrt, DO 52 kg: 1. Sanja Je-renko OS Mladika; DO 57 kg: 1. Helena Lesnik OS Desternik - Trnovska vas; DO 63 kg: 1. Sabina Gasperi~ OS Ljudski vrt; PLUS 63 kg: 1. Lea Murko OS Videm pri Ptuju.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. OS Jursinci, 2. OS Olge Megli~, 3. OS Videm pri Ptuju
PODROČNO PRVENSTVO
V soboto je v Jursincih potekalo podro~no prvenstvo v judu za u~en-ke in u~ence osnovnih sol, na katerem je nastopilo 145 tekmovalcev in tekmovalk. Uspesno pa so nastopili tudi predstavniki in predstavnice osnovnih sol z nasega podro~ja.
REZULTATI - MLAJŠI UČENCI: DO 30 kg: 2. Patrik Kokol OS Jursin-ci, 3. Jure Boži~ko Videm pri Ptuju, DO 34 kg: 1. Peter Zorec, 2. Patrik Bratusa - oba OS Velika Nedelja; DO 50 kg: 2. Tilen Vidovi~ OS Mladika, PLUS 55 kg: 1. Damjan Ljubec OS Mladika
MLAJŠE UČENKE: DO 32 kg: 2.
Julija Hrga, 3. Barbara Rižnar in Renata Zavec - vse OS Jursinci; DO 36 kg: 3. Tatjana Kociper OS Gorisnica; DO 40 kg: 2. Katja Horvat OS Jursin-ci; DO 44 kg: 1. Anja Petek OS Gori-snica.
STAREJŠI UČENCI: DO 38 kg: 2.
Klemen Vrhovnik, 3. Matej Studen-~nik in Dejan Djuki~ - vsi OS Slovenska Bistrica; DO 42 kg: 2. Mitja Vesenjak OS Jursinci, 3. Slavko Kra-bonja OS Gorisnica in Kristjan Bru-men OS Jursinci; DO 45 kg: 1. Jože Skela OS Slovenska Bistrica, 2. Branko Kralj OS Velika Nedelja; DO 50 kg: 3. Matjaž Matjasi~ OS Olge Me-gli~; DO 60 kg: 1. Kristjan Crni~ OS Slovenska Bistrica; DO 66 kg: 3. Kri-stja Mojzes OS Cirkulane - Zavr~ in Blaž Jakopin OS Slovenska Bistrica; PLUS 73 kg: 2. Žiga Unuk OS Slovenska Bistrica
STAREJŠE UČENKE: DO 36 kg: 3. Ines Jursa OS Desternik; DO 44 kg: 3. Matejka Hemetek OS Cirkulane - Zavr~; DO 52 kg: 3. Vanja Bombek OS Gorisnica; DO 57 kg: 3. Helena Lesnik OS Desternik in Nastja Pristov-nik OS Slovenska Bistrica; DO 63 kg: 2. Sabina Gaspari~ OS Ljudski vrt; PLUS 63 kg: 1. Lea Murko OS Videm pri Ptuju, 2. Urska Urek OS Ljudski vrt.
Danilo Klajnšek
Ekipa OŠ Juršinci
Odbojka • Finalni turnir pokala Slovenije (ž)
Benedičanke brez finala
Benedikt: Rajšp, Stumper, Šau-perl, T. Borko, Holc, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko.
V prvi polfinalni tekmi pokala Slovenije, ki je pretekli konec tedna potekalo v Novi Gorici so domače igralke zlahka po vsega uri igre premagale ekipo Benedikta in se tako še petič zapored uvrstile v finale tega tekmovanja. V uvodnem nizu je bil izenačen le začetek, po vodstvu domačih s 3:0 je uspelo gostjam izenačiti na četrti in peti točki, nato pa so pobudo prevzele državne prvakinje, ki so proti nerazpoloženim tekmicam zlahka osvajale točke. V napadu se je izkazala predvsem Marija Kavalevska, ki je skupaj nanizala kar 21 točk. Na začetku drugega niza je Benediktu uspelo edino vodstvo na tekmi s 4:3,
nakar so znova precej bolje zaigrale Primorke, ki so bile v vseh elementih igre precej boljše od nasprotnic. Povedle so z 8:4, nakar se je Benedikt približal na dve točki zaostanka (12:10). V nadaljevanju tekme so varovanke domačega trenerja Danila Ber-lota znova zlahka osvajale točke in preko Milanovičeve izkoristile drugo zaključno žogo. V tretjem nizu je bila na igrišču le še ena ekipa. Odbojkarice Benedikta so se očitno že predale, saj so gostiteljice hitro povedle s 7:0, v nadaljevanju pa so izid le še povišale in na koncu zasluženo zmagale.
V drugem polfinalnem dvoboju so igralke Sladkega Greha iz Ljubljane po izenačenem boju premagale Mariborčanke z rezultatom 3:2. V finalni tekmi se je pokaza-
Foto: Zmago Šalamun
Že uvrstitev na finalni turnir je za Benedičanke velik uspeh.
lo, da so Ljubljančanke v tem trenutku najboljša slovenska ženska odbojkarska ekipa, saj so igralke
Hita premagale s 3:0 in tako osvojile svojo prvo klubsko trofejo.
sta
Odbojka • Aktualno v ptujskem klubu
Sredstva se ne delijo na ruleti
Po novem letu smo se na treningu ptujskih odbojkaric pogovarjali z dvema igralkama, ki sta standardni članici prve postave. Najizkušenejša avtomobilistka je 32-letna Ganna Kutsay iz Lo-ganska, majhnega ukrajinskega mesteca, ena od igralk prihodnosti na Ptuju pa je 17-letna Ana Nimac, ki tako kot sedem drugih deklet igra v mladinski in članski ekipi. Katastrofalen prvi del sezone je načel moralo v ekipi, Ana Nimac ga je opisala takole:"Smo na zadnjem mestu v prvi ligi in smo v zelo slabem položaju. Naša ekipa ni uigrana, smo premlade, saj nimamo dovolj izkušenj, da bi igrale v tako močnem tekmovanju. Po slabih rezultatih pa tudi ni več take volje in borbe med tekmo, kot je bila prej." Kutsayeva pa je malce pojasnila, kaj se dogaja z ekipo med tednom:"Boljše slovenske ekipe iz 1. DOL imajo po dva treninga na dan. Me treniramo trikrat na teden po dve uri." To pa je hočeš nočeš žal premalo za doseganje vrhunskih rezultatov tudi glede na razpoložljivi kader, ki ga imajo v odbojkarskem klubu. Če pogledamo samo razmerje treningov z ostalimi klubi, so Ptujčanke v velikem zaostan-
Foto: Uroš Grame
Ganna Kutsay in Ana Nimac
ku (v najslabšem primeru je raz-merj e treningov na teden 3:12 (!) v prid njihovi konkurenci. Kako je možno, da ima ptujski prvoligaški klub tako malo razpoložljivih terminov za treninge, nam je razložil direktor Športnega zavoda Ptuj, Simon Starček: "Na Ptuju je registriranih več kot 90 športnih klubov in društev, ki imajo v večini željo razpolagati s pokritimi vadbenimi prostori. Športni zavod koordinira vadbo Odbojkarskemu klubu Fiat Prstec Ptuju kot tudi nekaterim drugim klubom v telovadnici
Mladika, Gimnaziji Ptuj in SŠC Ptuj, torej prostorih, s katerimi razpolaga. Premalo razpoložljivih terminov kot tudi prostorskih kapacitet, kjer je Ptuj daleč pod slovenskih povprečjem, ni le problem odbojkaric, ampak tudi mnogih drugih klubov. Lahko povem, da Športni zavod ne pokriva niti 50% želja in potreb ptujskih klubov, ker jih žal ne more. Vse termine, ki jih ponuja Športni zavod, so brezplačni, dodatno vadbo v drugih športnih objektih si morajo klubi zagotoviti iz lastnih sredstev." Ker
pa je bila v prejšnji številki Štajerskega tednika objavljena izjava menedžerja odbojkaric Štefana Vrbnjaka, ki je namigoval na nepravično dodeljevanje finančnih sredstev klubom, smo poprosili še za komentar te izjave. "Ta izjava me je zelo presenetila, saj vodstvo kluba dobro pozna, oziroma bi moralo poznati sistem financiranja športa in športnih programov v mestni občini Ptuj. Seveda ni Športni zavod tisti, kot je bilo zapisano, ki bi na ruleti delil sredstva, ampak gre za povsem adekvaten način razdeljevanja sredstev preko javnega razpisa, kjer klubi prijavijo svoje programe. Ta sistem je bil sprejet na mestnem svetu leta 2001 in športni zavod ne deluje tako, da bi šel mimo tega sklepa. Če še dodam samo eno stvar, imajo klubi in društva v MO Ptuj možnost vsako leto sodelovati pri izboljšanju tega sistema, vendar do letos z njihove strani ni bilo nobenih predlogov."
