DOLENJSKI LIST - Št. 50 (1185) - 14. decembra 1972 STRAN P
/m
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik^ IX.
Novo mesto, 14. decembra 1972
!št. 23
VSEBINA
' OBČINA KOČ E V JE:
330. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Kočevje
OBČINA KRŠKO:
331. Odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve
332. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1971
333. Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Krško
334. Odlok o potrditvi sprememb statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV Krško
335. Odlok o spremembi odloka o preživnini zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki v arondacijskem postopku ali z darilno pogodbo oddajo svoja zemljišča v družbeno last
336. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa gradnje oziroma rekonstrukcije republiške ceste 11/362 na odseku Videm-Pohanca
337. Sklep o soglasju k ustanovitvi obrtno nabavno-prodaj-ne zadruge Krško
338. Sklep o imenovanju ravnatelja posebne osnovne šole Krško
339. Pravilnik o izvajanju inšpekcije na področju narodne obrambe v občini Krško
OBČINARIBNICA:
340. Odlok o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile, specialna motoma vozila, kmetijske traktoije in njihove priklopnike
341. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1971
OBČINA METLI K A:
342. Odlok o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Metlika
343. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1971
OBČINA TR E BN JE:
344 Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Veliki Gaber za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste Bič-Stranje
345. Odlok o določitvi najnižiega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje
346. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje
347. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
348. Odlok o označevanju ulic, cest in trgov v naselju Trebnje
349. Odlok o varstvenem območju ter ukrepih za varstvo virov pitne vode zajetij vodovoda „Dane“ iz Mirne
350. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenih materialnih pomočeh v občini Trebnje
351. Obvestilo o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne obrtno-stanovanjske gradnje v Šentrupertu
/
OBČINA KOČEVJE 330.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in finaciranju graditve stanovaj (Uradni list SRS, št. 5/72 in 130. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. novembra 1972 sprejela
ODLOK O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE KOČEVJE
1. člen
Z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost do uvajanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim dru-žiiTam posebno družbeno pomoč, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je? Solidarnostni stanovanjski sklad občine Kočevje. (V nadaljnem besedilu: sklad).
2.člen
Sklad je pravna oseba. Za obvez-, nosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3. člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
- določa delovno področje organov upravljanja in komisij,
- določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada;
- določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada;
- določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada;
- določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada;
- ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Kočevje.
4. člen
Organa upravljanja sklada sta upravni odbor in izvršilni odbor. Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.
5. člen
Upravni odbor sklada šteje 28 članov.
Člane upravnega odbora izvolijo:
- organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo na vsakih 100 - 300 zaposlenih po enega člana ter na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih še po enega člana; organizacije, ki zaposlujejo manjše število zaposlenih kot 100, izvolijo skupnega člana upravnega odbora po ključu, določenem z razpisom volitev;
- občinska skupščina - 2 člana
- občinska konferenca SZDL - 1 člana
- občinski sindikalni svet - 1 člana
- občinski odbor združenja borcev NOV -1 člana
- občinski odbor društva upokojencev - 1 člana
- občinska konferenca ZMS - 1 člana
- Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev - 1 člana
- vse krajevne skupnosti - 1 člana
- občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb - 1 člana.
Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določi statut sklada.
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika.
6. člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
- sprejema statut in druge splošne akte sklada;
- sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada;
- sprejema letni finančni program sklada in letno poročilo o zaključnem računu sklada;
- voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora skl ajda;
- imenuje komisije upravnega odbora sklada;
- daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
- določa poslovne stroške za poslovanje sklada;
- sklepa o oročanju sredstev sklada pri poslovnih bankah in drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj;
- sklepa o vsoh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
7. člen
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik ali namestnik predsednika upravnega odbora sklada ter predsedniki stalnih komisij sklada.
Izvršilni odbor sklada vsklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada.
8. člen
Sredstva sklada so:
- obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom;
- vsa sredstva sklada za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOV;
- neporabljena sredstva sklada na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
- namenska sredstva družbeno--političnih skupnosti;
- sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
- krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada;
- drugi dohodki.
9. člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a) za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini;
b) za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice;
c) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja;
d) za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu;
e) za kritje poslovnih stroškov sklada;
0 za namene, določene z zakonom in odlokom o zbiranju sredstev za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOV.
10. člen
Merila za uporabo sredstev iz 9/b in 9/d člena tega odloka predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu 9/a člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom.
11. člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program sprejema upravni odbor sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Kočevje.
K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina občine Kočevje.
12. člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev skupščini občine Kočevje.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži upravni odbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi.
13. člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokovno-tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne strokovne in upravne službe uprave občinske skupščine Kočevje.
14. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor.
Računodajalec sklada je odsek za proračun uprave občinske skupščine Kočevje.
15. člen
Prve volitve upravnega odbora sklada razpiše skupščina občine Kočevje na predlog sveta za urbanizem, gradbene m komunalne zadeve.
16. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-19/72-3/3
Datum: 10. 11. 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HEGLER, 1. r.
OBČINA KRŠKO 331.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 16-120/67) in 225. člena statuta občine Krkško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski Ust, št. 4-52/68 in 4-47/69) je skupščina občine Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o	komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne
storitve
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa in predpisuje komunalne storitve v občini Krško, občinska skupščina pa s tem odlokom daje soglasje k cenam za komunalne storitve.
2. člen
Za opravljanje komunalnih stori-' tev v občini Krško skrbijo:
Komunalno stanovanjsko podjetje Krško,
krajevna skupnost in
druge ustrezne komunalne delovne organizacije, ki so zato pristojne po predpisih.
II. VODOVODI
3. člen
Za dobavo vode se določijo tarife posebej za vodo iz vodovodov na črpalni sistem in za vodo iz gravitacijskih vodovodov.
4. člen
Poraba vode se praviloma meri le z vodomeri, če s tem odlokom ni drugače določeno.
5. člen
Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na čroalni sistem nlaču-
jejo vodarino po naslednjih tarifah:
1. delovne, družbeno-politične organizacije, društva in zasebne obrti 2,40 din/m3
2. gospodinjstva 1,00 din/m3.
6. člen
Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz gravitacijskih vodovodov, plačujejo vodarino po naslednjih tarifah:
1. delovne, družbeno-politične organizacije, društva in zasebne obrti
2.00 din/m3
2. gospodinjstva 0,50 din/m3.
7. člen
Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku po členu gospodinjstva mesečno:
1. gospodinjstva, ki plačujejo vodarino po tarifah iz 5. člena tega odloka 3,00 din
2. gospodinjstva, ki plačujejo vodarino po tarifah iz 6. člena tega odloka 2,50 din
Razen tega pa plačujejo gospodarstva po glavi živine (konji in goveda) mesečni pavšal 4,00 din.
Če gospodinjstva uporabljajo vodo iz skupne vodovodne pipe v stavbi ali izven nje, se tarifni pavšal zniža za 50 odstotkov.
8. člen
Drugi potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšalno vodarino po cenah iz 5. in 6. člena tega odloka in sicer:
1. delovne, družbeno-politične organizacije, društva in zasebne obrti
1,50	l/dan
2. gostinstva od zaposlene osebe
4.00 l/dan.
Za prekomerno porabo vode sme upravljalec vodovoda s potrošniki skleniti posebno pogodbo.
