11HADNE OBJAVE Leto XXI Murska Sobota, dne 22. maja 1986 Št.; 16 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Udgovomi urednik: Martin Vinčec VSEBINA 133. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 134. Samoupravni sporazum o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 135. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 136. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ob- • čine Lendava 137. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava 138. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava 133. Na podlagi 37. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) in 16. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, štev. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Občinski skupnosti otroškega varstva Murska Sobota SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986—1990 L SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), določamo s tem samoupravnim sporazumom naloge razvoja družbenega varstva otrok ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. S tem sporazumom opredeljujemo tudi naloge, ki jih bomo izvajali v Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter pogoje in način njihovega uresničevanja. 2. člen Upoštevaje potrebe otrok in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in SR Slovenije v letih 1986—1990, določamo udeleženci naslednje cilje, usmeritve in naloge: — nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in krepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela, — izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok, — dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom, — varstvo materinstva, nego in varstvo otroka ob rojstvu in po njem. „ 3. člen Cilje, usmeritve in naloge iz prejšnjega člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z naslednjimi programi: — zagotovljeni program, — program vzgojnovarstvene dejavnosti in druge naloge, — program skupnih nalog v SR Sloveniji. Za izvedbo teh programov določamo s tem sporazumom tudi: — obseg posameznega programa, — normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela, — osnove in merila za Oblikovanje cen storitev, — osnove in merila za združevanje sredstev, — osnove in merila za denarne pomoči otrokom, — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju nalog. 4. člen Uporabniki in izvajalci bomo sklenili petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela in v njih določili konkretne pravice, obveznosti ih odgovornosti, zlasti pa naslednje: — naloge posamezne vzgojnovarstvene organizacije, — obseg, vrsto in kakovost storitev, — merila za vrednotenje opravljenega dela oziroma za oblikovanje cen storitev, — materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejeni z drugimi samoupravnimi akti. 5. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje vseh programov, ki so opredeljeni v tem samoupravnem sporazumu ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili: — materialne stroške skladno z normativi na enoto storitev in skladno z dogovorjenim obsegom storitev ter gibanjem cen na tržišču, — osebne dohodke skladno z normativi dogovorjenega števila delavcev v vzgojnovarstveni organizaciji v taki višini, da se njihova raven najpozneje do leta 1987 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu, — amortizacijo 75 % od zakonsko predpisane, — zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini, — sredstva skupne porabe v višini, da se najpozneje do leti 1987, izenači z višino teh sredstev, kot si jih zagotavljajo drugi delavci v združenem delu, — sredstva rezerve v skladu z zakonom. II. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE 6. člen Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali vsem otrokom v naši občini naslednje: 1. Vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo (mala šola) najmanj v temle obsegu: 350 ur v letu 1986 in 420 ur do leta 1990. . 2. Vzgojni program otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za te programe načrtujemo število otrok na osnovi dosedanjih izkušenj ter predvidevanj za naslednje obdobje. 3. Socialno varnost — družbene pomoči otrokom, če jim roditelji s svojim delom ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti. Da bi zagotovili dogovorjeno socialno varnost vsem otrokom na območju SR Slovenije, bomo na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali otrokom družbene pomoči. Družbene pomoči botpo zagotovili vsem otrokom, ki živijo ali sodijo v družino, v kateri stvarni dohodek na družinskega člana ne presega 43 %, če je otrok iz kmečke družine pa 23 % čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Družbene pomoči otrokom bomo preusmerili za plačilo stroškov oskrbe v vzgojnovarstvene organizacijo ali za plačilo predmetov in .storitev za otroka (funkcionalna oblika pomoči), v denarju pa bomo te pomoči izplačevali le tedaj, če jih ne bi bilo mogoče preusmeriti. Družbene pomoči, ki jih bomo izplačevali v denarju, bodo znašale 15 % osebnega dohodka na zaposlenega delavca v minulem letu, 25 % pa tedaj, če je otrok zmerno in težko duševno prizadet ali teže telesno prizadet. 7. člen . Obseg sredstev za zagotovljeni program je v skupnosti otroškega varstva M. Sobota naslednji: — v Cenah 1985 — v 000 din program 1985 1986 1987 1988 1989 199C — vzgojni program - mala šola 12.930 13.939 15.514 15.514 15.514 15.514 — vzgoja in varstvo otrok z motnjami v teles, in duš. razvoju 2.569 2.620 2.672 2.725 2.725 2.725 — "družbene pomoči otrokom. 140.132 168.784 172.160 175.603 179.115 182.697 155.631 185.343 190.346 193.842 197.354 200.936 8. člen Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča. Sredstva za zagotovljeni obseg družbenih pomoči bomo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta. Prispevne stopnje za zagotovljeni program bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 9. člen Za uresničevanje nalog zagotovljenega programa bomo občinske skupnosti otroškega varstva združevale solidarnostna sredstva. Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti otroškega varstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa. 10. člen Občinske skupnosti bomo združevale solidarnostna sredstva pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov; podlaga za izračun so doseženi bruto osebni dohodki v minulem letu (9 mesecev). Enotno prispevno stopnjo za solidarnost bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 11. člen Do solidarnostnih sredstev ni upravičena občinska skupnost otroškega varstva, če: — družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 % povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je bil podatek uradno objavljen, — solidarnostna sredstva predstavljajo do 5 % njenega zagotovljenega programa. 12. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še tele pogoje: — da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo, — da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, po normativih, standardih, cenah in zneskih družbenih pomoči ne presegajo meril, dogovorjenih s tem sporazumom in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 13. člen Obseg sredstev, ki pomeni obveznost oziroma pravico do solidarnosti, vsako leto določi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije s finančnim načrtom na podlagi : — poročil o izpolnitvi zagotovljenega programa, ki jih predložijo občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje januar—september'minulega leta; — doseženih osebnih dohodkov po občinah, ki jih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje za obdobje januar—september minulega leta; — uresničevanja drugih pogojev, povezanih z uveljavljanjem zagotovljenega programa vzgoje in varstva predšolskih otrok. Obveznosti in pravice, izračunane na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena so dokončne. III. PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI IN DRUGE NALOGE 14. člen Uporabniki in izvajalci bomo v obdobju 1986—1990 v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali tele programe: — program vzgoje iri varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah, — program vzgoje in varstva otrok, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, — druge naloge. 15. člen Uporabniki v občinski skupnosti otroškega varstva bomo združili sredstva za uresničevanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah. V letih 1986—1990 načrtujemo, da bomo povečali število vključenih otrok v vzgojnovarstvene organizacije od sedaj vključenih 1820 na 2070 otrok, da bi tako dosegli 38 odstotno zajetje vseh predšolskih otrok. 16, člen Pri izvajanju, vzgojnovarstvenih programov bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah upoštevali normative in standarde, ki so veljavni v obdobju 1981 — 1985. Konkretne normative pa bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986-1990. 17. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bo skupnost otroškega varstva zagotavljala delež vzgojnega programa za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah (redni in razvojni oddelek) v višini 40 % cene (vzgojni del), preostali 60 — odstotni delež cene pa prispevajo starši — uporabniki storitev po merilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic oziroma občinska skupnost otro škega varstva. 18. člen Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali tudi vzgojnovarstveni program otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo'v vzgojnovarstveni organizaciji. Obseg vzgojnega dela je predviden v obsegu: j - ‘_____________________________1985 1986 1987 1988 1989 1990 — število ur , vzgojnega programa 80 80 80 80 80 80 — število otrok v starosti 4 do 5 let 200 200 200 200 200 200 19. člen Povračilo izvajalcem za izvajanje programa iz 18. člena tega sporazuma v celoti zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva. Vrednotenje programa opravimo udeleženci skladno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. 20. člen Otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstveni program iz 18. člena, bomo zagotovili 200 ur na leto v obliki brigadirskega vrtca (na območju, kjer poteka MDA Goričko), letovanja, cicibanove urice, idr. 21. člen V naslednjih petih letih bomo pristopili k izgradnji vzgojnovarstvenih enot: a) novogradnje: Cankova, Rogašovci, Murska Sobota (v okviru blokovske izgradnje) ' b) dozidava in adaptacija: Prosenjakovci, Grad, Ižakovci, Dokležovje. Kot osnova za določitev prioritete pri gradnji novih zmogljivosti bodo upoštevani naslednji elementi: komunalno urejeno zemljišče za novogradnjo in sofinansiranje krajevne skupnosti, gibanje rojstev in enakomerna razporeditev WO v občini. 22. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali tudi naslednje naloge: — kadrovska politika, — družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah, — zagotavljanje sredstev za vzdrževanje objektov ter sofinansiranje opreme in zunanjih igral WO, — delo samoupravnih organov in strokovne službe. 23. člen Za izvedbo vseh programov vzgojnovarstvene dejavnosti in drugih nalog bomo združili udeleženci naslednja sredstva: v cenah 1985 _______________________________1985 v 000 din program oz. naloga 1985 1986 1987 1988 1989 1990 vzgojnovarstveni program v WO 231.017 241.398 249.925 259.722 270.299 281.277 program vzgoje otrok, ki niso vključeni v W0 druge naloge 28.139 44.532 45.773 47.050 48.363 49.717 SKUPAJ: 259.156 285.930 295.698 306.772 318.662 330.994 Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah iz leta 1985. Vsako leto bomo opravili preračun vrednosti v tekoče cene. IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI 24. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju STRAN 19 VESTNIK, 22. MAJA 1986 1986—1990 v .Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog: 1. Nadomestila osebnih dohodkov za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka, 2. Družbeno pomoč pred otrokovim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno preoivališče na območju SR Slovenije, 3. Porodno nadomestilo kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen, 4. Pomoč pri opremi novorojenca, 5. Druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne za vso republiko. 25. člen Nadomestilo osebnega dohodka pri zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka v času 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 po porodu, bomo zagotavljali: — materi, ki ima status delavke, delovnega človeka ali združene kmetice, — očetu ali drugemu delavcu, delovnemu človeku ali združenemu kmetu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izkoristila, najmanj pa za 28 dni, — materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen. Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti, za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok pa še dodatne 3 mesece za vsakega nadaljnjega otroka. Za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka znaša nadomestilo osebnega dohodka 100 %. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka bomo čimbolj izenačili z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. Upravičenec in organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. Če dogovor iz prešnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost. 26. člen Družbeno pomoč zavoljo poroda, nege in varstva otroka za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije. Upravičenkam, ki so navedene v prejšnjem odstavku, bomo zagotavljali družbeno pomoč v višini 50 % povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu. 27. člen Pomoč pri opremi novorojenca bodo v obdobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije in roditelji, ki imajo status delavca na območju SR Slovenije. Ohranili bomo realno vrednost zavitka za opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bomo postopoma obogatili za blizu 50 %. Uvedena bo različica zavitka, da bodo roditelji lahko izbirali po svojih potrebah oz. željah. 28. člen Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Med te naloge sodijo: — pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji in otrok pripadnikov madžarske narodnosti, na območjih, kjer živita ti narodnosti, ter otrok Romov, — financiranje študij in strokovnih nalog, ki so pomembne za razvoj in napredek področja družbenega varstva otrok, — financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno varstvo otrok (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.), — finansiranje družbenih organizacij in društev, ki uresničujejo programe vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, — delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — dela in naloge strokovne službe na področju družbenega varstva otrok na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki sta ga sklenili Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije, — in druge naloge, pomembne za uresničevanje družbenega varstva otrok v republiki. 29. člen Za izvedbo programa skupnih nalog bomo udeleženci v letih 1986—1990 združili naslednja sredstva: v cenah 1985 v 000 din 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 86-90 166.693 245.025 250.777 256.745 262.958 269.437 1.284.942 30. člen Sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom in osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta. 31. člen Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva za skupni program v SR Sloveniji v skladu s planskimi dokumenti Skupnosti otroškega varstva Slovenije in občinske skupnosti otroškega varstva. Sredstva za ta program planira v svojih letnih finančnih načrtih Skupnost otroškega varstva Slovenije, njena skupščina pa vsako leto določi prispevno stopnjo. Sredstva, ki jih občinska skupnost otroškega varstva združuje v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, se planirajo posebej in se ne upoštevajo v omejitvah rasti sredstev za programe občinske skupnosti otroškega varstva. 32. člen Občinska skupnost otroškega varstva soglaša, da bo v svojih planskih aktih določila, da Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji sproti prazni v breme vplačilnega računa občinske skupnosti otroškega varstva in prenaša na račun Skupnosti otroškega varstva Slovenije ustrezen delež sredstev, zbranih s prispevkom iz osebnega dohodka, za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter za program solidarnosti. V. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA 33. člen Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazumna. V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost otroškega varstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in. o tem obveščajo udeležence. Če skupščina Skupnosti otroškega varstva M. Sobota ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničevati, obvesti o tem udeležence, Skupnost socialnega varstva in Skupščino občine. 34. člen Če skupščina občinske skupnosti otroškega varstva ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za prese-• žek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja naslednje mesece tekočega leta oziroma za naslednje leto. Če skupščina občinske skupnosti otroškega varstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oziroma preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti otroškega varstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo oziroma dopolnitev tega sporazuma. \ 35. člen Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti otroškega varstva na podlagi statuta Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. VII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Ta? sporazum je sklenjen, ko predsedstvo skupščine skupnosti otroškega varstva ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. 