Če je le bil začetek namenjen igralkama, je zdaj še konec. Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo od drugega dela sezone, sta bili precej zadržani: "Bomo videli."
Uroš Gramc
Kolesarstvo • Kolesarsko društvo MTD Spica
Se bolj pestro leto
Kolesarsko dru{tvo MTB [pica obstaja že dve leti in združuje rekreativne kolesarje vseh starosti.
Društvo trenutno šteje 40 članov, nekaj več o aktivnostih, ki jih v društvu izvajajo, pa je povedal njihov blagajnik in organizator mnogih aktivnosti Aljo{a Deri}. "V lanskem letu smo organizirali deset društvenih "fur", kot jim mi pravimo. To so kolesarski izleti, ki jih združimo s kakšnimi drugimi dejavnostmi npr. košarka, odbojka, rafting ..., dan pa ponavadi zaključimo še s piknikom. Poleg teh enodnevnih fur smo letos prvič organizirali tridnevni izlet v Bovec, kjer smo kolesarjenje združili z raf-tingom in kanjoningom, zaradi
dobrega odziva pa bomo to zagotovo še ponovili. Poleg tega, da se sami udeležujemo kolesarskih maratonov po Sloveniji in sosednjih državah, smo ga lani
tudi sami organizirali. V sodelovanju z občino Žetale smo s to prireditvijo odprli kolesarske poti, ki so nastale na mladinskem raziskovalnem taboru Ha-
loze 2002. Posebnost maratona je bila predvsem ta, da smo imeli progi tako za cestne kot tudi gorske kolesarje, kar v Sloveniji ne obstaja. To je pravzaprav nekakšen zaščitni znak našega društva, saj združujemo kolesarje obeh panog. Ob koncu leta smo organizirali še izlet v sklopu ptujskega športnega vikenda, kar je neke vrste "dan odprtih vrat", čeprav na fure večkrat vzamemo tudi kolesarje, ki niso naši člani." Za leto 2004 pa je povedal naslednje: "Okvirno smo si že zastavili letošnji program, veliko pa bo odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Delali bomo predvsem na aktivnostih za člane, tudi v tujino, nekaj idej se bo pojavilo še med letom, lahko pa zagotovim, da bo letošnje leto še bolj pestro!"
Uroš Gramc
Košarka • 2. SKL
Največji uspeh v letošnjem prvenstvu
KK HALOZE PTUJ - KK RUŠE 99:95 (24:22, 31:26, 29:24, 15:23)
KK HALOZE-PTUJ: Peter, Ja-garinec 16, Goričan 5, Rojko 10, Bien 19, Petrovič 7, Osenjak 8, Siračevski 9, Lovše 25
V prvi tekmi novega leta so Ptujčani gostili četrtouvrščeno moštvo 2. SKL - vzhod in se oddolžili za poraz v začetku prvenstva.
Domači so tekmo začeli zelo podjetno in v uvodnih minutah povedli z 10:2. Gostje so se jim do konca 1. četrtine uspeli približati, z delnim izidom 0:10 so celo povedli z 20:22, vendar so domači četrtino končali v vodstvu. Takšna nihanja na obeh staneh so bila sicer značilna za celotno tekmo.
Odločilni del tekme je bila, kot ponavadi pri Ptujčanih, 3. četrtina, ko so s trdo in čisto igro v obrambi (v tej četrtini le tri, prej 18 osebnih napak) uspeli pobegniti na 18 točk v 39. minuti, ru-šani pa so v zadnji minuti in pol zaostanek spet znižali, tokrat na 12. Zadnji del tekme so haložani uspešno kontrolirali in izgledalo je, da bodo gladko zmagali, ko so minuto pred koncem vodili za osem. V nervoznem zaključku so naredili nekaj nepotrebnih napak, kljub temu pa je zmaga zasluženo ostala doma. Pri domačih sta bila kot vedno strelsko razpoložena Lovše in Bien, z učinkovito igro v napadu pa se jima je tokrat pridružil Jagarinec. Pri gostih je bil praktično neustavljiv Kolarič, dosegel je 38 točk.
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Rojko (KK Haloze-
Ptuj)_
Trener Branko Veršič je bil tokrat kratek:"Vesel sem te zmage, ki nam dosti pomeni v boju za obstanek."
Rezultati 11. kroga: Ilirija -Prebold 79:66, Janče STZ - Celjski KK 93:72, Lenart - Lastovka 66:78, Superga - Velenje 75:89, Ptuj - Ruše 99:95. Vnaprej odigrana tekma Ruše - Superga 75:51.
1. JANČE STZ	11	11 0	231	22
2. ILIRIJA	11	8 3	80	19
3. RUŠE	12	7 5	19	19
4. PREBOLD	11	7 4	125	18
5. VELENJE	11	6 5	46	17
6. LASTOVKA	11	6 5	14	17
7. CELJSKI KK	11	4 7	-44	15
8. PTUJ HALOZE	11	4 7	-63	15
9. LENART	11	2 9	-137	13
10. S. GRADEC	12	1 1'	-275	13
		Uroš Gramc		
Namizni tenis • 1. SNTL
Zaslužena zmaga Ptuja
1. SNTL MOSKI
REZULTATI 10. KROGA: Ptuj - Vesna 6:2, Maribor E- kompenzacije - Lisk Križe 6:3, Velenje -Kema Puconci 3:6, Preserje - Krka 6:3. Sre~anje MT Sobota - Maxi Olimpija je bilo odigrano v~eraj.
1. MB E- KOMPENZ.	10	10	0	0	20
2. KEMA PUCONCI	10	8	1	1	17
3. LISK KRI@E	10	7	0	3	14
4. PRESERJE	10	6	1	3	13
5. PTUJ	10	4	1	5	9
6. KRKA	10	3	2	5	8
7. MAXI OLIMPIJA	9	3	1	5	7
8. MT SOBOTA	9	2	0	6	6
9. VELENJE	10	2	0	8	4
10. VESNA	10	0	0	10	0
PTUJ - VESNA 6:2
Namiznoteni{ki igralci Ptuja so uspe{no prebrodili prvo prepre-
Rokomet
ko na za~etku drugega dela prvenstva. Vesna iz Zaloga je bila nasprotnik, ki enostavno ni bil kos doma~im igralcem. Doma~ini so oddali samo dve to~ki, saj mladi Urban Ov~ar ni imel sre~e, zato ga je v osmem, zadnjem, dvoboju zamenjal Pavi~. V posami~nih dvobojih pa sta bila zelo uspe{na Piljak in Grbi~, slednji pa {e v igri dvojic s Pavi~em. S tem so bile sanje gostov, da bi lahko izvlekli ugodnej{i izid, hitro kon~ane.
POSAMIČNI IZIDI: Grbi~ -Krenker 3:0, Ov~ar - Kandare 0:3, Piljak - Vokal 3:1, Ov~ar -Krenker 2:3, Grbi~ - Vokal 3:0, Piljak - Kandare 3:0, Grbi~/Pavi~ -Kandare/Krenker 3:1, Pavi~ - Vokal 3:0.
Danilo Klajnsek
Loka kava - Mercator Tenzor Ptuj 34:34 (15:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Laki~, Poto~njak 1, [ijanec 6, Radek 9, Ram{ak 2, Pu~ko, Lazarov, Brumen 3, Murko 5, Majnik 1, Raukovi~ 6, Kelenc. Trener: Vlado Hebar.
Ptujske rokometa{ice so v okviru priprav na pri~etek tekmovanja v 1. SRL odigrale v [kofji Loki
prijateljsko rokometno sre~anje proti doma~i ekipi. Nastopile so brez lažje po{kodovane Marjete Nojinovi~ in službeno odsotne Ines Černe. Gostje so skozi vso sre~anje vodile, vendar je doma-~inkam ob koncu sre~anja le uspelo rezultat izena~iti.