N	9.	člen
Za gradnjo objektov, kjer ni vgrajenih vodomerov, se poraba vode zaračuna po cenah iz 5. in 6. člena tega odloka in naslednjih količinah:
1. za enostanovanjsko hišo 100 m3
2. za večstanovanjsko hišo - za vsako stanovanje 60 m3
3. za druge objekte:
a)	za 1 m3 etažne površine 1 m3
b/ ali za 1 m3 prostornine objekta .0,60 m3.
Potrošnik, ki uporablja vodo v tehnološke namene, lahko sklene z upravljavcem vodovoda pogodbo za drugačno tarifo vodarine, kot je predpisana po tem odloku.
10. člen
Pri vseh zgradbah in pri zgradbah, ki bodo priključene na vodovodno omrežje, je treba obvezno vgraditi vodomere. Brez vgraditve vodomera ni dovoljen priključek na vodovodno omrežje. Samovoljna priključitev na javno omrežje brez soglasja upravljavca ni dovoljena. Če potrošnik odkloni vgraditev vodomera ali se samovoljno priključi na vodovodno omrežje, se mu dobava vode ukine.
11. člen
Vsi potrošniki, ki so že priključeni na vodovodno omrežje, a do dneva uveljavitve tega odloka niso vgradili vodomerov, morajo vodomere vgraditi po odločenem časovnem programu upravljavca vodovoda, a najkasneje v roku 1 leta. V kolikor se potrošnik ne podredi določilu tega člena, se mu dobava vode ukine.
12. člen ••
Vodomeri morajo biti vgrajeni v
zaprtih prostorih ali v posebnih zaprtih jaških. Prostor ali jašek za vodomer mora biti zgrajen po tehničnih predpisih.
Potrošnik mora prostor za vodomer redno vzdrževati na lastne stroške in skrbeti, da je vedno čist in dostopen, tako da je vodomer mogoča ob vsakem času odčitati, popraviti ah zamenjati.
Vodomere sme vgrajevati le upravljavec vodovoda ali po njegovem naročilu drugi izvajalec na stroške potrošnika. Popravila, redni preizkusi'in zamenjava vodomerov bremenijo upravljavca vodovoda.
Okvare na vodomerih, ki bi nastale po krivdi potrošnika, odstrani upravljavec vodovoda na stroške povzročitelja.
Količino porabljene vode smejo odčitati na vodomerih le delavci upravljavca vodovoda, ki pa morajo na zahtevo stranke pokazati pooblastilo.
13. člen
Pri potrošnikih, kjer vež strank uporablja vodo preko enega vodomera, se porazdeljeno vodo, izkazano po vodomeru, porazdeli sorazmerno po normah za uporabo po osebi, glavi živine in napravah, ki trošijo vodo.
Če je vodarina po določbah tega odloka zaračunana povšalno, sme upravljavec vodovoda pavšal obračunati le za čas redne dobave vode. V primeru neredne dobave ni mogoče zaračunati pavšala za tisti čas, ko potrošnik vode ni dobil iz omrežja in je upravljavec vodovoda dolžan znižati pavšalno tarifo sorazmerno s časom prekinitve dobavljanje vode.
Prekinitev dobavljanja vode se šteje, če je trajala najmanj 12 ur neprekinjeno.
14. člen
Upravljavec vodovoda mora redno vzdrževati in stalno nadzorovati delovanje vodovoda v skladu s tehničnimi in drugimi predpisi. Upravljavec mora vodovodno omrežje vzdrževati vključrfo do vodomernega števca. Pri tem so mišljeni tudi daljši odcepi, ki jih potrošnik zgradi na lastne stroške od glavnega voda do svojega hišnega priključka. Vsi stroški za priključke in vodomere bremenijo potrošnika.
15. člen
Za priključke na javno vodovodno omrežje zaračuna upravljavec pristojbino v enkratnem znesku in sicer:
1. pri enostanovanjski hiši 1.000,00 din
2. pri dvo do petstanovanjski hiši
-	po stanovanju 600,00 din
3. pri šest do desetstanovanjski hiši - po stanovanju 450,00 din
4. pri enajst in večstanovanjski hiši - po stanovanju 300,00 din
5. pri drugih objektih:
a) pri objektih od gradbene vrednosti objekta do 1,000.000 din
1	%
b) od gradbene vrednosti objekta nad 1,000.000 din 0,75 %
Za priključke po prejšnjem odstavku nosi stroške investitor v dolžini do 20 m priključnega cevovoda od priključnega cevovoda od priključnega ventila na glavnem napajalnem cevovodu, ki je določen z zazidalnim načrtom.
Če občani potrošniki prispevajo v denarju ah v delu pri gradnji vodovodnega omrežja, se jim ta prispevek obračuna do višine priključne pristojbine.
16. člen
Upravljavec vodovoda sme vzdrževalna dela in popravila na priključkih in vodovodnem omrežju opravljati le v času od 21. do 26. ure. Le večja dela, ki bi po svojem pomenu zahtevala več časa, sme upravljavec opravljati tudi v izjemnih primerih
STRAN 12 DOLENJSKI LIST - Št. 50(1185)- 14. decembra 1972
izven prej določenega časovnega razdobja, vendar mora delo prilagoditi tako, da je pri tem prizadetih čim manj potrošnikov in porabljenega čim manj časa.
V vsakem primeru mora upravljavec potrošnike obvestiti, predno prekine dobavo vode zaradi popravil ali vzdrževalnih del, vendar pa najmanj 12 ur prej.
Izven časa po prvem odstavku tega člena sme upravljavec vodovoda opraviti popravila ne da bi predhodno obvestil potrošnike, le v primeru, ko bi nastale okvare, ki bi lahko kvarno vplivale na okolico ali celotno vodovodno napravo ali pa predstavljale nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
17. člen .
V primeru, ko vode primanjkuje v toliki meri, da bi potrošniki bili prikrajšani za osnovno potrošnjo, lahko izda upravljavec vodovoda prepoved, da se voda iz javnega vodovoda ne sme uporabljati za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.
Javno prepoved za uporabo vode po prejšnjem odstavku je treba objaviti v dnevnem časopisju in radiu.
18. člen
Z denarno kaznijo 50,00	-
300,00	din bo kaznovan, kdor prekrši določbo prvega-odstavka 17. člena tega odloka.
19. člen
Krajevne skupnosti lahko s svojimi samoupravnimi akti določijo, da morajo odjemalci vode obvezno vgraditi vodomere, v nasprotnem primeru se jim dobava vode ukine.
M. KANALIZACIJA
20. člen
Občani in organizacije plačujejo prispevek za uporabo javne kanalizacije.
21. člen
Upravljavec javne kanalizacije za-ražuna za uporabo kanalizacije vsem potrošnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, 30 odstotkov od zneska z& porabljeno vodo iz vodovodnega omrežja.
Ce potrošnik - uporabnik javne kanalizacije ne uporablja vode iz javnega vodovoda ali ima lastno vodovodno napravo, plačuje za uporabo kanalizacije tarifo, ki se zaračuna na podlagi 30-odstotne vrednosti vode po pavšalnem znesku po 7. in 8. členu tega odloka.
22. člen
Tarifa za uporabo javne kanalizacije se plačuje od dneva priključitve na javno kanalizacijsko omrežje.
23. člen
Za priključke na javno kanalizacijsko omrežje se uporabljajo določbe
15.	člena tega odloka.
24. člen
Javno kanalizacijsko omrežje upravlja in vzdržuje upravljavec vključno do priključnega jaška. Stroški za priključke na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika javne kanalizacije. Priključki na javno kanalizacijsko omrežje se smejo napraviti le po navodilih in pod nadzorstvom upravljavca javne kanalizacije.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan, da redno pregleduje in čisti priključni jašek na svoje stroške.
