240 let od smrti Antona Janše 140 let slovensk [e čebelarske orgai 11 toLtT JTMH 1 r4* Ln 1M Možnost zatiranj a varoj z omejevan jem zalege Odprtje čebelarsl ce učne poti in svet' a maša v Lukovici ZAZICENE SATNICE IZOLACIJSKA KASETA OJACANA RAZSTOJISCA DVOSATNI IN TROSATNI PANJIČEK SP. IN ZG. OKENCE IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke -zažičene satnice -lesene okvirje za mat. rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR, LR 2/3 - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča -ojačana kovinska rastojišča - kožice 11 in 14 satne - usipalnike lesene - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke - prečne zapore - vijake za prečne zapore - dvo in tro satne panjičke -stojalo za zbijanje AŽ okvirjev -zg. in sp. okenca za AŽ panje -izolacijske kasete VSE ZA OBNOVO PANJEV SMUKALNA MREŽICA ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA # ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN ' Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova ^¿mm- Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 •ŽSfiP^ GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI UVODNII m Spoštovani čebelarji in čebelarke! KAZALO UVODNIK Boštjan Noč OHRANIMO ČEBELE 140-LETNICA Življenje Slovencev je tesno povezano s čebelami in čebelarjenjem, saj so že naši predniki zelo uspešno če-belarili s kranjsko čebelo. S čebelarstvom so se ukvarjali predvsem duhovščina, učitelji in kmečki ljudje; h gospodarskemu poslopju in vrtu je vedno sodil tudi manjši čebelnjak. O čebelah in čebelarjenju je med prvimi pisal že J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Že v 18. stoletju so čebelarji čutili potrebo po združevanju. Na Kranjskem so se povezali v društvo, imenovano Čebelarska bratovščina. Ustanovljena je bila 22. aprila 1781 na Rodinah v zdajšnji občini Žirovnica, seznam članov pa obsega 395 imen iz 18 okoliških vasi. Žal pa je bratovščina delovala le nekaj tednov, saj jo je Ljubljansko deželno glavarstvo razpustilo. Po doslej znanih podatkih je bila Čebelarska bratovščina prvo organizirano čebelarsko združenje tako na območju zdajšnje Slovenije kot tudi v svetu. Za začetek organiziranega čebelarstva pri nas sicer štejemo leto 1873. Takrat se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu mora-vskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik na novo ustanovljenega društva je bil baron Emil Ravenegg Rothschütz. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Krainer Biene. Slovensko čebelo je urejal Jožef Jerič (1823-1888), župnik iz Dobovca nad Trbovljami. Eden izmed prelomnih dogodkov v našem čebelarstvu se je zgodil tudi leta 1898, ko je začela izhajati naša revija Slovenski čebelar, ki redno izhaja še dandanes. Revija Slovenski čebelar je najstarejša strokovna periodična revija pri nas, saj nepretrgano izhaja že 115 let, prav ta revija pa je tudi ena izmed najtrdnejših vezi, ki povezujejo slovenske čebelarje. Slovenski čebelarji se organizirano in na prostovoljni podlagi združujemo že 140 let. Še več, čebelarji opravljamo posebno poslanstvo in delujemo predvsem v javno dobro, saj si s svojim delovanjem še zdaleč ne ustvarjamo takšnih gospodarskih koristi, kot so gospodarske koristi teh žuželk v družbi in naravi nasploh. Vrhunec tega združevanja je bila brez dvoma zgraditev našega čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Graditev tega centra je trajala več desetletij. V več kot 30 letih graditve so čebelarji iz vse Slovenje prispevali velikansko število ur prostovoljnega dela in tudi zelo veliko prostovoljnih finančnih sredstev. In zdaj smo lahko pono- Fotografija na naslovnici: Čebela nabira medičino na cvetu oljne ogrščice (Brassica napus). Foto: Jože Šafranko Franc Sivic: 140 let slovenske čebelarske organizacije 120 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Miljenko Sabolič: Možnost zatiranja varoj z omejevanjem zalege 123 prof. dr. Janko Božič: Pesni in trsni sladkor ter ostanki pesticidov 125 mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek: Kumafos v satnicah in HMF v pogačah 126 prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Mnenje o prisotnosti hidroksimetilfurfurala v krmi 127 Franc Sivic in Vlado Auguštin: Novice iz sveta 128 IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Brane Kozinc: Zakaj, kako in kdaj menjam matice? 130 Damijan Križaj: Preprosto obvladovanje rojenja 131 APITERAPIJA_ Franc Sivic: Blagodejen zrak iz čebeljih panjev 132 S KNJIŽNE POLICE_ Milena Pivec: Gregor Pivec: Filip Terč, začetnik moderne apiterapije 133 DELO ČEBELARJA PO MESECIH_ Franc Podrižnik: Cebelarjeva opravila v aprilu 135 VETERINARSKI NASVETI_ mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.: Čebelje družine v aprilu 138 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Tina Dular: Preizkusne tablice na čebelarskih vozilih za prevoze čebel na pašo niso dovoljene ODMEVI_ OBLETNICE_ DOGODKI IN OBVESTILA_ OBVESTILA CZS MALI OGLASI OSMRTNICE 139 139 141 143 145 151 155 n INDEX EDITORIAL Boštjan Noč SAVE THE BEES 117 119 140-ANNIVERSARY Franc Sivic: 140 years of Slovenian Beekeeping Organization 120 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Miljenko Sabolič: The Possibility of Varroa Control by Limiting Brood 123 prof. Janko Božič, DSc: Beet and cane sugar and pesticide residues 125 Andreja Kandolf Borovšak, MSc, and Nataša Lilek: Coumaphos in Comb Foundations and HMF in Candies 126 Vlasta Jenčič, DSc and dr. Metka Pislak Ocepek, DSc: Opinion on Presence of Hydroxymethylfurfural in Feed 127 Franc Sivic and Vlado Auguštin: World News 128 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Brane Kozinc: Why, How and When I Replace Queen Bees? 130 Damijan Križaj: Simple Swarm Management 131 APITHERAPY Franc Sivic: Soothing Air From Beehives OFF THE BOOKSHELF 132 Milena Pivec: Gregor Pivec: Filip Terč, The Beginner of Modern Apitherapy BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH 133 Franc Podrižnik: Beekeeper's Chores in April 135 VETERINARY ADVICE_ Vida Lešnik, MSc, DVM: Honey Bee Colonies in April 138 Q&A_ Tina Dular: Test Plates on Beekeeping Transport Units for the Transport of Bees to Bee Pasture are not Allowed 139 RESPONSES_139 _141 _143 ANNIVERSARIES NEWS AND EVENTS ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 145 SMALL ADS OBITUARIES 151 155 sni na naš center, ki je po pričevanjih številnih tujih obiskovalcev najlepši na svetu. Ni pa samo najlepši, saj v njem potekajo številne dejavnosti - v njem so sedež ČZS, izobraževalni prostori, laboratorij za kakovost čebeljih pridelkov in ne nazadnje tudi sedeža Javne svetovalne službe v čebelarstvu in Opazovalno-napovedovalne službe medenja. Seveda ne smemo prezreti niti največjega dogodka v zgodovini slovenskega čebelarstva, to je organizacije svetovnega kongresa Apimondia 2003. Kongres je bil vzorno organiziran, to pa dokazujejo tudi številne pohvale z vseh koncev sveta. Dandanes je v Čebelarsko zvezo Slovenije vključenih več kot 7500 čebelarjev iz več kot 210 čebelarskih društev in zvez. V vseh 140 letih organiziranega čebelarstva so bile osrednje naloge čebelarskih organizacij skoraj enake: predvsem ohranjanje naše kranjske čebele, izobraževanje čebelarjev, skrb za zdrave čebele, izdajanje revije Slovenski čebelar... V svojem imenu in v imenu ČZS se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v minulem skoraj poldrugem stoletju delovali v kakršnih koli oblikah združevanja čebelarjev. Vsak od njih je pripomogel k ohranitvi naše kranjske čebele in njeni prepoznavnost v svetu, k temu, da so naši čebelji pridelki vse bolj cenjeni, predvsem pa k zelo velikemu ugledu slovenskega čebelarstva. Boštjan Noč, predsednik ČZS Vabilo na 11. slovenski čebelarski praznik ČD Radovljica in ČZS vabita čebelarje in ljubitelje čebelarstva na 11. slovenski čebelarski praznik, na katerem se bomo zbrali v soboto, 18. maja 2013, tokrat v Lescah, v šotoru nasproti Čebelarskega centra Gorenjske. Uradni del praznika se bo začel ob 11. uri. Godba na pihala Lesce bo zaigrala čebelarsko himno in s koračnico pospremila prihod praporščakov. Vse praporščake vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Nastopili bodo člani tamkajšnjega čebelarskega krožka in lokalni lectar Jože Andrejaš, zabavali pa nas bodo še člani KUD-a Theatrum Mundi iz Radovljice. Na prireditvenem prostoru boste lahko dobili kosilo, ki bo zaznamovano tudi z medom. Ker ČD Radovljica letos praznuje 130-let- nico svojega delovanja, bo v počastitev tega jubileja popoldne še krajša slovesnost. Sledila bo zabava z ansamblom Gregorji. Vabimo vas na prijetno čebelarsko druženje in vas pozivamo, da ostanete tudi na popoldanskem delu srečanja. Skupinske prijave sprejemamo na e-naslov: cebe-larski.center@gmail.com ali po telefonu št.: 031/628 499, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Če boste želeli, vam lahko priskrbimo tudi prenočišče ali pomagamo organizirati eno- oz. dvodnevni izlet. Več podrobnosti boste izvedeli pri predsednikih društev ali v prihodnji številki Slovenskega čebelarja oz. na spletni strani www.cricg.com. Na svidenje na praznovanju! Naj medi! Franc Šolar, predsednik ČD Radovljica Ljubitelji slovenske hrane! CINKARNA Cinkarna Celje d.d. je v svoji industrijski prodajalni, na Kidričevi ulici 26, razširila prodajni asortiment AGRO proizvodov. Na voljo vam je tudi osebno svetovanje agronomov. Z novo ponudbo se še bolj približujemo kupcem, ki si želijo pridelati zdravo zelenjavo in sadje. Vljudno vabljeni! 118 Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV ižjii^ OHRANIMC ČEBELE č0b@Oarsk@ račrn@ poflD 0n suGa maša i MoiS® Vse čebelarke, čebelarje in druge vabimo, da se 21. aprila 2013, ob 14.30, udeležite odprtja čebelarske učne poti v okolici Čebelarskega centra Slovenije. Slovensko čebelarstvo bo predstavljeno na 26 učnih tablah. Ob odprtju učne poti bomo pripravili krajši kulturni program, v katerem bo nastopila Godba na pihala Lukovica, temu pa bo sledil voden ogled učne poti. Po tem dogodku bo pri kapelici svetega Ambroža sveta maša, namenjena spominu na vse čebelarje, ki so umrli v minulih letih, in priprošnji za dobro čebelarsko letino. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Dan nad sOonoBSkBh ®@b@Oar0©i V tem letu, natančneje v petek, 14. junija 2013, bo po vsej Sloveniji potekal »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Želimo si, da bi na ta dan večina čebelarskih društev odprla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okolice. Vključevanje ČD v to vseslovensko akcijo je prostovoljno, odvisno pa je predvsem od kadrovskih zmožnosti posameznega društva. ČZS, JSSČ bo k sodelovanju povabila slovenske občine, da bodo prek svojih lokalnih glasil poskrbele za promocijo dogodka v domačem ČD, o dogodku bo obvestila različna društva, vrtce in osnovne šole, društvom bo dala napotke, kako naj se predstavijo obiskovalcem. Namen Dneva odprtih vrat je seznaniti javnost s skrbjo za kakovostne in varne čebelje pridelke ter s čebelarskimi opravili, pestrostjo čebeljih pridelkov, možnostjo vključevanja čebelarjev v turistično ponudbo kraja in ne nazadnje doseči še večje zaupanje slovenskih porabnikov v čebelarje in čebelje pridelke. Podrobnejše informacije bomo v mesecu aprilu pisno poslali na naslove vseh slovenskih čebelarskih društev. Vsa zainteresirana društva prosimo, da se k sodelovanju prijavijo najkasneje do konca meseca aprila 2013 na elektronski naslov vlado.augustin@czs.si. O nadaljnjem poteku akcije bomo obveščali samo tista čebelarska društva, ki bodo do navedenega datuma oddala svojo prijavo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ na telefonski številki: 01/729 61 24. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Ob mop@B00n@m pomocm č@bi„ čebelar hKi 112! Čebelar ob morebitnem pomoru čebel obvesti Center za obveščanje v Republiki Sloveniji, in sicer po vabODenB i MM gaE Mozirski gaj bo svoja vrata tudi letos odprl 26. aprila. ČZS, JSSČ je v njem zasadila vrt medovi-tih rastlin, ki so vir hrane za naše čebele. Letošnja novost je, da si boste poleg medovitih rastlin in dru- f telefonu št. 112, in to ne glede na uro ali dan v tednu. Veterinar prvi pregleda čebele in ukrepa dalje. gega cvetja v gaju med prvomajskimi prazniki lahko ogledali tudi junake iz risanih serij, med drugimi tudi kranjsko sivko. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Mteb MiGGgm »ffltaETanBe iGU, Spi n dkiuamu« Umiranje čebel je prvi znak, da je z našim okoljem nekaj hudo narobe. Ali se zavedamo kratkoročnih in dolgoročnih posledic nespametne uporabe različnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za naše okolje, vode, živali in ne nazadnje tudi za ljudi? Takšna in podobna vprašanja bomo povabljenim gostom zastavili na problemski konferenci o globalnem vplivu FFS na naše življenje. Problemska konferenca bo 4. aprila 2013, ob 16.00 uri, v stavbi mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 140 let slovens čebelarske Franc Šivic, francs@silvaapis.si Drage čebelarke in čebelarji, spoštovani gosti! V veliko čast mi je, da lahko ob tako visokem jubileju, kot je 140. obletnica rojstva naše čebelarske organizacije, spregovorim nekaj besed o njenem nastanku, njeni rasti skozi desetletja in njeni zdajšnji prepoznavnosti ter ugledu ne samo doma, ampak tudi zunaj meja naše domovine. Hkrati praznujem tudi svojo okroglo obletnico: 55 let je namreč minilo, odkar sem se kot dijak bežigrajske gimnazije in čebelar začetnik vpisal v Čebelarsko društvo Ljubljana Center ter tako postal in vse do zdaj ostal dejaven član Čebelarske zveze Slovenije. Pa si najprej oglejmo, v kakšnih razmerah je nastala naša prva stanovska organizacija. Za drugo polovico 19. stoletja je bil značilen velik napredek znanosti in družbenega razvoja, to pa je vplivalo tudi na čebelarstvo. Kar po vrsti so si sledili izumi panja s premičnim satjem, točila, matične rešetke, satnice in vse te novosti je bilo treba čim prej približati čim širšemu krogu čebelarjev. To pa je bilo mogoče samo prek dobre organizacije ter ob pomoči naprednih, izobraženih in usposobljenih ljudi. Tako je dozorel čas, da po vzoru čebelarskih društev, ki so nastajala v drugih avstrijskih deželah, tudi na Kranjskem nastane podobna čebelarska organizacija, ki naj bi izboljšala tedanje stanje in se enakopravno vključila v sodobne tokove na področju čebelarstva. Ideja o tem se je brez dvoma porodila v glavi barona Emila Rothschütza, posestnika iz Pods-mreke pri Višnji Gori, takrat enega najbolj razgledanih in vsestransko dejavnih čebelarjev pri nas, z njo pa je navdušil še nekaj svojih somišljenikov, predvsem župnika Jožefa Jeriča iz Dobovca pod Kumom, za njim pa še frančiškanskega patra Salvatorja Pintarja iz Ljubljane. Glede organiziranosti se je Rothschütz zgledoval predvsem pri moravskih čebelarjih in pri nji* Slavnostni govor ob praznovanju 140-letnice organiziranega društvenega delovanja čebelarjev na ApiSlovenija 2013, 16. marca 2013 v Celju. Emil Rothschütz hovem društvu s sedežem v Brnu. Verjetno mu je bilo kot človeku s širokimi obzorji po godu dobro sožitje med češko in nemško govorečimi člani. Tudi idejo o strokovnem glasilu v dveh uradnih deželnih jezikih je pobral tam in jo je želel čim bolj uspešno presaditi na kranjska tla. Tedaj je njegova trgovina s čebelami že lepo cvetela in kaj bi bilo za njen prihodnji razvoj boljšega kot dejavno in močno društvo ter dobro strokovno glasilo v obeh jezikih. Pomagala bi mu utrditi poslovne vezi s kupci po svetu in najti nove, domače čebelarje pa naučiti sodobnega načina gojenja čebel, da bi bila njegova nakupna mreža čim obsežnejša in čim bolj kakovostna. Maja leta 1873 so prejeli vsi župniki, ki so bili tedaj najbolj izobražen sloj prebivalstva na deželi, in večji, znani čebelarji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem tiskano vabilo, naj se vključijo v novo čebelarsko društvo v ustanavljanju. V vabilu je med drugim pisalo, da si bodo člani društva kar najbolj prizadevali za čebelarski napredek, predvsem za uvedbo in razširitev panja s premičnim satjem. Ta napredni način čebelarjenja bo čebelarju omogočil boljši vpogled v snovanje čebelje družine v panju, hkrati pa tudi večji donos medu. Če bodo čebelarji organizirani, bodo močni, kot taki pa si bodo laže zagotovili denarno podporo vlade, ki rada podpira gospodarska združenja - tudi čebelarska - na Moravskem, Češkem in Tirolskem. Pripravljalni odbor je računal zlasti na duhovnike in učitelje, ki naj bi s svojim zgledom in primerno besedo vplivali na podeželske čebelarje, jih spodbujali k vpisu v društvo ter hkrati tudi pobirali članarino in jo pošiljali na sedež društva. Pravila društva je potrdila kranjska deželna vlada. V njih je bilo med drugim zapisano, da bo društvo za izobraževanje in obveščanje čebelarjev vsak mesec izdajalo svoje glasilo, prirejalo shode, razstave, organiziralo predavanja, razdeljevalo sodobne panje po znižani ceni, posredovalo pri prodaji in nakupu čebel, medu in voska ter članom posredovalo strokovna navodila. Za enakovredna društvena jezika sta bili določeni slovenščina in nemščina. V obeh jezikih sta izhajali tudi glasili Slovenska čebela in Die Krainer Biene. Ob vpisu v društvo je moral vsak član povedati, katero jezikovno različico glasila želi prejemati. Letna članarina za redne člane je bila 1,50 goldinarja, učitelji v ljudskih šolah in manj premožni kmetje avstrijskih dežel pa so plačevali polovico tega zneska. Oboji so imeli tudi pravico do nakupa panjev in orodja po polovični ceni. Pripravljalni odbor je dal natisniti po 1500 izvodov društvenega glasila in pri poštni upravi dosegel znižanje pristojbine za pošiljanje. V njem je bilo med drugim objavljeno tudi vabilo na občni zbor, ki je bil 30. julija 1873 v hotelu Slon v Ljubljani. Zbor se je začel ob 10. uri, udeležilo pa se ga je veliko število prijateljev čebelarstva. Vse navzoče je najprej v nemščini pozdravil baron Rothschütz, nato pa v slovenščini še dr. Razlag. Župnik Jerič je poročal o dotedanjem delu pripravljalnega odbora in med drugim predlagal, da bi kot društveni panj propagirali stari kranjič, vendar opremljen s satniki. Za društveno geslo so izbrali geslo Kranjske hranilnice: »Delaj, zbiraj, množi«. Župnik Jerič je tudi povedal, da želi društvo intenzivno promovirati čebelarstvo med ljudstvom in tako povečati število naseljenih panjev, saj je Kranjska