Danilo Klajnsek
Naj športnik Ptuja
Kdo so bili športniki Ptuja
"šport je okno v svet, je način življenja, razvedrilo in sprostitev s telesno aktivnostjo, je nepogrešljiv del vsakdanjika. športno doživetje s prijatelji, dolg sprehod v naravi, športni konec tedna so veseli in sproščeni trenutki. So največkrat "sokrivi" za dobro počutje, bistrost duha, zadovoljstvo, radost in korektne medčloveške odnose. Zavedajmo se, da le redna športna aktivnost omogoča zdravo, kvalitetno življenje ter ravnovesje telesnih in duševnih moči," je povedal direktor športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
Ob izteku sanjskega leta za ptujski šport, rekordnega po številu dosežkov, žlahtnih odličij in odmevnih zmag, bo sledilo še zaključno dejanje. Na prireditvi Proglasitev najboljšega športnika in športnice MO Ptuj v kulturni dvorani Gimnazije se bo konec januarja zbrala smetana tukajšnjega športa, blišč žarometov pa bo usmerj en v najboljše med najboljšimi v letu 2003.
ŠPORT V 21. STOLETJU DRUGAČEN?
Nekdaj se je šport razvijal znotraj vsakega posameznega naroda v skladu z njegovimi kulturnimi značilnostmi. šele v moderni dobi so zaradi industrijskega napredka in izboljšanja komunikacij kulturne in športne izmenjave postale pogostejše, po vzponu modernih olimpijskih iger je prišlo do vse večje internacionalizacije športa. šport je v zadnjih letih doživel opazno razširitev in predstavlja danes integralni del kulturne moderne družbe, postal je lasten vsemu človeštvu. Dvajseto stoletje je bilo priča kvantitativnega razmaha športa, na prelomu stoletja pa se sooča s kritičnim preobratom.
V 21. stoletju se govori o novih nalogah športa v prihodnosti. Ena od močno poudarjenih nalog je kvalitetna rast in tudi ponovna humanizacija športa. šport postaja del kulturnega izraza ljudi, je edinstvena oblika telesnega sporazumevanja, razumljiva vsemu človeštvu. V športu dominantne klasične vrednote: hitreje, višje, močneje bodo v bodoče zamenjale vrednote vsakdanjega življenja: zdravje, mir, razumevanje. Te bodo narekovale športne programe, prav tako kot tudi življenjski slog, dobro počutje, sreča in zadovoljstvo. šport se tako srečuje s popolnoma novimi izzivi.
OBDOBJE OD LETA 1957-1994
Naši športniki in športnice so bili tudi v minulih desetletjih izjemno uspešni. Ptuj je resnično ponosen na njihove dosežke, s katerimi so promovirali mesto, Slovenijo in nekdanjo skupno državo Jugoslavijo. In katere imamo v mislih? Na to vprašanje je težko odgovoriti, kajti imeli smo kopico vrhunskih športnikov in športnic, ki so dosegali rezultate svetovne vrednosti. Toliko jih je, da vseh kratko malo ni mogoče omeniti. Vendar, kdo še ni slišal za atlete - Nevenko Dobljekar, večkratno državno prvakinjo, ki je vrsto let dosegala vrhunske uvrstitve v atletskem mnogoboju in bila dvakrat proglašena za ptujsko športnico leta, izjemnega Mikija Prsteca, danes športnega strokovnjaka, športnega pedagoga in športnega zanesenjaka, ki je že kot otrok tekmoval v sprinterskih disciplinah. Dosegal je odmevne rezultate tako v državnem (SFRJ) kot v mednarodnem merilu. Bil je kandidat za
Mirko Vindiš
Olimpijske igre leta 1976 v kanadskem Montrealu, udeleženec Evropskega prvenstva vAtenah 1975, osvojil je 5 medalj na Balkanskih prvenstvih, postal petkratni državni prvak, večkratni slovenski prvak in trikrat proglašen za športnika Ptuja, legendarnega Mirka Vindi-sa, ki mu v kraljici športov na Ptuju ni bilo enakega, ki bi naredili tako velik korak v svetovni vrh, kot ga je Mirko. Zgodaj je že začel tekmovati na mednarodnih tekmovanjih in se izkazal že kot mladinec. Na Olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih je dosegel vrsto visokih mest. Uvrščamo ga med najboljše maratonce, kar potrjuje njegova udeležba na največjih tekmovanjih: OI - Barcelona 1992, Seul 1988; SP - Studgart, Rim, Budimpešta; EP - Helsinki, Split. Zmagovalec maratona na Dunaju 1988, Balkaniada - Stara Zagora, Ljubljana, .Ankara. Bil je petkratni državni prvak Republike Slovenije v velikem maratonu in dvakrat v malem, v bivši skupni državi pa enkrat državni prvak v maratonu, petkrat v malem maratonu (21 km), dvakrat na 10 km in enkrat v krosu na atletski stezi. Za športnika Ptuja je bil izbran 10-krat.
Vrhunski ptujski maratonec je leta 2001 dosegel enega največjih uspehov svoje kariere. Na evropskem prvenstvu na 100 kilometrov v nizozemskem Winschotnu je osvojil tretje mesto v času 6:52:48.
Nevenka Dobljekar
Njegov način življenja, odnos do športa in do treninga lahko služijo za vzor mlajšim, kar ni vredno nič manj kot osvojene kolajne. Kot pobornik za razvoj športa v vseh njegovih razsežnostih se vedno zavzema tudi za njegova etična načela.
Oto Velunsek - že med šolanjem pa tudi kasneje je ob zahtevnih in odgovornih delovnih obveznostih vztrajno, vestno in zelo uspešno deloval na področju letalskega modelarstva. Svojo vneto zavezanost športu dokazuje že štirideset let. Predvsem je izjemen njegov prispevek k uveljavljanju in razvoju te atraktivne letalske discipline, s poudarkom na zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra. Ker je modelarstvo panoga, ki ni med najbolj razširjenimi v Sloveniji, je že uvrstitev na največja tekmovanja velik uspeh za tekmovalca in državo, ki jo zastopa. Bil je 22-krat državni prvak Jugoslavije, dvakrat samostojne Slovenije ter petkrat proglašen za športnika Ptuja.
Filip Leščak je bil eden izmed najuspešnejših slovenskih judois-tov v reprezentanci rajnke Jugoslavije, ki je dosegel odlične rezultate na članskih evropskih in svetovnih prvenstvih. Je nosilec mojstrskega pasu 5. dan, bil je dolgoletni član JK Impol in JK Drava. Leščak je nase prvič opozoril leta 1982 na EP v Rostocku, kjer je osvojil peto mesto. Leto pozneje je nastopil na
Oto Velunšek
Filip Leščak
SP v Moskvi, a žal ostal brez odličja. Leta 1984 je bil udeleženec OI v Los Angelesu in bil spet peti ter v Seulu in Barceloni. Leta 1986 je nastopil še na drugem EP v Beogradu, kjer je bil ponovno žrtev sodniških odločitev, in tako še četrtič ostal praznih rok. Leta 1993 je nastopil še na SP v Kanadi, leta 1996 pa sklenil tekmovalno pot. Še ostali njegovi odmevnejši dosežki: 9-krat prvak Slovenije, 7-krat prvak Jugoslavije, 2-krat prvak Balkana, 2-krat tretje mesto na Mediteranskih igrah, 3. mesto na ekipnem EP v Novem Sadu, 9-krat medalja na svetovnih A-pokalih.
V tem obdobju so bili proglašeni najboljši športniki in športnice še:
Viktor HODNIK (kegljanje), Jelka KOSTANJŠEK in Drago ZLEN-DER (rokomet), Igor ČURIN (orodna telovadba), Karel KORPAR in Stanko VERBANČIČ (letalstvo), Janez MEZNARIČ (atletika), Rudi RAKUŠA (strelstvo), Zalika STRELEC (atletika), Franc KODELA (padalstvo), Ivanka OBRAN in Tonček STAJNKO (atletika), Milko VESEN-JAK (motokros), Tatjana SOLINA in Alenka ŠOLAR (atletika), Zdenka VIDOVIČ (padalstvo), Silva RAZLAG (kegljanje), Danilo POLAJZeR (šah), Marija BRATUŠEK in Sonja HOTINSKI (atletika), Milena ZU-PANIČ (padalstvo), Igor KOLARIČ (letalstvo), Marija ŠKRJANEC in Hedvika KOROŠAK (atletika), Narcisa MIHEVC in Anita LIČINA (šah).