25. člen
Priključke na javno kanalizacijsko omrežje je treba izvesti po tehničnih predpisih.
26. člen
Uporabniki plačujejo tarifo za uporabo kanalizacije le, če upravljavec kanalizacijsko omrežje normalno in redno vzdržuje in če to omrežje deluje. V primeru, da je kanalizacijsko omrežje zamašeno in deluje več kot en dan, uporabnik javne kanalizacije ni dolžan plačati tarife za čas, ko kanalizacije ni mogel uporabljati.
IV.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
27. člen
Za odvoz odpadkov se zaračuna tarifa po enem kvadratnem metru stanovanjske ali poslovne površine mesečno:
1. delovnim, družbeno-političnim organizacijam, društvom in zasebnim obrtim 0,22 din/m2
2. gospodinjstvom 0,10 din/m2.
28. člen
Smeti in odpadke, ki nastanejo pri rednem delovanju ali poslovanju stranke, mora upravljavec te službe redno odvažati.
29. člen
Odvažanje smeti in odpadkov je obvezno na celotnem mestnem območju naselij in mest Krškega, Brestanice, Senovega in Kostanjevice.
Izjemoma ni treba obvezno odvažati smeti in odpadkov v navedenih naseljih in mestih kmetom, ki se izključno bavijo s kmetijstvom in ki imkjo gnojne jame in greznice, zgrajene po veljavnih sanitarno tehničnih predpisih.
30. člen
Potrošniki so dolžni nabaviti ustrezne posode za smeti na svoje stroške in smeti odlagati v predpisane posode. Način in rok nabave in vrsto posod za smeti' in odpadke predpiše upravljavec te službe s svojim internim aktom. Upravljavec predpiše tudi način in čas odvažanja smeti in odpadkov.
V. TRŽNE PRISTOJBINE
31. člen
Upravljavec javne tržnice zaračunava uporabnikom tržnice za uporabo 1 m2 tržnega prostora 2,00 din in za enkratno uporabo tehtnice
1,00	din.
Upravljavec tržnice je dolžan nuditi uporabnikom tržnice potreben prostor in stojnice za prodajanje tržnega blaga in mora skrbeti za red in snago. Redno mora čistiti in pospravljati tržne prostore v skladu s tržnimi in sanitarnimi predpisi.
32. člen
Za uporabo javnih prostorov izven tržnic za tržne in druge namene (stojnice za igre na srečo, cirkus, vrtiljaki in podobno) pobirajo najemnino za prostor upravljavci teh rostorov največ do 20,00 din za vadratni meter.
VI. POGREBNE USLUGE
33. člen
Za pogrebne usluge zaračuna upravljavec pogrebne službe in upravljavec pokopališča naslednje pristojbine:
1. vpisnina za grob 15,00 din
2. najemnina za grob za dobo prvih 10 let
a) grob z enim ležiščem 100,00 din
b) vsako nadaljnje ležišče
150,00	din
c) grobnice za 1 ležišče 500,00 din
Najemnina za grob in grobnico za vsakih nadaljnjih 5 let je ista kot za prvih 10 let.
3. izkop jame in zagrnitev:
a) za grob odraslega 250,00 din
b) za grob otroka do 14 let
150.00 din
c) poglobitev groba z izkopom in zasutjem 420,00 din
4. ekshumacija trupel
a) odraslega, po starosti groba do 10 let do 6 ur (skupnih ur) dela 170,00 din
b) otroka do 14 let, po starosti groba do 10 let do 5 ur (skupnih ur) dela 120,00 din
c) odraslega ali otroka, po starosti groba nad 10 let do 4 ure (skupnih ur) dela 100,00 din
5. seciranje trupel
a) pomoč pri seciranju trupla v normalnem stanju do 3 ur dela (skupnih ur) 95,00 din
vsaka nadaljnja ura 30,00 din
b) pomoč pri seciranju trupla v razpadajočem stanju do 4 ur (skupnih ur) 115,00 din
vsaka nadaljhja ura 30,00 din
c) reševanje in izvlačenje utopljencev in drugih ponesrečencev
-	mrličev v razpadajočem stanju do 5 ur dela 150,00 din
za vsako nadaljnjo uro 30,00 din
d) za uporabo prostora in inventarja za seciranje 60,00 din
6. pogrebne usluge
a) umivanje odraslega mrliča
60.00 din
b) umivanje mrliča otroka do 14 let 40,00 din
c) preoblačenje mrliča naravne smrti 50,00 din
č) preoblačenje seciranega mrliča ali ponesrečenca 100,00 din
d) vlaganje mrliča v krsto 40,00 din
e) uporaba mrliškega voza 50,00 din
0	pogrebci - spremno osebje -po osebi na uro 22,00 din
g) sprevodnik pogreba 24,00 din
h) prevoz z mrliškim vozom na uro 40,00 din
7. opremljanje mrliške sobe na domu 180,00 din
8. uporaba opremljene mrliške veže do 5.ur 100,00 din uporaba opremljene mrliške veže nad 5 ur 250,00 din
9. infekcijski dodatek 80,00 din
10.	prevoz z vozičkom za vence in
mrliča 30,00 din
34.	člen Upravljavec pokopališča oziroma upravljavec pogrebne službe je dolžan opraviti pogrebne usluge po zahtevah in željah strank, vendar v skladu s predpisi.
Najemniki grobov morajo grobove redno vzdrževati in sme upravljavec pokopališča prekiniti najemno pogodbo po preteku 10-letne dobe
za grobove, ki so zanemarjeni ali nevzdrževani.
-Upravljavec pokopališča mora pokopališče redno čistiti in vzdrževati.
Upravljavec pokopališča s svojimi internimi predpisi določi pogoje in način postavljanja spomenikov in okvirjev, urejanje grobov ter glede reda na pokopališčih in načina prevoza umrlih skozi naselje do pokopališč.
35.	člen
Za stalno oskrbo in vzdrževanje grobov lahko sklene upravljavec z najemnikom groba posebno pogodbo.
VII.	KONČNE DOLOČBE
36. člen
Tarife in pristojbine za usluge iz javnih komunalnih objektov, ki niso v upravljanju komunalnih delovnih organizacij, določajo krajevne skupnosti v takšni višini, da se zagotovi ekonomičnost gospodarjenja s temi objekti.
37. člen
Upravljavci komunalnih storitev morajo po tem odloku izločiti in uporabiti naslednja sredstva:
Za investicijsko in tekoče vzdrževanje se lahko uporabijo sredstva, ki jih svet podjetja določi po planu in ga potrdi SO Krško.
Za razširjeno reprodukcijo morajo upravljavci komunalnih uslug obvezno izločiti v svoj poslovni sklad naslednja sredstva:
1. od obruto realizacije vodovoda Krško 25 %
2. od bruto realizacije vodovoda Senovo 25 %
3. od pristojbin za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje 85 %
4. od najemnin za grobove na pokopališčih 85 %
38. člen
Pristojni svet občinske skupščine je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila in predpise za izvajanje tega odloka.
39. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Skupščinski Dolenjski Ust št. 17-211/69).
40. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka: 1-38-33/72
Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ 1. r.
332.
Na podlagi 65. in 66. člena Zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1971.