zelo primerna za čebelarstvo, poleg tega pa je to panoga, ki daje ob najmanjšem delu največ dobička. Vsako drugo kmečko opravilo zahteva več truda in telesnega napora pa tudi več kapitala. Z njim se lahko enakovredno ukvarjata tako kmet kot gospod. Poleg tega je čebelarstvo tudi družbeno koristno, saj čebele oprašujejo raznovrstne rastline, čebelarja samega pa duhovno plemenitijo. Povedal je še nekaj besed o obdavčitvi čebel. Kot je dejal, je cesarica Marija Terezija leta 1775 sprejela zakon, na podlagi katerega so bili za vedno oproščeni vseh davkov tako čebelarstvo kot čebelji pridelki. Ob tem je čebelarje pozval, naj tudi v prihodnje branijo to svojo pravico. Kot je bilo v navadi ob takšnih priložnostih, se je občni zbor končal s skupnim kosilom. Ena izmed prednostnih nalog mladega čebelarskega društva je bila skrb za obveščanje in izobraževanje članstva. Poglavitno vlogo pri tem sta Jožef Jerič ¡me|i obe glasili, Slov- enska čebela in njena nemška različica Die Krainer Biene. Prvo je od sedme številke naprej urejal župnik Jerič, urednik Die Krainer Biene pa je bil vse do njenega prenehanja konec leta 1875 predsednik društva baron Rothschütz. Društvo je veliko svojih moči in predvsem denarja namenilo prodaji panjev s premičnim satjem in čebelarskega orodja po polovični ceni. Pravico do tega popusta so imeli vsi kranjski člani, ne pa tudi tujci. Prav ta akcija je mlado društvo že v nekaj letih finančno tako izčrpala, da je moralo zaradi zniževanja stroškov po dveh letih ustaviti izhajanje nemškega glasila in povišati članarino. Proti temu je sicer glasoval predsednik društva baron Rothschütz, vendar je zmagala večina. Tedaj je baron napovedal svoj odstop s položaja predsednika društva, svojo napoved pa je uresničil še istega leta. Kljub temu je ostal član društva. Leta 1876 se je dotedanje Kranjsko društvo za umno čebelarstvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, predsedniške vajeti pa je vzel v svoje roke dotedanji podpredsednik Jerič. Ker so društvo zapustili njegovi nemški člani, se je že tako ali tako majhno število članov zmanjšalo na polovico, pa še med temi je bilo veliko takšnih, ki niso plačevali članarine. Razloga za to, da je zunaj društva ostala večina preprostih slovenskih čebelarjev s podeželja, sta bila že tradicionalno nezaupanje in zavračanje gosposke, kadar je ta dajala pobude za kakšne akcije. Društvo je zgolj životarilo, zato tudi slovensko glasilo ni izhajalo redno, pa še to v manjšem obsegu, dokler ni leta 1882 popolnoma ugasnilo. Istega leta je prenehalo delovati tudi društvo. Vendar čebelarji niso hoteli ostati brez svoje organizacije. Že leto pozneje so se zbrali na Jesenicah ter ustanovili Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko, v okviru tega društva pa so takoj začeli izdajati glasilo Slovenski čebelar in sadjerejec. Toda tudi to društvo ni imelo sreče, saj je sredi leta 1889 prenehalo delovati. Skrb za pospeševanje čebelarstva je tedaj prešla na Kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je bila po zaslugi svojega sposobnega ravnatelja Gustava Pirca učinkovitejša od propadlih društev. Ker rek »v tretje gre rado« drži, so se leta 1898 spet zbrali čebelarji ter v pisarni Kmetijske družbe ustanovili Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Društvo je takoj začelo izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, ki nepretrgano izhaja še dandanes in je ena naših najstarejših strokovnih revij. Tretji poskus organiziranja čebelarjev je bil torej končno uspešen. Naša stanovska organizacija - Čebelarska zveza Slovenije - zdaj uspešno nadaljuje svoje poslanstvo, kakor so si ga zamislili naši davni predhodniki. V naslednjih stotih letih se je število članstva povečevalo, društvo je krepilo svojo materialno podlago ter uspešno premagovalo večje in manjše krize, ki so se občasno pojavljale. Kmalu po drugi svetovni vojni, v obdobju ustanavljanja kmečkih zadrug po sovjetskem vzoru, se lahko samo odločnemu vodstvu tedanje Zveze čebelarskih društev Slovenije zahvalimo, da ta ni končala v okviru tedanje Zadružne zveze, čeprav je tedaj v celoti izgubila svojo gospodarsko dejavnost, ki je prešla v novo ustanovljeno podjetje Medex. Največji razcvet naše organizacije pa slovenski čebelarji doživljamo v zadnjem desetletju. Iz tega obdobja naj omenim tri mejnike. Leta 2002 smo na 121 Brdu pri Lukovici slovesno odprli Čebelarski center Slovenije in tako uresničili sanje številnih generacij naših članov, ki so dolga desetletja darovali denarne prispevke, da bi končno dobili svoj čebelarski dom. Komaj leto dni pozneje smo v okviru svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani sprejeli več tisoč čebelarjev z vsega sveta. To je bil dogodek, kakršnega do tedaj pri nas še ni bilo. Ko sem se na poznejših kongresih Apimondie na Irskem, v Avstraliji, Franciji in Argentini srečeval in pogovarjal s čebelarji iz različnih delov sveta, ki so bili takrat v Sloveniji, sem slišal same pohvale o organizaciji »našega« kongresa. Predvsem nikakor niso mogli pozabiti, s kakšno toplino so jih v okviru svojih društev sprejeli naši čebelarji na terenu. »Vaš kongres je imel dušo, tega pa na drugih podobnih mednarodnih čebelarskih prireditvah ne doživimo,« so mi z navdušenjem govorili in mi govorijo še zdaj, če se ob kakšni priložnosti spet srečamo. Zato ni čudno, da nam je vodstvo Apimondie brez omahovanja prižgalo zeleno luč še za izvedbo mednarodnega simpozija o apiter-apiji, ki smo ga pod pokroviteljstvom Svetovne čebelarske zveze znova brezhibno organizirali leta 2010. Naj se za konec ustavim še ob dogajanjih v minulih petih letih, odkar našo osrednjo organizacijo vodi najmlajši predsednik v njeni zgodovini, g.Boštjan Noč. Čeprav se je morda v začetku zdel tistim, ki ga niso dovolj poznali, neizkušen in premlad za tako odgovoren položaj, je svojim trdim delom, z neustavljivim optimizmom, predvsem pa z novimi pristopi in inova-tivnimi idejami vnesel v našo čebelarsko bratovščino nov zagon. Naj v dokaz povedanega navedem samo nekaj podatkov. Število članov se je od leta 2008 do zdaj s 6420 povečalo na 7560, torej za več kakor 20 odstotkov. Ker je večina novih članov mlajših, torej čebelarjev začetnikov, se je tudi povprečna starost naših čebelarjev s prvotnih 65 let znižala na precej manj kot 60 let. Zanje smo po skoraj vseh slovenskih regijah pripravili izobraževanja v obliki začetniških tečajev, pozneje pa so se lahko v organizaciji Javne čebelarske svetovalne službe še dodatno usposabljali v okviru svojih društev. Še nikoli doslej čebelarji niso brezplačno dobili v roke toliko gradiv za izobraževanje v obliki knjig, brošur, prospektov in zgoščenk kakor v tem kratkem obdobju. Še večje kot pri čebelarjih začetnikih je povečanje števila čebelarskih krožkov in učencev v njih. Leta 2008 je delovalo 76 krožkov, lani pa 115 oziroma za nekaj več kot 50 odstotkov več. Istega leta je bilo kro-žkarjev 855, lani pa že 1540 ali 80 odstotkov več. Čebelarski krožki so slovenska posebnost, kakršne drugod ne poznajo in nam jo zato marsikje zavidajo. Osebno menim, da čebelarski krožki po šolah niso pomembni samo kot osnova za pomlajevanje naše 122 organizacije, ampak imajo tudi veliko vzgojno vlogo. Čebela ni samo koristna žival, ker za nas nabira med in z opraševanjem cvetnic skrbi za ravnovesje v naravi, ampak je tudi odlična vzgojiteljica. Ko se mlad človek z vsem srcem naveže nanjo, ko začuti, da bi bilo zanj življenje brez čebel pusto, ga ne bodo več zanimale skušnjave tega sveta, ki pogosto vodijo v različne odvisnosti, kot so alkohol, droga in posredno kriminal. Od čebel se bo navzel vseh tistih lastnosti, ki so za človeka najplemenitejše, to je delavnosti, vztrajnosti, potrpežljivosti,skromnosti in ljubezni do svojih bližnjih, do soljudi ter do svoje domovine. Zato je prav, da čebelarskim krožkom in vsemu našemu podmladku nasploh v prihodnje namenjamo še več pozornosti in skrbi. Da smo čebelarji koristen in nepogrešljiv del civilne družbe, se dandanes bolj kot kadar koli doslej zavedajo vsi, od preprostih ljudi do vodstva države, zato smo povsod cenjeni in spoštovani, hkrati pa smo hvaležni zlasti Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za moralno in tudi za gmotno podporo, ki nam jo daje. Ta podpora nam v marsičem omogoča, da lahko dobro opravljamo svoje poslanstvo. Dovolite, da končam s kratko anekdoto. Ljubljanski čebelar Tone Verbič je bil s svojo ravno pristriženo bradico dolga desetletja pred drugo svetovno vojno in po njej ena izmed najopaznejših čebelarskih osebnosti in hkrati starosta upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije. Poznali so ga številni ljudje, tudi nečebelarji, še posebej po tem, da je imel nekaj panjev kar na balkonu svojega stanovanja v Filipovem dvorcu nad Tromostovjem v Ljubljani. Takrat je bil sedež naše organizacije na Cankarjevi cesti. Vsak dan je prišel v pisarno Zveze, se pozanimal, kaj je novega, poklepetal z naključnimi obiskovalci, prelistal kakšno čebelarsko revijo in se nato zadovoljen spet podal po isti poti domov. Ko je imel že skoraj 90 let, ga noge niso več tako ubogale, kljub temu pa je še vedno vztrajno prihajal, čeprav je proti koncu za pot, dolgo komaj kakih 250 metrov, potreboval debelo uro. Potem pa ga ni bilo več. Tajnik mi je povedal, da je v domu za ostarele in da bi bilo dobro, če bi ga šel obiskat. Res sem šel in ga našel negibnega v postelji. Prvi hip sem mislil, da je že umrl. Ko pa sem ga malo potresel in povedal, kdo sem, je nenadoma oživel, se nekoliko Gustav Pirc Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV dvignil, me prijel za roke in dejal: »Joj, vi ste! Hvala Bogu, da ste prišli! Glejte tole vam želim položiti na srce: čuvajate to našo čebelarsko organizacijo. Tolikokrat so jo že napadali, jo hoteli uničiti, jo razpustiti ali kam priključiti, pa nam jo je vedno uspelo ohraniti. Jaz bom kmalu odšel, vi mladi pa ostajate. Obljubite mi in prisezite, da jo boste čuvali.« Ko sem mu slovesno obljubil, kar je želel, se je umiril in z nasmeškom na obrazu pomirjen legel nazaj v posteljo. Verjetno so bile to njegove zadnje besede v življenju, saj je umrl še tisto popoldne. Morda bi tudi jaz za konec nekoliko povzel besede pokojnega Toneta Verbiča. Čuvajmo našo Čebelarsko zvezo Slovenije, podpirajmo njeno vodstvo, spoštujmo predsednike in druge vodilne ljudi v regijskih zvezah ter še posebej v čebelarskih društvih, ki jih je zdaj kar 210. Pomislimo, koliko teh ljudi se v svojem prostem času nesebično in prostovoljno razdaja, da naša organizacija učinkovito deluje v dobro svojega članstva in posredno v korist vse družbe. Ohranimo jo vsaj takšno, kakor je zdaj, tudi našim naslednikom. Naj medi! —I IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Možnost zatiranja varoj z omejevanjem zalege* Miljenko Sabolic Za vsako bolezen velja, da je izjemno pomembna pravočasna diagnoza. To velja tudi za varozo. V Zvezni republiki Nemčiji je predpisana preiskava zimskega drobirja. Jeseni čebelarji vstavijo v panje različne papirnate vložke iz tapet, nepremočljive-ga papirja, strešne lepenke in podobno. Te papirje spomladi pred prvim izletom čebel poberejo iz panjev in jih z vsem, kar je na njih, pošljejo v analizo na veterinarske inštitute. Vendar ta metoda ne zadošča. Uvedli so jo že takrat, ko so strokovnjaki še menili, da varoje ne morejo preživeti ostrih srednjeevropskih zim. Žal je bila ta domneva napačna. Varoje so se namreč zelo hitro in zelo dobro prilagodile življenjskemu ritmu naše čebele. S preučevanjem biologije varoj so ugotovili, da je veliko prikladnejša za pravilno diagnosticiranje varoze preiskava poletnega drobirja. Med sezono je namreč na panjskem dnu veliko različnih odpadkov, kot so odmrle čebele, voščeni pokrovci, cvetni prah in tudi številne varoje. Čebele vse te odpadke redno čistijo iz panja. Če položimo na panjsko dno primeren mrežast vložek, lahko te ostanke prestrežemo in iz števila odpadlih varoj približno izračunamo število varoj v panju. Ugotovili so, da preživijo in se naprej razmnožujejo samo odrasle in oplojene samičke varoj. Ne-oplojene in nedorasle varoje poginejo takoj, ko čebela gostiteljica zleze iz celice. Te varoje so svetlo rumene barve, stare varoje pa so temno kostanjeve barve. Iz števila naravno odmrlih starih varoj lahko ocenimo, kolikšno je število varoj v čebelji družini. Strokovnjaki z Univerze v Hohenheimu so izračunali, da moramo število dnevno odpadlih varoj pomnožiti * Prevod: Borut Preinfalk, dr. vet. med. s 120 in dobljenemu rezultatu prišteti ali odšteti 300 (povprečna napaka). Npr.: po desetih dneh na panjskem dnu najdemo 350 varoj. To pomeni, da je vsak dan padlo 35 varoj. Če pomnožimo 35 varoj x 10 dni x 120 dobimo število varoj, ki so tisti hip v čebelji družini, torej 35 x 10 x 120 = 4200 varoj. Z upoštevanjem pravila ± 300 je to do 4500 varoj. Če je v tej družini 12.000-15.000 čebel, je njihova na-padenost z varojami 20-30-odstotna. Taka družina ima zelo malo možnosti za preživetje in čebelar se bo moral zelo potruditi, da jo bo do jeseni rešil in nato še ustrezno pripravil za prezimovanje. Zgoraj navedeni izračun velja samo med sezono, ob polnem zalegan-ju matice ter neovirani preskrbi z medom in cvetnim prahom, torej spomladi in poleti. V tem prispevku bom prikazal še eno možnost zatiranja varoj, ki je v teoriji že dolgo znana, a je v praksi doslej nismo veliko uporabljali. To je metoda omejevanja zalege. Že ime samo nam pove, da je osrednji ukrep zmanjševanje površine zalege, s čimer vplivamo na razmnoževanje varoj. Za izvajanje te metode potrebujemo izdelan sat in dve Hanemannovi rešetki, ki ju izrežemo na velikost zunanje mere sata. Izvedba postopka 1. dan: V tako pripravljen »koš« iz Hanemannove rešetke zapremo prazen sat z matico. Zaradi matične rešetke se matica lahko giblje samo po tem satu in samo tam tudi zalega. Po večini začne zalegati že prvi dan. Tako zaprta ostane sedem dni. 7. dan: Izvlečemo sat (imenujmo ga sat A), ujamemo matico in sat postavimo med preostalo zalego v nadaljnjo nego, med Hanemannove rešetke pa Matični izolator g. Preinfalka Matični izolator - primerek s trgovskih polic vstavimo nov prazen sat B in nanj dodamo matico. Tudi tokrat ostane matica zaprta sedem dni. 14. dan: Na satu A je zalega, stara od 7-14 dni, in po večini pokrita. Ta sat odstranimo iz panja in ga uničimo z zalego vred. Zalega zunaj Hanemannove rešetke, »prosta« zalega, ki jo je matica zalegla pred »zaporom«, je že od 9. dne (od začetka postopka) pokrita, tako da samičke varoj v drugem tednu nimajo več primerne zalege in so prisiljene zalegati v sat B. 14. dan tudi sat B z odkrito zalego postavimo med preostalo zalego ob Hanemannovi rešetki, vanjo pa vstavimo nov prazen sat C in matico. Tudi ta je naslednjih sedem dni zaprta. 21. dan: Izlegajo se zadnje čebele in troti (24. dan) iz »proste« zalege in tako varojam ostane na voljo le še nepokrita zalega na satu C. Na satu B je po večini pokrita zalega, zato ga odstranimo in uničimo. Iz Hanemannove rešetke vzamemo sat C (21. dan) in vstavimo prazen sat D z matico, ki je zaprta naslednjih sedem dni. 28. dan: Odstranimo sat C s pokrito zalego in ga uničimo. Matica je zalegla še zadnji sat D, zato jo lahko spustimo med čebele. Čez sedem dni je pokrit tudi sat D in tedaj ga skupaj z zalego uničimo. Tako omejevanje zalege pri varojah povzroči paniko, zato pospešeno zalegajo v ponujeno zalego. Z uničevanjem te zalege družino v celoti rešimo varoj. Ugotovljeno je, da varoje zelo natančno zaznavajo dogajanje v čebelji družini, še posebej dogajanje v čebelji zalegi ali v zvezi z njo. Če npr. matica izgine iz panja in začnejo čebele vleči zasilne matičnike, varoje za trikrat povečajo intenzivnost zaleganja, kajti z izginotjem matice bo družina za določen čas brez zalege, s tem pa bodo tudi varoje ostale brez možnosti za razmnoževanje. Negativna stran te metode je postopno slabljenje čebelje družine, saj smo zavestno omejevali zaleganje matice ter uničevali zalego iz Hanemannove rešetke. Glede na podnebne razmere v Jugoslaviji sem prepričan, da je ta metoda zelo primerna za naše čebelarje (avtor članka iz leta 1985 torej naslavlja tudi slovenske čebelarje; op. ur.). Pomembno je, da pri tem ne uporabljamo nikakršnih kemičnih sredstev. 124 Zalego lahko začnemo odstranjevati že maja, tako da bodo imele družine še dovolj časa za obnovo in bodo dobro pripravljene dočakale zimo. Ob koncu postopka lahko v družinah, kjer je to potrebno, zamenjamo tudi matico. Poleg tega družine, v katerih ni veliko zalege, prinesejo v panj veliko nektarja in cvetnega prahu, saj nimajo drugega dela, hkrati pa se popolnoma rešijo neznosnih zajedavcev. Z metodo omejevanja zalege bomo verjetno dosegli boljše rezultate kot z izrezovanjem trotovine, čeprav je ta metoda najenostavnejša in tudi dokaj učinkovita pri družinah, ki so srednje napadene. Njena pomanjkljivost je, da jo dosledno lahko izvajajo le ljubiteljski čebelarji z 10-20 družinami. Ker se pri tej metodi izgubi zelo veliko beljakovin in ogljikovih hidratov, je izrezovanje trotovine lahko tudi precejšen problem. Mimogrede se zastavlja tudi vprašanje, kdo bo oprašil matice, če ne bo dovolj primernih trotov. Čeprav je za oprašitev ene matice potrebnih le nekaj trotov, jih čebele vzredijo na tisoče, ker so posamezni troti le nekaj dni sposobni za oprašitev. Glede na vse povedano čebelarjem svetujem, naj poskusijo zatirati varoje z omejevanjem zalege. Mogoče boste tokrat uspešnejši kot z vsemi drugimi metodami. J Vir: Sabolič, M. (1985): Mogučnost suzbijanja varooze metodom stezanja legla. Pčela, št. 9, september 1985. Pripis uredništva Bralce vabimo tudi k branju drugih prispevkov o metodi zatiranja varoj z omejevanjem ali prekinitvijo zaleganja, objavljenih v Slovenskem čebelarju (dostopno tudi na spletni strani ČZS): Sivec, M. (2009): Čebelarjeva opravila v AŽ- in nakladnih panjih v juniju, Slovenski čebelar, št. 6., junij 2009, str. 200. Debelak, M. (2009): Zatiranje varoj in matični izolator. Slovenski čebelar, št. 11., november 2009, str. 352. Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV „G ižjii^ Komentar prevajalca Zadeva se mi je zdela zanimiva, zato sem v letu 2012 to metodo preizkusil v sicer neoptimalnem obdobju od 10. julija do 10. avgusta na eni družini v AŽ-panju. Družina, ki je bila slabič, s poap-nelo zalego in je bila namenjena za uničenje. Pri lovljenju matice sem dosledno uporabljal lovilne klešče iz matične rešetke. Namesto Hanemannove rešetke sem uporabil plastično matično mrežo za LR-panj, izdelek podjetja Logar. Če mrežo prežagate točno po sredini, iz dveh polovic lahko izdelate »koš«, v katerega zaprete sat z matico. Ustrezno globino »koša« dobite z obodom iz letvice 10 x 10 mm, ki jo zalepite in pribijete na matično rešetko. Obe polovici »koša« povežete s koščkom žice za žičenje sat-nikov, tako da jo ovijete okrog dveh žebljičkov, zabitih vzporedno v leseni obod na sprednji in zadnji strani sata. Za vsako operacijo izmenjavanja in odstranjevanja zaleženega sata sem porabil 5-10 minut, odvisno od tega, kako hitro sem našel matico. Vsak od štirih satov je bil v sedmih dneh zaležen od roba do roba. Lovilne sate sem zaradi poapnelosti uničil s sežiganjem v peči (sicer bi jih stopil v sončnem topilniku), na koncu pa sem zamenjal še matico. V družini nisem uporabil nobenega sredstva za zatiranje varoj. Pred božičem družina zaseda šest satov. Od tedaj, ko se je izvalila prva zalega nove matice, to je od sredine septembra do božiča, sem na testnem vložku našel dve varoji. Testne plošče preverjam enkrat na teden. Če bo vse po sreči, bom v letu 2013 to metodo uporabil pri vseh mojih devetih družinah, in sicer v začetku maja, saj je pri nas glavna paša od maja do polovice junija. Na območjih s kostanjevo pašo pa bi bilo verjetno bolj primerno začeti sredi junija, tik pred začetkom paše. Celoten postopek naj bi se iztekel pred začetkom zaleganja zimskih čebel, nekje do sredine julija. O izkušnjah bom še poročal. Priporočam, da začnete z eno družino in si tako pridobite potrebne izkušnje. Za vse podrobnejše informacije sem dosegljiv na GSM: 031/635 934 ali na e-naslovu: borut.preinfalk@gmail.com. Pesni in trsni sladkor ter ostanki pesticidov Janko Božič*, janko.bozic@bf.uni-lj.si Med čebelarji je dokaj pogosto razmišljanje o možnosti zastrupitev čebel z ostanki pesticidov, ki bi po predelavi sladkorne pese ali sladkornega trsa morda lahko ostali v sladkorju. Pogosto tudi ni povsem jasno, ali lahko pričakujemo različne ostanke, ne samo pesticide, v kristalnem sladkorju in kako je to odvisno od rastlinskega izvora. Najprej pojasnimo, ali ima katera od dveh najbolj običajnih rastlin lahko kako prednost glede na način pridelave surovine. Na splošno je znano, da sladkor pridobivamo iz sladkornega trsa in sladkorne pese. Sladkorni trs1 raste na tropskih in subtropskih območjih. Ker spada med rastline C4, med katere sodijo tudi bolj znane trave, bolje izrabi sončno sevanje in je zato donosnejša kultura (70 t/ha) kot sladkorna pesa2 (49 t/ha), če upoštevamo maso pridobljenega sladkorja na površino pridelave. Pogosto je mnenje, da za pridelavo trsa ni potrebna uporaba pesticidov. Žal se tudi monokulture trsa ne morejo izogniti obolenjem in škodljivcem, zato pridelovalci za zatiranje škodljivega hroščka sladkornega trsa uporabljajo tudi neonikoti-noide. Te nevarne snovi pa dokaj pogosto uporabljajo tudi za zaščito semen sladkorne pese. Ali lahko kak del teh neonikotinoidov končno zaide tudi v kristalni slad- * prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta kor? Seveda je nemogoče zanikati, da to ni mogoče. Nekaj malega verjetnosti gotovo obstaja, a koncentracije so tako majhne, da jih sodobne analitske tehnike ne morejo zaznati. Seveda nas ob tem vendarle nekoliko skrbi, saj vemo, da že izjemno majhne količine neonikotinoidov, ki so na meji detekcije aparatur, lahko pod posebnimi pogoji prispevajo k odmiranju čebel. Raziskave z radioaktivno označenim imidak-lopridom so pokazale, da v korenu sladkorne pese ostane le 0,2 % količine snovi, uporabljene na enem semenu.3 Po 97 dneh poskusa je bila teža korena le 75 g. Tudi če upoštevamo to težo korena, čeprav je ta po navadi večja, je bilo na kilogram teže korena sladkorne pese 1 pg imidakloprida. Morebitne nekajkrat večje količine imidakloprida bi lahko ob neposrednem hranjenju s sokom sveže sladkorne pese povzročile suble-talne učinke. Seveda pa iz sladkorne pese v procesu predelave najprej pridobijo sirup ter ga z večkratno kristalizacijo očistijo, končni produkt pa je rafiniran beli kristalni sladkor. Kljub rafiniranju je znano, da majhne količine drugih snovi, ki so v sladkorni pesi, vendarle zaidejo v končni kristalni sladkor. Tako je mogoče celo z analizo elementov, predvsem različnih kovinskih ionov, določiti tudi geografski izvor sladkorja, izdelanega iz sladkorne pese.4 Količine najpogostejših elementov, 125 kot so žveplo, natrij, kalcij in kalij dosežejo vrednosti od 3-25 mg/kg. Glede na to je težko pričakovati, da bi sploh lahko izmerili ostanke pesticidov, saj so ti že v plodovih sladkorne pese v več tisočkrat nižji koncentraciji. Tudi raziskava Mus-sena in Oliverja5 je zbudila upanje, da v pripravkih za hranjenje čebel vendarle ni zaznavnih ostankov neonikot-inoidov. To sicer ne izključuje možnosti, da bi ostanki v katerem sladkorju vendarle utegnili biti v območju 1 Mg/kg, ki je po navadi zanesljiva meja detekcije za neonikotinoide. Žal pa to ni prav zanesljivo območje glede morebitnih vplivov na čebelo, saj so te opazili že pri nekaj Mg/kg.6 Da se ostanki pesticidov, zlasti herbicidov, po vseh postopkih pojavljajo v sladkorju, kažejo posamezne raziskave nekaterih vzorcev sladkorja. Lani je nastal zaplet, ker so v sladkorju, ki ga je v Evropo izvozila Indija, našli ostanke pesticidov, vendar ne neonikotinoidov. V svoji raziskavi so Indijci sicer utemeljili, da v njihovem sladkorju ni pesticidov,7 vendar po najdbi vzorca, v katerem je bila dokazana vsebnost ostankov pesticidov, niso bili popolnoma prepričljivi. Na srečo pa so bili vsi doslej izmerjeni ostanki pesticidov v okviru minimalne dovoljene meje za našo prehrano. Industrijska pridelava in predelava sladkornega trsa in sladkorne pese vedno vključujeta uporabo pesticidov. V postopku rafiniranja do belega kristalnega sladkorja je odstranjena velika večina morebitnih onesnažil. Zato ne moremo pričakovati, da bi koncentracija ostankov pesticidov v sladkorju povzročila težave pri preživetju čebel. Kljub temu te možnosti ni mogoče popolnoma izključiti, Saharoza: C12H22O11 predvsem ob morebitni pretirani uporabi pesticidov, čeprav znane analize tega niso potrdile.5 Najzanesljivejši vir sladkorja je vsekakor beli kristalni sladkor, pridobljen iz ekološko pridelanega sladkornega trsa oz. iz ekološko pridelane sladkorne pese, še boljša pa je paša na medovitih rastlinah, ki niso zrasle na onesnaženih kmetijskih površinah. To priporočilo se zdi skoraj utopično. Uporaba rafiniranega belega kristalnega sladkorja se za zdaj zdi varna in veliko manjša nevarnost od paše čebel na medovitih rastlinah s kmetijskih površin, predvsem na njivah, v intenzivnih sadovnjakih in na travnikih. Upajmo, da bo tudi ta grožnja čedalje manjša, predvsem ob povečevanju površin v integrirani predelavi, še bolje pa s povečevanjem deleža površin v sonaravni pridelavi hrane. Čebelarji, ki imate možnost (okolje!), voljo in znanje, pa se le podajte v ekološko čebelarjenje. Z vseh vidikov je to najboljši način izogibanja škodljivim pesticidom. ■ Viri: 1. http://en.wikipedia.org/wiki/Sugarcane . 2. http://en.wikipedia.org/wiki/Sugar_beet . 3. Westwood, F., et al. (1998): Movement and persistence of [14C]imidacloprid in sugar-beet plants following application to pelleted sugar-beet seed. Pesticides Science 52:97-10. 4. Rodushkin, I., et al. (2011): Elemental and isotopic characterization of cane and beet sugars. Journal of Food Composition and Analysis 24: 70-78. 5. http://scientificbeekeeping.com/test-ing-of-bee-feed-syrups-for-neonicotinoid-residues/ . 6. http://www.efsa.europa.eu/en/press/newsZ130116.htm. 7. http://www.foodnavigator-asia.com/Business/India-sugar-is-pesticide-free-says-study . V7 Kumafos v satnicah in HMF v pogačah Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek**, natasa.lilek@czs.si Kumafos v satnicah Znano je, da se kumafos topi v vosku, ostaja v njem in se ob večkratni uporabi v njem tudi kopiči. Pri predelavi satja v satnice ga visoke temperature ne uničijo, zato ga vsebujejo tudi satnice, iz njih pa se lahko prenese v novo zgrajeno satje in naprej v med. Literatura navaja različne koncentracije kumafosa v * mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane ** svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane vosku, pri katerih ta že lahko preide v med. Wallner (1992) navaja, da začne kumafos iz voska prehajati v med, kadar vosek vsebuje 1 mg/kg (0,001 g/kg) te snovi. Z nakupom satnic, obremenjenih s kumafo-som, bi ga lahko zanesli v svoje čebelarstvo in čebelje pridelke, čeprav ga nismo nikoli uporabljali. Zato je ČZS na pobudo komisije UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano poslala v analizo vsebnosti kumafosa šest satnic različnih proizvajal- cev, ki se pojavljajo na našem tržišču, in dve satnici iz voska čebelarjeve domače pridelave. Analize satnic je opravilo podjetje Erico Velenje, Inštitut za ekološke raziskave. Do zaključka redakcije čebelarja rezultati še niso bili znani, zato jih bomo objavili na naši spletni strani, takoj ko bo možno, lahko pa pokličete tudi na telefon 040/436 514 ali 01/729 61 33. HMF v pogačah Komisija UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano je glede na članke dr. Maje Smodiš Škerl Čebelji fitnes-vplivi krmljenja na čebelje družine (Slovenski čebelar, 1, 2, 3/2013) podala pobudo tudi za interne analize vsebnosti HMF v pogačah, ki se pojavljajo na našem tržišču. Analize smo opravili na 16 vzorcih pogač, petih različnih proizvajalcev. Rezultati analiz internega nadzora, ki sta jih opravila laboratorija ČZS in KIS, se gibljejo od 1 do 700 mg HMF/ kg pogače. Glede na to, da so rezultati internega značaja, ČZS rezultatov po posameznih proizvajalcih ne sme objaviti. Glede na mnenje VF NVI, ki je objavljeno na xx stra- ni te številke, čebelarjem svetujemo, naj pri nakupu pogač proizvajalce povprašajo, ali imajo podatke o vsebnosti HMF v svojih pogačah, če ta podatek ni znan oz. je vrednost višja od 40 mg/kg medu, naj se nakupu pogač raje odpovejo. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varnost rastlin bo v teh dneh izvedla tudi poseben nadzor (vključno z vzorčenjem) na prisotnost HMF v krmnih proizvodih za čebele. Uradni rezultati bodo znani predvidoma v prvem tednu aprila in bodo tudi javno objavljeni na spletnih straneh. Naj na tem mestu ne bodo odveč opozorila, da krma za čebele nikakor ne sme zaiti v med, da čebelam ne smemo dodati preveč hrane in da moramo biti pazljivi tudi pri prevešanju, saj satov, za katere obstaja možnost, da vsebujejo predelano sladkorno raztopino, ne smemo dati v točilo. Pred pašo iz medišč odstranimo morebitno krmo za čebele, vanj ne prevešamo stranskih plodiščnih satov, ki potencialno lahko vsebujejo predelano sladkorno raztopino. Mnenje, da čebele pogače ne nosijo v satje, je zmotno. J Mnenje o prisotnosti hidroksimetilfurfurala v krmi Vlasta Jenčič*, vlastajencic@vf.uni-lj.si, Metka Pislak Ocepek**, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Spojina hidroksimetilfurfural (HMF) je organska snov, ki nastane v medu in sladkornih sirupih pri visokih temperaturah in pri dolgotrajnem ali nepravilnem skladiščenju ter je tudi ena od indikatorjev ponarejanja medu. Po Pravilniku o medu je v medu najvišja dovoljena količina 40 mg/kg, za sladkorne sirupe in druge sladkorje za prehrano čebel pa (še) ni pravilnika. Po podatkih iz literature so raziskovalci v številnih primerih dokazali, da je HMF za čebele toksičen, po inštitutih po svetu pa so bile opravljene ali še potekajo raziskave vpliva HMF na prezimovan-je in razvoj čebel spomladi. Ugotovljeno je, da višje koncentracije HMF v hrani za čebele pri poskusih v kletkah povečajo umrljivost čebel v primerjavi z nižjimi koncentracijami, vendar trenutno še ni na razpolago natančnih podatkov in navodil, katera vsebnost HMF je za čebele v resnici toksična. Glede na to, da je tveganje za zdravje in preživetje čebel zaradi znanih okoliščin zelo veliko, hranjenje s sladkornimi sirupi in pogačami z visokimi vsebnostmi HMF pa predstavlja morebitno dodatno tveganje za preživetje in razvoj čebeljih družin, svetujemo, da se sladkorni sirupi in pogače za hranjenje čebel, ki vsebujejo visoke vrednosti HMF, iz previdnostnih razlogov ne pokladajo čebelam. Kar dva vira (Jachi-mowicz in El Sherbiny, 1975 ter Brodschneider in Crailsheim, 2010) navajata, da je vrednost HMF do * prof. dr., predstojnica IDRČ ** dr., vodja NRL za čebele, laboratorij za zdravstveno varstvo čebel 30 mg/kg hrane za čebele še sprejemljiva, nad to vrednostjo pa je varnost za čebele že vprašljiva. Enako povzema v svojem članku tudi avtorica dr. Maja Smodiš Škerl, 2013. Za natančno določitev varne meje glede vsebnosti HMF v hrani za čebele bi bilo potrebno opraviti obsežnejše raziskave za različne vrste sirupov in pogač, ne le na čebelah v laboratorijskih pogojih, temveč tudi na čebeljih družinah v terenskih pogojih. Do tedaj pa glede na podatke v literaturi menimo, naj se za zgornjo dovoljeno mejo upošteva vrednost 40 mg/kg, kot to velja za med, ki v osnovi predstavlja naravno prehrano čebel. _i Viri: Brodschneider R., Crailsheim K. (2010): Nutrition and health in honey bees. Apidologie. 41, 278-294. Ceksteryte V., Racys J. (2006): The quality of syrups used for feeding before winter and their suitability for bee wintering. Journal of Apicultural Science. 50 (1), 5-13. Jachimowicz T., El Sherbiny G. (1975): Zur Problematik der Verwendung von Invertzucker für die Bienenfütterung (Problems of invert sugar as food for honeybees). Apidologie. 6, 121-143. Le Blanc B.W., Eggleston G., Sammataro D., Cornet C., Dufault R., Deeby T., Cyr E. (2009): Formation of hydroxymethylfurfural in domestichigh-fructose corn syrup and its toxicity to the honey bee (Apis mellifera). Journal of Agricultural and Food Chemistry. 57, 7369-7376. Smodiš Škerl M. (2013): Čebelji fitnes - vplivi krmljenja na čebelje družine (II. del). Slovenski čebelar 115, 6-7. 127 Novice iz sveta Grčija Raziskovalci iz Grčije in Francije so v sodelovanju z znanim proizvajalcem zdravil za čebele Vita Europe odkrili, da je v ugrizu čebel anestetik, s katerim te začasno paralizirajo manjše žuželke, na primer varoje ali ličinke voščene vešče. Ta naravna snov, ki nastaja v čeljustnih žlezah, ima v primerjavi s konvencional-nimi anestetiki to prednost, da je veliko manj strupena. Ko čebela ugrizne na primer ličinko voščene vešče, ta za nekaj minut omrtvi, to pa je že dovolj, da jo lahko izvleče iz panja na plano. Na Univerzi v Atenah so ugotovili, da gre za snov, imenovano 2-heptanon, in da jo izločajo še nekateri drugi insek-ti, vendar so tokrat prvič odkrili, da ima anestetične lastnosti. Tehnični direktor podjetja Vita Europe dr. Max Watkins, je izjavil, da obstajajo velike možnosti za uporabo te snovi v medicini, predvsem kot lokalni anestetik, zato ga je podjetje že patentiralo, zdaj pa iščejo še strateškega farmacevtskega partner- ZDA Iz Kalifornije poročajo o pomanjkanju medonosnih čebel za opraševan-je nasadov mandljev. Za kakovostno opraševanje 2,5 hektarja mandljev sta potrebni dve čebelji družini. Ker nasadi mandljev v Kaliforniji obsegajo več kot 320.000 hektarjev, potrebujejo za opraševanje kar 1.600.000 čebeljih družin. Vzroka tako velikega pomanjkanja čebel v ZDA sta neugodne razmere za optimalno vzrejo čebel v zadnjih letih in letošnje velike zimske izgube čebel, ki so posledica suše v večjem delu države in ostre zime. Letošnje zimske izgube v ZDA ponekod dosegajo 40 odstotkov in več. Lastniki nasadov mandljev čebelarjem za opraševanje navadno plačajo po 150 dolarjev na čebeljo družino. Ker ti lahko letos zagotovijo samo 500.000 čebeljih družin, se je cena opraševanja zvišala na rekordnih več kot 200 dolarjev na čebeljo družino. Kako pomembna veja kmetijstva v Kaliforniji je pridelava mandljev, pove podatek, da nasadi Čebela grize varojo ja za nadaljnji razvoj novega zdravila. Po njegovem mnenju je odkritje pomembno tudi za biologe, saj so do zdaj mislili, da je 2-heptanon alarmni feromon, ki v panju sproži pripravljenost na obrambo, ali da pašne čebele z njim zaznamujejo cvetove, ki so jih že obiskale in iz njih posrkale medičino. Na Aristotelovi univerzi v Solunu so tudi odkrili, da ta snov deluje podobno kot lidokain, ki ga pogosto uporabljajo kot lokalni anestetik v medicini in veterini. 2-heptanon so našli tudi v pivu in kruhu, v ZDA pa je celo dovoljen kot aditiv v različnih vrstah hrane. Franc Šivic Vir: Graham, J. M. (2012): Secrets of honey bee bite revealed. American Bee Journal, št. 12, december 2012, str. 1113. 128 Čebele oprašujejo nasade mandljev mandljev v tej ameriški zvezni državi zagotavljajo približno 80 odstotkov svetovne oskrbe. Letos pričakujejo, da bo pridelek dosegel vrednost približno tri milijarde dolarjev, od celotnega pridelka pa ga bodo izvozili 70 odstotkov. Na tisoče Američanov vsak dan uživa mandlje kot prigrizke, prav tako jih zelo veliko porabijo tudi iz zdravstvenih razlogov, saj pomagajo zniževati holesterol. Vlado Auguštin Vir: http://ucanr.org/blogs/blogcore/postdetail.cfmtfpost-num=9260. Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV ižjii^ Nemčija Leta 2011 so raziskovalci Univerzitetne klinike Giessen v nemški zvezni deželi Hessen poslali čebelarjem v Nemčiji, Avstriji, Švici in Luksemburgu vprašalnik, na podlagi katerega so želeli izvedeti, koliko pikov klopov so zaznali pri svojem delu s čebelami in koliko jih je zbolelo za boreliozo. Na anketo je odgovorilo 732 vprašanih. In kakšen je bil rezultat? Najmanj pikov so dobili tisti, ki čebelarijo na svojem vrtu, nekoliko več tisti, ki imajo stojišča čebel na poljih ali travnikih, največ pa tisti, ki imajo čebele v gozdovih. Kar 31,1 % čebelarjev je odgovorilo, da so zboleli za boreliozo, od tega 26 % tistih s stojišči čebel na vrtu in 35,5 % s stojišči v gozdovih. Pogosteje so za to boleznijo obolevali prevaževalci in poklicni čebelarji (43 %) in manj ljubiteljski (30 %). Vsi so se zdravili z antibiotiki: 62 % jih je popolnoma ozdravelo, 34 % le delno, pri 4 % pa je bilo zdravljenje neuspešno. Na vprašanje, ali so bili pred klopi kakor koli zaščiteni (z ustrezno obleko ali re-pelenti), jih je negativno odgovorilo 89 %, 8 % jih je uporabljalo repelente, 2 % posebna oblačila, samo 1 % pa obojno zaščito. Zanimivo je tudi, kolikšen odstotek čebelarjev je zbolel za boreliozo v posameznih državah. V nemških zveznih deželah jih je zbolelo od 22,4 % (Nürnberg) do 54,3 % (Stuttgart), v Avstriji 42,9 %, v Švici 27,3 % in v Luksemburgu samo 9,1 %. In še en podatek: borelioze ni mogoče pozdraviti s proplisom in čebeljim strupom, kot domnevajo nekateri čebelarji, čeprav je čebelji strup v laboratorijskih poskusih ubijal povzročitelja te bolezni. Morda bi bilo podobno anketo zanimivo narediti tudi v Sloveniji! —I Franc Šivic Vir: Münstedt, K. (2012): Borreliose bei Imkern in Mitteleuropa. Bienen aktuell, št. 10, oktober 2012, str. 13. V naravi prežijo tudi klopi Po nevarnosti okužbe z virusom klopnega me-ningoencefalitisa sodi Slovenija med evropske države z najvišjo obolevnostjo, tveganje za okužbo pa je največje na Gorenjskem, Koroškem, v osred-njeslovenski regiji in na Štajerskem. Na okužene klope, ki lahko prenašajo boreliozo ali klopni me-ningoencefalitis, lahko naletimo povsod, saj jih najdemo tudi na domačih vrtovih in dvoriščih. Klopi se prebudijo v toplejšem obdobju, zato je priporočljivo, da še pravočasno poskrbimo za zaščito. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim me-ningoencefalitisom je cepljenje, ki ga izvajajo na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Za popolno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva, ki si sledijo v zaporedju 0, 1-3 in 6-12 mesecev. Suzana Bajuk GLUKOZNO-FRUKTOZNI SIRUP NAJBOLJŠA KRMA ZA ČEBELE - primeren je za krmljenje v vseh panjskih sistemih, - sirupa prej ni treba pripravljati, - visok delež suhih snovi, - stabilen in dolgo obstojen. OO^ Dobavitelj: SONLEN, d. o. o. Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 Faks: 02/885 76 87 E-pošta: sonlen@siol.net www.sirup-med.si Zakaj, kako in kdaj menjam matice? Brane Kozinc, brane.kozinc@telemach.net To je vprašanje, ki pogosto muči tako čebelarje začetnike kot tudi bolj izkušene čebelarje. Veliko je teorij, nasvetov in priporočil. No, sam jih ne bom prodajal kot najboljše, morda pa bodo komu v pomoč pri odločitvi. Poglejmo si razloge, zakaj zamenjati matico. Če najdem čebeljo družino, ki ne ustreza standardom kranjske sivke (Apis mellifera carnica), je odločitev o zamenjavi matice lahka. Kakšne so želene morfološke lastnosti kranjske sivke, naj bi vedeli vsi slovenski čebelarji. Naslednja odločitev za zamenjavo matice so družine, ki so pri ocenjevanju določenih lastnosti, kot so mirnost, čistilni nagon in donos medu, podpovprečne. Seveda pa je treba zamenjati tudi odlične matice, ker jim je pač opešala življenjska moč. Nikakor se ne strinjam z menjavo vseh matic vsako leto. Zakaj? Kmeta živinorejca bi gotovo vprašali po zdravju, če bi tako vsevprek in kampanjsko menjal svojo čredo. Pa če ostanem pri čebelah, jasno je, da z zamenjavo vseh matic vsako leto nikakor ne moremo dobiti nikakršnih podatkov o lastnostih matice oziroma njene družine. Izjemi stasamoobarvanost obročkov in mirnost. Seveda že po enem letu lahko najdem družine, ki ne ustrezajo mojim željam in razmeram. Te brez slabe vesti zamenjam, preostalim pa dam možnost, da se dokažejo do prihodnjega leta. Najboljše zadržim in iz njih vzrejam nove matice ali jih namenim za trotarje. Predvsem je pomembno, da družinam, ki ne ustrezajo, omejim vzrejo trotov! Prav ti troti so namreč najpogostejši prenašalci slabih genov v vso okolico čebelnjaka. Po odločitvi o zamenjavi matice pa se nam zastavi novo vprašanje, namreč, kako dodati novo matico. Receptov je skoraj toliko, kot je čebelarjev. Vsiljeval ne bom nobenega, temveč bom le opisal nekaj načinov, ki so se obnesli v moji praksi. Najboljši način je dodajanje rezervne družine. Ko ob prvih spomladanskih donosih nektarja (cvetenje češnje) ugotavljam stanje družine, si označim vse Kitajska matičnica iz drobnih lesenih palčk tiste, ki so po moči podpovprečne. Ni nam treba ugotavljati vzrokov, zakaj je temu tako, saj je teh lahko veliko. Tem družinam dodam rezervno 5-satno družino z enoletno matico. To naredim tako, da družini ločim le s satnico. Družinici se bosta sami združili, ostala pa bo tista matica, ki je boljša. Kdaj bodo čebele odstranile eno od matic, je lahko zelo različno, odvisno pa je od kakovosti obeh. Zgodilo se je, da je bila matica, ki je bila poškodovana, že čez deset minut pred panjem, večkrat pa se je tudi zgodilo, da sta obe zalegali tudi po mesec dni. V takem primeru lahko naredimo novo družino. Pa še opozorilo: matica, ki ima prirezano krilo, je za čebele poškodovana in bo izločena! Zamenjava matice med sezono pa je lahko precej bolj zahteven poseg. Najprej moram poiskati staro matico in jo izločiti. Če želim, da bo sprejem nove matice uspešen, moram počakati vsaj sedem dni, da čebele iz zalege ne morejo več zgraditi zasilnih matičnikov. Potem družino pregledam in iz nje odstranim vse zasilne matičnike, ki so jih čebele zgradile medtem, ko so bile brez matice. Šele zdaj lahko dodam novo matico v matičnici s sladkornim testom, da jo čebele osvobodijo v enem dnevu. Seveda vse to zahteva veliko dela in zamenjava večjega števila matic mi vzame veliko časa, tega pa po navadi nimam. Razmišljal sem, kako bi ta postopek poenostavil, da pri tem ne bi zmanjšal njegove uspešnosti. Rešitev so mi ponudili kitajski čebelarji s svojo nenavadno matičnico iz drobnih lesenih palčk. Kitajski čebelarji jih uporabljajo za to, da matice čez zimo zaprejo vanje in tako prekinejo zaleganje. Sprva nisem vedel, za kaj bi take matičnice lahko uporabil Izolator za sat v našem čebelarstvu. Po dveh sezonah preizkusov pa sem ugotovil neverjetno uporabnost. Poenostavil sem postopek zamenjave matic. Ko najdem staro matico, jo zaprem v to matičnico in pustim v panju. Čebele imajo neoviran dostop do nje, da jo hranijo in tako raznašajo feromone po panju. Po enem tednu matico preprosto zamenjam in vrnem v panj na isto mesto, naslednji dan pa jo spustim. Najzanimiveje pa je, da čebele med zaporo matice ne zgradijo nobenega zasilnega matičnika, zato tudi kontrola ni potrebna. Postopek sem preizkušal tudi z drugimi matični-cami (transportnimi), a so čebele v teh primerih gradile matičnike. Kitajci so izdelali tudi podobne plastične matičnice, ki imajo enak namen. Dobro se je obnesel tudi izolator za celoten sat. Zahteva le nekaj več dela z namestitvijo v panj. Postopek je podoben: matico zaprem v izolator na en sat in čez teden dni zamenjam matico. Čebele ne gradijo matičnikov in tudi preostalih satov ni treba pregledovati, poleg tega pa takoj najdem matico. Le izjemoma se zgodi, da čebele ne sprejmejo nove matice in raje v izoliranem satu potegnejo matičnik. Ker sem sam zadovoljen, svoje izkušnje rad delim tudi z drugimi čebelarji. J reprosto obvladovanje rojenja Damijan Križaj, damijan.krizaj@siol.net Ali se kdaj vprašamo, koliko ur našega dela in vloženega denarja odleti z vsakim rojem? Če bi se to spraševali in če bi to izračunali, bi verjetno naredili vse, da bi roji ostali pri nas, mar ne? Zelo preprost način obvladovanja rojev je menda znan že veliko let, a ga številni čebelarji ne poznamo ali pa si ga ne upamo preizkusiti. Kot rečeno, postopek je zelo enostaven, še posebej za čebelarje začetnike, zato ga opisujem v nadaljevanju. V obdobju, za katerega vemo, da čebele rade rojijo, redno, recimo na vsakih 14 dni, skrbno pregledujemo satje. Če odkrijemo samo en rojev matičnik, ukrepamo takole: 1. Iz panja A poberemo vse satje skupaj s čebelami. 2. Vse čebele, ki smo jih vzeli iz panja A, otresemo v prazen panj B. 3. Panj B z otresenimi čebelami zapremo za 24 ur. Paziti moramo, da v panj stalno doteka svež zrak. 4. Po 24 urah panj B odpremo, vstavimo satnike s satnicami, dodamo 5 litrov sladkorne raztopine in v 12 dneh bo čebelja družina, ki se je prej pripravljala na rojenje, zgradila kompletno novo satje in delovala kot mlada družina. Dobro in preprosto, ali ne? Preizkusite še vi! Presenečeni boste tako, kot sem bil sam, ko sem to naredil prvič (glej fotografijo). Zalego in matičnike, ki smo jih pobrali iz panja A, lahko uporabimo na dva načina: 1. Z zalego lahko okrepimo šibkejše družine, te pa se nam bodo hitro oddolžile z bogatimi donosi medu, če jim bodo to dopuščale razmere v naravi. V tem primeru matičnike previdno odv- zamemo in jih skupaj s pestjo ali dvema čebel vstavimo v plemenilček, da se izleže nova matica, ki jo bomo lahko kasneje uporabili za zamenjavo ostarele matice. 2. Še preprosteje pa je, da sat z matičnikom in čebelami na njem skupaj s satom hrane in čebelami na njem vstavimo v nov panj C, v katerem se bo razvila nova čebelja družina. Seveda moramo paziti, da na takem satu ni »stare« matice. Na novo oblikovan panj C postavimo poleg panja A. Pašne čebele bodo odletele v svoj prejšnji panj A, mlade čebele pa bodo še naprej skrbele za zalego v panju C, dokler se ta ne bo izlegla. Nova rezervna družina je tu. Kaj je za čebelarja lepšega, kot da ima do konca pašne sezone dovolj mladega satja, polne sate medu in cvetnega prahu, dovolj rezervnih družin, pa še po drevesih in lestvah nam ni treba plezati za roji. Preizkusite tudi sami in presenečeni boste. Za opisana znanja se zahvaljujem čebelarskemu mojstru Francu Prezlju. J zra □ iz čebeljih panjev Franc Šivic, franc@silvaapis.si Ivan Podobnik iz vasi Čeplez nad Cerknim je bil v svojem življenju najprej poklicni voznik, potem pa uspešen zasebni mesar. Po upokojitvi se je začel ukvarjati s čebelami, ki so ga sicer vedno privlačile, a sta mu oba poklica jemala preveč prostega časa, da bi se lahko resno lotil čebelarjenja. Nedavno je na svojem zemljišču, ki obsega dva hektarja, postavil vzoren čebelnjak z več kot 20 panji, nedaleč stran pa še lepo leseno hišico, v kateri sta dve apikomori. »Odnekdaj sem užival, ko sem pred kakšnim če-belnajkom opazoval vrvež čebel pred žreli panjev, poslušal enakomerno brenčanje njihovih tisočerih kril in vdihoval čudovite vonjave po medu, vosku in cvetnem prahu v njegovi okolici. Potem sem slišal, da imajo nekateri čebelarji apikomore, ki so narejene tako, da lahko ljudje v njih vdihavajo dišeči čebelji zrak in hkrati poslušajo šumenje čebel, ne da bi prišli z njimi v neposreden stik, torej ne da bi bili izpostavljeni neželenim pikom. Če so za naše zdravje koristni že posamezni čebelji pridelki, potem je predvsem za naša pljuča koristen tudi zrak iz čebeljega panja, obogaten z drobcenimi delci vseh čebeljih pridelkov. O tem sem globoko prepričan,« je povedal Ivan. Hišico z vgrajenima apikomoroma je postavil kar sam, opremo v njej in panje pa mu je izdelal prijatelj, ki je sicer kmet, vendar je spreten tudi v mizarjenju. V pritličju sta poleg dveh majhnih sobic - apikomor - še dnevni prostor in manjša kuhinja. V mansardi sta dve spalnici in v vsaki sta po dve postelji, to pa štiričlanski družini omogoča prijetno večdnevno bivanje v kraljestvu čebel. V vsaki komori sta po dve čebelji družini, tako da lahko hkrati vdihujeta čebelji zrak po dva človeka, vsak iz svojega panja. Da bi bil ta zrak čim bogatejši z zdravilnimi snovmi, je Ivan na odprtino v stropu vsakega panja namestil črpalko, ki zrak iz njegove notranjosti po plastični cevi dovaja v posebno masko, ki jo ima človek med apiterapijo ves čas nameščeno na obrazu. Vdihavanje traja pol ure na dan, po navadi dopoldne, ko so čebele najdejavnejše, zato je tedaj tudi zrak najbolj nasičen z aro-matičnimi snovmi iz panja. Ivan je sprva nameraval črpalke za zrak kupiti v Nemčiji, kjer je tovrstna apiterapija že dalj časa zelo priljubljena, ker pa so se mu je zdele predrage, se je raje dogovoril z domačimi strokovnjaki, da so mu jih izdelali po naročilu. Kot je povedal, njegove delujejo celo bolje kot nemške, predvsem pa so za več kot za polovico cenejše od tujih. In kdo bodo prihodnji uporabniki te nenavadne apiterapevtske ponudbe? Za začetek predvsem člani Ivanove družine, prijatelji in znanci, pozneje, ko se bo glas o blagodejnih učinkih zraka iz čebeljih panjev razširil med ljudmi, pa vsak, ki bo še dodatno želel kaj narediti za svoje zdravje. Cerkno, ki ga predvsem zaradi bližine partizanske bolnišnice Franja radi obiskujejo tako domači kot tudi tuji turisti, bo tako bogatejše za novo in izvirno turistično ponudbo. Toda Ivan ne miruje. Zdaj že razmišlja, da bi nad čebelnjakom, kjer je še precej prostega zemljišča, uredil čebelarsko učno pot. Ob njej bi zasadil različno me-dovito drevje in grmičevje, pa tudi trajnice, med katerimi bodo predvsem zdravilne rastline, ki dajejo čebelam pašo. J Gregor Pivec: Filip Terč, začetnik moderne apiterapije Založba Pivec, d. o. o Maribor, 2013, 120 strani ISBN 978-961-6897-24-2 FILIP TERC ¿aivuiik moderne ujMcerapiiu Dr. Filipa Terča, zdravnika češkega rodu, je življenjska pot zanesla v Maribor, ki je ob prelomu stoletij veljalo za provincialno nemško mesto. Svoje slovanske korenine je dobro povezovalo z nemškim okoljem, v katerega se je priženil in v katerem je zaradi svoje izobrazbe in poklica deloval dr. Filip Terč. Mariborčanom je ostal v spominu kot soustanovitelj tamkajšnje Posojilnice, čebelar, učitelj, zdravnik in kot utemeljitelj apiterapije. Zdravnik, ki je končal eno najboljših medicinskih šol tedanjega časa, je gojil veliko ljubezen do čebel in čebelarstva. Pri zdravljenju svojih bolnikov je ves čas iskal nove poti. Nove možnosti za zdravljenje je iskal pri čebelah in še zlasti v čebeljih pridelkih, predvsem v čebeljem strupu. Klinične izkušnje, ki jih je opisal v strokovno-medicinski literaturi, so mu v čebelarskem svetu prinesle laskavi naziv »oče apiterapije«. V medicinskih krogih pa podobnega priznanja - vsaj za časa svojega življenja - ni prejel in to ga je velikokrat prizadelo. Mednarodni simpozij o apiterapiji, ki je marca 2012 potekal na gradu Hompoš, je bil povod za nastanek knjige o njegovem življenju in delu, ki temelji na strokovni literaturi, arhivskih virih in pričevanjih družinskih članov. Razglasitev 30. marca, rojstnega dne Filipa Terča, za svetovni dan apiterapije je veliko priznanje za tega mariborskega zdravnika, saj so njegova strokovna prizadevanja naposled dobila ustrezen epilog. Dr. Gregor Pivec, sam zdravnik in ljubiteljski čebelar, hkrati pa strokovnjak za zgodovino medicine, je v knjigi (format: 17 x 24 cm, barvni tisk, trde platnice) predstavil pomen dela, ki ga je zastavil dr. Filip Terč in ki je vplivalo na razvoj apiterapije po vsem svetu. Na prvih straneh je predstavil začetke apiterapije in simbolno vlogo čebele v zgodovini človeštva. Osrednji del knjige je namenjen življenjski poti, strokovnemu medicinskemu delu, čebelarstvu, pedagoški in poljudnopublicistični dejavnosti, družbenemu delu in družabni dejavnosti dr. Filipa Terča, pa tudi večplastnosti njegove osebnosti, ki ne zadeva samo njegovih strokovnih področij, ampak tudi obče človeške vrednote. Milena Pivec s-N Nakup knjige o dr. Terču ČZS sporoča, da je novo knjigo o dr. Terču mogoče kupiti v tajništvu ČZS (tel.: 01/729 61 00 ali e-naslov: barbara.dimc@czs.si). Cena enega izvoda je 15,00 EUR, stroške pošiljanja plača kupec. Novo v digitalni knjižnici Slovenije — slovenska čebelarska čtiva V digitalni knjižnici Slovenije je zdaj objavljenega veliko slovenskega čebelarskega čtiva. In kaj je dosegljivo: A. Čebelarske serijske publikacije, ki so izhajale v Sloveniji: 1. Slovenska čebela, ki je izhajala v letih 1873-1882, 2. Slovenski čebelar in sadjerejec, ki je izhajal v letih 1883-1889, 3. Slovenski čebelar, izdaje v letih 1898-1943, 4. Die Krainer Biene, ki je izhajala v letih 1873-1975, 5. Imkers Rundschau, ki je izhajal v letih 18901893 (1-6), Digitalizacijo tega gradiva, razen revije Slovenski čebelar, je sponzoriral Anton Koželj skupaj z drugimi zainteresiranimi čebelarji. Revijo Slovenski čebelar je vključila v program digitalizacij slovenskega čtiva Narodna in univerzitetna knjižnica. B. Čebelarske monografije in bibliografije slovenskih avtorjev: 1. Janša, Anton. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Gedruckt bey Joseph Kurzböck ..., 1774. 2. Janša, Anton. Des Anton Janscha hinterlassene vollständige Lehre von der Bienenzucht. Neu aufgelegt. 1790. 3. Janša, Anton, Goličnik, Janez. Antona Janshaja zessarskiga zhebellarja Popolnoma podvuzhenje 133 sa vsse zhebellarje. Jenko, 1792. 4. Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmart-nem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Založil I. N. Babnik. Tisk J. Blasnika Naslednikov, 1906. 5. Dajnko, Peter. Čelarstvo, ali celó novi, kratki, popun navuk čelne reje.... Ino na komision pri A. Wajcingeri v' Radgoni vu založbi knižne predaje pri Damian'i ino Sorge'i, 1831. 6. Jonke, Juri. Krajnski zhebelarzhik, to je: kratko poduzhenje zhebele rediti, in sá njimi prav ravnati. Is nemshkiga prestavil J. Shemla. Natis. J. Blasnik, 1836. 7. Jonke, Juri. Krajnski Zhebelarzhik, to je: kratko poduzhenje zhebele rediti, n sá njimi prav ravnati. Is devet in tridesetletnih skulshinj spisal vá nemshkim, in tudi vá krajnski jesik prestavit dal J. Jonke etc. Drugi, popravljen in slo pomnoshen natis. Kleinmayer, 1844. 8. Šalehar, Andrej. Čebelarji družine Roschütz (Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R...). Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2010. 9. Šalehar, Andrej, Gregori, Janez. Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879. Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko in Prirodoslovni muzej, 2010. 10. Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Groznik, Pavel, Koželj, Anton, Šivic, Franc. Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Regijska zveza Petra Pavla Glavarja, 2011. 11. Šalehar, Andrej. Jurij Jonke (1777-1864). Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2011. 12. Šalehar, Andrej, Gregori, Janez, Jaklitsch, Hans, Jaklitsch, Helena, Kordiš, Suzana. Georg Jurij Jonke - črmošnjiški župnik in kranjski čebelar. Georg Jonke - Pfarrer in Tschermoschnitz und Krainer Imker. Čebelarska zveza Slovenije, Društvo Kočevarjev staroselcev, Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja, 2012. In kako poiščete čebelarska čtiva na DLIB-u? Odprite spletno stran: http://dlib.si/. V iskalnik vpišete naslov iskane serijske publikacije ali monografije ali bibliografije in kliknete. Prav tako pa so vsa našteta gradiva dostopna pri splošnem iskanju. Bogato slovensko čebelarsko slovstvo je zdaj neposredno dostopno komur koli po vsem svetu. To je za vse slovenske čebelarje velik praznik in digitalno darilo ob praznovanju 140-letnice. zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar in Anton Koželj , PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor- Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyrševa 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor Cebelarjeva opravila v aprilu Franc Podrižnik - Kokarje, franjo.podriznik@gmail.com April velja za najbolj muhast pomladni mesec, v katerem si občasno podata roke zima in poletje. Zapoznela zmrzal lahko zapečati usodo prehitro razživete vegetacije. Če je narava milostna, se kmalu razcveti divja češnja, v gozdovih na srednjih legah ji sledi borovnica, gozdna podrast je v polnem razcvetu, na obrežjih rek in mokrišč pa cvetijo vrbe. To je nekakšen uvod v začetek razcvetanja rastlinstva sredi tega meseca, ko cvetovi regrata porumenijo travnike, sadovnjaki pa oživijo v barvah svojih cvetov. Proti koncu aprila vzcvetita še javor in jesen, ravninska polja pa obarvajo cvetovi oljne ogrščice. Takšnega uvoda v čebelarsko sezono se razveselimo tako čebelarji kot tudi naše čebelice. Izdatna sveža medičina in izobilje cvetnega prahu napovedujeta, da prihaja njihov čas. Matice širijo zaležene površine. Zelo se povečajo krmilne sposobnosti pomladne generacije čebel krmilk. Količina čebel v panjih se skokovito povečuje, še posebej v tistih, ki so bile močni tudi zazimljene. Nenadoma ulice zapolni izlega-joča se generacija ter ogreje in zmehča satje zunaj dozdajšnjega obsega. Reden dotok medičine spodbudi pri čebelah gradilkah izločanje voska, začenja se graditev satja. Čebelam nabiralkam se pridružuje vse več panjskih čebel. Čebelnjake obda vonj po medu. Obilnejše nektarne paše lahko konec meseca utesnijo plodišča ali napolnijo medišča. Utesnjenost ali nezaposlenost ob slabem vremenu pa vodita v ro-jilno razpoloženje. Z aprilom se torej začne obdobje intenzivnega čebelarjenja. Traja različno dolgo, odvisno od dogodkov v naravi in uspešnosti čebe-larjevih ukrepov. Te dogodke je treba nadzirati in obvladovati s posegi v panje na vsakih sedem do deset dni. Aprila so potrebni vsaj trije posegi, katerih cilji so pospeševanje razvoja družine do spomladanskih paš (zakon 40 dni - od jajčeca do nabiralke), priprava plemenskega materiala za pomladitev družin, obnova satja, zadrževanje rojilnega razpoloženja in priprava na medenje. Če mi ni to uspelo ob cvetenju vrbe ive, ob ugodnem vremenu družinam ob zalego vstavim lep, že nekajkrat zaležen prazen sat ali dva ter gradilni satnik. Družinam z dobrimi selekcijskimi lastnostmi dodam v toplejši del plodišča že izdelane gradilnike s tro-tovskim satjem iz prejšnjega leta. Tako bodo po 42 dneh, do sredine maja, maticam na razpolago troti z dobrimi genskimi lastnostmi. Izmed teh bom določil »matičarje«, iz katerih bom odvzel matičnike za obnovo matic v gospodarskih družinah in za rezervo, ki bo vedno na razpolago. Do aprila zažičim satnike, tako da jih bo dovolj za celo sezono. Računam po osem satnikov na AŽ- in LR-panj ter po petnajst satnikov na dvotretjinski LR-panj. Satnice vtiram pred vsakim posegom. Ko začenja cveteti divja češnja, posežem v panje. Ob zalego vstavim satnice za graditev. Vodilo pri tem so mi dobra vremenska napoved, moč družine in že začeta graditev trotovine. Družinam, ki ne kažejo gradilnega nagona, dodam izdelan sat. V enoetažnih plodiščih naredim prostor tako, da odvzamem stare, prazne ali odvečne sate zimske hrane. V plodiščih trietažnih in nakladnih panjev stranska medena sata premestim v spodnjo etažo, tako da čebele lahko med prenesejo navzgor. Načrtujem obnovo vsaj tretjine plodiščnega satja na leto, saj je to eden izmed pogojev za zdravje družin. Izra- Gnezdo je zgrajeno do vrha, potrebna bo preureditev gnezda za sprostitev prostora in graditev satja Izrezana polovica trotovine Mlado satje je eden od pogojev za zdravo družino Nastavki matičnikov opozarjajo na Označena matica s prirezanim pojav rojilnega razpoloženja krilom Vnos cvetnega prahu je na vrhuncu bljene pogače, ki sem jih vstavil marca nadomestim z novimi. V tem mesecu panji še niso prenatrpani s čebelami, zato (prvič letos) poiščem in po mednarodni kodi označevanja matic označim lanske matice. Uporabljam lažji način označevanja s flomastrom, bolj vidne in trpežnejše pa so ploščice. Hkrati jim pris-trižem tretjino enega krila. S tem preprečim izgubo naključnega roja, t. i. prvca. Matica po izletu navadno pristane na tleh, čebele pa se, po neuspešni delitvi družine, počasi vrnejo v panj. V nasprotju z ekološkim čebelarjenjem je ukrep koristen za čebelarje, ki jim služba ne dopušča pravočasne navzočnosti. Zakaj lanske matice? Mladih matic ne obremenjujem z označevanjem, predvsem pa ne s striženjem kril. Nujno jih bo hitro poiskati šele v novi rojilni dobi. Ko je divja češnja v polnem razcvetu, opravim drugi aprilski poseg. Širjenje gnezda, sproščanje prostora, zaposlitev družin in izrezovanje trotovine kot biološki ukrep proti varoji so ključni tudi za preprečevanje skorajšnjega rojilnega razpoloženja. Graditev prej vstavljenih satnic in gradilnih satov je končana. Izrežem polovico zgrajenega trotovskega sata, pozneje pa bom pokrito trotovino izrezoval izmenično. Selekcijskim družinam ne izrežem trotovine in ne sproščam prostora. Brezposelnost čebel krmilk in gradilk povzroča predčasno rojilno razpoloženje, prav to pa je pri teh družinah tudi cilj. Preostalim družinam vstavim ob zalego dve novi satnici. V eno-etažnih plodiščih poleg medenega sata po potrebi odvzamem že zgrajen deviški sat, če ni zaležen ali poškropljen z medičino. Uporabim ga pri nastavitvi medišča. V dvoetažnem plodišču (trietažni ali LR-panj) zagotovim prostor za satnici s premestitvijo medenih presežkov ali pokrite zalege v spodnji del plodišča, kjer izločim slabša sata. V trietaž-nem plodišču (2/3 LR-naklade) premestim pokrito zalego med prejšnjikrat premeščene medene sate v spodnjo naklado, ki mora biti vsaj tretjinsko zasedena s čebelami. Pri menjavi satja v plodiščih se ravnam po načelu, da gre tisto, kar je dozorelo, navzdol (pokrita zalega in pokrit med). Pokrita zalega se bo v kratkem izlegla, prenos medu pa daje čebelam - tudi ob slabšem vremenu - občutek paše. Oboje spros- ti celice in privabi matico v spodnji oddelek, v katerem nova zalega zaposli čebele krmilke. Zgoraj vstavljene satnice zaposlijo čebele gradilke ter povečajo zračnost in prehodnost panjskih površin. Enak cilj želim doseči z menjavanjem naklad, vendar tega do polnega cvetenja češnje navadno ne počnem. Kombinacijo obojega uporabim najprej v nizkonakladnih panjih, pozneje pa tudi v LR-panjih. Vodita me vremenska napoved in moč družine. Menjava ne sme ločiti gnezda čebelje družine. V trietažnih panjih (AŽ-mere) združim dve družini še pred začetkom izdatnejših paš. Način je odvisen od kakovosti matic. Če sta obe matici dobri, naredim z zgornjo in dvema satoma zalege v rezervnem panjiču narejenca (podrobneje v majski številki). Nastavim medišče z matično rešetko in delno priprem zgornje žrelo. Za lažjo preselitev čebel v medišče po potrebi vanj vstavim sat nedavno pokrite zalege, in to brez venca sladkornega medu, in sat s svežim medom. Izlegajoči se sat pozneje vrnem v plodišče. V njem zložim pokrito zalego v spodnjo etažo, odkrito zalego zložim v zgornjo plodiščno etažo, ob straneh pa zložim zalego iz tretje etaže. Presežke hrane izločim, prav tako pa zdaj izločim tudi že kak medno-obnožinski sat. Neenakomerno razviti družini združim, ne da bi v njiju iskal matici. Obe zaostali družini združim tako, da vsako vstavim na svojo stran tretje etaže in navzdol. V sredini ju ločim z medenim satom v vsaki etaži. Nastrgam pokrovce medenih zalog ob steni panja. Če pri naslednjem pregledu ne bo zaznati občutnega razvoja, bom odvzel matici in vstavil dobro rezervno družino. Preurejenim družinam po potrebi dodam sate z izlegajočo se zalego iz rezervnih družin. Območja z večjimi cvetočimi sestoji divje češnje lahko ob primernih razmerah dobro pripravljenim družinam že ponujajo nekaj medičine, zato je potrebna pravočasna nastavitev medišč. Poseg na začetku cvetenja regrata in sadnega drevja vključuje poleg že opisanega še priprave na medenje in nastavitev osmukalnikov za cvetni prah. Vedno večje gruče čebel na robovih satja potrebujejo prostor in možnosti za delo. Družine v enoetažnih plodiščih že množično podsedajo pod sate, zato SPOMLADANSKI RAZVOJ V ENOETAŽNEM PLODIŠČU PRED POSEGOM PO POSEGU ininnr inr mi 9 i jlju y u _ U _ i U L Polno cvetenje divje češnje Ob ugodni vremenski napovedi izločim viške medu in ob gnezdo vstavim satnice. Izrežem pokrito trotovino. Ob slabi napovedi hrane ne izločam. Pričetek spomladanske paše po POSEGU (regrat, sadno drevje ...) nnnnnnnr" Nastavim medišče. Izmenično deviški sat, satnica. PRED POSEGOM satnik satnica deviški sat H lep plodiščni sat star sat medeni sat svež med medno-obnožinski sat nepokrita zalega y pokrita zalega trotovski sat - pokrita zalega nastrgani medeni pokrovčki TTTT matičnik " ' (pokrit, nepokrit) 9 matica SPOMLADANSKI RAZVOJ V DVOETAŽNEM PLODIŠČU Preglednica: Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic - barva glede na končnico letnice je skrajni čas za nastavitev medišč. Vanje vstavim izmenično deviške sate in satnice. Povečanje pan-jskih površin izboljša prehodnost panjskih ulic in je najpomembnejši protirojilni ukrep. Izrežem trotovino. Pri pregledu čebelje zalege ugotavljam morebitno navzočnost jajčec v okroglih nastavkih matičnih celic. Če sem z nastavitvijo medišča zamudil, jih lahko pri močnejših družinah in družinah, ki so nagnjene k rojenju, opazim in potlačim. Ta ukrep zadostuje ob začetku dobre paše, v nasprotnem bom ob naslednjem pregledu že opazil lepe pokrite rojeve matičnike. Ro-jilno razpoloženje je lahko tudi posledica blokiranega zaleganja matice zaradi vnosa medičine ob zalego in v izležene celice. Sproti ugotavljam navzočnost čebel z rumenimi obročki, pojav teh pa kaže, da matica ni čista kranjska sivka, zato jo bom ob prvi priložnosti zamenjal. Ocenjujem mirnost čebel, napadalnost in sedenje na satju. Preverjam obseg in strnjenost zalege, nagnjenost k rojenju in nebežanje matic s satja. Pozoren sem na družine, ki izstopajo po graditvi satja, donosih medu in cvetnega prahu. Ta, selek-cijska merila zapišem na panjske liste. Matičarju odvzamem presežke hrane in mu dodam sate z izle-gajočo se zalego. Do začetka paš izločim ostanke pogač in ostanek zimske hrane, ki mi jih v razvojni fazi ni uspelo vsiliti čebelam v predelavo za razvoj. Opisane dogodke lahko odloži slabo aprilsko vreme. V tem primeru se prilagajam razmeram v naravi in stopnji razvoja družin. Pozoren sem na porabo hrane, ki je ta mesec približno 5 kg. Zdaj je pravi čas za nakup čebeljih družin. Dobro razvite, zdrave družine kranjske sivke s polno zasedenimi ulicami in lepo strnjeno zalego iščemo na svojem območju, v oddaljenosti vsaj 3 kilometre od domačega čebelnjaka. J Pričetek spomladanske paše (cveti regrat, sadno drevje ..., ob ugodni vremenski napovedi) Nastavim medišče. Izmenično deviški sat, satnica. Sproti uredim plodišče: izrežem trotovino, prestavim pokrito zalego v spodnjo etažo (naklado), nepokrito zalego pa navzgor v drugo etažo. PO POSEGU PRED POSEGOM in u 1 V _ U L 1 m 9 II 1 1 1 1 1 w Čebelje družine v april Vida Lešnik*, vida.lesnik@vf.uni-lj.si Aprila je vreme po navadi zelo muhasto, zato tudi velikokrat rečemo, da je človek kot aprilsko vreme. V tem mesecu zacvetijo travniki in sadno drevje. Ob hladnem, muhastem in deževnem vremenu moramo poskrbeti za naše čebelje družine.Vsak topel dan moramo izrabiti za preverjanje zalog hrane in za to, da matici omogočimo prostor za zaleganje. Vsaka čebelja družina mora imeti za svoj razvoj v panju tri dele medu in en del cvetnega prahu; če temu ni tako, moramo za to poskrbeti čebelarji. V začetku aprila obvezno preverimo naravni odpad varoj. Kontrolo izvedemo v čim več čebeljih družinah, saj je lahko njihovo število od panja do panja zelo različno. Če ugotovimo, da je v družini povečano število varoj, se po posvetu z veterinarjem lotimo individualnega zatiranja. Zatiranje moramo izvesti tedaj, ko v panju ni mediščnih satov. Če smo marca vstavili gradilne sate, jih moramo, ko so pokriti, izrezati in preveriti napadenost z varojami. Trotovske celice pod delavsko zalego pustimo, saj čebelja družina potrebuje za svoj razvoj primerno število trotov. Ob lepem in toplem vremenu čebele prinašajo nektar, ki pospešuje razvoj družine. Ker moramo matici omogočiti zaleganje, širimo gnezdo. Pri širjenju gnezda pa moramo biti previdni, še posebej zato, ker v različnih panjskih sistemih ravnamo različno, ob nepravilnem delu pa lahko v čebelji družini povzročimo šok. Ker so temperaturne razlike med nočjo in dnevom še vedno velike, lahko povzročimo prehlad zalege, poapnelo zalego ali celo izbruh hude gnilobe čebelje zalege. Če ugotovimo kakršne koli spremembe na zalegi in v vedenju čebel, o tem obvestimo pristojnega veterinarja. Do zdaj smo že lahko ugotovili, kako so čebelje družine prezimile. Ob tem smo lahko ugotovili, da je več čebeljih družin odmrlo ali da so čebelje družine šibke. Najprej moramo ugotoviti, ali so posamezne * mag., dr. vet. med., VF NVI, enota Maribor čebelje družine odmrle zaradi pomanjkanja hrane ali zaradi bolezni. Natančno bomo pregledali tudi šibke čebelje družine, da bi ugotovili, ali ni vzrok njihove šibkosti morda bolezen. Če se izkaže, da so zdrave, take družine zožimo, saj jim bomo s tem omogočili, da ogrevajo čim manj prostora in se hitreje razvijajo. Satje in ostanke zalege tistih družin, ki so odmrle, moramo izločiti oziroma pretopiti, če ni znakov bolezni. Sate, ki so polni medu, iztočimo, vendar z njim ne hranimo čebel. Čebelarju, ki namerava satje uporabiti za rezervne družine, svetujemo, naj vzorec medu pošlje v laboratorijsko preiskavo, ki bo pokazala, ali so v njem morda spore hude gnilobe čebelje zalege. Panje očistimo, razkužimo s 3-odstotnim natrijevim lugom ali obžgemo, tako da bodo pripravljeni za nove družine. Aprila se lahko pojavi nosemavost čebelje družine. To je bolezen odraslih čebel. Značilni znaki bolezni so iztrebki na satju, bradi in pročelju panjev ter povečano število odmrlih čebel v panju. Čebele imajo tudi povečane zadke, nerodno se premikajo in se zbirajo v gručah pred panji. Zaradi slabega vremena takšna družina lahko propade. Nosemavost lahko potrdimo samo z laboratorijsko preiskavo. Če so čebele nabrale veliko cvetnega prahu, zaradi nižjih temperatur pa ne morejo izletavati, se lahko pojavi tako imenovana majska bolezen, ki jo povzroča zaprtost čebel. To je bolezen mladih čebel, ki skrbijo za zalego. Poglavitni vzrok je pomanjkanje vode. Mlade čebele potrebujejo za oskrbo družine veliko vode, beljakovin in ogljikovih hidratov, in če je dotok teh snovi uravnovešen, se bolezen ne pojavi. Bolezen se razvije hitro, zato na bradah in pred čebelnjakom opazimo veliko mladih čebel, ki zapuščajo panje. Mlade čebele so nemirne, ne morejo poleteti, zbirajo se na bradah panjev in odmirajo. Za preprečitev majske bolezni poskrbimo, da bodo imele čebele vedno na voljo dovolj čiste vode. —I KÜNSTE Miha Kunstelj, s. p., GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstElj@volja.net inž. Jože Kunstelj, s. p. GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@volja.net Zavrti 41 1234 Mengeš SLOVENIA Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 www.jm-kunstelj.com reizkusne tablice na čebelarskih vozili za prevoze čebel na pašo niso dovoljene Vprašanje: Ali za prevoz čebel na pašo lahko uporabim neregistriran prevozni čebelnjak, tako da nanj namestim preizkusne tablice? Odgovarja Tina Dular, Zavarovalniško združenje: Uporaba preizkusnih tablic je na podlagi Zakona o motornih vozilih (Ur. l. RS, 106/2010, 38. člen) namenjena samo za prevoz neregistriranega vozila iz kraja nakupa v kraj bivanja ali za prevoz neregistriranega vozila na registracijo. Po zavarovalniških pravilih velja enako, le da mora biti na polici navedena tudi relacija vožnje od odhoda do ciljne lokacije. V nobenem primeru pa preizkusne tablice niso namenjene za prevoz neregistriranih vozil z lokacije na lokacijo, ki ni povezana z registracijo vozila. —I Če iščete odgovor na kakršno koli vprašanje v povezavi s čebelarstvom, ga lahko pošljete na uredništvo Slovenskega čebelarja, mi pa bomo nanj skušali poiskati odgovor. Uredništvo ODMEVI AZ — panj na toplo stavbo? V marčevski številki SČ je bil objavljen članek Franca Grošlja, dr. med., o apiterapevtskem čebelnjaku. Sam menim, da so nekatere trditve v njem dvomljive oziroma napačne, zato moram na to opozoriti. Ker preprosto ne morem verjeti, da avtorju uspe čebelariti v takem panju, kot nam ga priporoča, pri zapisu ponekod uporabljam pogojnik. Nekaj let čebelarim tudi s Kirarjevimi panji, zato mi opravila v panjih na toplo stavbo niso tuja, kot mi tudi ni tuja izdelava satnic, ki imajo na sredini aluminijasto pločevino. Svoje pomisleke sem strnil v nekaj točk: 1. AŽ-panj, preurejen na toplo stavbo, se z vsemi drugimi spremembami ne more več imenovati AŽ-panj, ampak bi verjetno dobil ime po svojem konstruktorju. 2. Avtor pravi, da v medišču »... obdržimo osem satov ter jih enakomerno razklenemo po vsej širini panja. Čebele bodo tako na vsaki strani sata naredile najmanj 21-22 mm globoke celice, ki jih matica ne bo zalegla«. Glede na dolžino satnikov v plodišču, nameščenih na toplo stavbo skupaj s plastičnimi obesami, je notranja širina panja najmanj 450 mm. Razmiki med mediščnimi sati so torej nekaj več kot 50 mm. Če bi dali v medišče satnike standardnega AŽ-panja (širine 25 mm) s satnicami in bi morale čebele šele potegniti celice, tega pa prav gotovo ne bi storile po naši želji. Celice bi sicer vlekle, vendar bi med nameščenimi sati - zaradi toliko prazne- ga prostora - s stropa zgradile vmesne sate. In ker v panju ni matične rešetke, bi jih matica verjetno zalegla. 3. »Lahko pa v sredino sata vgradimo tudi leseno ploščo kot oporo za graditev celic, še posebej, če na našem območju večkrat medi hoja oz. če nam težave večkrat povzroča hitra kristal-izacija medu.« Tu bi moral avtor nujno razložiti, kako mu uspe vgraditi leseno ploščo. Pri pripravi satnic za medišča v Kirarjevih panjih aluminijasto ploščo oblijemo z vročim voskom in stisnemo že ob pripravi za izdelavo satnic. Kako je to mogoče narediti z leseno ploščo (koliko debelo?), si niti ne predstavljam. Še to: s točenjem hojevega medu nimamo težav, saj ne kristalizira rad. 4. Ko govori o preurejanju na toplo stavbo, avtor pravi: »Poudarjam pa tudi, da gre pri tem načinu in posegu za vnovično obujanje starih znanj slovenskih čebelarjev, kot so bili Glavar, Janša, Levstik, in vseh tistih čebelarjev, ki so čebelarili s kranjiči ... S premičnim satjem smo kranjiča sicer opustili in s tem tudi toplo stavbo.« Tako sklicevanje na naše velike čebelarje je neprimerno. Če bi avtor pogledal v kran-jiče, bi videl, da to preprosto ni res, saj čebele v njih gradijo v različnih smereh, pogosto diagonalno, pa na hladno in toplo stavbo. Kranjičar-ji so v panje, ki so jih nastavili ob paši, celo na strop pritrdili satiček, ki je segal do odprte vehe na dnu, in tako usmerjali čebele k hladni gradnji. Preprosto zato, ker je ob podiranju panjev ali pri drugih posegih izganjanje čebel potekalo hitreje. Če bi se avtor malo pozanimal, bi tudi ugotovil, da so po uvedbi premičnega satja pri nas po večini čebelarili na toplo stavbo, na primer v panjih dunajčanih. Pravzaprav so pri nas vse do uveljavitve listovnega panja po večini čebelarili na toplo stavbo. 5. V priporočenem panju so AŽ-sati v plodišču nameščeni prečno, s plastičnimi nastavki so obešeni na U-profilu. Kaj pa v medišču, kjer so na hladno stavbo? V Kirarjevih panjih, kjer so sati prav tako na hladno stavbo, so nameščeni v predalih (kasetah), tako da vse sate hkrati potegnemo ven. Predal leži na zgornji površini U-profila. Razdalja med mediščnimi in plodiščnimi sati v teh panjih je 8 mm. V AŽ-panju pa ne more biti drugače, kot da so mediščni sati nameščeni tako, kot smo navajeni: na prečnih železnih palicah. Če so palice spuščene prav do plodiščnih satov, je razdalja do mediščnih 8 mm, če je večja, pa jo čebele zadelajo z voščenimi prizidki - matica pa vanje rada zaleže trote. 6. In kako je s pregledovanjem plodišča na toplo stavbo v pašnem obdobju, ko so potrebna medišča? V Kirarjevem panju je v medišču prostora za dva predala. Če je v panju en predal, ga pred pregledom zadaj privzdignemo, lahko do stropa, in ga pritrdimo v tem položaju. Med predal in steno panja preprosto potisnemo panj-sko dleto, lahko tudi močnejši nož, in se lotimo pregledovanja. Sate lahko vlečemo ven s kleščami. Ko sta v panju oba mediščna predala, vrhnjega potegnemo ven, spodnjega pa privzdignemo - in začnemo pregledovati. 7. Kako pa bi bil videti pregled v priporočenem AŽ-panju? Plodiščnih satov ne bi mogli izvleči, ne da bi nad njimi naredili potreben prostor. Mediščnih satov ne bi mogli privzdigniti, temveč bi jih morali ob vsakem pregledu odstraniti, zložiti na kozico in se spopasti s prizidki na stropu. Po potrebi bi morali odstraniti tudi železne palice. Kako in koliko časa bi trajal tak pregled, si lahko samo predstavljamo. 8. Avtor razpravlja tudi o škodljivosti elektrike v čebelnjaku in vplivu elektromagnetnega valovanja na čebele. In pravi: »Dokaz, da čebele ne prenašajo elektrike, je tudi sodobno pridobivanje čebeljega strupa z električnim tokom, pri katerem se čebele množično izjemno razburijo ter napadejo električno ploščo, jo skušajo pikati in vanjo izbrizgavajo strup.« No, to ni ne vem kakšen dokaz! Pri pridobivanju strupa z elektriko so tik nad stekleno ploščo vzporedno napeljane tenke žice. Posebna naprava v presledkih spušča vanje primerno oslabljen električni tok in čebela ob dotiku dveh vzporednih žic s telesom povzroči stik - in ker jo elektrika strese, začne pikati. Čebelarji vedno preizkušamo, kako bi kaj izboljšali, da bi bilo delo lažje in učinkovitejše. Z leti se v našem skladišču nabere kar nekaj takih »izumov«, ki so bili brca v prazno in so šli v pozabo. Če pa hočemo novosti priporočati tudi drugim, potem je naša dolžnost, da jih najprej preizkusimo sami in priporočamo šele na podlagi rezultatov, ki potrjujejo, da smo nekaj resnično izboljšali. Sicer med bralci lahko povzročamo samo nepotrebno zmedo - in stroške. Janez Gregori 140 Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV ižjii^ Čebelar prof. dr. Jurij Senegačnik - devetdesetletnik Zelo težko je na kratko opisati izjemno bogato življenjsko pot devetdesetletnika prof. dr. Jurija Sen-egačnika, ljubitelja čebel in narave. Starosta slovenskega čebelarstva se je rodil 13. decembra 1922 v železničarski družini v Ljubljani. Najprej je družina živela v Zeleni jami, pozneje pa se je preselila na Aškerčevo cesto št. 1. Prof. Senegačnik ima lepe spomine na svojo rano mladost. Njegova otroška in čebelarska leta so se začela ob veliki košati lipi, ki je rasla ob njihovem lesenem domu. Da se je pozneje zaljubil v čebelarstvo, je kriv njegov starejši brat Edi, ki je bil vnet in navdušen čebelar, zato je v te lepe kraje z dobro pašo hitro pripeljal štiri stare AŽ-panje z živahnimi stanovalkami. Bili so darilo strica Jožeta iz Štajerske. Takrat so se začele čebelarske izkušnje bratov Senegačnik. Starejši brat Edi, ki je bil takrat že gimnazijec, je za čebele navdušil mlajšega brata Jurija, ki je bil zelo radoveden, poleg tega pa je gojil veliko ljubezen do narave in čebel. Že od otroštva ga je navduševal skrivnostni svet življenja teh žuželk. Radovednost je potešil, ko je v prej pokajenem panju prvič od blizu videl »čebelji salon«, kot temu zdaj pravi prof. Senegačnik. Shranjevanje medu v celicah je bilo za šestletnega kratkohlačnika nekaj povsem novega in ga je seveda prevzelo, še zlasti, ko je iz cvetov nabrano darilo tudi poskusil. Tako je življenje v njegovem domu teklo naprej. Čebelice so letale na Rožnik ali na bližnje Mirje, kjer so na vrtovih in sadnem drevju nabirale cvetni prah in medičino. Ob cvetenju lipe pa je v duhu zaslišal tudi: »Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me je obsipala, djal sem, da sem v raju.« Kot se spominja prof. Senegačnik, je bilo to obdobje za njihovo železničarsko družino čudovito. Brat Edi je mlajšemu Juriju dovolil, da vsake toliko časa »pokuka« v njegove, kot pravi profesor, »študijske panje« in pobliže spozna tamkajšnje »delovno ljudstvo«, vendar le, če mu je prej obljubil, da se bo vedel kot spoštljiv opazovalec, ki bo znal brzdati svojo radovednost. Tako je napočil tudi prvi šolski dan na ljudski šoli na Grabnu. Ta je bila od njihove hiše oddaljena le nekaj več kot 100 m. Po končanem petem razredu se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani, v isti stavbi pa zdaj domuje osnovna šola Prežihove-ga Voranca. Leta 1932 se je družina Senegačnik preselila v nov dom na Cesto v Mestni log, kjer profesor Sen-egačnik živi še dandanes. V zelo kratkem času po preselitvi so postavili zelo lep lesen čebelnjak za 50 AŽ-panjev. Zelo živo se še dandanes spominja Edije-vih predavanj, ki je kot izkušen čebelar svoje znanje o življenju čebel z veseljem posredoval drugim čebelarjem. Tako se je ob svojem bratu tudi Jurij kalil v izkušenega čebelarja. Potem je izbruhnila druga svetovna vojna. Obdobje od leta 1941-1945 je bilo bridko za večino sveta, tudi za njegovo domovino in njegovo družino. Edija so odpeljali v ujetništvo, Jurija pa v Gonars. Z bratom sta se vrnila v Ljubljano julija 1943. Po končani vojni je sledila mobilizacija v JLA za dve leti, šele potem pa je lahko nadaljeval študij na oddelku za kemijo na naravoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani ter ga leta 1952 tudi uspešno končal. Sledila je zaposlitev na Veterinarskem znanstvenem zavodu na Cesti v Mestni log v Ljubljani, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Med svojim delom na zavodu se je ukvarjal tudi z analizami čebelarske tehnologije, še zlasti po letu 1960. Kljub povečanemu obsegu dela je ves čas skrbel za približno 20 panjev čebeljih družin. Čebelaril je skupaj z očetom in bratom. V spominu mu je med drugim ostala tudi tehtnica še iz časov Franca Jožefa, ki je še vedno dobro delovala in merila dnevni donos. Zavedali so se, da je tehtnica nenadomestljiv pripomoček pri natančni presoji donosa na panj, izkušnje pa so jih prepričale, da so se odločili za prevažanje čebel na bolj oddaljene paše in tako postali čebelarji prevaževalci. Najprej so svoje čebele prevažali v okolico Gospiča v Liki, kjer so bili donosi zelo dobri. Jurij se je s prevažanjem ukvarjal vse dotlej, dokler je bil živ oče, ki je čebele prevažal na akacijevo, smrekovo, hojevo in ajdovo pašo. Po očetovi smrti je čebele prevažal v bližnjo okolico Ljubljane. Po nakupu hiše v Gorenji vasi nad Škofjo Loko in postavitvi čebelnjaka se je prenehal ukvarjati s prevažanjem čebel na bolj oddaljene paše, tako da jih je s prikolico, ki jo je peljal z osebnim avtomobilom, prevažal le še na bližnja pasišča. Leta 1992 je uspešno prestal operacijo srca, ki mu je spremenila čebelarske načrte. Kljub bolezni je obdržal deset panjev ter jih preselil v naselje Glince pri Podutiku. Starejši bralci se bodo spomnili Jurijevih strokovnih člankov, ki jih je dolga leta pisal za Slovenskega čebelarja. Zelo obiskana sta bila njegova predavanja o tehnologiji čebelarjenja in zatiranju varoj, še posebej v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, izjemno zanimivi pa so bili tudi njegovi prevodi člankov iz francoskih in italijanskih strokovnih revij, objavljeni v Slovenskem čebelarju. Kljub svoji visoki starosti je prof. Senegačnik obdržal stik s čebelami. Zelo je vesel velikega razvoja naše čebelarske organizacije, ki je sledila potrebam časa ter se razvila v sodobno čebelarsko zvezo, ki je v službi čebelarjev in ki skrbi za razvoj čebelarstva v Sloveniji. Prof. dr. Jurij Senegačnik želi vsem čebelarjem v Sloveniji veliko uspeha pri delu s čebelami! Naj medi! ČD Ljubljana Center Čebelarsko društvo Litija in »Čebelarska pravda« Zgodovina čebelarstva v Sloveniji je zelo pestra in zanimiva, toda čas dela svoje in pomembni mejniki v razvoju čebelarstva tonejo v pozabo in se s tem izgubljajo. Da bi to preprečilo, je ČD Litija izdalo zanimivo knjigo Franca Grošlja »Čebelarska pravda«. Knjiga je izšla ob robu praznovanja 90. obletnice ustanovitve društva, ki je nastalo leta 1921 v boju za čistejše okolje proti nekdanji največji topilnici svinca v avstro-ogrski monarhiji. V dolgotrajni pravdi, ki je potekala celo pred najvišjim sodiščem v takratni Kraljevini SHS, t. i. Stolom sedmorice, je ČD Litija zmagalo. Litijski čebelarji so bili tako pred 92 leti prvi »zeleni« na območju zdajšnje države oziroma prvi borci za čisto okolje. Tudi zaradi tega je zdaj Litija lepo zeleno in prijazno mesto s 124 čebelarji. Prireditve v počastitev tega dogodka so septembra 2011 trajale ves teden: v občinski avli je bila postavljena čebelarska razstava, potekale so delavnice za otroke, v litijski knjižnici pa so pripravili predstavitev knjige »Čebelarska pravda«. Dvorana knjižniceje bila redkokdaj tako polna kot tisti večer. Ves teden so bile pred občino postavljene stojnice, na katerih so čebelarji predstavljali čebelji pridelke in kulinarične dobrote iz medu, pripravili pa so tudi več strokovnih izobraževanj. Krona vseh dogodkov je bila sklepna slovesnost, na kateri je sodelovalo deset praporov. Litijsko društvo je ob tej priložnosti razvilo nov prapor s sodobnimi znaki združevanja in delovanja društva v dveh občinah, to je v Litiji in Šmartnem pri Litiji. Navzoče sta pozdravila predsednik društva g. Franc Grošelj in predsednik ČZS g. Boštjan Noč, slovesnosti pa so se udeležili še župan občine Šmartno pri Litiji g. Milan Izlakar, podžupanja občine Litija ga. Lili-jana Lovše ter predstavniki ČD Ljubljana Moste-Polje, Grosuplje, Zagorje ob Savi, Dolsko in društva upokojencev. Ves teden so se obiskovalci vseh prireditev sladkali s pecivom iz medu, ki so ga spekle članice Društva podeželskih žena iz Gabrovke. Po knjigi »Čebelarska pravda« je bil napisan tudi scenarij za igro »Rojstvo ČD Litija«, ki so jo izvedli člani in članice ljubiteljskega gledališča mladih Valvasor. Dogajanje je postavljeno v leto 1921, v takratno življenje ustanoviteljev društva Alojzija Žigona kot prvega predsednika, Mihaela Bernika kot blagajnika, Gorenca in drugih. Celotedensko praznovanje je odlično uspelo, zgodovina pa je ostala v čebelarskih rokah, tako da so razprave o prireditvi v društvu potekale še lep čas. Franc Grošelj TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje /Sl ~ Delovni čas ~ A t h Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 J/gbk f|V Sobota od 8.00 do 12.00 F?V ČEB EL C A PONUJAMO VAM: I-čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor ~sladkorne pogače MeDoPIP -med in druge čebelje pridelke -darilni program in kozmetika na podlagi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in drugo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faksu ali Tel./faks: 03/544 17 23: mail: trgovina.cebelca@amis.net Za člane: ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE pri nakupu z gotovino v vrednosti vet kot 50C priznamo 4% popust 142 Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV „G ižjii^ Slovenski ekološki med znova uspešen na mednarodnem ocenjevanju BiolMiel 2012 Na mednarodnem ocenjevanju ekološko pridelanega medu BiolMiel 2012 - to je 27. do 29. januarja 2013 potekalo v Bologni - je zlato priznanje visoke kakovosti prejel cvetlični med Ivana Bračka. Poleg tega so slovenski ekološki čebelarji prejeli tudi več srebrnih priznanj visoke kakovosti: Bojan Pavlin za lipov in cvetlični med, Šolski center Šentjur (mentor Andrej Jernej) za cvetlični med in Ivan Bračko za lipov med. Med 170 vzorci ekološko pridelanega medu jih je bila na letošnjem ocenjevanju skoraj polovica oz. največ doslej iz »tujine«: iz Hrvaške, Grčije, Etiopije, Romunije, Slovenije, Španije in Turčije. Vzorci so bili razdeljeni v 27 vrst, med katerimi je bila najštevilčnejša vrsta medov iz mane: bora, hoje, hrasta, smreke. Nekoliko manj je bilo vzorcev cvetličnega medu. Senzorično kakovost vzorcev so ocenjevale tri štiričlanske komisije šolanih pokuševalcev za med iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Slovenije in Španije. Največ točk (94,91) je dosegel manov med čebelarstva »Apicoltura Il Favo« iz Benečije, na drugo mesto se je s 94,26 točke uvrstil vzorec akacijevega medu iz Romunije, na tretje pa vzorec timijanovega medu iz Grčije (94,10 točke). Med vzorci cvetličnega medu je največ točk - 90,24 - prejel vzorec čebelarstva »Apicoltura Ambrosino« iz Kampanje, sledila sta mu vzorca cvetličnega medu iz Etiopije in Romunije (89,22 oziroma 88,83 točke). Spletna stran prireditve z uradnimi rezultati: http://pre-miobiol.it/en/blog/2013/02/14/l-apicoltura-il-favo-vince-il-vi-biolmiel/ Mojca Korošec Čebelarska učna pot medovitih rastlin Čebelice so tista bitja, ki poskrbijo, da si v mrzlih zimskih mesecih lahko čaj obogatimo z medom in si tako povečamo telesno odpornost, so pa tudi bitja, brez katerih narava ne bi delovala tako skladno, kot deluje. Tega se čebelarji ČD Slovenska Bistrica zelo dobro zavedamo, zato smo junija 2012 v Slovenski Bistrici slovesno odprli »Čebelarsko učno pot medo-vitih rastlin«. Potrebnih je bilo 29 delovnih akcij in 1800 ur prostovoljnega dela, da je bilo vgrajenih 190 železniških pragov, 50 tovornjakov gramoza, pet tovornjakov skal za skalnjak in trije tovornjaki sekancev, da je bilo položenih 270 m drenažnih cevi, 150 m kablov za osvetlitev poti, 70 m vodovodnih cevi in da je bila postavljena fontana. Opravili smo tudi 140 ur dela z gradbeno mehanizacijo in zasadili več kot 1200 sadik grmovnic, trajnic, dišavnic in dreves ter vse tudi primerno označili. Postavili smo štiri klopi za oddih in ob njih koše za smeti, iz 300 primernih rastlin pa je oblikovana gredica v obliki čebelice. Uredili smo tudi enega največjih skalnjakov v Sloveniji, zato smo nanj še posebej ponosni. Pripravili in postavili smo 19 panojev z vsebinami iz življenja čebel, ki ob obisku učne poti dopolnjujejo informacije. Društvo je svojo zamisel oblikovalo v projekt in ga prijavilo na razpis Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja. Projekt je bil sprejet, vendar je bilo, žal, za subvencioniranje odobrenih le 40 odstotkov neto zneska celotne vrednosti, in sicer zato, ker je bilo ocenjeno, da je projekt donosen, čeprav to seveda ne drži. Kljub temu smo se v društvu odločili, da bomo projekt izvedli, saj smo se zavedali, da je bolje dobiti nekaj kot nič. Pri izvedbi projekta so nam z materialom, s strojnimi storitvami in prevozi pomagali tudi Občina Slovenska Bistrica in številni donatorji. Pridobili smo Od leve proti desni: vrtnar in čebelar g. Boštjan Slanič, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in predsednik ČD Slovenska Bistrica g. Maksimiljan Prah Pogled na celoten objekt donatorje cvetličarje, ki skrbijo za dele učne poti, zato je na ograji ob njihovih zasaditvah tudi oglasna tabla. Trud je nagradila tudi ČZS, saj je društvu podelila priznanje za najboljšo čebelarsko učno pot. Predstavniki bistriških čebelarjev so ga prejeli na slovesnosti ob dnevu čebelarskega turizma novembra 2012 v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Ogled »Čebelarske učne poti medovitih rastlin« je mogoč od aprila do novembra, in sicer vsako nedeljo od 15. do 20. ure. Organizirane skupine, ki bi si želele pot ogledati zunaj tega časa, morajo svoj obisk prej napovedati po tel. št.: 041/768 351. Maksimiljan Prah Vabilo sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča Vas ob svetovnem dnevu apiterapije vabi, da se v petek, 12. aprila 2013, ob 15.30, na Pivoli 8 (vila Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Hoče pri Mariboru, udeležite strokovnega srečanja. Program: 15.30-16.00: Registracija, plačilo članarine, vpis novih članov. 16.00-16.30: Dr. Gregor Pivec: Predstavitev knjige o dr. Filipu Terču (knjigo bo mogoče tudi kupiti za 15 EUR). 16.30-18.00: Vlado Pušnik: Prikaz izdelave kreme s čebeljim strupom. Letna članarina za sekcijo je 10 EUR, prispevek za udeležbo na srečanju pa bo 5 EUR. Prijave zbiramo po telefonu št.: 041/643 600 ali na e-naslovu: karl@ apicebelarstvo.si. Sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča pri ČZD Maribor 1. regionalno tekmovanje mladih čebelarjev na Koroškem ČD Slovenj Gradec - Mislinja bo letos pripravilo 1. regionalno tekmovanje mladih čebelarjev (za nižjo stopnjo od 1. do 6. razreda). Tekmovanje bo v soboto, 20. aprila 2013, ob 8. uri, v prostorih Doma upokojencev, Šolska ulica 10a, 2380 Slovenj Gradec. Prijavijo se lahko ekipe čebelarskih krožkov z vseh osnovnih šol na Koroškem, zbiramo pa jih na naslovu: ČD Slovenj Gradec - Mislinja, Raduše 22a, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu. Prijave pošljite najpozneje do srede, 10. aprila 2013. Po tem datumu prijav ne bomo več sprejemali. Vse preostale informacije dobite po telefonu št.: 041/522 230 ali na e-naslovu: filip.jelen@amis.net. Filip Jelen, predsednik ČD Slovenj Gradec - Mislinja Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si OBVESTILA ČZS Kandidat za najprostovoljca leta 2012 ČZS je na javni natečaj Prostovoljec leta 2012, ki ga je razpisal Mladinski svet Slovenije, za najprostovoljca prijavila g. Andreja Jerneja, ki je leta 2012 opravil več kot 600 ur prostovoljskega dela na številnih, spodaj navedenih področjih. • Vodenje ČD Blagovna. • Mentorstvo v 12 čebelarskih krožkih. • Skrb za kakovostne in varne čebelje pridelke kot preglednik za med. • Terensko svetovanje čebelarjem kot terenski svetovalec. • Opazovanje in napovedovanje medenja kot opazovalec v mreži napovedovalcev medenja. • Promocija čebelarstva in čebeljih pridelkov kot udeleženec dejavnosti za promocijo čebelarstva in čebeljih pridelkov. • Kandidat je bil več let tudi član organov in različnih strokovnih delovnih skupin ČZS. O g. Andreju Jerneju bi lahko napisali še veliko več, vendar so to ključne naloge, ki jih kot prostovoljec opravlja v interesu slovenskega čebelarstva. Anton Tomec, tajnik ČZS Obravnava predlogov za prejemnike odlikovanj A.J. I. stopnje Komisija UO ČZS za odlikovanja, priznanja in nagrade je na svoji 4. redni seji, dne 11. 2. 2013 obravnavala predloge za prejemnike odlikovanj A.J. I. stopnje. Razpis za podajanje predlogov je bil objavljen v glasilu SČ. Rok podajanja predlogov je bil določen do 31. 1. 2013. Ugotovljeno je bilo, da je v tajništvo ČZS v roku prispelo 33 predlogov za posameznike in posameznice. En predlog pa je bil posredovan po roku. Iz razpisa je bilo razvidno, da morajo biti predlogi podani na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Komisija se je soglasno odločila, da bo najprej ugotavljala formalne pogoje predlogov kot je pravočasnost in pravilnost vloženega predloga nato pa še pogoje in merila, ki jih predpisuje veljavni Pravilnik o odlikovanjih, priznanjih in nagradah ČZS. Po obravnavi so se člani komisije tudi soglasno odločili da UO ČZS predlagajo, da podeli odlikovanja A.J. I. stopnje enajstim posameznikom in dvema posameznicam. Soglasno je bilo tudi odločeno, da se vse za katere se komisija ni odločila, da jih predlaga za odlikovanje, tudi pisno obvesti o neizboru, z obrazložitvijo, kar je bilo tudi storjeno. Komisija za odlikovanje in nagrade ČZS apelira na vse predlagatelje za odličja A.J. I. stopnje, da striktno upoštevajo pogoje in merila iz veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah ČZS in razpisa za podajanje predlogov, ki se vsako leto objavi v glasilu SČ. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS ter predsednik komisije UO ČZS za odlikovanja, priznanja in nagrade 145 Odslej hitrejša postavitev čebelnjaka Marca 2013 je začela veljati Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. l. RS, 18/2013), katere poglavitni namen je enostavnejša, hitrejša in cenejša pot do izvedbe gradbene investicije ob upoštevanju gradbenotehničnih predpisov. Na tej podlagi bo mogoče investicije, seveda ob upoštevanju okoljskih in drugih omejitev, v več primerih kot doslej izvesti hitreje in ceneje. Uredba opredeljuje številne nezahtevne objekte, ki niso namenjeni prebivanju in za katere vlagatelj pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku. Ta postopek je hiter in za vlagatelja občutno cenejši, ker za te objekte ni treba priložiti projektne dokumentacije. Tako bo poslej olajšan in pospešen zagon nekaterih investicij. Naveden je tudi nabor enostavnih objektov, ki niso namenjeni prebivanju in za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor menijo, da se bo število objektov, ki bodo po novem sodili med enostavne objekte, povečalo za približno 35 odstotkov, število objektov, ki bodo po novem sodili med nezahtevne, pa naj bi se povečalo za več kot 50 odstotkov. S tem uredba dosledno sledi cilju odprave administrativnih ovir pri graditvi objektov. Po številnih dopisih in usklajevanjih z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor so bile za graditev čebelnjaka upoštevane pripombe Čebelarske zveze Slovenije. Po novi uredbi sodi med enostavne objekte, namenjene za rejo živali, tudi čebelnjak. Njegova površina lahko obsega do 40 m2, visok pa je lahko do vključno 4,5 m. Za postavitev čebelnjaka bo treba tudi v prihodnje upoštevati določbe prostorskega akta ali drugega predpisa občine v zvezi z graditvijo nezahtevnih in enostavnih objektov. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Hrušev ožig in omejitve premeščanja čebel v letu 2013 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oz. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nas je obvestila, da bodo za leto 2013 veljale meje okuženih in nevtralnih območij ter žarišč okužbe s hruševim ožigom, ki so navedene v prilogi obvestila in objavljene na spletni strani: www.uvhvvr.si. V obdobju trajanja nevarnosti okužbe s hruševim ožigom je treba o načrtovanem premeščanju čebel še pred premestitvijo obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja. V dogovoru z njim bo čebelar pred premeščanjem čebeljih panjev izbral primeren karantenski ukrep, če bo svoje čebele premeščal z okuženega območja hruševega ožiga na ogroženo območje sadjarske pridelave. Obdobje omejitev je za Primorsko od 15. marca do 30. junija, za preostalo Slovenijo pa od 25. marca do 30. junija. Celotno obvestilo lahko preberete na spletnih straneh ČZS, tam pa lahko najdete tudi kontaktne podatke območnih uradov pristojne inšpekcije. Lidija Senič, vodja JSSČ Posodobitev elektronskih tehtnic Opazovalno-napovedovalna služba medenja je letos posodobila svoje elektronske tehtnice ter kupila še deset novih, ki jih bomo postavili na nove lokacije. S tem želimo naše delo razširiti na nova območja po vsej državi in uporabnike čim bolj sproti obveščati tako o pozitivnih kot negativnih donosih. Letošnja novost bo tudi, da bo večina elektronskih tehtnic delovala vse leto, torej tudi čez zimo, postav- ljati pa jih bomo začeli ta mesec. Podatke, ki jih bodo posredovale tehtnice, boste še naprej lahko spremljali na avtomatskem odzivniku medenja ČZS, tel. 01/729 61 20 ali na spletni strani: http://www. czs.si/Napoved/napoved_medenja.php. Novost bo tudi mesečni povzetek stanja na tehtnicah na posameznih območjih, ki bo objavljen v SČ. Jure Justinek, vodja ONS Posvet o vdihavanju aerosola iz čebeljih panjev Komisija za apiterapijo UO ČZS vas v četrtek, 11. aprila 2013, ob 17. uri, vabi na posvet o izvajanju apiterapije v čebelnjaku z naslovom Vdihavanje aerosola iz čebeljih panjev. Teme posveta, ki bo na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici, bodo ureditev če- belnjaka za ta namen, izvajanje terapije in nevarnosti, ki spremljajo njeno izvajanje. Po napovedih bodo na njem sodelovali g. Franc Grošelj, g. Karl Vogrinčič in g. Tone Tome. Vabljeni vsi zainteresirani. mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Prepovedane navedbe o zdravilnosti živil Znova vas obveščamo, da je treba od sredine decembra 2012 umakniti vse na embalaži natisnjene navedbe o zdravilnosti živil. Bodite pozorni, da na vaši embalaži ni trditev, ki navajajo, domnevajo ali namigujejo, da ima živilo posebne lastnosti, kot npr. krepi organizem, pomaga za boljše izkašljevanje ... Takšne navedbe bodo poslej dovoljene le, če jih bo odobrila Evropska komisija, ki vodi Register Skupnosti v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Ker za čebelje pridelke takšne navedbe doslej niso bile odobrene, jih tudi ne smemo uporabljati. Uredba (ES), št. 1924/2006, ki ureja to področje, velja za vse prehranske in zdravstvene navedbe pri komercialnem obveščanju, vključno z drugim splošnim oglaševanjem živil in promocijskimi kampanjami, to pa velja tudi za tista živila, ki jih v celoti ali delno podpirajo javni organi. Poskrbite tudi, da na vaših spletnih straneh ni trditev, ki govorijo o tej tematiki. Poslej ne smete več uporabljati niti promocijski gradiv, kot so zgibanke ali letaki, ki bi govorili o tej temi. mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Razprava o pridobivanju čebeljih pridelkov ČZS, JSSČ bo v četrtek, 16. maja 2013, ob 17. uri, pri g. Branetu Borštniku (Prilesje 3a, Velike Lašče) pripravila razpravo o pridobivanju čebeljih pridelkov, predvsem cvetnega prahu in propolisa. Na njej bodo predvidoma sodelovali g. Brane Borštnik, g. Vlado Pušnik, ga. Nataša Lilek in g. Tomaž Samec. Ker je tema zelo aktualna, vas vljudno vabimo, da se razprave udeležite, saj bo izmenjava mnenj brez dvoma zelo zanimiva. mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Senzorična ocenjevanja medu Vse organizatorje senzoričnih ocenjevanj medu v letu 2013 vabimo, da se v četrtek, 11. aprila 2013, ob 15.30, na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici udeležijo sestanka, na katerem vam bomo predstavi- li novi Pravilnik o senzoričnem ocenjevanju medu in novosti, ki jih ta uvaja. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Strokovna razprava o osnovni odbiri v čebelarstvu ČZS, JSSČ bo v četrtek, 25. aprila 2013, ob 17. uri, v prostorih Čebelarskega centra Slovenije pripravila strokovno razpravo z naslovom Osnovna odbira v čebelarstvu. Na njej bodo sodelovali: dr. Peter KOZMUS s Kmetijskega inštituta Slovenije (predstavitev pomena osnovne odbire v čebelarstvu), dr. Aleš GREGORC iz Kmetijskega inštituta Slovenije (razvoj osnovne odbire v okviru rejskega programa za kranjsko čebelo), dr. Janko BOŽIČ z Biotehniške fakultete (predstavitev pomena biodiver-zitete v našem prostoru), Roman MAVEC iz Kmetijskega inštituta Slovenije (predstavitev dela osnovne odbire čebel v sadovnjaku KIS na Brdu pri Lukovici), Marjan KODERMAN (predstavitev dobre čebelarske prakse izvajanja osnovne odbire). Ker je tema razprave v zadnjem času zelo aktualna, vas vabimo, da se srečanja na Lukovici udeležite v čim večjem številu. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Strokovna ekskurzija na Apimondio ČZS je po odpovedi prvotnega ponudnika za izvedbo strokovne ekskurzije na 43. mednarodni kongres Apimondie, ki bo od 29. septembra do 4. oktobra 2013 potekal v Kijevu (Ukrajina) - ta je ponudbo odpovedal zaradi premajhnega števila prijavljenih -, pridobila novo ponudbo. Natančen program in informacije v zvezi s plačilom najdete na spletnih straneh ČZS ali neposredno pri Agenciji Oskar, po telefonu št.: 04/201 43 38. Cena na osebo v dvoposte- ljni sobi je 683 EUR (minimalno 18 potnikov), v to pa ni vštet strošek strokovne ekskurzije za 3. dan, ki ga pripravljajo ukrajinski čebelarji. Prijava: prijavnico skupaj s kopijo potnega lista do 12. aprila 2013 oz. do zapolnitve prostih mest pošljite na naslov: Agencija Oskar, d. o. o., Gregoričeva ulica 7, 4000 Kranj, e-pošta: info@agencija-oskar.si, faks: 04/201 43 31. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 147 OBVESTILA ČZS Strokovna razprava o vzreji čebeljih matic ČZS, JSSČ bo v četrtek, 9. maja 2013, ob 16. uri, v prostorih 2. OŠ Slovenska Bistrica in v Vzre-jno-promocijskem centru Slovenska Bistrica pripravila strokovno razpravo z naslovom Vzreja čebeljih matic. V razpravi bodo s svojimi prispevki sodelovali: • dr. Aleš Gregorc - Vključevanje čebelarjev v vzrej-no delo za ohranjanje kranjske čebele; • dr. Peter Kozmus - Odbira in vzreja matic v manjših čebelarstvih v podporo ohranitvi kranjske sivke in gospodarnejšemu čebelarjenju; • Maksimiljan Prah - Predstavitev Vzrejno-promoci- jskega centra Slovenska Bistrica; • Norbert Jedlovčnik - Predstavitev morfološke analize pasemske čistosti kranjske čebele, ki jo izvaja Vzrejno-promocijski center Slovenska Bistrica; • Matej Leskovar - Praktično delo vzrejanja matic v Vzrejno-promocijskem centru Slovenska Bistrica. Ker je ta tema zelo aktualna, vas vabimo, da se udeležite strokovne razprave. Po končani razpravi bo sledil ogled Vzrejno-promocijskega centra in praktičen prikaz vzrejanja matic. TomažSamec, svetovalec JSSČ Posebna akcija v aprilu Ta mesec vam ponujamo otroške, ženske in moške majice z napisi »Ohranimo čebele« v tujih jezikih, in to po neverjetno ugodni ceni 3,5 EUR/ kos. Izbirate lahko med velikostmi S, M, L, XL, XXL za odrasle, za otroke pa med velikostmi S, M in L. Vsa naročila sprejemamo po telefonu št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: barbara.dimc@czs.si. Ob naročilu za dostavo po pošti, plača poštnino naročnik. ČZS Cenik prodajnih artiklov CZS Vse prodajne artikle ČZS lahko naročite po e-poš-ti: barbara.dimc@czs.si oziroma po telefonu št.: 01/729 61 00. Vse cene so z DDV-jem. V primeru, da Vam artikle pošljemo po pošti, zaračunavamo stroške dostave. Vse artikle si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.czs.si, v rubriki e-trgovina. LITERATURA CENA V EUR Čebelarski priročnik za začetnike 5,00 Zdravljenje s čebeljimi pridelki (Kapš) 43,00 Čebela se predstavi - učbenik + del. zvezek (v kompletu) 3,10 Med - značilnosti slovenskega medu 2,70 Cvetni prah 1,90 Čmrlji v Sloveniji 3,90 Večjezični slovar čebelarstva 4,17 Čebeloreja 2,92 A. Janša: Popolni nauk 3,34 Čebelji pridelki (pridobivanje in trženje) 6,26 Čebela - ustvarjalne ideje 2,17 Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov 4,34 Pridelava in predelava voska 4,34 Slovenski čebelnjak 20,00 Čebelarjenje v nakladnem panju (Rihar) 15,60 Mana iglavcev (Rihar) 15,60 Varoza čebel (Rihar) 13,00 Vzrejajmo boljše čebele (Rihar) 19,80 148 DVD Varoja 5,00 Čebelarske turistične poti (v treh jezikih) 10,00 S čebelo do medu 5,00 Kranjska sivka 12,00 TABLE Enostranska tabla 17,00 Dvostranska tabla 25,00 PRELEPKE Prelepka SMGO (mala) 0,035 Prelepka SMGO (velika) 0,030 ODLIČJA IN DIPLOME Odličje Antona Janše 24,00 Različne diplome 0,83 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ - člani 4,00 Izvod SČ - nečlani 7,00 Naročnina na SČ (tujina) 50,00 Naročnina na SČ (Slovenija) 45,00 OBLAČILA Klobuček 9,00 Jakna »soft shell« 48,00 Pulover 20,00 Brezrokavnik 21,00 Majica »Ohranimo čebele« 7,00 Majica »Slovensko je biti čebelar« 7,00 Kapica s ščitnikom »Ohranimo čebele 5,00 Kapica s ščitnikom »Slovensko je biti čebelar 4,80 Izvajanje osnovne odbire Ta mesec je že napočil čas, ko imamo čebelarji polne roke dela v svojih čebelarstvih. Tako zdaj med drugim povečujemo prostor za zalego in tudi za med. Pri svojem delu pa vse premalo pozornosti namenjamo osnovni odbiri v čebelarstvu, to pomeni, da pri svojih čebeljih družinah nismo dovolj pozorni na obarvanost obročkov na zadkih čebel. Pri tem delu so vam lahko v pomoč tudi terenski svetovalci v čebelarstvu, ki delujejo na vašem območju. Poleg spremljanja obarvanosti obročkov na zadkih čebel so lahko terenski svetovalci čebelarjem v pomoč tudi pri ureditvi čebeljih družin glede na njihovo moč. Prav tako vam lahko pomagajo pri dodajanju satnic in gradilnih satov v čebelje družine ter med drugim tudi pri spremljanju odpada varoj. Seveda pa jih čebelarji lahko povprašate tudi o kakršni koli zagati v svojem čebelarstvu. Ta mesec bodo terenski svetovalci na svojih območjih izvajali tudi delavnice, ki so namenjene vsem čebelarjem. Časovni razpored delavnic je objavljen v nadaljevanju, na njih pa lahko navežete tudi pristnej-ši stik s terenskim svetovalcem, saj vam bo ta rade volje pomagal pri reševanju vaših težav v čebelarstvu. Čebelarska društva, ki bi želela, da bi maja oz. junija delavnice potekale na njihovem območju, naj za dogovor o tem pokličejo po telefonu št.: 040/436 517. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Delavnice terenskih svetovalcev Datum Čas Izvajalec Kraj Kontakt Interna kontrola medu 1. apr. 16.30 Ivan Čopar Čebelarski center SA-ŠA, Luče g. Podrižnik 041/420 821 12. apr. 17.00 Jugoslav Logar Bor pod Smreko (okrepčevalnica Piškur), Pod kolodvorom 7, Postojna g. Logar 041/391 174 24. apr. 17.00 Andrej Jernej Čebelarsko-sadjarski učni center na Fari-Prevalje (pri cerkvi) g. Ločičnik 051/334 646 Spomladanska oskrba čebel 1. apr. 17.30 Franc Podrižnik Čebelarski center SA-ŠA, Luče g. Podrižnik 041/420 821 2. apr. 17.00 Franc Šolar Wellnes hotel Laško g. Šolar 030/604 069 2. apr. 18.00 Rudolf Cerk Gostilna Godec, Borovnica g. Cerk 030/604 004 3. apr. 19.00 Viktor in Bernarda Svetlin Finžgarjeva 15, Vir g. Svetlin 041/830 008 4. apr. 17.00 Franc Šolar OŠ Radeče, Radeče g. Bregar 041/668 305 7. apr. 10.00 Janko Goričan ČD Dravograd (pri g. Kadišu v Dravogradu) g. Kadiš 031/644 534 11. apr. 17.00 Franc Kobe Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma g. Kobe 041/940 606 13. apr. 10.00 Vlado Pušnik Čebelarski center Maribor, Streliška 150, Maribor ga. Pokrivač Pušnik 051/348 426 13. apr. 10.00 Janko Goričan Čebelnjak pri fari, Prevalje g. Kajzer 031/408 155 16. apr. 16.00 Franc Tratnjek Pri čebelnjaku g. Šemena na Melincih, Beltinci g. Tratnjek 041/606 013 20. apr. 9.00 Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik g. Babnik 041/211 295 23. apr. 17.00 Slavko Ružič Gozdarska hiša v Rožni Dolini, Nova Gorica g. Ružič 031/689 155 149 1 OBVESTILA CZS r Urnik usposabljanj v aprilu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti novo izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. apr. 19.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Modra dvorana, Jakličev dom, Videm ga. Ljubič 041/606 739 4. apr. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Maribor - Studenci g. Kamplet 030/604 072 12. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu OBNOVITEV Nataša Lilek Trg padlih borcev 2, 1381 Rakek (zraven železniške postaie) g. Palčič 031/618 900 20. apr. 9.00 Huda gniloba čebelje zaleqe in varoza čebel Alenka Jurič, dr. vet. med. Kulturni dom Griže ga. Jurič 041/900 005 23. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu OBNOVITEV Nataša Lilek Kulturni dom Semič g. Pavlin 031/636 205 9. maj 17.00 Osnovna odbira kranjske čebele dr. Peter Kozmus Občinska dvorana, Nova vas 4A, Bloke g. Palčič 031/618 900 Svetovanja JSSČ 9. maj 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in zakonodaja Tanja Magdič Čebelarski dom Podstenice g. Andrejčič 051/258 283 Urnik usposabljanj v okviru Operativnega programa zatiranja varoze Operativni program zatiranja varoze - tehnološki del 4. apr. 17.00 Tehnologija in oskrba za zdrave čebelje družine Franc Prezelj Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, 4248 Lesce ga. Kozinc 031/628 499 5. apr. 17.00 Čebelje paše kot dejavnik odpornosti proti varozi Franc Šivic Gasilski dom Dolenjske Toplice g. Andrejčič 051/258 283 5. apr. 18.00 Tehnološki ukrepi pri obvladovanju varoze čebel v povezavi s kakovostjo čebeljih pridelkov Milan Meglič OŠ Komandanta Staneta, Dragatuš 48, Dragatuš g. Lakner 041/708 430 18. apr. 16.30 Čebelje paše kot dejavnik odpornosti proti varozi Franc Šivic Šolski center Šentjur g. Jernej 040/650 850 Operativni program zatiranja varoze - zdravstveni del 3. apr. 18.00 Zdravstveni del Martina Skof, dr. vet. med. Modra dvorana, Jakličev dom, Videm ga. Ljubič 041/606 739 IPSar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J Izdela is/c 'e/ano s smislom za aetape Prednosti naših točil: - med v celoti odteče iz točila - dno je varjeno brez notranjih robov - kasete ne poškodujejo satja - kvalitetna nerjaveča odtočna pipa - stabilno in kompaktno točilo - zagotavljamo vam servisne storitve in rezervne dele flrt 3295 TOPILEC POKROVČKOV S NOVO! TOPLIM ZRAKOM ■ omogoča enostavno ločevanje medu iz voščenih pokrovčkov - izoliran, kar omogoča prihranek energije - kapaciteta: ca. 30 kg voščenih pokrovčkov na eno polnjenje - premer posode: 63 cm - moč grelca 2,5 kW/230V • lahko se uporablja tudi za utekočinjanje medu v kozarcih ali manjših posodah. Ari. 3305 PARNI KUH ALNIK VOŠČI N NOVO! - namenjen je topljenju starih voščin in voščenih pokrovčkov z vodno paro -izoliran, kar zmanjša toplotne izgube in skrajša čas topljenja voščin - v notranjo košaro se lahko vloži 30-35 satov - premer posode: 63 cm -moč grelca 3 kW/230V - satniki se pri kuhanju očistijo in razkužijo. ODKUPUJEMO ČEBELJI VOSEK DO 5,5 EUR/kg Pri nas lahko kupite AŽ in LR BIO satrice s certifikatom ter salnice s trotovskimi celicami. ČEBELJE POGAČE MEDOPIP PLUS in MEDOPIP STANDARD NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9,00- 12.00 in 13.00-17.00 ob sobotah: 9.00 -12.00 Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti več kot 50 EUR priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta, LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur Tek: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si prodam Propolis, cvetni prah, cvetlični, akacijev in gozdni med ter čebelje družine na AŽ- in DB-satih, tel.: 031/787 235. Cvetni prah, svež ali posušen, prečiščen ali neprečiščen, pakiran ali nepakiran, tel.: 040/957 885._ Cvetlični med, pakiran v 25-kilogramsko nepovratno embalažo, tel.: 040/719 651._ Akacijev med, tel.: 040/217 542._ Večjo količino kostanjevega medu ter 4-satno točilo z električnim motorjem, tel.: 041/479 340._ Čebele na AŽ-satih (Dobova-Kapele), tel.: 07/496 73 28._ Rezervne čebelje družine na 5 do 8 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 031/269 475._ Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 114._ Čebelje družine na 5, 7, 9 in 10 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 040/833 106._ Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ-satih, s panji ali brez njih (Šempeter pri Gorici), tel.: 041/584 509._ Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ-satih (Ljubljana), tel.: 041/643 003._ Čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 041/521 215._ Čebelje družine na 7 AŽ-satih ter 50 kg voska (Moravče) tel.: 030/681 452._ Čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 031/381 124._ Čebelje družine na 9 in 10 AŽ-satih (okolica Sevnice), tel.: 041/961 766._ Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih ter osmukalnike za cvetni prah (okolica Kranja), tel.: 031/846 674._ Čebelje družine na 10 AŽ-satih, vzrejene na kostanjevi paši, z označenimi maticami, tel.: 031/568 427._ Čebelje družine na 10 AŽ-satih (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na AŽ-satih, po 15. aprilu (okolica Ptuja), tel.: 041/488 248._ Čebelje družine na AŽ-satih in AŽ-satnice (okolica Ljubljane), tel.: 041/759 100._ Čebelje družine na LR-, 2/3 LR-, AŽ- in DB-satih (Kočevje), tel.: 040/455 855._ Nekaj čebeljih družin na 6 ali 7 AŽ-satih (Novo mesto), tel.: 041/868 121._ Nekaj čebeljih družin na 10 LR-satih, tel.: 041/763 271. Nekaj čebeljih družin na 2/3 LR-in DB-satih,tel.: 041/410 152. Štiri čebelje družine na 10 AŽ-satih (Mokronog), tel.: 040/603 493._ Štiri čebelje družine na LR-satih, s panji ali brez njih, ter nekaj praznih 1/2 in 3/4 naklad (Nova Gorica), tel.: 041/853 715._ Šest čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/861 044. Osem čebeljih družin na 10 AŽ-satih ter pet družin na 6 AŽ-satih (Mokronog), tel.: 01/361 23 87, 041/867 551._ Osem čebeljih družin na LR-satih, z lanskimi maticami, ter tri zaklade za 10-satni AŽ-panj, tel.: 041/601 060._ Deset čebeljih družin na 5 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Kamnik), tel.: 051/613 855. Deset čebeljih družin na 7 AŽ-satih ter osmukalnike, tel.: 01/560 14 80._ Deset čebeljih družin na 7 AŽ-satih (okolica Brezovice), tel.: 01/365 15 36._ Deset čebeljih družin na 7 AŽ-satih ter osmukalnike (Negova), tel.: 02/561 14 80. Deset čebeljih družin na 10 AŽ-satih in štiri čebelje družine na 10 LR-satih (Goriško), tel.: 040/585 344._ Deset čebeljih družin na 10 AŽ-satih, v začetku aprila (okolica Krškega), tel.: 064/106 244._ 12 rezervnih družin na 7 AŽ-satih, lanske matice, v aprilu (okolica Ptuja), tel.: 040/269 204._ 20 čebeljih družin na 7 AŽ-satih (Ljutomer), tel.: 02/581 16 60 (zvečer). 20 čebeljih družin na AŽ-satih, matice so iz leta 2011 in 2012, tel.: 040/958 682._ 25 čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih, konec aprila (Ribnica), tel.: 01/836 10 66, 031/836 213._ 30 čebeljih družin na 7 AŽ-satih (okolica Brežic), tel.: 07/495 95 47, 031/207 881._ 35 čebeljih družin v AŽ-panjih, prevzem v aprilu, zaradi smrti, tel.: 041/391 592, 031/683 015._ 50 čebeljih družin na 5, 7 ali 10 AŽ-satih, tel.: 041/530 688. Več čebeljih družin na 10 in 5 AŽ-satih, 12 EUR/sat (Slovenj Gradec), tel.: 040/555 992. Več čebeljih družin, nove 5- in 7-satne panje, satnike ter lovilnike rojev (Vrhnika), tel.: 01/750 45 67._ Več močnih in zdravih čebeljih družin na 10 AŽ-satih (okolica Ptuja), tel. 02/745 78 91 in 041/991 758._ Štiri prašilčke, 7-satne, tel.: 041/289 024._ Rabljene 10- in 12-satne AŽ-panje, tel.: 041/311 691. Rabljene 10-satne AŽ-panje, lipove AŽ-satnike in 2,5 m2 30 mm debelih lipovih desk (Gorenjska), tel.: 041/487 742._ Šest 10-satnih trietažnih panjev, osem 9-satnih trietažnih panjev, devet 10-satnih AŽ-panjev ter 10 7-satnih prašilčkov, rabljenih dve leti (Preddvor), tel.: 040/306 344._ 13 novih 10-satnih AŽ-panjev, panji so pobarvani in nerabljeni, tel.: 041/289 024. 15 novih 10-satnih AŽ-panjev, tel.: 040/253 874._ Nove5-satne prašilčke, 9-satne AŽ-panje, testne vložke, pitalnike, visoke podnice za osmukavanje cvetnega prahu, tel.: 051/888 707._ Nove 9-satne AŽ-panje ter rabljene 9-, 10- in 11-satne AŽ-panje, mogoča menjava za čebelje družine (Šoštanj), _tel.: 041/538 380. Nove 10-satne AŽ-panje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nove 10-satne AŽ-panje, tudi trietažne (okolica Ivančne Gorice), tel.: 031/616 293. Nove 10-satne AŽ-panje, s pitalnikom 2,5 litra in satniki, po konkurenčni ceni, tel.: 041/840 357._ Nove 10-satne AŽ-panje, z visoko podnico, prirejene za krmljenje z vedrom, tel.: 051/667 417. Nove 2/3 LR-panje, tel.: 05/308 04 67, 041/875 255. Nov 2/3 nakladni panj, skupaj s petimi nakladami, tel.: 031/674 883._ Nov, nerabljen 12-satni trietažni AŽ-panj, tel.: 041/505 649. Nove nakladne GJ-panje AŽ-mere, tel.: 01/512 62 51. Nove nakladne RV-panje (Rodna Voja), kakovostne, cinkane po sistemu lisičjega repa (skriti cinki), tel.: 031/335 033. Nakladne panje, slovenska izdelava, s podnicami s testnimi vložki, tremi nakladami, pitalnikom, pokrovom; satniki po dogovoru, tel.: 040/815 884._ LR-panj, kompleten s tremi nakladami (podnica, streha, pitalnik) tel.: 031/674-883. Štiri LR-panje s štirimi nakladami in čebeljimi družinami (Podčetrtek), tel.: 031/718 949._ Čebelnjake, izdelane po naročilu, od 650 EUR naprej, Mizarstvo Malavašič, tel.: 041/633 311. Stojišče s 40 naseljenimi 10-satnimi AŽ-panji ter čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Novega mesta), tel.: 041/515 004._ Prevozni zabojnik z 12 naseljenimi 10-satnimi AŽ-panji (za prikolico z nosilnostjo 750 kg) ter posamezne 10-satne AŽ-panje, tel.: 031/559 929. Prevozni čebelnjak za prevoz z osebnim avtomobilom z osmimi 10-satnimi AŽ-panji, z družinami ali brez njih, tel.: 031/793 216. Prevozno enoto z 48 10-satnimi AŽ-panji, s tehtnico, kontejnerska izvedba, vozna s traktorjem (Slovenska Bistrica), tel.: 031/457 155 (med 18. in 22. uro)._ TAM 110 s 65 čebeljimi družinami v 10-satnih AŽ-panjih, cena po dogovoru (okolica Tolmina), tel.: 051/342 674. TAM 100, letnik 90, z nakladno rampo 1000 kg in 70 naseljenih panjev, cena po dogovoru ali najboljšemu ponudniku, tel.: 070/753 096. Tovornjak s hladilnikom Iveco Turbo, prva registracija 1990, s hidravlično rampo za natovarjanje in raztovarjanje tovora tel.: 064/106 888. Lipove AŽ-satnike, lepljene, vrtane, zbite (Ožbalt), tel.: 041/911 557._ AŽ-satnike, lepljene, zbite, navrtane na 6 lukenj ter zabojnik za 10 AŽ-panjev za prevoz z avtomobilsko prikolico, tel.: 051/385 014._ Zažičene AŽ-, LR- in DB-satnike, čebelje družine na AŽ-, LR-in DB-satih ter lipov med, tel.: 031/870 709._ Satnice za LR-panj ter LR-panj s tremi etažami (podnico s testnim vložkom, pokrovom, pitalnikom, matično rešetko), lipovi satniki, tel.: 040/212 300._ Hladno valjane AŽ-satnice, izdelane iz ekološko neoporečnega voska (EKO), tel.: 041/545 677._ Nove osmukalnike in čebele na 7 satih (Preddvor), tel.: 031/360 467._ Napravo za žičenje satnikov, v napravo je vgrajen tudi transformator za pocinkano ali nerjavečo žico (Izlake), tel.: 041/812 510._ Štirisatno točilo, z motorjem ali brez njega, lepo ohranjeno, dvostopenjski transformator za žičenje in drugo orodje, tel.: 031/753 345._ Strojni ometalnik za ometanje čebel (Gorenjska), tel.: 040/319 145._ Kip čebelarja s pipo, hrastov les, v naravni velikosti, tel.: 031/241 254._ Več izvodov zbornika »100 let umnega čebelarjenja v Šmarjeti pri Škocjanu«, trda vezava, 15 EUR/kos + poštnina, tel.: 051/611 377._ Vezane letnike revije Slovenski čebelar, od leta 1995 do 2006 (Sežana), tel.: 040/330 114. Seme facelije za izboljšanje čebelje paše (Domžale), tel.: 041/244 515. Sadike lipe Tilia cordata in Tilia platyphyllos, tel.: 064/176 801, 05/909 88 71. Čebelje družine na AŽ-satih (Pivka), tel.: 041/749 480. Nekaj čebeljih družin na 3, 6, 7 AŽ-satih, lanske matice, tel.: 00393 40/001 08 30. Gospodarske družine na standardnem LR-satih, tel.: 070/862 544._ 10 čebeljih družin na 10-satih, tel.: 041/363 402. zamenjam V zameno za čebelje družine, opazovalni panj, panje izdelam osnovno predstavitveno spletno stran, tel.: 031/217 811. kupim Čebelje družine na 7 AŽ-satih, 11 EUR za sat zalege (okolica Šentjurja), tel.: 031/217 811. Čebelje družine, mogoča menjava za 10 novih LR-panjev ali nakladnih panjev AŽ-mere, tel.: 031/699 864. Deset čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 031/817 727. Deset čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/552 426. Rabljene 9- ali 10-satne AŽ-panje, po ugodni ceni, sem začetnik, tel.: 041/241 216._ Nove Grajševe panje, tel.: 041/608 642._ TAM 4500, brez panjev, samo konstrukcijo, tel.: 041/588 379._ Sončni topilnik voščin in čebelarsko tehtnico (mehansko), tel.: 031/335 033._ Model za vlivanje satnic Seražin, tel.: 031/387 401._ Knjigi Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 1 in 2, tel.: 041/386 697._ 12 gospodarskih čebeljih družin ali menjam za točilo za med z motorjem ali za lipove AŽ-satnice, tel.: 031/753 345._ 2 čebelji družini na LR-satih (okolica Novega mesta), tel.: 031/716 487. 153 RAZPISI ZA STOJISCA Spletna stran ONS: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php Telefonski odzivnik (čebelje paše, tehnični in veterinarski nasvet) - tel.: 01/729 61 20 ČD Ajdovščina zbira prijave za akacijevo pašo do 10. aprila 2013, za gozdno pašo pa do 20. maja 2013. Prijave sprejema g. Milan Lisjak, Vrtovče 30, 5295 Branik, tel.: 031/804 788._ ČD Anton Žnideršič sprejema pisne vloge za letošnjo akacijevo pašo do 15. aprila 2013. Svoje vloge pošljite na naslov: Zorko Šabec, Prešernova 46, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 070/758 752. V vlogi naj bo navedena tudi telefonska številka čebelarja. Plačilo pristojbine - 0,75 EUR na panj - naj čebelarji nakažejo najpozneje do 15. aprila na TRR: 1010 0003 5699 293. Društvo ne bo obravnavalo vlog tistih čebelarjev, ki ne bodo poravnali pristojbine. ČD Nova Gorica sprejema vloge za akacijevo pašo od 1. do 15. aprila 2013, za gozdno pašo pa od 1. do 15. maja 2013. Pisne vloge pošljite na naslov: Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica. ČD Peter Močnik Studenci Pekre sprejema vloge za dovoz čebel na kostanjevo pašo na naslovu: Mihael Kamplet, Ob plantaži 8, 2341 Limbuš, tel.: 030/604 072, 02/613 41 91._ ČD Kanal-Brda razpisuje stojišča na akacijevi, lipovi in kostanjevi paši za leto 2013. Pisne vloge za namestitev čebel naj čebelarji v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše pošljejo do 10. aprila 2013 na naslov: Ivan Mencin, Staničeva 5, 5213 Kanal ob Soči. Dodatne informacije po tel.: 031/727 798._ OČD Koper sprejema pisne vloge za namestitev čebel na akacijevo pašo do 20. aprila 2013 na naslovu: Miloš Furlan, Stritarjeva 6, 6000 Koper, tel.: 041/747 4 35._ ČD Moravske Toplice zbira vloge za akacijevo pašo do 15. aprila 2013. Pisne prijave pošljite na naslov: ČD Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice._ ČD Postojna sprejema pisne prijave za pašo na divji češnji in lipi do 15. aprila 2013, za gozdno pašo pa do 15. maja 2013 na naslov: Čebelarsko društvo Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. 154 Slovenski čebelar 4/2013 Letnik CXV „G i JOŽEF TOPOLNIK 1937-2012 Decembra 2012 je tako liho in skromno, kot je živel, odšel od nas nadvse cenjen in spoštovan čebelar, član ČD Pesnica Jožef Topolnik. Čebelariti je začel že kot otrok, saj je čebelaril tudi njegov oče. Ko je odrasel, je začel čebelariti samostojno. Najprej je bil član ČD Pesnica - Kungota, pozneje pa član ČD Pesnica, ki ga je od leta 2008 do 2010 tudi vodil, potem pa mu je nadaljevanje te funkcije preprečila bolezen. Po napornem delu je našel mir pri svojem čebelnjaku v Gačniku. Na zadnji poti smo ga pospremili številni čebelarji s cvetjem in praporom. ČD Pesnica JOŽE BRODNIK 1942-2012 Čeprav smo vedeli za tvojo bolezen, nas je v začetku lanskega novembra presenetila in pretresla novica, da se je tvoje življenje izteklo. Zdaj, ko te ni več med nami, se spominjamo dela in dogodkov, ki si jih posvetil svoji družini, ČD in seveda svojim ljubljenkam čebelam. Z njimi si se vsak prosti trenutek ukvarjal od leta 1973. Svoje bogate izkušnje si rad posredoval drugim, zato si bil tudi mentor in svetovalec začetnikom. Ob nastanku novih občin leta 1996 si se zavzemal za ustanovitev skupnega društva Bled -Gorje in tedaj si bil tudi izvoljen za prvega predsednika novega društva. Bil si privrženec sodelovanja med društvi in tako je bilo tudi naše društvo eno izmed prvih članov na novo ustanovljene ČZ Gorenjske. Kot revirni gozdar si služboval na Pokljuki, kjer si ustanovil in organiziral opazovalno postajo gozdnega medenja. Zelo si se zavzemal za društveni prapor, ki smo ga razvili ob 90-letnici Čebelarske družine Bled in s katerim smo ti čebelarji na zadnji poti še zadnjič izkazali svoje spoštovanje. Hvaležni smo ti za vse opravljeno delo, ki ni ostalo neopaženo, saj si za svoje zasluge na področju čebelarstva prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Jože, hvala za vse. Želimo ti miren počitek ČD Bled-Gorje JOŽEF TOMŠE 1945-2012 Ob koncu leta 2012 smo se čebelarji na pokopališču Velike Malence za vedno poslovili od nam vsem dragega in spoštovanega Jožefa Tomše-ta. Poslovili smo se od čebelarja, ki je bil tri desetletja na čelu ČD Krška vas, zadnjih nekaj let pa je vodil tudi OČZ Brežice. Za njegovo požrtvovalno delo v društvu in občinski zvezi mu je OČZ Brežice podelila odličje Antona Janše II. stopnje. Jožef je čebelaril od leta 1959, ko si je sam prislužil prve čebele. Svoje čebelarstvo je širil in postal največji čebelar na našem območju. Ko se je upokojil, je svoje življenje posvetil svojim domačim in njemu dragim čebelicam. S svojima dvema prevoznima enotama jih je prevažal na različne paše po Sloveniji ter ob tem vzpostavil številna trajna znanstva in prijateljstva. O tem je pričala tudi udeležba številnih čebelarskih praporov na njegovi zadnji poti. Ob prezgodnjem slovesu nismo izgubili samo dobrega predsednika, ampak tudi iskrenega prijatelja, odličnega strokovnjaka in svetovalca. Vedno je iskal najboljše poti za ohranitev čebel, svoje znanje in izkušnje pa je nesebično posredoval vsakomur, ki je to želel. Dragi Jože, zahvaljujemo se ti za vse, kar si storil za nas in za čebelarstvo. Ohranili te bomo v trajnem spominu. OČZ Brežice, ČD Krška vas GRAČNER 1937-2012 Čebelarji iz Planine pri Sevnici smo 7. novembra 2012 z družinskim praporom k večnemu počitku pospremili našega dolgoletnega člana Vlada Gračnerja. Rodil se je 4. junija 1937 na Brdu pri Planini v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval na Planini pri Sevnici. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposlil v podjetju Elektro Celje - PE Krško, kjer je dočakal tudi upokojitev. Član Čebelarske družine Planina je postal že leta 1965, pozneje pa je bil tudi soustanovitelj Čebelarskega društva Planina po novi zakonodaji. Za svoje prizadevno delo v društvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Kljub hudi bolezni je še pravočasno poskrbel za svoje čebelice, da bodo živele še naprej, saj bo njegovo čebelarjenje nadaljeval sin Janko. Planinski čebelarji ga bomo pogrešali in ohranili v lepem spominu. ČD Planina pri Sevnici ALOJZ PAPEŽ _1939-2012 t Maja 2012 ' smo se poslovili od dolgoletnega člana našega društva Alojza Papeža. _sz_ Čebelariti je začel že kot mlad fant, saj ga je za to navdušil stari oče. Svoje prve čebele je imel v kranjičih. Leta i