Naj važniše kmetijske resnice za Ijudsko šolo, spisal Fr. Govekar. (Dalje.) Vpr. Kteri so obstojni deli zemelj? Odg. Obstojni deli zemelj so organski in neorganski. Tega se prepričamo, ako deržimo na noževpm koncu (špici) perst nad plamenom. Naj prej je pprst černa, kar priča, da je v njej ogelc; poznpje, ko je ogelc zgorel, je perst sivkasta ali bolj rudečkasta, ter je zeld enaka pepelu. V. lz česa se pa narede organski deli zemelj ? 0. Poglavitno postanejo organski deli zemelj iz korenin odmerlih rastlin, iz sognjitih tples raznih živali in iz gnoja. V. Je li organskih snov veliko v zemljah? 0. V šotni zpmlji jih je dostikrat tri čelertine, v rodovitni poljski zemlji pa komaj deseti ali dvajseti del. V. Čpibu pa sp organski deli zemelj ? 0. Organski dpli zemlje, kteri v njej strohne in razpadejo v anionijak in ogelnokislo apno služijo rastlinam v živpž. V. Ali se po obdelovanji zemlje (po poljedelstvu) organski delf zemlje množe ali manjšajo? 0. Ako zemljisče le malo gnojimo, dostikrat orjemo, da rodi sad, tedaj se ti deli manjšajo; ako pa polje dobro gnojimo, ali pustimo Ipdino, ali za prabo, ali za pašo, tedaj se pa množe organski deli zemlje. V. Od kje izvirajo pa neorganski deli zerolje? 0. Neorganski deli zpmljp se narpjajo iz terdih kamenjev, kakor so granit, apnenik, glina itd., kteri na zraku prepere in razpadejo. V. Ali je v vsakem zemljišču kaj tacih delov? 0. V vsakem zemljišču so taki dpli. V. Kako pa se imenuje zemlja, v kteri je posebno veliko prej imenovanih snov? 0. Ako je zemlja iz drobnega peska, kterpga s prostimi očini Iočiti ne moremo, ali pa če je ilovica namešana z letečim ppskom, tpdaj se imenuje peščena zemlja. Taka zenilja je rahla, ter se lahko obdeluje; barve je rumene ali sive, v njej rada raste vsaka rastlina, ktera Ijiibi rablo zemljo, posebno, če je dobro gnojpna in primerno vlažna. Ako je pa dv.a dpla ilovice in en del peska zmešano, tpdaj se pa imcnuje taka zpmlja ilovica ali ilovnata zemlja. Barve je razne, zavoljo več ali manj priniešaae zemlje. Ilovica je vedno merzla, in če se tudi močno gnoji in rastline skerbno obdelujejo, vendar ne donaša se popolnih pridelkov. Je pa zemlji primešano večino ogelnokislega apna, tedaj se potem imenuje apnena zemlja. Taka zemlja je rahla in Iahka in šutni, ce se na ijjo vode vlije. Barve je navadno sive ali bele; raste pa na nji vse, kar v peščeni zemlji dobro plenja. Zgolj apno pa ni pripravno za obdelovanje, kakor tudi gola ilovka ali goli pespk ne. V. Ktere verste zemelj se najlaže in najceneje obdplujejo? 0. Lahka zeralja, na kterej ječmen in enaki sadeži bognfo plode. , V. Ker rastline za svbjo rast vode potrebujejo, tedaj je jako niokra zemlja gotovo zeld vgodna rastlinam. 0. To pa že ne; preobilno vode v zemlji zaderžuje rastline v rasti, in se mora zato iz zeniljišča odpravljati. V. Kako se odpravlja voda iz zemljišč? 0. Voda se iz zemljišč odpravlja, tako, da ni trpba zenilji odvzeti prave vlage in zraka, po kamnatib jarkih, lesenih ali šotnili odvodih, najbolje pa po cevnati drenaži. Ker se more naprava odvodov z valjastimi cevanii prav malo široko izpeljati, pride to tudi precpj CPnpjša od jarkov s kako drugo robo. V. Ali je na labki ali na tpžki zemlji drenaža potrebna? 0. K?r navadna ilovica ali težka zpmlja vodo bolj prideržuje, kakoi ppščena zpmlja, tedaj (udi ta drenaže bolj polrebuje; kar pa peščena zemlja , dasiravno je na verhu lahka in suha, pa more v globočini dosiikrat veliko vode zbirati, ktera je rastlinam škodljiva, tedaj tudi taki zpnilji drenaža ne škoduje. Sploh pa naj se pri napravljanji drenaž naj prpj na tanko preišče vzrok škodljive zamake, in še le potem naj se voda odpeljuje ali drenaža napravi. V. Kako globoko in pa kako naj se napravi drenaža. 0. Drenaža ali cevi naj se naj naanj 36 palcev globoko polože, da se tako more več virov skup stekati, in se stroški zmanjšajo. V. Zakaj pa tako globoko? 0. Zato, da se drpnaža pri oranji ne poškoduje, in da zauiorpjo korenine rastlin potera v rahli zemlji globokeje poganjati in rasti. V. Kako globoko pa spg.ijo n. pr. korenine nekterih rastlin? 0. Korpnine listnatih rastlin poganjajo 9 — 12 palcev, korenine od lanu, detelje itd. segajo dostikrat 3 čevlje in še celd korenine od repe v rahli zemiji segajo do 2 cevlja globoko v zemljo. V. Ali pa z drenažo drzigega ne nameravamo, nego samo odpeljavanje vode? 0. Po drenaži zemlja deževnico ložeje popije, in s tem pridetudi čisti zrak v zpmljo; zemljini deli lažje in hitreje prepere, ter postanejo tako rastlinom prej pripravniša hrana. Drenažni svet pa tudi v suhih letih manj suše lerpi, mimo tistega, ki vedno malo irtoče dobiva iz globočine, kjer pri veliki aolnčni vročini vlaga toliko izhlapi, ter se zemlja toliko obladi, da raslline ob cnem od zgorej od solnčne pripeke, od spodpj pa od zemljinega liladu terpe in poginjajo. Skozi drenažo pa gorak in vlažni zrak v zetnljo prihaja, se pri mali zemljini gorkoti ohlaja, iri tako rosnato vlažno ztndjo pod verhom napravlja. V. Zakaj pa dostikrat kmetovalci težko zpmljo puste neobdelano? 0. Zato ker obdelovanje tolike stroške in toliko truda prizadene, da se potera kmptovalcu stroški in (rud s žetvijo ne splačajo, ampak niu edino zgubo donašajo. V. Ali se pa ne da takn zentljišče nikakor popraviti in zboljsati, da bi se lažje in cenpje obdelovalo? 0. Da se popraviti in zboljšati, in sicer po drenaži, in ako se globoko orje tpr primeša apna in laporja. Po tem načinu se letni obdplovalni stroški zroanjšajo, ker se potem zemljišče lažje in prej obdpla, ter postane rodovitniše od prej. Veliko tisuo oralov zemlje donasa dandanes bogate pridelke, ktero je prpj, doklpr se niso tega prekoristnega poboljšanja zemlje poprijeli, prazno in pusto Iežalo in nikakoršnega hasna donašalo. Da bi le skoraj sleherni gospodar, kteri ima taka zemljišča, pridno in zvesto rabil drenaže! (Dalje prih.)