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1971. ki obsega:
I. Zaključni račun proračuna občine Krško
- doseženi dohodki	13,263.304,13	din
- razporejeni dohodki	13,024.255,00	din
- pressžek dohodkov nad razporeditvijo	239.049,13	din
II. Zaključni račun rezervnega sklada
- dohodki
- izdatki
- ostanek sredstev
III. Zaključni račun sredstev posebne proračunske rezerve
- dohodki
- izdatki
- ostanek sredstev
2. člen
Presežek dohodkov nad razporejenimi dohodki proračuna občine Krško za leto 1971 v znesku 239.049 13 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine Krško za leto 1972.
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Krško za leto 1971 v znesku 243.908,19 di-naijev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1972.
4. člen
Ostanek sredstev posebne rezerve, izločenih po določbi 1. člena zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega
534.647,69 din
290.739.50 din 243.908,19 din
1,378.319,00	din
937.609.50 din
440.709.50 din
davka carin in sodnih taks v letu
1971	na posebne račune (Ur. list SFRJ št. 53-598/70) se prenese kot dohodek posebne rezerve za leto
1972.
5. člen
Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov je zajet v bilanci proračuna za leto 1971, kije sestavni del tega odloka.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 3-400-26/72
Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, l.r.
PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1971
Vrsta
doh. Dohodki
Štev.
glav.
nam.
01
03
04
05
06
07
08 12
13
14 16
17
18 19
Prispevki
Davki
Takse
Dohodki po posebnih zveznih predpisih Dohodki organov ter razni drugi dohodki Dopolnilna sredstva Prenešena sredstva VSEGA SKUPAJ
Glavninamen	•
Izobraževanje in vzgoja Kulturno prosv. dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost „
Delo državnih organov
Narodna obramba
Dejavnost krajev, skupnosti
Dejavnost družb, političnih organiz. in društev
Negospodarske investicije
Gospodarski posegi
Prorač. obveznosti p. 1.
Rezervni sklad	\
Nerazporejeni dohodki Presežek dohodkov VSEGA SKUPAJ
Doseženo
5,229.636,55
5,907.586,90
538.080,30
762.368,35
286.483,80
523.199,95
15.948,28
13,263.304,12
Izvršitev
380
546
1,685
1,223
1.313
4,533
200
250,
507.
600
222
85
98.
1,378
239.
.000,00
.255,45
.663,50
098,55
.817,95
,270,35
.000,00
000,00
300.00 .459,65 .424,30 ,628,25 ,038,00
319.00
049,13
13,263.304,13
333.
Na podlagi 225. in 307. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68 in 4-47/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o oiganiza-ciji iji delovnem področju upravnih ciganov občine Krško
1.	člen
Za 1. odstavkom 13. člena odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 42-760/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 28-366/67 in
29-398/68), se doda nov 2. odstavek, ki glasi:
. „Oddelek za narodno obrambo kontrolira izvrševanje zadev narodne obrambe iz občinske pristojnosti in v ta namen opravlja inšpekcijske zadeve".
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-25/72
Krško, 24. novembra 1972
Predsednik Občinske skupščine JOŽE RADEJ, l.r.
334.
Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski
Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) in 3. odstavka 5. člena odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ki živijo na območju občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 18-217/69) je občinska skupšči-
-	na Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o potrditvi sprememb statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašani borcev NOV Krško
1. člen
Občinska skupščina potrdi spremembe statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV Krško, št. 011-3/72, kijih je sprejel upravni odbor sklada na seji, dne
12.	septembra 1972.
2. člen
_ Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Veljati začne z dnem sprejetja.
Številka: 011-4/72 Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, l.r.
335.
Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69), je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o preživnini zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki v arondacijskem postopku ali z darilno pogodbo oddajo svoja zemljišča v družbeno last
1. člen
8.	člen odloka o preživnini zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki v arondacijskem postopku ali z darilno pogodbo oddajo svoja zemljišča v družbeno last (Uradni vestnik okraja Celje, št. 47-419/64 in Uradni vestnik Celje, št. 36-636/65), se spremeni tako, da se glasi:
.0 vsakoletnem odstotku povišanja preživnin odloča občinska skupščina na svoji seji glede na povišanje življenjskih stroškov v preteklem letu.“
2. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-554-11/72 Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, l/r.
336.
Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list. št. 4-52/68) in
4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa gradnje oziroma rekonstrukcije republiške ceste II/362 na odseku Videm-Pohanca
I.
Ugotovi se splošni interes gradnje • oziroma rekonstrukcije republiške ceste 11/362 na odseku Videm-Po-hanca.
II.
Za gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste iz I. točke te odločbe je nujno potrebno pridobiti zemljišča; zlasti pare. št. 109, stavbišče, pare. št. 1125/1, 1123/1 in 1123/2, kmetijska zemljišča, vse ležeče v k.
o.	Stari grad, ter stanovanjsko hišo, stoječo na pare. št. 109, ki jo je potrebno porušiti zaradi izvedbe navedenih del. Vsa navedena zemljišča in stanovanjska hiša je last Držanič Blaža in Milice, roj. Vovčak, vsakega do 1/2.
III.
Ta odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Veljati začne z dnem objave.
Številka: 1-34-13/72
Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško
JOŽE RADEJ, l.r.
337.
Na podlagi 8. člena zakona o obrtnih nabavno-prodajnih zadrugah (Ur. list SRS, št. 44-281/69) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 24. novembra 1972 sprejela
SKLEP o soglasju k ustanovitvi obrtno nabavno-prodajne zadruge Krško
I.
Občinska skupščina Krško soglaša z ustanovitvijo obrtno nabavno-prodajne zadruge Krško.
II.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, veljati začne z dnem objave.
Številka: 023-10/72
Datum: 24.novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško:
JOŽE RADEJ, l.r.
338.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 20-114/70) in po predhodnem mnenju delovne skupnosti posebne osnovne šole Krško, zavoda za šolstvo SRS, organizacijska enota Novo mesto, in temeljne izobraževalne skupnosti
Z
<
OZ
H
c/3
DOLENJSKI LIST — Št. 50 (1185) — 14. decembra 1972
Krško je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. novembra 1972 sprejela
SKLEP o imenovanju ravnatelja posebne osnovne šole Krško
I.
Za ravnatelja posebne osnovne šole Krško se imenuje Lucija JANKOVIČ, dosedanji v. d. ravnatelja iste šole.
II.
Ta sklep velja od dnev^ sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-111-8/72
Datum: 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško
JOŽE RADEJ, l.r.
339.
Na podlagi 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in
4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne
24.	novembra 1972 sprejela
PRAVILNIK o izvajanju inšpekcije na področju narodne obrambe v občini Krško
S tem pravilnikom se določajo naloge, pristojnosti in delovno področje, način in postopek ter pravice in dolžnosti za opravljanje inšpekcije na področju narodne obrambe v občini Krško. >
1.	člen
Namen inšpekcije je izvajanje splošnega družbenega ' nadzora, usklajenost priprav in načrtov ter strokovna pomoč organizacijam in organom na območju občine Krško pri izvrševanju zadev narodne obrambe.
"	2.	člen
Inšpekcijo na področju narodne obrambe opravlja oddelek za narodno obrambo (v nadaljnjem {^sedilu: „inšpekcijski organ“) kot svojo redno dejavnost v zadevah narodne obrambe, ki so v občinski pristojnosti.
3. člen
Pri delu inšpekcijskega oigana lahko sodelujejo po pooblastilu tega oigana tudi drugi občinski upravni organi.
4. člen
Inšpekcija se izvaja pri vseh občinskih upravnih in drugih organih, v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in družbenih služb, v družbeno-političnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, ki samostojno izvajajo priprave ah pa te priprave izvajajo zanje drugi pristojni organi.