Čutimo obveznost, da se vsem, ki ste v kakršni koli obliki prispevali k prepoznavnosti ptujskega in slovenskega športa zahvalimo v upanju, da boste tudi naprej vztrajali pri vaših plemenitih ciljih.
Nadaljevanje sledi ^
IVO KORNIK
Miki Prstec
Šahovski kotiček
Zlatko Roskar hitropotezni prvak Ptuja za leto 2003
S tradicionalnim novoletnim hi-tropoteznim turnirjem se je zaključil ciklus hitropoteznih šahovskih tekmovanj, ki jih skozi vse leto prireja Šahovsko društvo Ptuj. Na novoletnem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 19 igralcev, doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 15,5 točke, Jože Čič 13 točk, Zlatko Roskar 12,5 točke, Robert Mi-halič 12 točk, Branko Cvetko in Boris Žlender po 11,5 točke, Viktor Napast 10 točk, Branko Orešek 9,5 točke, Janko Bohak in Zlatko Žerak po 9 točk itd. Borba za prvo mesto v skupnem celoletnem seštevku je trajala skoraj do poslednje poteze na turnirju, saj je zmagovalec celoletnega ciklusa Zlatko Roskar šele z boljšim finišem prehitel drugouvrščenega Viktorja Napasta.
Končni vrstni red celoletnega hi-tropoteznega tekmovanja je naslednji: Zlatko Roškar 125,5 točk (10 turnirjev), Viktor Napast 110,6 točk (10 turnirjev), Robert Mihalič 102,3 točki (9 turnirjev), Gregor Podkriž-nik 98,0 točk (5 turnirjev), Jože Čič 88,3 točke (10 turnirjev), Dušan Majcenovič 82,6 točke (8 turnirjev), Igor Ilijaž 67,8 točke (7 tur-
nirjev), Janko Bohak 50,5 točke (4 turnirji), Miroslav Mihalič 48,0 točk (9 turnirjev), Martin Majceno-Vič 42,6 to~k (10 turnirjev), Boris @lender 32,8 točke (7 turnirjev), Ivan Krajnc 22,0 točk (l0 turnirjev) itd. V celoletnem ciklusu je sodelovalo 32 igralcev.
Za~ela so se celoletna tekmovanja za leto 2004
šahovsko društvo Ptuj bo tudi v letu 2004 prirejalo celoletna tekmovanja za društveno prvenstvo v hitropoteznem (5 minut za partijo) in pospešenem šahu (15 minut za partijo) po posebnem razporedu, načeloma vsak prvi in drugi petek v mesecu v društvenih prostorih.
Na prvem hitropoteznem turnirju za mesec januar je med 20 udeleženci nekoliko presenetljivo vendar popolnoma zasluženo zmagal veteran Jože Čič, ki je odlično igral že na nekaj predhodnih turnirjih. Vrstni red na hitropoteznem turnirju za januar: Jože Čič 15,5 točke, Janko Bohak 14,5 točke, Zlatko Roškar 13,5 točke, Dušan Majcenovič, Boris @lender, Matjaž Plajn-šek in Robert Mihalič po 13 točk, Martin Majcenovič in Aleksander Podkrižnik po 11,5 točke itd.
Janko Bohak
Planinski kotiček
VINCEKOV POHOD V MEDŽIMURJE
Vincekovo je čas, ko se iz zimskega spanja prebudi vinska trta in prične svojo novo vegetacijsko dobo. Ker so kraji v vinorodnih Med-žimurskih goricah močno povezani z vinogradniško tradicijo, prav v tem obdobju PD Bundek organizira prijeten pohod po gričevnati pokrajini severne Hrvaške. Pohoda se udeležujemo tudi planinci iz Slovenije, seveda pa zraven vabimo tudi vas. Pohod je lažje narave in omogoča prijetno hojo z razgledi daleč proti Panonski nižini.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 18. januarja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali preko mejnega prehoda Gibina v Štrigovo, kjer bo pričetek pohoda. Pot nas bo vodila do Martina na Muri. V kmečkem turizmu Goričanec bo zaključek s planinskim rajanjem ob živi glasbi.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik Hrana iz nahrbtnika in na kmečkem turizmu. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 1.800 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
KAJ POČNEMO V MO PD PTUJ
V Mladinski odsek (MO) smo vključeni mladi člani Planinskega društva (PD) Ptuj - cicibani, osnovnošolci, dijaki in študentje, ki predstavljamo 50% članstva PD Ptuj. Osnovnošolci so organizirani v 17 planinskih skupinah, ki delujejo na osnovnih šolah v ptujski in okoliških občinah. Vsaka skupina ima mentorja (praviloma je to učitelj, ki na tisti šoli uči) in ta vodi planinski krožek, zbira prijave za izlete in otroke na izletu tudi spremlja. Društvo pošilja mentorje na seminarje za mentorje planinskih skupin (PS), ki jih organizira Planinska zveza Slovenije (PZS), tako da dobijo tudi ustrezno planinsko izobrazbo in so lahko enakovredni pomočniki na planinskih izletih. Izlete za PS organizirajo registrirani vodniki PD Ptuj. Ob koncu koledarskega leta sprejmemo program izletov za naslednje leto, izleti so prilagojeni otrokom, udeležijo pa se jih lahko vsi člani društva. Razpisi izletov so objavljeni v društvenem okencu, planinskem kotičku štajerskega tednika, celoletni program izletov pa se vsako leto tudi natisne skupaj z društvenim izletniškim programom.
Od lani so posebej organizirani tudi izleti za dijake in študente, kajti naš cilj je tej populaciji ponuditi atraktivne izlete in jih pritegniti za hojo v hribe in delo v društvu ter si na ta način zagotoviti tudi prihodnji kader za delo z mladimi. Otroci sodelujejo tudi v množični akciji Mladinske komisije PZS (MK PZS) Mladi planinec - na izletih zbirajo žige ter v dnevnik beležijo doživetja. Ko osvojijo dovolj vrhov, prejmejo bronasti, srebrni oziroma zlati
Na Dleskovski planoti
Foto: Primož Trop
znak Mladega planinca. Ko so stari vsaj 11 let, pa se lahko vključijo tudi v planinsko šolo (Pš), ki jo organizira MO ob pomoči naših vodnikov, ki so dosegli strokovni naziv inštruktor planinske vzgoje. V okviru PŠ otrokom posredujemo osnovno znanje, ki ga potrebujejo za varno hojo v hribe. Redno in uspešno se PS udeležujejo tekmovanja Mladina in gore, ki ga organizira MK PZS in na katerem se preverja planinsko znanje osnovnošolcev od 5. do 8. (oziroma 9.) razreda OŠ. Začeli pa smo se udeleževati tudi orientacijskih tekmovanj. Da vse poteka, kot je treba, skrbi Odbor mladinskega odseka. In na koncu: na MO postavljamo tudi razstave ^ Predvsem pa se vsi, ki delamo v MO, trudimo otrokom približati hribe v želji, da bi doživeli gore v njihovi prvobitnosti ^
Razstava, ki si jo lahko ogledate v Centru interesnih dejavnosti, je posvečena 50-letnici društva in 45-letnici mladinskega odseka. Na njej lahko vidite risbice, pesmi in spise, ki so jih narisali in napisali naši mladi planinci ter fotografije mladinskega vodnika Primoža Tropa. Lepo vabljeni na razstavo in v gore!
Jasna Drakšič
HAJDINSKI PLANINCI NA OSANKARICO
Sobotni pohod planincev na Osankarico je znova izzvenel kot vseslovenska spominska akcija v počastitev legendarnega pohorskega bataljona, ki je v hudem boju 8. januarja 1943 izgubil vse borce.
Spominska slovesnost na Osankarici je bila že v četrtek, v soboto, 10. januarja, pa so se na pot podali številni slovenski planinci. Tudi PD Hajdina je že po tradiciji za svoje člane in ljubitelje pohodništva organiziralo pohod s Peska na Osankarico (pohod so zaključili v vasici Kot pri Keblju), udeležilo pa se ga je blizu 30 pohodnikov. V čudovitem vremenu in prijetnem vzdušju so pohodniki brez težav prehodili priljubljeno planinsko pot v dobrih štirih urah. Uspešnemu zaključku pohoda na Osankarico je sledilo še popoldansko druženje v Zrečah, ki ga je pripravilo PD Zreče.
