35. številka V Ljubljani, doe 31. avgusta 1918. V. leto Delavec izhaja vnuk petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leio K 5 20, za pol leta K 2 60, in četrt leta K P3J. Posamezna šlevilka 11 vin. Naročnina m Nemčijo 7.a celo leto 5 mark, za Ame-riko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo Im npravništvo Ljubljana, Šelenhurgova ulica št. 6., 1. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. — lnserati z enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Letno poročilo strokovnega gibanlavjeiu 1917. Prav posebno je razveseljivo v tem brezupnem času, da se delavsko gibanje, zilasti strokovno gibanje, mi dalo nič motiti prti svojem delu v službi delavskega razreda, moč v svojem idealizmu v službi celotnega gospodarskega življenja. Neštete iin mogočne so bik vabe ik nedelavnosti, toda ni omajala izkazane vneme organizatorjev iin delavcev. Zrušili se je ves navali proti fundamemtom strokovnih organizacij, kii so se v težki preskušnji le še okrepile, talko, da stoje 'Strokovne organizacije ob počettku petega vojnega leta popolnoma na svojem mestu, kar dokazuje, da so delavci znali tudi v vrtincu vojne zastopati svoje ideale, da delavstva tudi vse netprilike vojnega časa niso mogle zadrževati. Kakor je že teisno v zvezi usoda delavstva z usodo dežele, v kateri delajo in delujejo, se vendar vidi velika razlika v vsem med delavskim razredom im ostalo družbo: Pravi idealizem, vera v bodočnost človeštva so se zatekli k delavstvu. V njih organizacijah se bojuje za srečo hi zadovoljnost izkoriščanih, deluje za povzdigo človeštva, do-či/m se zunaj mod... Strokovne organizacije so delo človečnosti, monumemit človečnosti, nada človečnosti. In vedno širše množice se oklepajo te nade, ki — kakor se kaže v vojnem času — tudi sedaj ne odreče. In razen tega je kapitalizem kot podjetnik, koit trgovec, kot zemljiški posestnik tako neobzirno posegel v življenje posameznika, da se ne moremo čuditi, če se delavstvo v svojih strokovnih organizacijah v varstvu za trenutek, še boli pa za bodočnost utrdijo v mezavzetmiih trdnjavah. Ta dejstva mam potrjuje poročilo strokovne komisije o lanskem gibanju strokovnih organizacij, o veličini in delavnosti mednarodnih strokovnih organizacij. Tudi to poročilo bo dobilo važno mesto v gospodarski in soclalnozgodovinski literaturi vojnega časa. Obstoaalo je 48 zvez v letu 1917., katerim je pristopilo v tem letu 93.277 čla-r.ov in 50.854 članic, skupaj torej 143.131 članov. S teni je naraslo celokupno število članov na 311.068, tako da je stanje konoc leta 1914. daleč prekoračeno, čeprav še vedno manjka okolo 100.000 članov, da dosežemo število članov pred vojno leta 1913. Največji prirastek so imele Dunaj (sam 46.374), Spodnja Avstrija (36.428), štajerska (11.562) in Moravska (10.428). Spodnja Avs/trija še ni imela nikoli toliko članov (52.620), Štajerska zastaja de nek/oliko še (1733) za najvišjim številom leta 1912. (25.974). Število organiziranih žena je naraslo od 28.148 na 79.002. Pri tem so udeležene skoro vsie zveze, v katetrih področju je žensko delo — in le 'malo jih je, kti hi jih ne btilo preplavilo žensko delo med vojno —; najbolj je naraslo število žen v kovinarski industriji, in sicer od 4107 na 31.881. Dočim je imelo prejšnje leto šest *vez več kot 1000 članic, topot jih je d« 13. Število podružnic vseh zvez je naraslo od 2346 na 2501, toda