5. člen
Izvajanje inšpekcije nad izvrševanjem zadev narodne obrambe ob-°ega vsa področja civilnega sektorja, civilne zaščite in obrambne vzgoje.
6. člen
Inšpekcijski organ ima glede opravljanja inšpekcijskih zadev pravice in dolžnosti po tretjem odstavku 43. člena zakona o narodni obrambi.
7. člen
Odgovorne osebe v organih in organizaegah so inšpekcijskemu organu dolžne omogočiti vpogled v vse načrte in dokumente, ki so predmet inšpekcije ter v vse samoupravne in druge akte, s katerimi se urejujejo zadeve narodne obrambe in dati potrebna pojasiila.
Poleg odgovorne osebe sodelujejo po potrebi tudi osebe, ki so zadolžene za posamezne priprave oziroma naloge.
8. člen
O izvršenem inšpekcijskem pregledu se sestavi zapisnik, ki ga inšpekcijski organ dostavi v osmih dneh od dneva pregleda tudi organu oziroma organizaciji, v kateri je bila izvršena inšpekcija.
Proti odredbi v zapisniku iz prejšnjega odstavka, s katero so naloženi ukrepi za izvršitev zadev in nalog, sme organ ali organizacija vložiti ugovor svetu skupščine občine za narodno obrambo v roku osmih dni od vročitve zapisnika. O ugovoru dokončno odloča svet skupščine občine za narodno obrambo.
9. člen
Inšpekcijski organ mora v inšpekcijskem postopku zagotoviti zaščito tajnosti podatkov in priprav v skladu s pravilnikom o določanju tajnih podatkov in zaščiti tajnosti.
10. člen
Osebe, ki izvajajo inšpekcijo, se morajo izkazati s pooblastilom za izvajanje inšpekcije, v katerem morajo biti določene tudi zadeve, ki so predmet inšpekcije.
11. člen
Inšpekcija se opravlja na podlagi letnega načrta dela inšpekcijskega organa ali na zahtevo sveta skupščine občine za narodno obrambo.
12. člen
Inšpekcgski organ poroča o inšpekcijskih pregledih svetu skupščine občine za narodno obrambo na njegovo zahtevo ah na svojo pobudo, vendar najmanj enkrat letno.
13. člen
Določbe tega pravilnika se izvajajo, dokler ne bodo izdani ustrezni zakonski ah drugi predpisi o delu inšpekcijskih organov na področju narodne obrambe.
14. člen
Ta pravilnik velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-020-26/72
Krško, 24. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Krško JOŽE RADEJ, 1. r.
OBČINA RIBNICA
340.
Na podlagi 3. odst. 30. člena zakona o javnih cestah (Ur. list SRS,
št. 51/71) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 23. novembra 1972 sprejela
ODLOK o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilske avtomobile, specialna motorna vozila, kmetij&e traktoije in njihove priklopnike
1. člen
V	občini Ribnica so oproščeni plačevanja pristojbine za cestno motoma vozila (cestnina) specialni gasilski avtomobili gasilskih organizacij, specialni avtomobili komunalnega podjetja Komunala Ribnica in specializirano motorno vozilo veterinarske higienske službe.
2. člen ‘
Poleg oprostitve po 1. členu tega odloka se cestnina ne plačuje za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik individualni kmet ah skupna lastnina več kmetov.
Oprostitev iz 1. odst. tega člena velja le pod pogojem, če se vozilo uporablja izključno v kmetijske namene in se z njim ne opravlja uslug.
3. člen
Za kmete, ki jim je osnovni poklic kmetijstvo, se štejejo po tem odloku vsi tisti občani, kateri se ob registraciji vozila izkažejo s potrdilom pristojne davčne službe 0,0seb-nem zdravstvenem zavarovanju kot zavarovani kmetje.
4. člen
Cestnina, plačana po dnevu uveljavitve zakona o javnih cestah, se upravičencem iz prvega člena tega odloka na njihovo zahtevo lahko vrne, lahko pa tudi naknadno predpiše, če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 2. člena tega odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-1-72-01.
Datum: 23. novembra 1972
Predsednik skupščine občine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
341.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur.
1.	SRS,, št. 36/64 in 40/68 ter 43/67) ter 5. točke 140. člena Statuta občine Ribnica je občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. novembra 1972 sprejela
ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1971.
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1971, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2. člen
Doseženi dohodki in izdatki zaključnega računa so znašali:
Predvideno Doseženo Dohodki	6,295.129	6,327.812
Izdatki	6,295.129	6,259.770
Presežek	68.042
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu občine v znesku 68.042 din se prenese kot dohodek proračuna na leto 1972.
4. člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Ribnica za leto 1971 izkazuje saldfi 304.909 din. Saldo rezervnega sklada se prenese kot dohodek sklada za leto 1972.
5. člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1971, kije sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Stev.: 400-1-72-01
Datum: 28. novembra 1972
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r.
OBČINA METLIKA
342.
Na podlagi 48. člena Temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 27-179/69),
2.	in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list SFRJ, št. 26-669/65) ter 111. člena Statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti den 22. novembra 1972 sprejela
ODLOK o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Metlika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S	tem odlokom se določijo pristojnosti občinske skupščine in njenih organov pri urejanju mestnega potniškega prometa, proge mestnega prometa, njihova ureditev, pravice in dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja mestni potniški promet ter pravice in dolžnosti potnikov.
2. člen
Za proge mestnega potniškega prometa se na območju občine Metlika štejejo proge:
Proga 1 JUGORJE - METLIKA
- VRANO VIČI (obč. meja)
Proga 2 JUGORJE - GRADAC
- STRANSKA VAS (obč. meja)
Proga 3 METLIKA - SLAMNA
VAS - RADOVIČA
Proga 4 METLIKA - DRASlČI
- METLIKA
Proga 5 METLIKA - BOŽAKO- / VO - METLIKA
Proga 6 METLIKA - BUSlNJA VAS - RADOVIČA
Proga 7 METLIKA - PODZEMELJ - KRASINEC (obč. meja)
3. člen
Mesini potniški promet je komunalna dejavnost, ki je organizirana za prevoz potnikov na območju mesta Metlika in zgoraj navedenih prog in jo opravlja podjetje VIA-TOR Ljubljana — PE Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: delovna organizacija).
4. člen.
Delovna organizacija je dolžna skrbeti za sodoben način prevoza potnikov, za točno upoštevanje voznih redov ter zagotoviti varen in kulturen prevoz potnikov.
5. člen
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini občine Metlika določa sporazumno z delovno organizacijo, ki opravlja mestni potniški promet po tem odloku, linije in tarife za mestni potniški promet.
6. člen
O	popustih, regresih, brezplačnih vožnjah in drugih olajšavah v mestnem potniškem prometu odloča skupščina občine Metlika sporazumno z delovno organizacijo.
II.	UREDITEV PROG MESTNEGA PROMETA
7. člen
Proge mestnega potniškega prometa določi na podlagi predloga delovne organizacije skupščina občine Metlika z odlokom. Avtobusne postaje na posameznih progah določi delovna organizacija sama v soglasju s svetom za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve in s krajevnimi skupnostmi.
8. člen
Vzpostavitev novih prog, spremembe oz. ukinitve prog in postajališč predlaga svetu za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve in krajevnim skupnostim delovna organizacija. Ravno tako lahko predlaga spremembe svet za urbanizem,gradnje in komunalne zadeve in posamezna krajevna skupnost delovni organizaciji.