Tekst in foto: T. Mohorko
RADIO)llTEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
I/
\ \
J

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89.8o9B.g.|04.3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si www.tednik.si
w\AAA/ rřirlin-nti li «i
|Najmaňjše obresti V městu za|
ÍINSXAPOSOJIUU
I Garancija: plača, pokojnina, Itartice J
......ds.....
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiK] DGsa WEi^T m [?w© m MIU] [?®®[^D[lJ®W
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26. 041 750-560.
^NOVO NA STAREM MESIIlIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
teL: 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.o.o..Canlarleva 21. Maribor

ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Amuš ■•v.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tfil : 02/783-00-81 G.<im: 041/390-576
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
ímed 13. in 15. uroí
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Mn^nnet pia3ia ns obroke, gotovinski
in nnniist 79 i innknifinrta
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tal-n«/TEG-On-OI BSH-n<1/99li.9nA
OBČINA KIDRIČEVO
Na osnovi Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo objavljamo
JAVNI RAZPIS
za so nanciranje športnih programov iz proračuna Občine Kidričevo za leto 2004
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo z naslednjimi vsebinami:
-	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
-	Športna rekreacija
-	Kakovostni šport
-	Vrhunski šport
-	Šport invalidov
-	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
-	Znanstvenoraziskovalna dejavnost
-	Založniška dejavnost
-	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
-	Informacijski sistem na področju športa
-	Delovanje društev na lokalni ravni
Višino namenskih sredstev bo določil občinski svet Občine Kidričevo s sprejemom proračuna občine Kidričevo za leto 2004, v posebni postavki »Nacionalni program športa«.
2.	POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Kidričevo
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti.
-	imajo organizirano redno dejavnost in vadbo,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini.
Kot kandidati za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, nastopajo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva in športna zveza na lokalni ravni
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2004 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna občine Kidričevo.
3.	ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami. Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidri~evo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - ŠPORT 2004«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 02. 02. 2004.
Po tem datumu prejetih prijav komisija ne bo upoštevala v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
4.	VSEBINA PRIJAVE
Kandidat za sredstva tega razpisa se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami. Vsaka prijava mora vsebovati najmanj OBRAZEC 1 razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami.
Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo, v času od 16. 01. 2004 do 30. 01. 2004 v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Kandidat izpolni glede na vsebino programa ustrezen obrazec za vsak posamezen program. Če kandidira z več programi pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezen program. Če kandidat opravlja en program z več skupinami, izpolni ustrezen obrazec za vsako posamezno skupino. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidira s svojim programom, ne izpolnjuje in jih tudi ne prilaga prijavi.
5.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
-	OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank tel. 02/799-06-13
Z izvajalci programov športa, bo sklenjena pogodba o sofinanciranju programa športa v letu 2004. Izvajalci bodo sklenili pogodbe po izboru programov za sofinanciranje, po sprejemu proračuna za leto 2004.
Zvonimir Holc @upan Ob~ine Kidri~evo
Vsak četrtek ob 20.0Û uri
Orfejčkove
SMS glasbene želje: 041/81
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 4. člena Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/01) občinska uprava Občine Kidričevo objavlja
RAZPIS
za so nanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kidričevo v letu 2004
1.	Občina Kidričevo bo sofinancirala programe ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se izvajajo na
-	območni ravni
-	medobmočni ravni, na podlagi poročila do 15. 11. 2004
-	republiški ravni, na podlagi poročila do 15. 11. 2004
2.	Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti imajo nosilci in izvajalci kulturnih dejavnosti, ki so registrirani za področje ljubiteljske kulturne dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Kidričevo oziroma opravljajo dejavnost v občini,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti,
-	da imajo organizirano redno dejavnost za katero so registrirani,
-	da imajo urejeno evidenco članstva
-	poročilo o porabi dodeljenih proračunskih sredstev za leto 2004
3.	K vlogi za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti je potrebno priložiti programe za sofinanciranje in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke tega razpisa. Za udeležbo na medobmočni in republiški ravni je potrebno poslati poročila do 31. 10. 2003.
4.	Prejemniki sredstev morajo po opravljenih nalogah predložiti dokazila o izpolnjevanju prevzetih obveznosti. Kolikor izvajalci ne izpolnijo obveznosti, se jim ukinejo finančna sredstva.
5.	Prijave na razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti je potrebno z vsemi dokazili oddati v roku 20. dni od dneva razpisa, na občinsko upravo Občine Kidričevo. Nepopolnih in nepravočasno oddanih vlog ne bomo obravnavali.
6.	Izvajalci oziroma nosilci programov ljubiteljske kulturne dejavnosti bodo o sofinanciranju programov obveščeni v roku 8. dni, po opravljeni izbiri.
Zvonimir Holc @upan Ob~ine Kidri~evo
Prireditvenik • vabimo @radio-tednik.s'
Četrtek, 15. januar
9.30 in 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Ta presneta ljubezen, za šole in izven (100. ponovitev)
19.00 v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj "Večer aforizmov, karikatur in tamburanja" z Milanom Fridauerjem, Aljano Primožič in tamburaši Cirkulane
19.30 SNG MB, Jesenski sen, Stara dvorana, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven
- V Galeriji Tenzor je na ogleda razstava "7 mladih"
Petek, 16. januar
9.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Ta presneta ljubezen, za {ole in izven 12.00 galerija Mestne hi{e Ptuj, odprtje fotografske razstave Du{ana Ko{tomaja
in Helene Murko "Motivi Ptuja" 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, Stara dvorana 20.00 v Klubu ptujskih {tudentov, potopisno predavanje z Metodom Maroltom "S kolesom iz Maribora do Neapla"
Sobota, 17. januar
6.30 Ormož, Vincekov pohod v Medžimurje, odhod iz avtobusne postaje Ormož 11.00 SNG MB, Cesarjeve preobleke, Komorni oder, za izven 10.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in star{e 18.00 gasilski dom Podvinci, 57. ob~ni zbor PGD Podvinci 18.00 dvorana Videm, premiera komedije Branka Đuri~a - Dura 18.00 ve~namenska dvorana v Cirkulanah, premiera komedije "Pogospodena bu~a"
18.00 v va{kem domu v Muretincih, 70. ob~ni zbor PGD Muretinci 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, Stara dvorana, za abonmaje Drama
vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.00 v Kolnki{ti na Ptuju, literarni ve~er s pisateljem Ale{em Čarom in Ale{em Štegerjem
Nedelja, 18. januar
10.00	na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in star{e
15.00	gasilska dvorana Slovenja vas, veseloigra "Dve nevesti"
17.00	SNG MB, Hresta~, VelDvo, za izven
18.00	dvorana Videm, komedija Branka Đuri~a - Dura
21.00	v CID-u na Ptuju, projekcija filma Državljan Kane
Ponedeljek, 19. januar
9.30 in 11.00 Mestno gledali{~e Ptuj, Princeska in ~arodej, za {ole in izven
Torek, 20. januar
9.30 in 11.00 Mestno gledali{~e Ptuj Princeska in ~arodej za {ole in izven
Sreda, 21. januar
10.00 Mestno gledali{~e Ptuj, Ronja, razbojniška hči, za šole in izven 18.00 v CID-u na Ptuju, odprtje razstave mozaikov, projekt Ozare pod mentor-
otířnm Tnrm^o Dioíř«-«'!
Kino Ptuj
15. januar, ob 20.00, Film, da te kap 3
16., 17. in 18. januar, ob 18.00 in 20.00, Film, da te kap 3
20 in 21 januar ob 20 00 Podzemlje
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Festival narodno zabavne glasbe Sloveni
je "lenart 2003" Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev"
RADIOM (poJMia^mi
32k i ► Tune In ! M 'VíímÚuf.
wwWoffaidlfl®°pitQiijoSn
SC PTUJ - POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA
vpisuje v sodelovanju z
LJUDSKO UNIVERZO PTUJ
v program
STROJNI TEHNIK - PTI
Pogoj za vpis je končana poklicna Sola ustrezne smeri. Začetek v februarju 2004
Informacije, prijave, predavanja, izpiti: LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2, tel: 749 21 50

Sava-GTI d.o.o.