s ton še mi podan točen pregled po krajih, zaikaj v mnogih krajih so se posamezne podružnice spojne; mirno lahko trdimo, da je bilo najmanj 300 novih krajev pridobljenih za strokovno organizacijo. O denarnem poslovanju strokovnih organizacij pravi poročilo, da so prejemki narasli od 4.64 na 5.94 milijonov kron, izdatki pa od 4.47 na 5.21 milijonov, tako da izkazujejo organizacije topot 732.000 kron prebitka, lami pa le 170.000 kron. Tudi bojni skladi in s tem pripravljenost zvez za boje se je znatno okrepila. Podpor je bilo izplačanih 1,534.200 krtin (prejšnje leto tudi 1,578.000 kron). Imetje strokovnih organizacij jc znašalo kanec leta 14,991.000 kron, tako da lahko pravimo, da je tudi denarno 'postalla naša organizacija odlična, sila. Zakaj vsota ne oibsega vsega imetja, predvsem ne stavkovnih | skladov. Toda še boilj kot prirastek članov in zvišanje imetja samo na. sebi, nas mora napolnjevati okoliščina z velikim xveseljem iin ponosom, da odseva iz vseli teh številk, nikdar ne manjkajoče, nasprotno, po bedi časa še očitneje an okrepljeno zaupanje delavstva v gibanje, tako da ute?-nemo gledati v bodočnost z -mimo in najboljšo zavestjo na naš napredek. Shod kovinarskih delavcev na Jesenicah. Za nedeljo dne 25. avgusta naznanjena društveni shod nam :ie oblast prepovedala. To je že drugi slučaj, da nam je okr. glavarstvo prepovedalo društveni shod. Kakšni razlogi so bili tu merodajni, je težko uganiti. Čudno se nami le zdi, kako je to, da Radovljiško okr. glavarstvo zadnji čas hoče zatreti vsako zborovanje. Poskrbljeno je, da bo Radovljiško okr. glavarstvo prejelo primeren pouk, kdaj ali kakšni razlogi utemeljujejo prepoved zborovanja. Shod se je seveda kljub prepovedi vršil po § 2., na katerem se je poročalo o zadnji razsodbi pritožbene komisije proti Kranjski industrijski družbi. Spodaj objavljena razsodba vsebuje vse nove pridobitve. K tej točki sta poročala stodruga Gabriel in Zore. Piri obravnavi je zastopal jeseniško delavstvo s. TuLler iz Gradca. Navzočim sta pojasnila vse okotaostti, ki so v zvetzi s to razsodbo, ter bodrila navzoče na tesnejšo združitev vsega tovarniškega delavstva k organizaciji. Razsodba: o pritožbi delavstva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah proti delodajalcu. Točka 1. Pri tej točki zahtevano zvišanje mezdnih in akordnih doklad s« odkloni, vendar se za delavce z mesečnim zaslužkom, kli pri obračunu 25 delavnikov in bretz vpoštevanja vojnih in drugačnih doklad ne doseže višine vštevši 200 K, prizna 30% doklada na res zasluženo mezdo (brez doklad); ornim delavcem, ki za* služijo pri zgoraj omenjenem zaslužku več kot 200 kron se prizna doklada 25%. Med obravnavo od delavskih zastop-rikov stavljena zahteva glede doklaldle za v skupnem gospodinjstvu živeče legitem-rne in illegntimme žene po 9 K na teden in za vsakega otroka pod 14. letom, če je zakonski ali nezakonski, po 8 K, se v toliko prfizna, da se dovoli za ženo tedenska vojna doklada i>o 5 K, in za vsakega otroka pod 14. letom po 3 K. Utemeljitev: Ker bi z uadatljmim dovoljevanjem stalnih dravinjskih doklad in zvišanji temeljnih plač zaslužek vseh delavcev, če so d/obri ali manj dobri, .pridni ali počasni delavci, iwišel 'Skoro na isto višino in bi se nagon k delu pni pridnih in boljših delavcih izgubil, se je zaradi naraščajoče draginje kot potrebno smiatrano zvišani',ic delovnega zaslužka