9. člen
Ulice in ceste, po katerih potekajo proge mestnega prometa, morajo biti primerno urejene in vzdrževane, tako da lahko vozila mestnega prometa nemoteno obratujejo in pri tem ne ovirajo rednega prometa. Promet se začasio ukine, dokler cesta ni prevozna.
10. člen
Na vseh progah mestnega potniškega prometa morajo biti urejena in označena postajališča, za katere je zadolžena delovna organizacija, ki izvršuje prevoz.
Postajališča in obračališča na končnih postajah določa na predlog delovne organizacije pristojni upravni organ skupščine občine Metlika.
11. člen
Delovna organizacija je dolžna opravljati mestni potniški promet po udjenem voznem redu, ki mora biti prilagojen potrebam v teku dneva. Vozni red in frekvenco vozil na
posameznih progah določi delovna organizacija v soglasju s skupščino občine Metlika. Vsako spremembo proge ali frekvenco ter vsako preusmeritev ali ukinitev proge mestnega potniškega prometa je dolžna delovna organizacija pravočasno predložiti v soglasje skupščini občine Metlika in objaviti spremembo pravočasno na krajevno običajen način.
12. člen
V	rednem obratovanju mora vozno osebje mestnega potniškega prometa ustavljati vozila na vseh postajališčih določene proge po voznem redu. Izven postajališč se vozila zaradi vstopanja in izstopanja potnikov ne smejo ustavljati.
13. člen
Vozniki vozil v mestnem prometu morajo voziti tako, da ne ogrožajo varnost potnikov in ostalih udeic-žencev cestnega prometa.
Vozno osebje mora posebno paziti, da spelje vozilo s postajališča z zaprtimi vrati in da ne odpira vrat med vožnjo, dokler se vozilo na postajališču popolnoma ne ustavi.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE,
KI OPRAVLJA PREVOZ POTNIKOV
14. člen
Vozno osebje mora biti ustrezno uniformirano. Način uniformiranosti določi delovna organizacija sama. Vozno osebje je dolžno dati potnikom vsa potrebna pojasnila s primerno vljudnostjo. Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati s potniki.
15. člen
Vozno osebje je dolžno zagotoviti kulturno vožnjo in red v vozilih. V vozila se sme sprejeti le toliko potnikov, kolikor je za posamezno vozilo predpisano. Prometno osebje je dolžno preskrbeti sedež nosečim ženam, invalidom, staršem z otroki ter starim in bolnim osebam.
16. člen
Način vstopanja in izstopanja določi delovna organizacija, vendar mora pri tem zagotoviti najlažji način vstopanja slepim in njihovim spremljevalcem, invalidom nad 80% invalidnosti, uniformiranim delavcem milice in uniformiranim delavcem delovne organizacije.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
1	7. člen
Potniki, ki se vozijo v mestnem avtobusnem prometu, so se dolžni ravnati po določilih tega odloka ter navodilih voznega osebja.
18.	člen
Za'prevoz v mestnem prometu si mora vsak potnik nabaviti vozovnico, ki jo je dolžan hraniti do konca vožnje. Potniki, ki imajo predplačilno vozovnico ali izkaznico za prosto vožnjo, morajo to pokazati vozniku oz. spremljevalcu brez predhodnega opozorila. Potniki, ki imajo po veljavnih predpisih pravico do popusta, morajo obvezno pokazati vozovnico ali ustrezno izkaznico. V primeru, da pooblaščena oseba delovne organizacije ugotovi zlorabo predplačilne vozovnice ali druge iz-
kaznice, jo sme potniku takoj odvzeti.
19. člen
Potniki smejo vstopiti v vozila in izstopiti le skozi zato določena vrata. V vozilih se morajo ravnati tako, da omogočajo čim hitrejše vstopanje in izstopanje. Če je vozilo polno in vozno osebje ne dovoli vstopa, potniki ne smejo na silo vstopiti v vozilo. Obešanje na vozilo in vožnja na zunanjih delih vozila nista dovoljena.
20. člen
V vozilih mestnega prometa potniki in vozno osebje ne smejo kaditi, razgrajati, odmetavati vozovnic ali kako drugače onesnažiti vozila, prinašati v vozila predmete, ki ogrožajo varnost potnikov, ne smejo odpirati vrat s silo, nepooblaščeno uporabljati drugih naprav ah kako drugače povzročati škodo na vozilih. Vsako škodo, povzročeno s takim ravnanjem, so dolžni poravnati potniki sami.
21. člen
V vozila mestnega potniškega prometa je prepovedan vstop:
- vinjenim osebam,
- slaboumnim osebam brez spremstva odraslih oseb,
- otrokom do 5 let starosti, če so brez spremstva,
- osebam, na katerih so očitno vidni znaki kužnih in drugih nalezljivih bolezni,.
- osebam, ki imajo prtljago ali obleko v takem stanju, da lahko povzroča škodo drugim potnikom ali zamaže notranjost vozila.
22. člen
Prevoz drobne ročne prtljage je brezplačen, za vsak večji kos ročne prtljage pa so potniki dolžni plačati voznino. Voznino za prevoz ročne prtljage plačajo tudi potniki s predplačilnimi in prostimi vozovnicami.
23. člen
Prepovedano je vnašati v vozilo predmete, ki so lahko vnetljivi, smrdljivi, ranljivi ali taki, da lahko kako drugače ogrožajo varnost potnikov. Prav tako je prepovedano vnašati hitro lomljive predmete in vse druge predmete, ki niso primerni za prevoz v javnem potniškem prometu.
24. člen
V vozilo mestnega prometa je dovoljeno pripeljati pse le v času izven prometnih konic (prometne konice so v času med 5.30 in 6.30 uro ter
13.	do 14.30 ure) pod pogoji: „
- da je pes čist in zdrav,
- da je na vrvici in ima nagobčnik,
- da ima znamkico o cepljenju proti pasji steklini.
Za prevoz psa se plača normalna prevozna tarifa, le prevoz psov - vodičev Slepih je brezplačen.
Prevoz ptic in ostalih malih živali je dovoljen samo v kletkah.
25. člen
Predmete ali denar, najden v vozilu mestnega prometa, so potniki dolžni izročiti voznemu osebju, ki poskrbi, da se najdena stvar izroči lastniku, če to ni mogoče, jo mora vozno osebje po 24 urah oddati na urad za najdene predmete pri delovni organizaciji.
26. člen
Delovna organizacija ni dolžna dati povračilo za izgubljene, ukradene, neizkoriščene ali poškodovane vozovnice, vendar je lastnik predplačilne izkaznice v tem primeru dolžan pismeno ali ustno obvestiti delovno organizacijo o dogodku in prenehanju veljavnosti legitimacije.
N
27. člen
V primeru nezgode oziroma škode, povzročene med vožnjo ali pri vstopanju ali izstopanju iz vozila, mora potnik to takoj sporočiti sprevodniku ali vozniku, če pa hoče uveljaviti odškodninski zahtevek, mora pismeno javiti delovni organizaciji nezgodo in poškodbo, čas dogodka, kraj, številko vozila ter znesek, ki ga zahteva kot povračilo za povzročeno škodo.
Če nima podatkov o višini škode, sporoči to delovni organizaciji pozneje, vendar je dolžan hraniti poškodovani predmet do konca odškodninskega postopka.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
Potnik mora na zahtevo voznega osebja takoj zapustiti vozilo mestnega prometa:
- v vseh primerih iz 24. člena tega odloka,
- če s svojim obnašanjem ogroža javni red in varnost prometa,
- če noče plačati predpisane voznine ali pokazati veljavne vozovnice,
- če kljub opozorilu ne upošteva določil tega odloka in navodil prometnega osebja.