Škofjeloška c. 6, Kranj PE Ptuj, Rogozniška c. 32
Objavljamo prosto delovno mesto
POSLOVNI KOORDINATOR
Smo srednje veliko podjetje s 60 zaposlenimi in spadamo v poslovno skupino Sava. Proizvajamo stiskane izdelke iz gume za avtomobilsko in gradbeno industrijo. Zaradi reorganizacije poslovanja in uvajanja novega vodstvenega tima objavljamo vodilno prosto delovno mesto poslovnega koordinatorja.
Od kandidata/ke pri~akujemo:
-	visoko{olsko ali univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri
-	znanje angle{čine na vi{jem nivoju, nem{čine na nižjem nivoju
-	poznavanje dela na računalniku (Word, Excel, Internet)
-	sposobnost pisne in ustne komunikacije s kupci
-	vestnost, iznajdljivost, zanesljivost
-	sposobnost delati v timu
Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas, po določenem času uvajanja in uspe{nemu delu pa za nedoločen čas. Prijave z dokazili po{ljite v roku 8 dni na naslov Sava - GTI, d.o.o., Rogozni{ka c. 32, 2250 Ptuj.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
RENAUIT MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	SERV.K.
SEZUn BALENO 1,3 GL	1996	690.000	PR LAST.
FMT BRAVA 1,412V	1996	1.070.000	KOV ČRNA
RENAUIT R5 CAMPUS	1993	290.000	5VRAr
PHJGEOT PARTNER l,4i	1998	1.020.000	SERVO VOLAN
RENAUIT R5 CAMPUS	1991	175.000	RADIO
RENAUIT 0101,2	2000	1.260.000	SERV.KNjlGA
SEAT CORDOBA 1,4 SXE	1996	790.000	PR LAST
FIAT BRAVA 1,616V SX	1997	1.090.000	SERV. KN)IGA
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	840.000	SERVO VOLAN
ŠKODA OCIAVLV 1,9 SLXTDI	2000	2.430.000	PR LAST
ŠKODA EELia 1,3 GLXI	1998	785.000	SERV. KN)IGA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	4.070.000	SERV.KN)IGA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	HIMA
FLfflBRAV01,4S	1998	1.060.000	AIR BAG, RADIO
OPEL ASTRA 1,4 IGL	1995	660.000	AIR BAG, CZ
FORD FIESTA 1,251 FLAIR	1996	750.000	PR LAST.
DAfflATSUTERIOS 1,3	1997	1.370.000	KOVVUOLA
RENAUIT R5 FIVE	1995	370.000	3VRAIA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 SLXTDI	1999	2.080.000	SERV. KNJIGA
FIArTIP01,6lESX	1993	295.000	SERVO VOLAN
CITROENAXFIRSTl,li	1993	250.000	SONČNA STREHA
VOLKSWAGEN CADDY 1,6	1997	920.000	SERVO VOLAN
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T	1998	2.160.000	PR LAST
FLffl BRAVA 1,616V SX	1996	880.000	PR LAST
DAEWOO LANOS 1,5	2000	880.000	PR LAST
FLfflPUNT0 55S	1997	725.000	SERV. KN)IGA
RENAUIT 19 1,4 RT	1994	490.000	SERVO VOLAN
AUDI A41,8	1995	1.590.000	SERV.KN)IGA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14 01._
VEČJE pujske prodam. Tel. 764-78-81.
PRODAM svinjo domače reje, 180 kg. Tel. 753-08-81._
PRODAJAMO PRAŠIČE, težke od 170 do 200 kg, krmljene s kuhano domačo hrano. Tel. 040 721-929.
Prodajajo koko{i za zakol ali nadaljnjo rejo, Lahonci 47, Tel.719 49 01.
PRAŠIČA, težkega okrog 150 kg, domače reje prodam. Tel. 719-86-78._
PRAŠIČA, težkega 250 kg, domače reje prodajo. Tel. 753 17 11._
PRODAM plastinjak 10x60 m. Tel. 041 605-272._
DRVA, bukova, prodam. Tel. 041/288-063._
KORUZO, lu{čeno, suho prodajo. Tel. 041 462 671._
DVA pra{iča, težka 180 in 100 kg, prodam. Inf. na tel. 764-51-81.
KUPIM ROTACIJSKO koso za Gorenje Muta, stari priklop. Tel. 755-52-71._
PRODAM tribrazdni enostranski Regendov plug, 14 col, v odličnem stanju. Tel. 031 763-442.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo -bezjak.si
ZA DVORliČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC racunalni-kov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juric, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
TESARSTVO BRUNARICE KNA-UF ADAPTACIJE Šešerko Silvester, s.p., Senešci 2 a, 2274 Velika Nedelja, 031 810 346.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.
STORITVE
350-litrsko HIDRAVLIČNO STISKALNICO prodam. Tel. 041 504-204.
Strokovno in kakovostno računovodstvo, davčno in poslovno svetovanje, izdelava vseh vrst poslovnih načrtov. INTEL, Nenad Šoškič, s.p., Prešernova ul. 36, Ptuj, tel. 02/748-13-07 ali 041 683 112.
V Metalki na Ptuju
vam v zimskih dneh nudimo ugodno ponudbo ...
•	za vsa steklena okna JELOVICA
polnjena s plinom K=1.1 w/m2 po enaki ceni kot navadna stekla
•	mavčne plošče in pribor KNAUF z 5 % popustom
•	štedilniki na trda goriva
od 60.000.- do 125.000.- SIT
•	oljni radiatorji in kaloriferji od 7.177.- do 19.990.- SIT
I dimne cevi in kolena

•	armature za kopalnice«"^ij^Ainio
že od 6.360.-SIT ♦ moinostf^^'^' \
♦ ® sćeVtt X
•	keramične ploščice \	^ že od 990.- SIT naprej
•	električni bojler TGR 80 GORENJE samo 29.700.- SIT
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
MElÂUUt TRGOVINA
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirku-lane tel. 031 811-297.
/V
IZVAJAMO NOTRANJE strojne omete. Kokot Vinko, s.p., Ul. Paherjivi 4, Miklavž, tel. 02/ 687-16-51, GSM 041 726-398.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
NEPREMIČNINE
PRODAMO STAN. HIŠE: Ptujska Gora (urejena dvodružinska hiša na mirni lokaciji, zelo ugodno), Zagojiči (v račun se vzame stanovanje), Tržec, Miklavž pri Mariboru, na Gomili, Sakušak, Zg. Pristava, Moškanjci, Ptuj-Aškerčeva itd.; POSLOVNO-STAN. OBJEKTI: Ptuj-staro mestno jedro (gostinski lokali), Mariborska c., Orešje, Grajena, Dolič, Hajdoše (avtosalon s stan. hišo), Lenart (motel); POSLOVNO LOKALI: Panonska (131 m2 v pritličju), Osojnikova (86 m2 I. nadst.in 315 m2 III.nadst.); STANOVANJA: nova sta. in parkirni prostori Drava center; sprejemamo naročila za stanovanja in poslovne prostore v Rabelčji vasi; vse inf. dobite v ag. VIKEND Biš 02/757-1101, Trstenjakova 5, 02/748-1013, GSM 041 -955-402, fax 02/748-1014._
V	PTUJU ODDAM V NAJEM 117 m2 (možno 2x60 m2) poslovnih prostorov, primernih za pisarne, storitveno dejavnost ali predstavništvo. Tel. 745-26-51._
GARAŽO v garažni hiši na Kra-igherejvi ulici dam v najem. Tel. 773-33-71 ali 041 439 995._
V	NAJEM vzamem zemljišče (lahko zapuščeno z dovozno potjo) nad 2000 m2 v bližnji okolici Kidričevega, Hajdine ali Ptuja. Tel. 041 279-187._
VIKEND V GORENJSKEM VRHU prodam, s 370 trsi. Tel. 040 302-177._
V	Ptuju kupim malo stanovanje. Tel. 778-23-71, zvečer.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM ODDAM stanovanjsko hišo v Dornavi. Tel. 031 / 615-799.
MOTORNA VOZILA
Prodajo avto Honda Civic 1,4 s servisno knjigo. Tel.: 02 / 751 00 01.
POPUST
350.000 SIT
Nakup z osebno izkaznico in minimalnim pologom od 179.698 SIT dalje.
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
ssss^a
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- Brezplačen
FIAT BRAVA 1,6 SX	1997	1.260.000	preizkus
FORD MONDEO 1,8 KAR	1994	700.000	- 105 točk
MERCEDES A160 AVTOM.	1999	2.410.000	kontrole
OPELVEaRA 2,0 6L	1991	250.000	na vozilu
R 5 CAMPUS 5V	1993	285.000	- Tehnična
R CLIO DYNAMIQUE 1,2 16V	2003	2.150.000	kontrola
R KANGOO EXPRESS 1.2RL	2000	1.200.000	po 2000
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	prevoženih
R LAGUNA PRIV. 1,9 dCi	2001	4.230.000	kilometrih
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	- Pomoč na cesti,
RENAULT ESPACE 2,0	1997	1.850.000	vleka ali
Testna vozila			popravilo - 3 mesečna
			tehnična
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003		2.950.000	garancija
LAGUNAGRA. PRIV. 2,0 16V	2002	4.400.000	[za določena vozila)
R KANGOO 1.5 65 KM	2002	2.650.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Mali oglasi
DVA MONTERJA centralnega ogrevanja ter vodovoda zaposlimo. Bojan @ižek, s.p., Vurberk 120, Sp. Duplek. 041 414 914.
DELO
RAZNO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malesev, s.p., Sercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
LUNA BAR, Irene Herga, s.p., iz Ormoške 81/a, Ptuj, zaposli dekle za strežbo do starosti 30 let, plačilo 600 sit na uro. Tel. 041 456-846.
Nudijo odličen zaslužek za 36 ur tedenskega dela po že ustaljenem sistemu. Tel.: 041 743 585. MKZ, Slovenska 29, 1000 Ljubljana.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Prodam bukova drva. Tel. 031 623-356.
Prodajo desko za pluženje snega širine 2 m, trotočkovni sistem, zadnja. Tel. 041 590 955.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, rostfrei, prodam. Tel. 740-14-93._
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03 / 582-72-12 ali 041 544270.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IW. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
40-letni samski Slovenec, zavarovalniški inšpektor, živeč v Nemčiji, želi spoznati samsko prijateljico, ki govori nemško in si želi ustvariti družino. Tel.: 0049 2173 95 8303, telefax: 0049 2173 95 8304.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

VELIKA IZBIRA KOLES Scott, Schwinn, GT Felt, Marin, Rog modelov 2003 in 2004, sobnih koles, orbitrekov ter dodatne kolesarske opreme. Plačila na obroke, mini kredit NLB! Največja izbira, najboljša kvaliteta. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska 20, PTUJ. TEL: 771-24-41
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	polcrivanje vseli vrst streh
-	žlebovi inkleparski izdelki
-	suliomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminatl
Razpored dežurstev zobozdravnikov
17. 1. 2004 Irena Škornik Kostanjevec, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
m
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 113, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Praprotnilí s.p., Pivimvaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
Že je žito dozorelo, pomladno cvetje odcvetelo, ti, Nino, kot popek si se bil, življenja pravega nisi se užil, ko usoda te je vzela, prej kot tvoja cvetka je vzcvetela.
V SLOVO Ninu Sljepicu
IZ UL. NIKOLE TESLE 26, KIDRIČEVO
Ostal boš v naših srcih in najlepšem spominu.
Tone, Maja, Zoja
Prazen dom je in dvorišče, nase oko te zaman išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 28. december 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi ati in dedek
Franc Gajser
IZ BOLEČKE VASI
Zelo te pogrešamo.
Tvoji hčerka Marija in Greta ter sin Franc, vnuki Daniel, Jamal, Jasmin in Sabrin
Kdo pozabil bi gomilo, kjer tvoje zlato spi srce, ki nas ljubilo je in imelo rado
do zadnjega je dne.
V SPOMIN
Minilo je leto bolečine, odkar je odšla od nas draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Angela Arnus
IZ KICARJA 103
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečke, poklonite rožice in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
V naših srcih sta
vpisana, čas vaju ne bo izbrisal, pa čeprav spokojno spita, z nami kakor prej živita.
Ignac
1923 - 1977
Ivana
1927 - 2003
Topolovec
IZ SLOVENJE VASI 55
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanju.
Vajini najdražji
ZAHVALA
Ob bridki prerani izgubi moje najdražje
Anice Bernhard roj. Bezjak
IZ PTUJA, CMD 8
se iskreno zahvaljujem vsemu sorodstvu, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Hvala za izražena sožalja, darovane sveče in prelepe vence. Hvala g. župniku za opravljen obred, hvala ge. Veri za poslovilni govor, hvala pevcem in godbeniku. Zahvala gre tudi Komunali za brezhibno opravljene pogrebne storitve.
Hvala tudi Tebi, Ani, za vso skrb in pozornost, ki si mi jo nudila ves čas najinega prekratkega skupnega življenja. Moji spomini na Tebe ne bodo nikoli zbledeli! Vsem še enkrat prisrčna hvala!
V žalosti mož Drago
Bila si nam vzor, naš ponos in naša tolažnica. Si pogumno prenašala kruto bolezen, ki je bila neizprosna, in vdana si klonila. Morali se bomo naučiti živeti brez tebe, ljuba naša MAMA!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, omice, tašče in sestre
Barbare Merc
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu AGIS-ZAVORE Ptuj, osebju Doma upokojencev Ptuj, družini Mire Žagar iz Ptuja, Društvu upokojencev Videm, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Franc, Milan, Ivan, Albin in hčerka Ančka z družinami ter ostalo sorodstvo
Solza, žalost,
bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je
gomila, kjer počivaš ti, a hiša ostaja prazna, ker te več med nami
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, mamika, sestra in svakinja
Marija Zavec
IZ MALE VARNICE 8
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Gregorčič)
SPOMIN Jože Cafula
IZ PTUJA, NA TRATAH 11
14. 1. 1999 - 14. 1. 2004
Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, praznine, ki ostane, pa ne moremo nadomestiti.
Hvala vsem za trenutek spomina nanj, vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali poklonite cvet.
Tvoji: žena Ivanka in hčerka Marjana s Francijem
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni!
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in boleči izgubi dragega in ljubečega moža, očeta in dedka
Ferdinanda Horvata
IZ MARKOVCEV
Iskreno in hvaležno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Posebna zahvala Kardiološkemu oddelku Bolnice Maribor, dr. Kaniču, vsem govornikom, g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke, ge. Ivanki za molitve, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka
Marjana Kozela
IZ ZGORNJEGA GRUÏKOVJA 38/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Pleskarja Ptuj, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: oče Jožef z Liziko, sestra Jožica z družino, brat Silvo z Urško ter sestra Sonja z Lovrom
Kidričevo • Zavarovanje železniških prehodov
Za večjo varnost ob tirih
Po nedavni tragični smrti treh mladih ljudi na železniškem prehodu v Cirkovcah, označenem le z Andrejevim križem, kjer je že pred tem ugasnilo nekaj življenj, so se v ponedeljek, 12. februarja, v prostorih občine Kidričevo sestali najodgovornejši iz Ministrstva za promet, Slovenskih železnic, Direkcije za železniški promet, Policije, vzdrževalcev cest, Taluma in občine Kidričevo.
Ena glavnih ugotovitev udeležencev omenjenega posveta, ki so ga v ob~ini Kidri~evo sklicali na pobudo tamkaj{njega varnostnega sosveta, je bila, da je problematika resna, saj je nevarnost za ljudi vse ve~ja, kajti na želez-ni{kih tirih je vedno ve~ mrtvih, zato je potrebno ~imprej najti ustrezno re{itev in ukrepati.
Da so križanja cest z železnico, ki niso opremljena z zapornicami ali vsaj svetlobnimi znaki, vse bolj pere~ problem na obmo~ju kid-ri~evske ob~ine pa tudi drugod po Sloveniji, je pokazala že sama udeležba najodgovornej{ih v državi. Povabilu kidri~evske ob~ine so se namre~ odzvali državni sekretar za železni{ki promet v Ministrstvu za promet mag. Matjaž Knez, direktor Direkcije za železni{ki promet mag. Anton Medved, namestnik generalnega direktorja holdinga Slovenske železnice Andrej Godec, sekretar Direkcije za ceste Tone Svigelj, in{pektor za promet Policijske uprave Maribor Slavko Breznik, pomo~nik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger, predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl ter župan ob~ine Kidri~evo Zvonimir Holc s sodelavci.
Po posvetu, ki je bil predvsem delovne oziroma pogajalske na-
Foto: M. Ozmec
Ena najbolj črnih točk v lanskem in minulih letih je križanje ceste z železnico v Cirkovcah, označeno le z Andrejevim križem.
ROLETARSTVOABA
Stukl 26a
Tal.: 02 787-88-70, Fax: 02 707-88-71, 041 718-251
I Smer Grajena^
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
rave, zato nanj niso vabili novinarjev, je župan Zvonimir Holc povedal, da so pri Direkciji za železni{ki promet za ~imprej{njo re{itev te problematike že ustanovili posebno delovno komisijo, ki jo vodi sam direktor Anton Medved. Ta je povedal, da bodo ~lani komisije v ~im kraj{em ~asu, po vsej verjetnosti že prihodnji teden, obiskali ob~ino Kidri~evo in si podrobneje ogledali vsa križanja cest z železnico, ki niso varovana z zapornicami. Poleg omenjenega in do sedaj najbolj ~rnega v Cirkovcah so taka nevarna križanja brez zapornic {e v Šikolah, Pongrcah, Strni{~u in Njivercah.
^TfBííilIfOíf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ker je dokon~na izgradnja drugega železni{kega tira s postavitvijo zapornic na vseh križanjih oziroma prehodih predvidena {ele v letu 2007, so se v ob~ini Ki-dri~evo zavzeli za to, da bi v ~im kraj{em možnem ~asu vsa križanja, ki niso zavarovana z zapornicami opremili vsaj s svetlobno signalizacijo oziroma utripajo~i-mi rde~imi lu~mi. Predstavniki policije so predlagali {e bolj varno, vendar precej dražjo re{itev, da naj bi ob prehodih postavili obojestranske hitrostne ovire in obvozne ceste do najbližjih, z zapornicami varovanih prehodov, ki so v glavnem oddaljeni okoli 1000 m.
Na omenjenem posvetu so se pogovarjali tudi o možnostih za ureditev vseh drugih križanj cest z železnico na obmo~ju ob~ine ter o skoraj{nji rekonstrukciji želez-ni{ke postaje v Kidri~evem. Kar se ti~e križanj cest z železnico, so menili, da bi bila najbolj{a re-{itev nova obvozna cesta, katere traso na~rtujejo, gledano iz smeri
Pragersko, desno od za~etka kid-ri~evskega gozda mimo Strni{~a, dalje južno od kompleksa Talu-ma in industrijske cone do bodo-~ih voja{kih objektov v Apa~ah. Ta obvozna cesta bi obenem pomenila novo dovozno pot za celoten Talum, za vse v industrijski coni in za vse v bodo~i voja{nici v Apa~ah, zagotovo pa bi bistveno razbremenila tudi sedanji promet po Tovarni{ki cesti v Kidri~evem, zato se s tak{no re{itvijo poleg stroke strinjajo tudi v Talumu.
Sicer pa bo morda ve~ znano po obisku komisije iz Direkcije za železnice, ki si bo ogledala vsa križanja cest z železnico in na podlagi ugotovitev ter razmer na terenu predlagala najugodnej{o re{itev problematike, da bodo lahko dejansko tudi ukrepali. Ne glede na predvidene visoke stro{ke ureditve se namre~ vsi skupaj zavedajo, da je potrebno ~im hitreje zagotoviti ve~jo varnost udeležencev v prometu. Cena ~love{kega življenja je neprecenljiva.
M. Ozmec
Opravičilo
V prejšnji številki [t. tednika smo objavili vremensko napoved za leto 2004, ki jo že nekaj let za nas pripravlja Marjan Ko-kol (napodlagi opazovanja vremena od Lucije do božiča). Pri prepisovanju sestavka smo pomotoma izpustili ime g. Kokola, za kar se njemu in bralcem opravičujemo.
Uredništvo


eÂl d.a.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Osebna kronika
Rodile so: Mateja Kolarič, Grajena 21, Ptuj - Niko; Urška Ciu-ha Černila, Gomilšakova 16, Ptuj - Elo; Sonja Brodnjak, Pod-vinci 87, Ptuj - Lana; Alenka Kunčič, Spuhlja 67lb, Ptuj - Lano; Edita Kramberger, Gregorčičev dr. 1, Ptuj - Thaia; Jasna Bo-hnec, Zg. Ložnica 14 - Elijasa;;^ Jožica Drevenšek, Paradiž 9, Cirkulane - Kajo; Ksenja Kosi, Žerovinci 16, Ivanjkovci - Rebeko; Vesna Vidovič, Ul. Kneza Koclja 7, Ptuj - Emo; Greta Kova-čec, Dobrava 11la, Ormož - Nina-Benjamina. Poroka - Ptuj: Robert Korže in Brigita Butolen, Majšperk 109. Umrli so: Ivana Pernat, rojena Kraner, Trniče 80, umrla 28. decembra 2003; Jožef Krajnc, Apače 230, umrl 30. decembra 2003; Alojzija Plošinjak, rojena Potočnik, Pohorje 28, urmla 30. decembra 2003; Jožef Gajser, Breg 74, umrl 30. decembra 2003; Terezija Zamuda, rojena Tanšek, Cvetkovci 89, umrla 27. decembra 2003; Janez Ritonja, Zavčeva ul. 12, Ptuj, umrl 30. decembra 2003; Andrej Frank, Cvetkov trg 3, Ptuj, umrl 8. decembra 2003; Franc Jelen, Spodnji Kamenščak 14, umrl 5. januarja 2004; Franc Notersberg, Hrastovec 132, umrl 2. januarja 2004; Ana Bernhard, rojena Bezjak, Ciril Metodov dr. 8, Ptuj, umrla 6. januarja 2004; Marjan Kozel, Zg. Gruškovje 38la, umrl 3. januarja 2004; Delveta Selić, Prešernova ul. 3, Ptuj, umrla 6. januarja 2004.
Crna kronika
Slabša varnost pešcev
Na območju PU Maribor se je v decembru 2003 bistveno poslabšala varnost pešcev v cestnem prometu. V tem mesecu se je zgodilo kar 33 prometnih nesreč (podobno število kot v enakem obdobju leta 2002), v katerih so bili udeleženi pešci, vendar z bistveno hujšimi posledicami: dva pešca sta umrla, devet jih je bilo hudo in 20 lahko telesno poškodovanih. Prometne nesreče, v katerih so pešci utrpeli najhujše posledice, so se v večini primerih zgodile zaradi nepravilnega ravnanja voznikov motornih vozil, in sicer zaradi približevanja prehodom za pešce z neprimerno hitrostjo. Delež sokrivde pešcev za nastanek prometnih nesreč je minimalen, saj se je zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov pešcev, najpogosteje nepravilnega prečkanja vozišča, zgodilo le 15% vseh prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Problematika pešcev je bila posebej izstopajoča v naseljih, v jutranjih in večernih urah, ko je bila vidljivost slabša, gostota prometa pa največja.
Da bi zmanjšali ogroženost pešcev na prehodih, še posebej starejših oseb in otrok, bodo policisti povečali aktivnosti za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Posebno pozornost bodo namenili ugotavljanju kršitev voznikov motornih vozil, ki ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce.
Ob požaru umrl zaradi zastrupitve
10. januarja ob 11.30 uri so bili policisti PMP Ormož obveščeni, da je prišlo do požara v Središču ob Dravi, Dravska ulica 6. Na kraju so ugotovili, da je do požara prišlo v kuhinji, ki jo je uporabljal lastnik, 82-letni moški. Ob požaru je zaradi sproščanja različnih plinov lastnik umrl. Požar so pogasili gasilci.
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

	z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja itrijejo, in več variant 1 zavarovanj, med l<aterimi lahl(o izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
		
		
Napoved vremena za Slovenijo
če Anton (17.) z dežjem prihaja, se zemija še doiso napaja.
Danes dopoldne bodo padavine večinama ponehale. Ponekod bo zapihal severni in severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem do 5, najvišje dnevne pa od 1 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C.
Obeti
V petek se bo ob okrepljenem ju-gozahodniku pooblačilo, popoldne se bodo od zahoda spet začele pojavljati padavine. V soboto bo sprva oblačno, padavine bodo zjutraj ali dopoldne povsod ponehale in čez dan se bo ponekod pokazalo sonce.