priznalo v obliki odstotne doklade k resnično zasluženemu zaslužku. Priznano zvišjunje se zdi glede na zahteve delavstva, ki se zde prikrojene večinoma na dunajske razmere, zlasti z o-zirom na od firme delavstvu dovoljene godnositi pri stanovanjih, prepuščanje polja in virtov, prepuščanju kuriva po posebno nizkih cenah itd., dalje glede na neob-hodmo boljše razmere pri dobavi živil na Kranjskem. Točka 2. Dosedanje mezdne doklade in draigiinjske doklade ostanejo v veljavi; dosilej v vojno doklado za oženjene delavce všteta mesečna doklada v znesku 10 K odpade, ker je ta doklada v 1. točki že dognana. Vojna doklada se torej odslej izplačuje za oženjence v tisti višini, kakor. :ie bila doslej odmerjena za samce. Točka 3. Doklada za ženo in otroke, če se delavec nahaja v bolnem stanju, je v zmislu vojnega dogovora iin navodil izplačati na podlagi § 1154 in 1155 obč. drž. zak. iz leta 1917, ker je podjetje pristopilo temu vojnem dogovoru. Točka 4. Zahtevi točke_4 »lede spre-! nem it ve akordnih iin stalnih plač se ne more ustreči, ker gre tukaj za izpremem-bo mezdnega sistema, čemur pritožbena komisija v smislu ces. nar. z dne 18. marca 1917, drž. zak. 122, ni opravičena. Točka 5. Zahtevi, da bi se v nepretrganih obratih, ki obsegajo 12 ur dela, dve uri več dela napram normalnemu delavnemu času zairačunjavale kot posebne ure, se ne dovoli, ker so, kakor je dokazano, mezdne postavke za nepretrgane o-brate že za dvanajsturno delo že višje zaračunjene. Za normalna nedeljska dela v nepretrganih obratih se prizna 50% doklada. Zadnja odločba je utesmeljettia z določbo § 1. izvršilne naredbe z dne 16. marca 1917, drž. zak. 123, in ker tudi v drugtfi obratih plačujejo nedeljsko deio dražje. Točka 6. Zahteva glede .uinivaiaiic iin delovnih oblek je že urejena s tuiuradno razsodbo z dne 25. oktobra 1917 pod točko 4. b. Točka 7. Zahtevi glede načina izplačevanja vsakega 10. dne v mesecu se u-godfi. ker je pri toženem podjetju uvedeno enomesečno obračunavanje in Izklače-vamje. Ker ima delavec nesporno pravico svoj zaslužek, ko je izvršil delo, to je, za- dnjega v mesecu sprejeti, se sinu mora takoj izplačati, 'kakor hitro je 'bil napravljen obračun. Za obračun se pa zdi d-otba 10 dni zadostna. Točka 8. Dovoljena zvtišamja prejemkov delavstva stopijo v veljavo oid 1. avgusta 1918 z veljavnostjo nazaj. V Ljubljani, 23. avgusta 1918. Benigni s. r., podadmtirail. Rudniški oosestniki kot dofoa^iteSJi kruha za rudariš. Pri različnih rovih v Severozahodni Češki se .je raz#lasii)lo, da bodo od l. oktobra svojim rudarjem rudniška vodstva sama dobavljala 'kruh, in sicer po sit ari čemi. Kakor znamo je prehranjevalni urad določil krušno ceno za industrijske okraje na K 1.52, za lemetiške okraje na K 1.40. h. Zvišanje znaša torej za industrijske Okraje 1 K pri hlebčku kruha, ;kti tehta 1 kilogram 48 dekagramov. S to objavo rudniških posestnikov je izšla nekaj dni pred zvišanjem krušnih cen v kapita-listiškem organu ta4e notica: »Severozahodni češki premogovniki, so se, kakor čujemo, izjavili pripravljene, da hočejo nosi tri zadnje zvišanje krušnih cen napraim delavcem sami in jim dovoljevati gotove prispevke za preskrbo z živili. Zato so podjetja stavila predlog, naj sie jim dovoli zvišati premogovne cene za 20 do 30 h.« Neka druga vest »N. Wr. Tagblatta« pravi, da je bilo rudniškim podjetjem dovoljeno zvišati cene premogu zaradi povečanih pridobivainiih stroškov. — Za Ostravski revir je že dovoljeno znatno zvišanje. V Kladenskem revirju je bilo dovoljeno angt-češki premogovniški družbi zvišati cenio za 90 h pri metenskem centu. Za druge premogovniške družbe tega revirja se še pogajajo. Zvišanje cen se izvede tudi pri Alpinski montanski družbi in Trboveljski premiogo koprni družbi. Dovolitev je že gotova. Dalje so zvišanja dovoljena za Vzhodno Galicijo, tako v Javor-zno za 1 K 87 h pri meterskem centu in pri drugih novih po 1 K 61 h, 1 K 82 in 2 K 16 h pri meterskem centu. Tudi za male rudnike se zvišanja še dovolijo, deloma so že dovoljena. V koliko se zdi vladi zvišanje premogovnih cen utemeljeno v pridobitnih večjih si vlada temu pritrdila, da bi se tak trukstetem mo-crcl uvesti v pod fcakrspoJ^oJi pretvezo. Vlada, oziroma ministrstvo za: javna dela bo moralo skrbet«, da se rudarjem ne maJoži tak suženjski iarm. zakaij nemogoče je, da bi rudarje izročati novim mukam, v katerih bi morali moralno in fizično propasti. toomail pregled. Prehrana. Ko se je bližala doba pridelkov in smo prenašali najhujšo prehra-ndtveno krizo spomladi in v začetku poletja, smo se tolažili s tem, da bomo dobiiln kmalu nove pridelke, potem bo i*a bolje, tako so nas tolažili tudi vsi tisti, ki so prevzeli nalogo, da bodo za 'družine vpoklican cev skrbeli zadostno. Komaj pa so dozoreli, preti se niso spomnili nato, prvi pridelki, pa so izdali peščico naredeb, odre-deb in navodil, ki so povzročali v prehrani skoro prav tako krizo, kakor je bila v naj-hujših mesecih. Oblasti nimajo prav nobene moči, da bi res dobavili potrebna živila konsumentom. Premalo nadarjeni so, da bi iznašli » Rucksackve rkeli r - E r s at z«. Verižna trgovina, izvažanje se vrši kakor prej, vsa dobava odpoveduje tako kategorično, da smo že danes prepričani, da bomo imeli to zimo še mnogo hujšo prehranjevalno krizo kakor smo jo 'imeli minulo. Vse odredbe so nekako antiseptično zdravilo proti obrambi dovoza živil. Če takole časih grem po ulici, poslušam ljudi o-pazujem, povprašujem, pa mi govore, kako ravnajo tam. In če jim hočem verovati ali me, se me pcilašča občutek, da merodajni krogi te razmere nalašč puščajo zato, da si ne nakopljejo sovraštva in kaznujejo samo tiste, l6 tedenskim prispevkom zvišajo prispevki glasom sklepa zadnjega zvezinega zbora na 1 K 20 v na teden. Zato opozarjamo vse člane, do najkasneje (s prvim septembrom, zaostale zneske poravnajo, ker se bodo po i. septembru oddajale znamke po 1 K 20 v im me več po 80 h kot doisedaj. Ooboir. Izpod pritožbene komisije. Včeraj je vršila pred tukajšnjo pritožbeno komisij.) obravnava zahtev rudarjev iz Knnela na Dolenjskem. Rudnik je zastopal lastnik g. Jakil sam, rudarje je pa zastopal sodirug Gruden iz Knnela in Sitter iz Trbovlj, kot član komisije za delavce je bil s od rog Co-bal. Stranke so se pogodile mirnim potom in uslužbenci so dosegli naslednje priboljške: Pazniki im uradniki dobe 100 kron zvišanja temeljne plače na mesec in družinske doklade K 20 za ženo On K 10 - i vsakega otroka na mesec. Razen tega dobe plačane vse izredne delovne ure im delo ob .nedeljah, in sicer po 2 kroni za vsako uno. Pazniki dobe še po 5 knom premije od vsakega vagona premoga, ki jc izkopan čez navadno produkcija. — Rudarjem je lastnik ugodni tako-le: zviša se jim za 60 odstotkov dragimjska doklada in več drugih manjših zahtev. Kmndjski rudarji so zaenkrat lahko zadovoljna z izidom obravnave. Pripomniti je še treba, da, ko je bila razprava končana, je sodr. Sittor v imenu rudarjev takoj izročil movo spomenico za regulacijo plač, ki se je te dni predložila vsem avstrijskim rudnikom. Deputacija tobačnega delavstva, se-stoječa iz šest delavcev oziroma delavk, se je oglasila v petek dopoldne pri dež činom predsedniku radi povišanja krušne racije in radi podražemja moke im kruha. Sodrug Josip Zupan je raztolmačili želje delavstva ter dokazal s statističnimi podatki, kako neugodno vpliva prehrana na tobačno delavstvo. Od 1490 vposletnih je sedai 270 bolnikov. Predsednik Attems je obljubil, da bo storil, kar je v .njegovi ntoči. Spodnještajerska delavska konferenca v Celju. V nedeljo, dne 25. t. m. se le vršila v Colju dvojna konferenca; dopoldne pri Pilevčaiku v Gabrjih za Celje in okolico, popoldne pa spodnještajerska konferenca sploh pri Zelenem travniku v Celju. Na konferencah se le govorilo o velikem pomenu sooialniodemokratično-političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah ter o pomenu političnega in strokovnega časopisja. Udeležencev je bilo okalo 120. Kot poročevalci so govorili ss. Petejan, A. Kristan, Sider, Cobal, Malovrh; govorilo je tudi več drugih so-dnugov: Salezmik, Čretnik, Brezo všek in drugi. Na dcnpoldanski konferenci ie bila sprejeta resolucija, ki zahteva izvedbo politične in strokovne organizacije tor agitacijo za delavski tisk, »Naprej« in »Delavec«. Pri popoldanski konferenci je bila sprejeta resolucija, ki zahteva predvsem mir brez aneksij, kontribnciij in na podlagi samoodločbe narodov, dalje ureditev apirovizaoije, protestira proti po-draženju krušnih sadežev ter da se skliče čiimprej parlament. Druga resolucija popoldanske konference zahteva demokratizacijo vseh korporacij brez političnih in nacionalnih predsodkov; povsod naj se uvede v občine, dežele in podobne korporacije splošna in enaka volilna pravica. Konferenca se .izjavlja za bistvo deklaracije ter pozdravlja resolucijo, oziroma se popolnoma 'strinja z njo, ki so jo sprejeli alpski nemški sotdrugi v Zel! am Sec na svoji konferenci na Salmograškem. Napravil se ie tudi sklep, da se ustanovi za Spod. Štajersko posebno soc. dem. politično društvo. Konferenca je res lepo uspela in .ie pokazala, da je Spodnji Štajer jako ugoden za razvoj .delavskega gibanja. Nadejati se smemo, da se tam razvije narlcpše Jugaslov. soc. dem. stranka, ter strokovne im gospodarske organizacije. Bukovlnski nadškof odstavljen. Metropolitanskega nadškofa d.ra VladimSnia pl. Repta v Bukovini so odstavili. Kakor znano so zasedli Rusi večkrat Bukovino in nadškof je izdal naredbo na duhovništvo, naj moli za carja im njegovo rodovino. Sedaj ga je doletela kazen. Ostane mu pa naslov in prejemki. Torej so bili še precej konciliantui z njim, bolj kakor z navadnimi kmeti ali drugimi državljan'. Avstro-ogrsko zborovanje o vprašanjih otroškega vzrejevanja se bo vršilo dne 13. in 14. oktobra na Dunaju. Posvetovali se bodo o naslednjih točkah: 1. statistika umrljivosti dojencev; 2. varstvo mater In oskrba nosečih mater; 3. urnmlji-vost dojencev in ljudska politika; 4. boj proti umrljivosti dojencev; 5. bahištvo; 6. varstvo dojencev in rediteljstvo; 7. vprašanje rejencev; 8. socialno zavarovanje. Dražba konj na Ogrskem. O v Alagu se vršeči dražbi konj poroča po »Deli Hiriaipu«, »Arhe!terwille«: Točno ob 3. popoldne se je končal slavnostni obed in gospodje so se podali k dražbi. Vsakdo je pričakoval tu največja iznenademja, ki naj bi dražbo v Napajjodlu še dale ko prekosila dasi so tudi tam plačevali za žrebe že 50.000 krem. Avstrijski kralj piva Anton Dneher je ponudil za enega konja 76.000 K. Za njim md zelo zaostal grof Arinim Miiikesch, ki je nakupil še nedavno velike dežele v Mali Aziji in je plačal tu za enega konja 65.000 kron. To pa je vzbudilo zavist ravnatelja dunajskega R'enačber - gledišča, Egona Domna, ki je plačal za konja 45.000 K. Trgovec z vezeninami Horvath je dal za enega konja 50.000 K. Baron Rothschild je kupil dva konja za 67.000 K oz. 70.000 K. Višek v vsem je dosegel pa grof Bela Zichy, ki je plačal za enega konja 170.000 K v gotovem denarju. Na celi dražbi so prejeli skupno nad dva milijona kron. — V letu 1914. so take konjske dražbe v Alagu do- | segle komaj 400.000 K skupička. Svetovi pregled. Svetovna vojna divja z največjo lju-tostjo na zahodnem bojišču, kjer Francozi in Angleži z veliko ediočnestjo in velikima množicami moštva ter z najmodernejšimi morilnimi in obrambnimi poinočki nevzdržen! a napadajo in pritiskajo na nemško vojno črto. Grozoviti boji so to, ki se vlečejo že kar nekaj mesecev, ne da bi padla odiiočitev na tej ali oni strani. Nemci se pač nekoliko umikalo, toda prodreti črtte angleški in francoski napadi ne morejo spričo še precej uspešne defenzive Neci’ • cev. Glavni boji se vrše ob Mozi, Aisni, Olsi in tam okolo, torej na francoskih tleh, ki so popolnoma opustošenj. — Na italijanskem bojišču so le manjši boji. Vn kakor pa ni izključeno, da se priično večji boji. — V Albaniji so čete osrednjih držav dosegle nekaj uspehov; zavzele so Ficri in Borat ter še vedno preganjajo nasprot-nika. — V Rusiji je položaj za nas popolnoma nejasen, ker ne dobivamo od tam objektivnih poročil. Angleži so zavzeli murmanisko obrežje in Arhangelsk ob urarju severno Petrograda. Čeho-Slovaki nimajo uspehov. Sovjetske čete zmagi -jejo In nastopajo odločno proti p roti revolucionarjem. Pač pa pošilja Japonska in menda tudi Z edino ene države svoje čete v Sibirijo, da napravijo — red. Ge pojde tako daiije, bodo nastale prave katvtične razmere polagoma tudi pri nas. Vojni minister Stein o vojaškem položaju! Nemški vojni minister pl. Steni s j Društveni funkcionarji in člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v sobote 34. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek pla čan samo do 24 tedna, se opozarjajo J da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je-vsaj 27. prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. je izrazil te dni o vojnem položaju sledeče: Pri nais se žaitobog vise ipirevi&č j£wori o izffiibljenem ozemlju, .kar dejanski ne prihaja toliko v poštev. Kar je važno, je to, da sovražnik kljub svoji premoči v dolgih meseoih in težkih borbah ni mogel doseči niti tej?a, kar smo dosegili mi v par dneh. Res je, naše zadnje operacije nam niso pr mesi e uspeha, ki smo ga pričakovali. Doživeli smo, priznajmo odkrito, celo poraz. Na fronti se že vnapreo' računa s tem, da zamoredo nastopiti tudi neuspehi. To je resen opomin, ki nam priča, da voj-»a še ni končana rn da mo,ramo napeti vse sdle, alko hočemo izbojevati srečen izid. V dosego tesra namena pa je potrebna močna in enotna volja vsega naroda. — Kdor podpira vplive, ki delujejo razkra-jalno in zatmorejo oslabiti voljo našega naroda za zmagovito končanje boja za obstanek, ta Kreši na strani domovine. Sedaj crre /a to, da odbijemo sovražne napade in varčujemo z lastnimi siami. Mii vojaki ostanemo mnogo mirnejši, kakor pa oni, ki opazujejo dogodke od dia- !z daljave se vadi namreč slika položaja na fronti čisto drugače, precej pokvarjena in popačena in razni brezglavi ljudje povzročajo zmešnjavo in malodušnost, za kair pravzaprav ni nobenega povoda. Vprašanje Poljske. »Reichspost« poroča: Odkar je odpotoval knez Radzivvill z Dunaja, se niso pojavili niobeni novi momenti glede na rešitev vprašanja Poljske. Niso še določili časa, kdaj naj se oitvorijo pogajanja med Poljsko in Avstrijo-Ogr-sfco, ki se bodo vršila na Dunaju. Pričele se bodo konference v doglednem času; k njiim pridejo tudi vodilni državniki iz Nemčije na Dunaj. Nemške tobačne tovarne ustavijo dejo. Berlinski listi poročajo, da nameravajo nemške tobačne tovarne zaradli pomanjkanja tobaka začasno ustaiviiiti delo. Prizadetih bi bilo okrog 6000 obratov z 90.000 delavci. Socialistično mirovno delo. Francoska vlada je prepovedala naznanjeni splošni učiteljski dan, ker so hoteli izjaviti na njem učitelji, da se pridružujejo miroljubni skupini francoskih socialistov. Med Španijo in Nemčijo je bil nastal spor zaradli potopljenih španskih ladij. Španija je zahtevala za vsaiko potopljeno ladjo povrnitev škoide aii bo vzela sama nemške ladje, ki se jih nahaja v španskih pristaniščih eikoflio 90, kot nadomestilo. Nemčija se je vdala in sprejela tozadevno španisko noto. Zaenkrat je torej ta konflikt poravnan. Vprašanje miru. »Daiily News« piše, da je prišel psibofcgični trenutek, v katerem bi mogle nevtralne države prevzeti vlogo miirovnih posredovalcev. Bernski nemški Listi pravijo, da se bliže trenutek, ko bo na obeh sovražnih straneh volja rw> zmagovitem miinu dosipela na vrhunec. Nemški listu so prepričani, da so se en-tentne države v svojem računu vračunale. Dokler bodo emtentni diplomati pre-pričanii, da je imogoče doseči mir samo z vojaškimi uspehi, jih ni mogoče poboljšati. Ko bo ofenzivno delovanje en ten te prekoračilo svoj vrhunec, bodo tudi en-Dentni diplomati bolj dostopni mirovni idejfi. — Kubanski predsednik je izdal dekret, ki zagroža z internacijo, deportacijo in konfiskacijo premoženja za vse one, ki zakrivijo mirovno propagando. — Iz Londona poroča »Corriere della Sera«, da so srbski, črnogorski, belgijski in grški kabinet poklicani za 16. september v I^ondon, da določbo mirovne pogotfe svojih držav. Ententa proti mednarodni verski konferenci. listi poročajo iz Stockholma, da ie bila sklicana za dan 8. septembra v Up-salu na Švedskem mednarodna konferenca ses ernoevropskih cerkev. Konference bi se udeležilo veliko število cerkvenih zastopnikov iz nevtralnih in vojujočih se držav. E-ntentne vlade pa so .svojim podanikom odrekle potne liste in s tem konferenco onemogočile. = Kanadska letina. Dopisnik »Timesa« iz Toronta poroča: Uradno poročajo, da je pričakovati letos v Kanadi zelo slabo letino. 2itna letina bo po vladnih cenitvah iznesla proti lanskim 15,360.000 inu sijem letos le 5,275.000 bušljev. Tudi sena in posebno detelje bo letos veliko mami. Košnja bo znesla letos proti lanskim 13,700.000 tonam le 10 milijonov ton. Drugod v Ameriki pričakujejo pa precej dobre letine, talko, da ententa ne bo lačna. Mi pa siti ne... ! Ameriški mirovni pogojL Iz Wasching-tona poročajo: Senator Lodge je izjavil v senatni komisiji za zunanje zadeve: Mir se mora diktirati in se ne more doseči potom pogajanj z Nemčijo. V podrobnem je treba Nemčiji usiliti tele mirovne pogoje: Popolna obnovitev Belgije, brezpogojna izročitev Alzacije in Lorene in italijanskih pokrajin Avstro-Ogrske, varnost za Grško, neodvisnost Srbije, Ruimunije, Poljske in Slovanov, svoboda Rusije in povrnitev v brost-litovskein .miru odvzetih pokrajin. preustrojitev Carigrada kot svobodno pristanišče in odvzetje Palestine Turčiji. Njvažnejši mirovna pogoj je, da si ustvarijo Jugoslovani in Čeh o - Slovaki neodvisne države, ki bodo skupaj s Poljaki ovirale pot Nemčije na vzhod. Nemško vladno obldko naj urede Nemci sami. Razsodišče med Ameriko in Japonsko. Iz Haaga poročajo, da sta Lansing in Iši podpisala pogodbo, ki podaljšuje raz-sodiško pogodbo med Ameriko in Japonsko na pet let. Ameriška nevarnost. Iz Madrida poročajo, da je tam minister za javna dela v nekem predavanju opozoril na ameriško nevarnost. Povedal je, da Zedinjene države skušajo potegniti na sebe gospod-stvo nad vsem svetom in da ogrožajo vse oamoge španske trgovine in obrti. Če Španska noče podleči, mora z vsemi sredstvi gledati, da si pridobi bogastva. Velik orkan v Ameriki. Tornado (velik vrtinec veter) je obiskal v zadnjih dneh mesto Tyler. Po dosedanjih poročilih je izgubilo 50 do 100 ljudi svoje živ-lfcnje. Trgovska četrt mesta je nora šen a enako potresu ,in en vlak je skočil s tira pri čemer je bilo dvanajst oseb ubitih in rnnowo ranjenih. Kitajci kot stavkokazi. Pristaniški delavci v Vladivostoku so stavkali, pa je stavka ponesrečila. Podjetniki so delavce izplačali in delavce nadomestili s Kitajci. Seveda — narodna zavest — žep. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni nrednik Viktor Zore. Tiska „Učiteliska tiskarna* v Ljubljani. fmmmw Proletarci vseh dežel, združite se! MajzaaesliTejše sredstra prati tema Je' ' P A R A T O L domače mazilo. i • Ne maie • Je br*x LIŠAJ ,nd' tez d®" npofabno- Velik lonček K 5-— drojil lonček 9 K. PARATOL- PRAŠEK Skatlja 3-_ k. rarnje občntljivo kožo Qboje se dobi proti predplačilu »li poTzetjn pri PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulmer, Budapešta VII-13., Rozsa-ntca 21. SRBEČICA GARJE HRASTE Okrajna bolniška blagajna = v Ljubljani ------------------------ Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah tn praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. | popol. Dr. Koienlna Peter splošno zdravljenje 1/211—'/a, Turjaški trg St 4 v okr. bol. blag Dr. Ivan Zajec */«10—'/,11 Tirjifti trg it. 4. splošno zdravljenje 2-3 FraniiikanskauL 2. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18 Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da »e jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico);: brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna Od blagajniškega zdravnika izpol njeni bolniški list se mora takoj oddali v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je trebr. nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj dc 1. popoldne. S pritožbamf se je obračati do načelnika okrajne bo nske bagujne. Načelstvo. Ivai hi i Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivali siiiii In stroje a pletenje (StiitMiioen) a rodbino in obrt I.