29. člen
V primeru, ko kontrolni organ delovne organizacije ugotovi, daje v vozilu potnik, ki:
- je brez vozovnice ali ima neveljavno vozovnico,
- se vozi z mesečno vozovnico, ki je neveljavna ali na tej progi ne velja,
- uporablja mesečno ali letno vozovnico, ki se glasi na ime drugega, mora potnik plačati ceno nove vozovnice, in sicer dvojno ceno za prepotovano pot. Če le-te ni mogoče ugotoviti, plača potnik za pot od začetne postaje tega avtobusa do namembne postaje potnika. Za zlorabo kakršnekoli vrste vozovnice plača potnik dodatno še 5,00 din. Potnika, ki odkloni plačilo voznine, izključijo od prevoza, prevoznik pa izterja upravičeni znesek po pristojnem organu.
Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje potnik, ki kontrolnim organom delovne organizacije takoj ne plača zaradi navedenih primerov povišane voznine.
30. člen
Občinski sodnik za prekrške uvede na podlagi predloga postaje milice ali pristojne inšpekcijske službe oz. na predlog ustreznega organa, ki ga o kršitvi odloka obvesti delovna organizacija ali prizadeti občanrpo-stopek za prekrške in kaznuje storilca z denarno kaznijo v naslednjih primerih:
a)	z denarno kaznijo do 100 din:
- kdor hoče s silo odpreti vrata in tako vstopiti ali izstopiti iz vozila,
- kdor med vožnjo skače na vozilo ali z vozila ali se obeša na vozilo,
- kdor v vozilu kadi, razgraja in ga onesnaži,
- kdor prinaša v vozilo predmete, ki ogrožajo varnost potnikov ali vodi psa, ki ni zdrav in čist, nima nagobčnika in ni cepljen proti steklini,
- kdor najde v vozilu predmet ali denar in ga ne izroči voznemu psebju;
b) z denarno kaznijo do 100 do 150 din se kaznuje vozno osebje delovne organizacije:
- če spelje iz postajališča z odprtimi vrati,
- če vozno osebje do potnikov ni vljudno in ustrežljivo ali ne da potrebnih pojasnil;
c) z denarno kaznijo od 150 do 500 din se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije, z denarno kaznijo do 1.000 din pa delovna organizacija:
- če ne opravlja prometa po voznem redu,
- če pravočasno ne objavi preusmeritve prometa,
- če se vozila ne ustavljajo na vsakem postajališču,
- če so vozila pomanjkljivo opremljena in ni poskrbljeno za red in čistočo v vozilu.
31.	člen '
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 34-2/72	v
Datum: 22. novembra 1971
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r.
343.
Na podlagi 65., 66. in 99. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 5. točke 111. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1971
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1971, ki vsebuje:
1. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE:
- skupni znesek po bilanci proračuna - 4,625.344,50 din
- izločitev v posebno proračunsko rezervo - 697.321,14 din
- skupni znešck razporejenih dohodkov po bilanci proračuna -3,928.023,36 din
2. ZAKLJUČNI RAČUN REZERVNEGA SKLADA:
- skupni znesek dohodkov -266.331,58 din
- skupni znesek izdatkov
- preseženih dohodkov po zaključnem računu - 266.331,58 din
2.	člen
Presežek dohodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 266.331,58 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1972,
3. člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1971 je sestavni del tega odloka.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-17/68
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske
skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r.
OBČINA TREBNJE
344.
Na podlagi 4. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) in 47. člena statuta krajevne skupnosti Veliki Gaber, je svet krajevne skupnosti Veliki Gaber na seji dne 16. novembra 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Bič—Stranje
1.
Za območje krajevne skupnosti Veliki Gaber se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve ceste Bič-Stranje.
2.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber. Pravico glasovati ir-;»jo tudi tisti občani, ki še niso stari 18 let in so v delovnem razmerju.
3.
Referendum se izvede v nedeljo, dne 24. decembra 1972, od 7. do
17.	ure na glasovalnih mestih, kijih določi komisija za izvedbo referenduma.
4.
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
GLASOVNICA za referendum dne 24. decembra 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in arfaltiranja ceste Bič—Stranje.
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo dveh let od osnov po naslednjih stopnjah: 3 odstotke od neto osebnih dohodkov zaposlenih, od pokojnin ter od prispevnih osnov od obrtnikov, avtoprevoznikov in gostilničarjev ter drugih oseb z lastnimi dohodki; 5 odstotkov od katastrskega dohodka.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delavci z osebnimi dohodki, ki ne presegajo 900 din mesečno, upokojenci s pokojnino, ki ne presega 900 din, lastniki kmetijskih zemljišč, ki so oproščeni prispevka
iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, občani od socialnih podpor, otroškega dodatka, invalidnine, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
glasujem ,7A“	„PROTI44
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedilo ,,ZA“, če soglaša z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI44.
S.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Veliki Gaber, 16. novembra 1972 Predsednik sveta KS Veliki Gaber ANTON PRAZNIK. I. r.
345.
Na podlagi drugega odstavka 11. in 15. člena Zakona o programiranju in financiranju' graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), občinskega programa stanovanjske izgradnje in 72. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. 12. 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razšiijeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, .društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije)' ki niso določile s samoupravnim sporazumom najpozneje 30 dni pred začetkom koledarskega leta, za katero se izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odstotek sredstev za te namene, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov
6	% sredstev od skupnega zneska, za katerega se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka.
Ta sredstva se izločajo v sklad skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljajo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in v skladu z določili odloka o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 19/72) in odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje.
2.	čk*n
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 4 % od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo v sklad za družbeno pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu. uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka: 36-02/72-1
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC. 1. r.
346.
Na podlagi 12. in 17. člena zakona o programiranju in Financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 72. člena statuta občine Trebnje, je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje
1. člen
Skupščina občine Trebnje uvaja s tem odlokom obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: prispevek) in njegovo višino.
2. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in iriVaUdskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije) plačujejo kot prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu eno četrtino sredstev, določenih s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmeijanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
Organizacije, ki ne določijo s sa-moupravnirii sporazumom odstotek sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, plačujejo v sklad za družbeno pomoč 1/3 sredstev, ki jih v te namene predpiše skupščina občine z odlokom.
3. čkrn
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji, ki je določena z občinskim odlokom. Ta sredstva se v celoti vplačujejo v sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje.
4. člen
Za posamezne organizacije, ki izvajajo sanacijsly načrt ali izplačujejo minimalne osebne dohodke, odloča o celotni ali delni odložitvi plačevanja tega prispevka skupščine občine. *
'	5.	člen
Prispevek po tem odloku se vplačuje v sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Trebnje.
Številka 2 3
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST
STRAN 144
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. ja-nuaija 1973.
Številka: 36-03/72-1
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
347.
Na podlagi 13. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št.
5-11/72) in na podlagi 72. člena statuta občine je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. 12.
1972	sprejela
ODLOK o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
1. člen
Organizacije, ki ne podpišejo samoupravnega sporazuma o izločanju in usmeijanju sredstev za stanovanjsko gradnjo ali k njemu ne pristopijo, so dolžne za kreditiranje stanovanjske graditve združevati pri poslovni banki eno tretjino sredstev, določenih z Odlokom o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. januarja 1973.
Številka: 36-04/72-1
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
348.