37. člen Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1986. leta. Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, preneha ve- Ijati Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. ŠTEVILKA: 889/1985-3-1/1 DATUM: januar 1986 UDELEŽENCI SPORAZUMA: Na podlagi določb 36. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota za obdobje 1986 — 1990 je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 3. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota, ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih planov občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88- %. III. Podpisani SaS o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota. ŠTEVILKA: 889/1985-3-1/1 DATUM: 26. 3. 1986 Predsednik skupščine: Janez KOVAČ Janez KOVAČ, 1. r. 134 Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje ter občani združeni v telesnokultumih organizacijah in na osnovi 16. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS 35/79) sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 L člen Uporabniki in izvajalci se s tem samoupravnim sporazumom zavezujemo, da bomo poleg aktivnosti v temeljnih okoljih z izvajanjem dogovorjenih skupnih nalog na ravni občine prispevali k realizaciji dogovorjenih usmeritev, ki so osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesne kulture za obdobje 1986—1990. 2. člen Naša osrednja skrb bo še vedno usmerjena v nadalnji razmah množičnosti, prvenstvenega cilja v telesni kulturi. Zato bomo pretežni del vseh sil usmerili v razvijanje raznih množičnih oblik športne aktivnosti otrok in mladine. Predvidevamo, da se bo v vse oblike organizirane telesnokultur-ne dejavnosti v občini vključevalo od 25—30 % prebivalstva. Zveza telesnokultumih organizacij občine bo pri izvajanju pro-» grama tesno sodelovala z osnovnimi telesnokultumimi organizacijami ter pristojnimi zvezami ter razvijala telesnokultumo dejavnost v obeh ustvarjalnih oblikah telesne kulture: športni rekreaciji in vrhunskem, oz. tekmovalnem športu. । V okviru športne rekreacije bomo skrbeli predvsem za oblikovanje telesnokultumih potreb in navad otrok in mladine, torej bomo razšitjali in poglabljali med obvezno telesno vzgojo pridobljene izku-šenje, kar bo zlasti koristno po končanem šolanju za samostojno izbiranje aktivnosti. Predšolski otroci bodo vključeni v redno vadbo v WZ, ter društvih Partizan, ter zlasti v tekmovanje športne značke L skupine (5—7 let). Telesnovzgojna in športnorekreacijska dejavnost v osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju bo potekala v okviru redne telesne vzgoje po učnih načrtih, učenci in dijaki pa bodo po svobodni izbiri sodelovali v ostalih aktivnostih in športnih panogah, ter tekmovali za športne značke II. skupine (L— 4. razred), II. skupine (5.-8. razred) ter IV. skupine (srednje šole). Še vedno bodo v ospredju prvine »telesnokultumega minimuma« : hoja, tek, plavanje, streljanje, kolesarjenja, smučanja, iger z žogo, in osnov gimnastike, ki bodo zajemale v okviru programirane vadbe, akcije, ter ostalih oblik dejavnosti občane vseh starostnih kategorij. V športnorekreativni dejavnost delovnih ljudi bomo izvajali že ustaljene delavske športne igre, uvajali rekreativne odmore med delovnim časom, ter organizirali dejavnost po delu, ter v času letnega oddiha. Krajevna skupnost bo še nadalje osnovno področje za razvijanje športne rekreacije s številnimi osnovnimi telesnokultumimi organizacijami in to od redne vadbe pa do organiziranih športnorekreativnih tekmovanj, ter akcij »telesnokultumega minimuma«. V športni rekreaciji bomo skušali povečati število trimskih stez, obstoječe pa posodobiti, izvajali bomo že obstoječe športno-rekreati-vne igre krajevnih skupnosti, ter akcijo iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. 3. člen V skladu z razvojnimi projekti vrhunskega oz. tekmovalnega športa bomo uveljavljali prednostne programe v okviru katerih bomo v občini upoštevali predvsem športne zvrsti, ki so v naši sredini odmevne in predstavljajo merilo razširjenosti, ter vse vrhunske in perspektivne športnike tistih panog, ki bodo izpolnjevale zastavljena merila pa za doseganje vrhunskih rezultatov. Posebne podpore bodo še nadalje deležni kategorizirani in perspektivni športniki v občini, ki bodo izpolnjevali merila strokovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKOS. 4. člen Prednostne programe vrhunskega oz. tekmovalnega športa, torej projekte športnih panog, ki izpolnjujejo določene opredelitve bomo izdelali na podlagi ocenitve v občini in ga izvajali na dveh ravneh — v občini in na ravni republike. Le strokovno nesporni projekti športnih panog bodo izbrani med prednostne programe, ki bi jih naj v občini pripravil strokovni svet za vrhunski šport, upoštevajoč pri tem že izbrane prednostne programe v republiki, ter seveda prilagoditev v naši sredini ob upoštevanju razvitosti posameznih športnih zvrsti. Ob vsem tem pa bomo osrednjo skrb namenili: — programu izbora nadarjene mladine, — individualnim programom treniranja, — težnji' za boljše strokovno delo, — programiranemu in načrtnemu delu. Osrednje večje prireditve bodo: — atletika: ulični tek »17. oktober« — namizni tenis: odprto prvenstvo Sobote — judo: pokal Š. Kovača — kolesarstvo: dirka po Pomurju — hokej na travi: mednarodni medržavni turnir — kajak — kanu: prireditev »Mura«. 5. člen Za kandidiranje, organizacijo in financiranje ostalih občasnih prireditev ali prvenstva se bodo dogovorili v skupščini telesnokultur-ne skupnosti in v zvezi telesnokultumih organizacij. 6. člen Za vse nastope naših ekip v višjih tekmovanih razredih bo izdala soglasje telesnokultuma skupnost, oz. zveza telesnokultumih organi zacij. ♦ 7. člen Strokovni kadri Izobraževanju strokovnih kadrov bomo tudi v tem obdobju namenili posebno skrb. V ta namen bo telesna kultura zagotavljala sredstva za izobraževanje tistega dela strokovnih delavcev, ki bodo tudi po šolanju pripravljeni ostati v telesni kulturi. V obdobju 1986—1990 predvidevamo izšolati naslednje število strokovnih delavcev z naslednjimi strokovnimi nazivi: 1986 1987 19881989 1990 trener L razreda 1 1 1 1 1 trener 3 3 3 4 4 inštruktor 20 20 22 22 22 vaditelj vodnik. 10 15 20 20 20 org. šp, rekreacije 3 3 3 4 4 8. člen Mednarodno sodelovanje Mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture bo potekalo v okviru že dogovorjenih oblik in sicer — z LR Madžarsko — Avstrijo — s športnimi društvi in delavci, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji. Posebna pozornost pa bo tudi v tem obdobju namenjena Slovencem in slovenskim društvom sosednjih držav. 9. člen Telsnokultumi objekti Telesna kultura tudi v tem srednjeročnem obdobju ne bo v stanju samostojno graditi športne objekte. Zato se bomo skupno dogovarjali z drugimi dejavniki kot so izobraževanje, otroško varstvo,^krajevne skupnosti, OZD, itd. V tem obdobju se bo telesna kultura vključila v sofinansiranje in STRAN 20 VESTNIK, 22. MAJA 1986 zbiranje sredstev za večnamensko dvorano pri OS Edvard Kardelj v Murski Soboti in sicer: 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986-1990 7.250 7.250 7.250 — — 21.750 Za najnujneša vzdrževalna dela na športnih objektih v krajevnih skupnostih bo telesna kultura namenila naslednja sredstva: 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986-1990 1.611 1.644 1.677 1.710 1.744 8.386 10. člen Mejna področja Za realizacijo skupnih interesov se bo telesnokultuma skupnost sporazumevala z zdravstveno skupnostjo, občinsko izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otroškega varstva. 11. člen Sredstva za skupne naloge (TKS Slovenije) bomo združevali v dogovorjeni višini in po že obstoječi metodologiji. X Sredstva za skupne naloge se vsako leto valorizirajo v skladu z metodologijo, ki je določena v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. 12. člen £ Načrtovani prihodki in odhodki telesnokultume skupnosti obči- . ne Murska Sobota za obdobje 1986—1990: v 000 din v cenah 1985 Besedilo Dovolj, poraba 1985 Korig. dov. por. 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986— 1990 Povpr. rast L PRIHODKI: 1. Združ. sred, po prisp. st. II. ODHODKI: 1. Financ, progr, telesnokul. — osnovna dejavnost 2. Sof. progr. skup, nalog SRS 3. Vzdržev. šport, objektov 4. Sofinanc. izgrad. večnamenske tel. v M. Soboti 5. Sof. tehnične kulture 6. Sof. SSS, SIS družb, dej. 7. Delo samoupravnih org. 8. Poslovni stroški SIS 43.352 33.578 5.054 1.580 240 2.410 263 227 43.914 34.040 5.054 1.580 240 2.500 270 230 52.833 35.387 5.246 1.611 7.250 249 2.575 278 237 54.565 36.786 5.445 1.644 7.250 258 2.652 286 244 56.362 38.237 5.652 1.677 7.250 268 2.732 295 251 50.979 39.747 5.867 1.710 278 2.814 304 259 52.916 41.315 6.090 1.744 289 2.898 313 267 267.655 191.472 28.300 8.386 21.750 1.342 13.671 1.476 1.258 3,8 4,0 3,8 2 3,8 3 3 3 SKUPAJ: Prispevne stopnje 43.352 0,29 43.914 0.30 52.833 0,34 54.565 0,34 56.362 0.34 50.979 0,30 52.916 0,30 267.655 0,33 5,8 13. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota in Zveze telesnokul-tumih organizacij se bodo v okviru sredstev iz tega sporazuma za posamezno leto planskega obdobja določala s finančnim načrtom o katerem se udeleženci sporazuma dogovorimo v skupščini Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota. Skupščina bo vsako leto sklenila s strokovno službo sporazum o svobodni menjavi dela s katerim bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe ter vse medsebojne obveznosti. 14. člen Podpisniki sporazuma smo v mejah svojih pravic in obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh sprejetih nalog, obveznosti in odgovornosti, kot tudi obveznosti, ki jih sprejemamo s planom na podlagi tega sporazuma. Na podlagi 19. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina Telesnokultume skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. 3. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Telesnokultume skupnosti občine M.Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88 %. 15. člen Skupščina telesnokultume skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma in sprejela oziroma predlagala ustrezne ukrepe. 16. člen Če udeleženci ugotovimo, da obveznosti ne moremo uresničiti z dodatnim ukrepi, smo dolžni predlagati spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma skladno z novo ocenjenimi realnimi možnostmi in pogoji. 17. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in porabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor pri skupščini Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota. Njegove pristojnosti in naloge bodo določene v samoupravnem splošnem aktu. Prehodne določbe: 18. člen Vsi zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni V cenah 1984. Predračun vrednosti programov v tekoče cene bo opravljen tako, da vrednost programa v posameznem letu ne bo prekoračevala rasti doseženega dohodka v občini. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Telesnokultume skupnosti občine M. Sobota ugotovi, da je k njemu pristopila večina udeležencev. Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. številka: 880/1985-7-1/1 Datum: september 1985 PODPISNIKI: III. Podpisani Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokultume skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota. ŠTEVILKA: 880/1985-7-1/1 DATUM: 27/3-1986 Predsednik skupščine TKS: mag. Jože KOVAČ Jože Kovač, 1. r. 135 Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) ter 25. in 29. člena Zakona o socialnem skrbstvu (uradni list SRS, štev. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 I. Skupni cilji in razvojne usmeritve 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, organizirani kot uporabniki in izvajalci v občinski skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s tem samoupravnim sporazumom cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 2. člen Upoštevaje možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in vse republike v obdobju 1986—1990 ter potrebe po storitvah, programih in dejavnosti socialnega skrbstva določamo udeleženci sporazuma naslednje cilje: — nadaljni razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela, — nadaljni razvoj organiziranosti socialnega dela, ki naj bi se razvijala v vseh okoljih kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov, — povečanje obsega in učinkovitosti preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva, — vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti. 3. člen Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo udeleženci sporazuma dali prednosti: — preventivnemu in svetovalnemu delu, — prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva, — celoviti družbeni skrbi za starejše občane, — celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe, — razširitev zmogljivosti delavnic za delo pod posebnimi pogoji in ureditev prostorskih pogojev za delo, — celovitejšemu reševanju problematike Romov v občini. 4. člen Cilje, usmeritve in naloge iz 2. in 3. člena tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci z nslednjimi programi: — zagotovljeni program in program solidarnosti — program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji ter — občinski program. Za izvedbo teh programov odločamo udeleženci s tem sporazumom tudi: — obseg posameznega programa ter osnove in merila za določanje vrednosti posameznega programa, — osnove in merila za oblikovanje cen storitev, — osnove in merila za združevanje sredstev, — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju posameznih nalog. 5. člen Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume z izvajalci (Center za socialno delo M. Sobota, Dom oskrbovancev Rakičan, Invalidsko delavnico »Solidarnost« — Enota delavnice pod posebnimi pogoji) na območju naše občine ter v njih določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje: — naloge, ki jih opravlja posamezna izvajalska organizacija, obseg, vrsta in kakovost storitev, — merila za vrednotenje opravljenega dela oziroma za oblikovanje cen storitev, — materialne in druge obveznosti udeležencev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi akti. 6. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje programov izvajalcev ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili: — materialne stroške skladno z dogovorjenimi normativi in standardi ter dogovorjenim obsegom storitev in gibanjem cen na tržišču, — osebne dohodke skladno z normativi in dogovorjenim številom delavcev v višini, da se njihova raven najpozneje do leta 1987 izenači z, ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, — amortizacijo 75 % zakonsko predpisane, od leta 1988 dalje pa 100-odstotno, — zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma samoupravno dogovorjeni višini, — sredstva skupne porabe v višini, da se najpozneje do leta 1987 izenači z višino teh sredstev, ki si jih zagotavljajo delavci v gospodarstvu, — sredstva rezerve v skladu z zakonom. Normative in standarde bomo določili udeleženci v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. II. Zagotovljeni program in solidarnostne naloge 7. člen Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: — denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje, — denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, — plačilo oziroma doplačilo v splošnem in posebnem socialnem zavodu do višine edinega oziroma dopolnilnega vira preživljanja. EVP DVP Plačilo stroškov v soc. zavodih Doplačilo stroškov v soc. zavodih 1986 207 251 105 47 1987 207 259 108 49 1988 207 266 112 52 1989 207 274 116 55 1990 207 282 120 58 8. člen Obseg sredstev za zagotovljeni program je, v občinski skupnosti ki skupnosti socialnega skrbstva naslednji: v ooo din v cenah 1985 Program Kor. dov. por. 85 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 86-90 Den. pomoči kot edini vir. preživ. 31.417 31.417 31.417 31.417 31.417 31.417 157.085 Den. pomoči kot dopol. vir prež. 19.751 20.363 20.954 21.583 22.230 22.875 108.005 Plač, stroškov v soc. zavodih 15.136 15.711 16.292 16.912 17.504 18.169 84.588 Doplač. stroškov v soc. zavodih 3.387 3.529 3.744 3.957 4.182 4.408 19.820 SKUPAJ: 69.691 71.020 72.407 73.869 75.333 76.869 369.498 9. člen Za izvedbo zagotovljenega programa socialnega skrbstva bomo združevali sredstva delavci in drugi delovni ljudje na območju SR Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka po domicilnem načelu. 10. člen Za uresničevanje zagotovfjenega programa iz 8. člena tega sporazuma združujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovneije solidarnostna sredstva. Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljeni program ne bodo združile dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa v občini. Občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev, bodo ta sredstva na podlagi devetmesečnih podatkov preteklega leta prejemale v višini razlike med sredstvi, ki jih združijo po enotni povprečni prispevni stopnji za zagotovljeni pro gram, in sredstvi, ki jih potrebujejo za uresničitev zagotovljenega programa. 11. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo vse občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov po domicilnem načelu. Ta sredstva sproti združujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V solidarnostna sredstva po prvem odstavku tega člena se dodatno vračunajo tudi prispevki prejemnic solidarnosti, v vrednost zagotovljenega programa v občini pa tudi prispevek za solidarnost v republiki. i ^^arnoSt' b° OSSS M. Sobota prejemala (v ooo din) v letih 1986—1990: 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986-1990 41.775 42.736 43.292 44.158 45.129 217.090 12. člen Ne glede na določbo 10. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost socialnega skrbstva, če: — družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 % povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen, — solidarnostna sredstva predstavljajo do 5 % njenega zagotovljenega programa. 13. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti socialnega skrbstva, če izpolnjujejo še tale pogoje: — da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo, — da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, kar zadeva zneske denarnih pomoči in plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v splošnem in posebnem socialnem zavodu ne presegajo meril dogovorjenih s tem sporazumom in drugih dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 14. člen Obseg sredstev, ki pomeni obveznosti in pravice do solidarnosti, za vsako leto planskega obdobja določi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije s finančnim načrtom skupnosti. Ce bi prišlo do-izredne valorizacije materialnih pravic zagotovljenega programa, bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic s spremembo finančnega načrta določila nov obseg solidarnostnih sredstev. Ta določen obseg solidarnostnih sredstev predstavlja dokončni znesek obveznosti oziroma pravice. III. Program vzajemnosti v SR Sloveniji 15. člen Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele nagloe: — nadomestila za invalidnost duševno ih telesno prizadetih oseb, v višini 35 % osnove, — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v višini 20 % osnove, — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo' tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij, v višini 10 % osnove. — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva, v višini 10% osnove. Osnova za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečnih čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Število upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila za invalidnost bo predvidoma znašalo v posameznem letu panskega obdobja v občini M .'.Sobota 350, število upravičencev do dodatka za tujo nego in pomoč pa 70. Za izvedbo nalog iz 15. člena tega sporazuma bomo združili udeleženci v OSSS M. Sobota v obdobju 1986—1990 tale sredstva: v 000 din v cenah 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986—1990 14.778 15.074 15.375 15.683 15.998 16.908 STRAN 18 VESTNIK, 22. MAJA 1986 16. člen Sredstva za uresničevanje nalog iz 15. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje s prispevkom iz bruto osebnega dohodka po domicilnem principu. IV. Občinski program 17. člen Uporabniki in izvajalci bomo v okviru občinskega programa uresničevali v obdobju 1986—1990 zlasti naslednje naloge: 1. Zagotavljanje sredstev za zavodsko varstvo ostarelih in odraslih v splošnih in posebnih socialnih zavodih — razlika od sredstev, ki so priznana v zagotovljenem programu. Pristopilo se bo h gradnji III. faze Doma oskrbovancev Rakičan z dodatnimi 80 posteljami. 2. Zagotavljanje sredstev za zavodsko varstvo otrok in mladosnti-kov motenih v telesnem ali duševnem razvoju in otrok z motnjami vedenja in osebnosti. 3. Zagotavljanje sredstev za rejnine otrokom in mladoletnikom, ki nimajo staršev, ki pri starših ne morejo živeti, ker je ogrožen njihov duševni in telesni razvoj in ki so v reji zaradi usposabljanja ter odraslim in ostarelim, ki so v reji, ker nimajo svojcev. 4. Zagotavljanje sredstev za začasne in enkratne družbeno denarne pomoči. Število upravičencev teh pomoči bo naraščalo. 5. Sredstva za delovanje skupnosti socialnega skrbtva M. Sobota, njenih organov in strokovne službe skupnosti. 6. Sredstva za delovanje Centra za socialno delo v M. Soboti. Za delo Centra bo potrebno urediti dodatne prostore. 7. Sredstva za delo Delavnic pod posebnimi pogoji M. Sobota. Potrebno bo poiskati nove prostore za delo DPP, v kolikor se bo sedanja zgradba rušila. 8. Zagotavljanje sredstev za potrebe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. 9. Soudeležba pri finansiranju programov, ki jih izvajajo delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih. 10. Sofinansiranje reševanja problematike Romov v občini M. Sobota. 11. Sredstva za izvajanje ostalih nalog skupnosti socialnega skrbstva. 18. člen Za izvedbo programa iz 16. člena tega sporazuma bodo združili udeleženci v letih 1986—1990 tale sredstva: v 000 din v cenah 1985 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 1986-1990 93.408 98.545 103.895 109.432 115.238 121.255 548.365 Prispevno stopnjo za ta program bo za vsako leto določila skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota. V. Program skupnih nalog 19. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 združevali v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu vzajemnosti sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog: 1. Zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim prebivališčem. 2. Sofinanciranje programov Romov. 3. Financiranje prevozov slepih in njihovih spremljevalcev. 4. Sofinanciranje mladinskih sprejemališč. 5. Raziskovalne naloge skupnega pomena za socialno skrbstvo. 6. Plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organizacije in društva. 7. Sofinanciranje mladinskih delovnih akcij. 8. Publikaciji Naš delavec in Naša žena. 9. Delo Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 10. Storitve Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. 11. Storive Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana. 12. Sredstva za nujne nepredvidene naloge. 13. Delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 14. Delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije. 15. Gradnja Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine na Igu. 20. člen Za uresničitev programa skupnih nalog iz prejšnjega člena bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 združili tale sredstva: v 000 din v cenah 1985 1985 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj _________________________________________________ 1986-1990 1.474 1.523 1.553 1.584 1.616 1.648 7.924 Sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog bomo združevali delavci in drugi delovni ljudje v občinskih skupnostih socialnega skrbstva po enotni povprečni stopnji iz osebnega dohodka po domicilnem riačelu. 21, člen Za izvedbo vseh programov, navedenih v tem samoupravnem sporazumu bomo združili udeleženci v letih 1986—1990 sredstva v višini 1.039.115 po povprečni rasti. Prikaz načrtovanih prihodkov po posameznih programih je razviden iz priložene tabele. 22. člen Sredstva za uresničevanje programov iz 21. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z osebnim delom in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča. 23. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da prenakazuje v breme vplačilnega računa občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota in prenaša na račun skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s prispevkom po prispevni stopnji iz osebnega dohodka v skladu z določili 11., 16., in 20. člena tega sporazuma. 24. člen Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole: — zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila invalidnim osebam bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposleneca v SR Sloveniji v minulem letu; — zneske, ki jih oblikujemo v odnosih svobodne menjave dela bomo valorizirali: del, ki odpade na materialne stroške skladno z gibanjem cen za drobno, del, ki odpade na osebne dohodke pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu občine M. Sobota v minulem letu; — sredstva programa skupnih nalog bomo preračunali skladno z določili dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. VI. Nadzor nad uresničevanjem sporazuma t 25. člen Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost socialnega skrbstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, občinsko skupnost socialnega varstva in skupščino občine. 26. člen Če skupščina občinske skupnosti ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oziroma naslednje mesece tekočega leta. Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da z zdrževanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje ozironja preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti socialnega skrbstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo ozirima dopolnitev tega sporazuma. 27. člen Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske skupnosti socialnega skrbstva na temelju statuta občinske skupnosti. VIL Prehodne in končne doložbe 28. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin udeležencev tega sporazuma. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota. Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1986. leta. Z dnem ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum preneha veljati Samoupravni sporazum o temeljih plana OSSS M. Sobota za obdobje 1981-1985. Številka: 665/1985-5-1/1 Datum: januar 1986 UDELEŽENCI SPORAZUMA: Na podlagi določb 28. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobofa na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. 3. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je SaS o temeljih planov Občinske skupnosti socialnega skrbstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 podpisalo od 181 udeležencev 159 udeležencev ali 88 %. m. Podpisani SaS o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega. skrbstva M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencevm na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota. ŠTEVILKA: 665/1985-5-1/1 DATUM: 26/3-1986 Predsednik skupščine: Koloman PODLESEK, Koloman Podlesek, 1. r. 136 Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13/5-1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava 1. člen V 9. členu odloka o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave št. 8/85 in 30/85) se za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki glasi: »Izjemoma se zaradi zimske pozebe leta 1985 vsem vinogradnikom na območju občine prizna davčna olajšava pri odmeri davka iz kmetijstva za leta 1986 in 1987 tako, da se katastrski dohodek od vinogradov zniža za 50%.« 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 422-2/86 Datum: 13/5-1986 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, 1. r. 137 Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 13. 5. 1986 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO ZEMLJIŠČE V OBČINI LENDAVA 1. člen VI. točki 2. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave št.. 8/85) se znesek 42.179 din nadomesti z zneskom 86.000 din. 2. člen V 3. členu se znesek 337,50 din nadomesti z zneskom 688 din. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 465-1/73-3 Predsednik Datum: 24. 4. 1986 SO Lendava Rudolf LEINER 1. r. 138 Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 72/70) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. 5. 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava 1. člen V tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunalnih taksah v občini Lendava (Uradne objave št. 7/72, 8/75, 22/80, 10/82, 11/84 in 8/85), se spremeni tarifna številka 2 tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa, ki znaša dnevno: : — za domače goste — za tuje goste 50 din ' 100 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 423-1/86. Datum: 23. 4. 1986 Predsednik Skupščine občine Rudolf LEINER. 1. r. STRAN 17 VESTNIK, 22. MAJA 1986