Na podlagi 3. člena Odredbe o združitvi in o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Laško, Loga-tcc in Trebnje (Uradni list SRS, št. 46/72), 6. člena Pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35/59) in 82. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Do-lenjski/list, št. 5/70), je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 7. 12. 1972 sprejela
ODLOK
o označevanju ulic, cest in trgov v naselju TREBNJE
1.	člen
V	naselju Trebnje se določijo naslednje ceste, ulice in trgi:
1. Goliev trg
2. Baragov trg
3. Cesta Gubčeve brigade
4. Prijatljeva ct^ta
5. Rimska cesta
6. Kidričeva cesta
7. Tomšičeva ulica
8. Ulica talcev
9. Trubarjeva ulica
10. Ulica heroja Slaka
11. Ulica heroja Simončiča
12. Rožna ulica
13. Ulica Cankarjeve brigade
14. Ulica herojev
15. Ulica Dolenjskega odreda
16. Maistrova ulica
17. Jurčičeva ulica
18. Kolodvorska ulica
19. Temeniška pot
20. Pot na hrib
21. Obrtniška ulica
22. Ulica heroja Majcna
23. Klemenčičeva ulica
24. Paradiž
25. Pristava
26. Pod gradom
27. Praproče
28. Vina gorica
29. Stari trg.
2. člen
Lega in obseg cest, ulic in trgov, navedenih v 1. členu tega odloka, sta razvidna iz priložene karte M = 1:2880, ki je sestavni del tega odloka.
3. člen
Označevanje hiš je treba uskladiti s tem odlokom v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 6.
1973.
Številka: 015-02/72-1
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje CIRIL PEVEC, 1. r.
349.
Na podlagi 25. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) in 72. člena statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. 12. 1972 sprejela
ODLOK
o varstvenem območju ter ukrepih za varstvo virov pitne vode zajetij vodovoda „Dane“ iz Mirne
1. člen
Zaradi zaščite količine, kakovosti in obstoja vodnih virov v dolini Sotle - izvira Rugelj, ki napaja vodovod „Dane“ Mirna, in izvira Mahniča, ki se ga namerava v drugi fazi zajeti v isto vodovodno c.nrežje, se določi varstveno območje.
2. člen
Varstveno območje obsega kompleks v k.o. Novo Zabukovje, ki je vrisano v karte M = 1:2880, iz katere je razvidno širše in ožje varstveno območje^ Meja varstvenega območja poteka takole: od poti št. 805, preko zemljišča pare. št. 374, 375/3, 375/2, 373/1. do zemljišča pare. št. 371/6, preko zemljišča pare. 372/2, ob parceli št. 371/5 do parcele št. 370/2, preko parcele št. 370/2 in 369, do poti št. 805 in po njej, preko poti št. 781, po meji med zemljiščem pare. št. 368/4 in 288, do meje pare. št. 368/1, po meji med zemljiščem pare. št. 368/1 in 288, preko potoka št. 839/1, po meji med zemljiščem pare. št. 289 in 284/2, 274 in 284/2, 284/1 in 275,281/2 in 275 ter 281/2 in 281/1 do poti in preko nje št. 781, preko parcel št. 256/1, 255 in 254 do poti št. 797 in preko
nje ter preko zemljišč pare. št. 248/8,	248/9,	249/1, 249/4,
249/2 do parcele št. 88, po meji med parcelo št. 88 in 249/2, 88 in 249/3 ter 88 in 81, preko parcele št. 81, 82, preko poti št. 814 in parcele št. 85, 83/2, 83/1, 76/2, 76/1, 77, 71/1 in 71/2 do potoka št. 839/1, preko njega in parcele št. 414/4 do parcele Št. 414/3, po meji med parcelama št. 414/4 in 414/3, preko parcele št. 414/3, 414/2 in 413/1 do poti št. 805.
Karta M = 1:2880 z vrisanim varstvenim območjem - širšega in ožjega pasu, je sestavni del tega odloka.
3. člen
Na celotnem varstvenem območju ni dovoljeno graditi, odlagati nobenega materiala, kopati gramoza ali kako drugače prebijati zgornji sloj zemljišča ter gnojiti površine in pasti živino.
V varstvenem območju, navedenem v 2. členu tega odloka, je ožji in širši varstveni pas. Ožji varstveni pas mora biti na terenu ograjen in v njem ni dovoljen nikakršen poseg v zemljišče, niti ni dovoljen dostop do tega zemljišča.
Širši varstveni pas je treba označiti na terenu z vidno oznako.
4. člen
V ožjem varstvenem območju na pare. št. stp 203 je potrebno odstraniti obstoječo stanovanjsko hišo z živinskim hlevom in kozolcem ter opustiti gnojišče. Redno je skrbeti za odvod površinskih vod ob obeh izvirih.
5. člen
Za ograditev in označbo varstvenih pasov v smislu 3. člena in za odstranitev objektov, navedenih v 4. členu tega odloka, je dolžan poskrbeti upravljavec tega vodovoda najpozneje do 1. 5. 1973. Odškodnino plača upravljavec.
6. člen
Določbe tega odloka nadzoruje organ sanitarne inšpekcije.
7. člen
Kršilce tega odloka se kaznuje po določbah zakona o vodali.
8. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolensjkem listu.
Številka: 324-03/72
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
350.
Na podlagi 40.'in 72. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/70) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. 12. 1972 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenih materialnih pomočeh v občini Trebnje
1.	člen
V 8. členu odloka o družbenih materialnih pomočeh v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št.
7/71) se drugi in tretji odstavek črtata.
2. člen
Za 8. členom se dodasta 8.a in
8.b člen, ki se glasita:
,,8.a člen
Višina družbene denarne pomoči za tiste upravičence, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja, se določi vsako leto v višini najmanj polovice varstvene pokojnine. Če socialna služba ugotovi, da ta znesek ne bi zadostoval za preživljanje, se prizna ustrezno višji znesek.
Višina družbene denarne pomoči, ki se dodeljuje kot dopolnilni vir preživljanja, se določi tako, da skupaj z realnimi lastnimi viri dohodkov zagotavlja preživljanje.
Kadar se pomoč daje družini (npr. ostareli zakonci), se vsakemu nadaljnjemu članu družine prizna dodatek praviloma v višini polovice mesečnega zneska denarne pomoči iz prejšnjih dveh odstavkov.
8.b člen
Invalidom in kronično težko bolnim osebam, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in ki potrebujejo tujo pomoč in nego, se določi povečana denarna pomoč najmanj v višini 75 % dodatka za tujo pomoč in nego, ki se prizna delovnim invalidom po veljavnih predpisih."
3. člen
V tretjem odstavku 11. člena se za besedo „potreb4* postavi pika, nadaljnje besedilo tega odstavka pa se črta.
4. člen
Tretji odstavek 13. člena se crta.
5. člen
V 15. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
„Tistim nepreskrbljenim občanom, ki jim zdravnik predpiše strežniško nego na domu, se taka nega zagotovi, dokler ni potrebe in pogojev za oddajo v zavod.“
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan' po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 554-02/71-1
Datum: 7. 12. 1972
Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r.
351.
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve Skupščine občine Trebnje obvešča vse občane, delovne in druge organizacije, da bo v smislu 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju* (Uradni Ust SRS, št. 16/67)
JAVNO RAZGRNJEN
osnutek zazidalnega načrta individualne obrtno — stanovanjske gradnje v Šentrupertu
Osnutek načrta bo razgrnjen 30 dni, računajoč od dneva te objave, in sicer na Krajevnem uradu v Šentrupertu in oddelku za gospodarstvo in finance vsak ponedeljek, sredo in petek od 7..do 15. ure.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave o razgrnitvi.
SVET ZA URBANIZEM, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE