OSREDNJA
KNJIŽNICA
c£ue
Leto XV
z vsebine
številka 2
cena 1,46 EUR
27 februar 2013
Dr. Miro Cerar: Demokracija vendarle varuje naše temeljne pravice ...str. 6 Politika, živali in cirkus obarvali pustni čas.............str. 8
L O'


ednja

<s>

i»
771580
096
34
pro motor, si
PRVA MOTORIS
'U
CAFFE
galerija still caffe
na Slandrovem trgu v Žalcu
MESEC VINA
Počitnic je konec
Otroci na eni izmed počitniških delavnic
V ponedeljek so naši šolarji ponovno sedli v šolske klopi, potem ko jim je zima po dolgem času postregla z
obilnimi snežnimi radostmi. Tudi tokrat so zanje v dolini pripravili številne aktivnosti. Medtem ko so
Minule dni so imeli komunalni delavci, pa tudi drugi, polne roke dela
Marca nova načelnica
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je imenovalo novo načelnico Upravne enote Žalec. S 1. marcem bo dolžnosti načelnice prevzela na javnem razpisu izmed več kandidatov izbrana Simona Stanter.
Simona Stanter, univ. dipl. ekonomistka, je bila od leta 1993 do 2001 zaposlena na
Policijski upravi Celje na oddelku za gospodarski kriminal, nato pa osem let na Upravni enoti Žalec kot vodja oddelka za upravne notranje zadeve. Oktobra 2009 je odšla na Komisijo za preprečevanje korupcije, kjer je nazadnje delala kot pooblaščenka za nadzor nad lobiranjem.	K. R.
HORMANN
garažnu in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
mcitjaž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 \ www.matjaz.si • info©matjaz.si
“P J
L-
čakali, da se sneženje umiri in jih potegne v živ žav zimskih radosti, in da odrasli del te družbe poskrbi za čiste povezovalne poti, so mnogi mladi preživljali čas ustvarjalno.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že tradicionalno pripravil počitniške ustvar-jalnice za otroke v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Bile dobro obiskane, vsak dan pa so otroci ustvarjali različne izdelke. Otroci, ki svojo energijo radi sproščajo s športom, so v počitniškem tednu lahko izbirali tudi med različnimi organiziranimi športnimi dejavnostmi, kot so tenis, namizni tenis, vadba v fitnesu, nogomet in odbojka, lahko pa so se udeležili tudi šole smučanja na Rogli.
ZKTŠ Vransko pa je med zimskimi počitnicami že peto leto zapored v sodelovanju s smučarsko šolo Beli zajec organiziral štiridnevni tečaj smučanja in deskanja na Golteh.	T. Tavčar
vl/Anror1
Zima, zima bela, ne siva!
Koncert ob dnevu'zena
A Cappella in Slovenski oktet
Petek, 8. marec 2013, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice; TIC Žalec, tel. 710 04 34
www.zkst-zalec.si
Na splošno velja, da se snega najbolj veselijo otroci. Otroci namreč praviloma nimajo težav s kidanjem snega, nimajo preglavic z vožnjo v izrednih sneženih razmerah niti s parkiranjem. Otroci samo uživajo zimske radosti, še posebej, če jih sneg zasuje med počitnicami. Te so v preteklih dneh, ko nam je sneg že n-tič postregel z obilno bero, pa še počitnice so bile, premamile na piano marsikaterega še tako z računalnikom okuženega otroka. Snežaki, tudi velikani, rasejo kot gobe po dežju, v snegu ustvarjajo skoraj tako kot v peskovniku, saj je osnovne surovine na pretek. Bela domišljija ima prosto pot, igric na snegu ni konca. Kepanje, sankanje, smučanje, druge vragolije za domačo hišo in na bližnjem hribu. Sploh ni potrebno imeti drage smučarske ali boarderske opreme, kupiti dragih vozovnic, imajo se lepo kar v domačem okolju.
Kaj pa odrasli? Če ravno ne uživamo na kakšnem smučišču, seveda če sploh smučamo in si to še lahko privoščimo, če nimamo ravno otrok v vrtcu, ki bi nas zapeljali v snežne igre, potem si iz snega delamo samo dramo. Najprej kidanje, preveč snega, kam naj ga sploh damo, že pred službo se spotimo, pa lopata je vedno napačna... Potem jeza na zimsko službo, ki ni nikoli dovolj zgodaj očistila naše ulice, ceste, po kateri se odpeljemo. Pa potem počasne kolone na zasneženi cesti, slab občutek, ko drsamo po cestišču in ko pridemo na končno destinacijo. Zasneženo parkirišče, mokra obutev in obleka, ko nam le uspe že n-tič skidati... Odrasli smo skratka preveč odrasli, z negativnim pristopom pa sneg, namesto da bi bil kljub paketu, ki ga prinaša s seboj, idiličen in nam bi polepšal podobo sivega vsakdanjika, naredimo siv, »žlausast« in vedno na nepravem mestu. Na kratko, ne znamo biti vsaj malo otroci, vzeti težave za sestavni del zgodbe in uživati v lepšem delu zasnežene zime.
A morda je še upanje, morda je zdaj zapadlo že toliko snega, da smo se odločili, da nikamor ne pridemo, če se bomo nanj samo jezili. In vidimo še kaj drugega: pobeljena narava, ko se zjutraj zbudimo, je vendarle tako idilična, slika, kije gotovo lepša popotnica skoz dan kot kakšna druga. Kidanje. V redu, vzame nam nekaj več časa, ampak avtomatsko se razmigamo, nadihamo svežega zraka, naredimo nekaj za zdravje. Zjutraj, koje sploh v mestih pa tudi v strnjenih vaseh na delu množica »kidalcev«, je stvar postala že kar družabni dogodek, še posebej čez vikend, ko ob kidanju pade še kakšna šala. Sosed prinese kuhano vino, skupaj očistimo našo okolico. Kidanje je postalo te dni, poleg smučanja, kjer smo si že dopovedali, da raje navijamo, kot pa poskušamo doseči super Tino Maze, nacionalni šport številka 2. Tudi Tina je garala, predenje dosegla to, česar se veselimo te dni. Zakaj ne bi tudi mi malo, če potem s tem toliko pridobimo, od počiščene okolice in družabnega trenutka do minut za zdravje ...
Počasne kolone na cestah. Gotovo ni lepo, če zaradi njih zamujamo, a v takih snežnih razmerah zamuja še kdo in tudi višja sila je le višja sila. Prižgimo si radio v avtu, na program,
kjer nam ne trosijo negativnih novic, imajo dobro glasbo in šale in si privoščimo prisilno sproščanje v toplem ambientu ob pogledu na idilično zimo zunaj ob počasnem tempu kolone, ki lahko tudi pomirja. Imamo čas za razmislek, kje bomo začeli v službi. Tja prispemo »skulirani« in veliko bolj sodelavcem prijazni. In če ne gremo v službo, če morda iščemo delo, si lahko na takih poteh uredimo misli in razmislimo, kje so naše rezerve, kako si lahko sami pomagamo, kot si je naš brezposelni sogovornik na 24. strani časopisa. In še: počasne kolone, lahko jih vzamemo tudi za trenutek umirjanja v času prevelike hitrosti in tempa življenja. Skratka, težave so, samo veliko lažje se z njimi spoprijemamo, če najprej vidimo prijetno stran zgodbe. Belino snega in lepoto zasnežene narave. Lepoto, koristi, prednosti pred težavami. In ja, vedno obstajajo, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da ne. Poskusite torej spet najti otroka v sebi, ki najprej naredi snežaka in ga ne zebe, tudi ko se ure in ure valja po snegu in ima premočeno obleko!	Lucija Kolar
*1

\ ' > >
$ k ? * ■ I U

STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
»Mi odločamo, ali bomo šli po poti Resnice, Pravice ...
«
Slavnostni govornik Franci Rizmal
»Pridi, da lahko grem osvobojen« je bil naslov letošnje osrednje proslave Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku 6. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na njej so podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju v občini za leto 2012.
Savinova priznanja za leto 2012 so prejeli Veronika Tavčar, Maja Bubik in Marjana Lešnik za uspešno vodenje projektov na OŠ Petrovče (posebej za projekt Mamma Mia), Ivan Jelen za uspešno delo v vrstah folklorne skupine in KD Liboje. Najvišje Savinovo odličje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, pa je prejela dr. Suzana Ograjenšek
za raziskovalno delo o življenju, glasbenem opusu skladatelja Rista Savina in za poustvarjanje njegove glasbe ter za prispevek k prepoznavnosti slovenske kulture v širšem evropskem prostoru.
Odličja je nagrajencem podelil župan Janko Kos, ki je pred tem tudi pozdravil goste v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. »Danes je pomembno, da je beseda kulture odločna in jasna,« je v duhu programa tokratne proslave povedal in dodal: »Če bi bil danes Cankar tukaj, bi najbrž rekel: Očiščenje, pomlajenje, ponovno vstajenje. To je naša pot.«
V imenu nagrajencev se je zahvalila in zapisane misli dr. Suzane Ograjenšek prebrala njena mati Zinka Ograjenšek, ki je v odsotnosti svoje hčere prevzela Savinovo plaketo. »Veseli nas, da živimo v občini, kjer je delo na področju kulture cenjeno,« je med drugim zapisala dr. Suzana Ograjenšek in se v imenu nagrajencev zahvalila tudi občinstvu, ki mu je namenjeno delo kulturnikov, družinam ter vsem, ki jim stojijo ob strani.
Program z zgornjim naslovom,
katerega scenarij in režija sta bila v rokah Maje Gal Štromar, v njem pa so nastopali igralca Mirjana Šajinovič, Kristjan Ostanek in Simbolični orkester pod vodstvom Bojana Cvetržnika, je bil kritičen pogled na stanje duha in mačehovski odnos do kulture in človeka danes. Tega se je dotaknil tudi slavnostni govornik, violinist in dirigent Franci Rizmal, ki je naprej pohvalil lokalno žalsko okolje in njegov odnos do kulture: »V srcu me posebno greje spoznanje, da sem na svoji glasbeni poti kot violinist in dirigent pri odgovornih za kulturo in politiko v Žalcu imel vedno, od zgodnje mladosti naprej pa vse do danes, veliko podporo in razumevanje. Skoraj ni bilo ideje, ki ji ne bi prisluhnili, koncerta, operete, ki je ne bi izvedli. Drug drugemu smo darovali svoje ideje in stvaritve ter s tem bogatili skupnost.« In še: »V našem mestu čutim vzdušje prejšnjih generacij, močnih, podjetnih, bogatih in zavednih družin, ki so ta kraj povzdignile gospodarsko, kulturno in politično - predvsem v povezavi s pridelovanjem hmelja. Naravno bogato okolje in
Župan z duhovniki in s škofom
Med nagovorom žalskega župana Janka Kosa
Žalski župan Janko Kos je skupaj s sodelavci na zadnji ponovoletni sprejem povabil duhovnike žalske dekanije in celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Ta dogodek ima v žalski občini najdaljšo tradicijo. Sprejema so se na izletniški kmetiji Tratnik v Pongracu pri Grižah poleg škofa udeležili duhovniki sedmih župnij.
V nagovoru je župan Janko Kos med drugim povedal, da je bilo preteklo leto gospodarsko naporno in zapleteno, ob enem pa se je zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov, ki je v teh kriznih časih še kako pomembna. Spregovoril je tudi o letošnjih
načrtih in ob koncu poudaril, da je sodelovanje med župnijami, duhovniki in občino tudi na osebni ravni dobro in naj tako tudi ostane. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek se je zahvalil za povabilo in dobro sodelovanje. Nekaj besed je namenil tudi reševanju infrastrukture pri petrovski baziliki, ki je osrednje romarsko središče celjske škofije. Občina Žalec, Krajevna skupnost Petrovče, Župnija Petrovče in Škofija Celje naj bi težavo s skupnimi močmi rešile v naslednjih letih.
Pater Ivan Arzenšek, župnik iz Petrovč, pa je ob koncu srečanja povedal, da bo od 25. februarja do 1. marca v Žalcu in Celju potekalo evropsko prvenstvo duhovnikov v malem nogometu Europax 2013, ki se ga bodo udeležile ekipe iz 13 držav.	T. Tavčar
C?
SPORT 2012 V OBČINI ŽALEC
Dom II. slovenskega tabora Žalec 7. marec 2013 ob 19. uri
Pester in zanimiv program bosta povezovala
Franci Podbrežnik in Peter Kavčič
Vstopnine ni.
Pridružite se nam in spoznajte naše uspešne športnike!
inteligenca ter srčnost njegovih prebivalcev in njih dejavnosti so porodili duha, iz katerega je zrasla vrsta pomembnih obrtnikov, tovarnarjev, trgovcev, veleposestnikov in posledično umetnikov, kulturnikov, politikov, županov.« A ob tem je kritično ošvrknil sodobno stanje duha v Sloveniji danes in citiral misli domoljuba Frana Levstika, med drugim tudi člana odbora za II. slovenski tabor v Žalcu: »Rod, ki sam se zaničuje in oholo ne spoštuje sebe in svojine, orožje sam v srce si rine. In kako če ta medloba, da mu pride slavna doba.«
»Vse prepogosto pozabljamo, da imamo lastno državo, lastno svobodo, lastno voljo in da ni več nikogar, ki bi mu morali polagati račune, pa tudi nikogar, ki bi nas odvračal od lastne lahkotnosti v neodgovornostih in zlorabah naše slovenske skupnosti - torej nas samih,« je še ugotavljal Franci Rizmal in dodal, da je prav, v času moralne krize »čas za notranjo rast in spremembo ter posledično materializirano življenje, kot ga sanjamo: novega, manj napornega, notranje neprimerno bolj zadovoljnega in tako v duši kot zunaj nje mirnega, ljubečega življenja, empatič-nega do vseh bitij, rastlin, živali in okolja, ne moremo materializirati, se pravi obuditi iz starih oziroma sedanjih (deloma) na-
silnih, egoističnih, ignorantskih, ubijalskih, lažnivih, pohlepnih stanj človekovega duha in uma. Čeprav vsi na planetu, torej tudi vsak posameznik, postopoma ne spremenimo notranjega duha in ne vzpostavimo popolnoma nove paradigme mišljenja in prepričanj, so vse spremembe in dogovori le drugačne in nove igračke, s katerimi se igrajo pomembneži na račun nas vseh.«
Potem je opozoril na podobnost sporočilnosti misli Otona Župančiča (»21. stoletje bo stoletje duha, ali pa ga ne bo!«) in Franceta Prešerna (»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak!«) s sporočilom Beethovnove Devete simfonije in Schillerjeve Ode radosti, ki tvorita evropsko himno (»O prijatelji, ne teh tonov, ampak drugačne, lepše, prijaznejše zapojmo!« zahteva uvodni tekst 4. stavka devete simfonije). »Stanje naše družbe in politike, ki nam je vsem znano, vidim kot vmesno stanje v razvoju mišljenja slovenskega naroda. Ali v vesoljni šoli zavesti narodov zaključujemo fazo otroškega vrtca ali fazo pubertete, se ne upam opredeliti. Vsi, prav vsi pa se moramo zavedati, da imamo v življenju skupnosti in posameznika toč-
Nagrajenka dr. Suzana Ograjenšek
no to, kar zmoremo na trenutni stopnji razvoja naše zavesti, pa četudi to pomeni, da peščica prevarantov izropa državo ter za sabo pusti obubožano in razočarano množico (so)ljudi, (so) državljanov, (so)Slovencev.« Ob tem je dodal, da »vodenje države, preživetje v globalnem svetu odraslih in prekaljenih držav -ni otroška igra in pozunanjeno nastopaštvo ali nekompetentno besedičenje in ravnanje, ampak naj bi bilo odgovorno, empatič-no delo odraslih mož in žena v skupno korist in zadovoljstvo vseh, kar je po moje sploh imperativ za preživetje v bodočem veku.« Svoj nagovor pa je sklenil: »Hvala Bogu, tudi otroštvo mine, odrasti moramo, pa če hočemo ali nočemo, vprašanje je le, koliko je pri tem trpljenja ali pa užitka in v kaj odrastemo. Razpon lestvice pa je, od svetnika do lopova. Mi pa se odločamo, ah bomo šli po poti Resnice, Pravice, resnične, iskrene Morale in Umetnosti, Kulture in Lepote ter Sodelovanja.« L. K., foto: T. T.
V imenu vseh nagrajencev seje zahvalila mama Suzane Ograjenšek Zinka Ograjenšek
Mala Savinova priznanja
Občina Žalec je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, tudi letos podelila Savinova mala priznanja učencem in mentorjem vseh petih osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Slovesnost je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, priznanja pa je v imenu občine podelil župan Janko Kos, kije vsem čestital ob slovenskem kulturnem prazni-
ku in poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki imamo kulturni praznik za državni praznik in dela prost dan.
Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju so podelil skupaj 122 malih Savinovih priznanj, od tega 60 učencem, 52 mentorjem in 10 skupinam.
S I. osnovne šole Žalec je mala Savinova priznanja preje-
lo sedemindvajset učencev in deset mentoric, z II. osnovne šole Žalec štirje učenci in tri ' mentorice, z OŠ Griže devet učencev, deset mentoric in ena skupina, z OŠ Šempeter v Savinjski dolini devet učencev, sedem mentoric in ena skupina, z OŠ Petrovče sedem učencev, dvanajst mentoric in osem skupin ter z Glasbene šole Risto Savin Žalec štirinajst učencev in deset mentoric. T. Tavčar
Dobitniki priznanj z OŠ Petrovče
Naročnik: Lusus, d. o. o., Žalec
Priključitev obvezna v pol leta
Ze rebalans za letos
Potem ko je Občina Žalec pred skoraj letom in pol (19. avgusta 2011) podpisala pogodbo z izvajalcem del podjetjem Radok iz Celja, pa je letos januarja novozgrajeno in obnovljeno infrastrukturo v Arji vasi, Drešinji vasi in v Petrovčah iz projekta Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Občini Žalec, del območja KS Petrovče, predala v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Prejšnji teden so občani ob novozgrajenem sekundarnem kanalizacijskem omrežju že začeli prejemati pozive za priključitev nanj. To bodo morali v skladu s 14. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki so ga lani sprejele vse spodnjesavinjske občine, storiti v šestih mesecih od prejema poziva.
Potek projekta in postopek priključevanja so ob koncu projekta v sklopu akcije dneva odprtih vrat Skupnosti občin Slovenije na novinarski konferenci, ki je potekala v prostorih KS Petrovče, predstavili župan Janko Kos, direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, vodja projekta Stojan Praprotnik, vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir, predsednik KS Petrovče Marjan Volpe ter predstavnika JKP Žalec, direktor Matjaž Zakonjšek in vodja tehnične službe Igor Glušič.
Celotna investicija je zajemala dela na območju KS Petrov-
če, in sicer izgradnjo sekundarne kanalizacije v skupni dolžini 3.916 m (od tega v naselju Dre-šinja vas v dolžini 1.887, Petrovče vzhod v dolžini 1552 m in Arja vas v dolžini 477 m) ter obnovo vodovoda v skupni dolžini 1.425 m (od tega v Drešinji vasi 565 m in Petrovče vzhod 860 m). Z njo bo lahko na kanalizacijski sistem s čiščenjem odpadnih voda dodatno priključenih 166 objektov oziroma se bo lahko število uporabnikov kanalizacijskega sistema povečalo za 664. Izboljšala pa se bo tudi oskrba s pitno vodo za 356 uporabnikov. Ob tem se bo povečalo tudi število uporabnikov Čistilne naprave Kasaze, dosežena pa bo tudi višja stopnja varovanja podtalnice in okolja. Celotna vrednost investicije je skoraj 1,032 milijona evrov (brez DDV), projekt pa v višini nekaj manj kot 767 tisoč evrov brez DDV (kar je 85 % vseh potrjenih javno upravičenih izdatkov investicije) sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Že oktobra lani so bila pridobljena vsa uporabna dovoljenja, z letošnjim letom pa je občina predala novo in prenovljeno infrastrukturo v upravljanje JKP Žalec. Zdaj se začenja faza priključevanja, k čemur se je občina zavezala že ob prijavi za evropska sredstva.
Priključitev na novo kanalizacijo bo mogoča po plačilu komunalnega prispevka, ki bo odmerjen na osnovi podatkov o neto tlorisni površini objek-
tov in površini parcel, kot so navedene v registru nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Občina Žalec jih je navedla na pozivih, ki so jih v preteklih dneh prejemala gospodinjstva. Zelo natančno so navedeni vsi postopki, pravila in kontaktne osebe, na katere se lahko obrnejo za morebitna dodatna pojasnila. Občani lahko nanje v 15 dneh od prejema sporočijo morebitna odstopanja podatkov o površinah od realnega stanja. Na osnovi usklajenih podatkov bo Občina Žalec izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka, po njegovem plačilu pa JKP Žalec soglasja za priključitev na omrežje. Šele takrat bodo izpolnjeni vsi pogoji za priključitev na novo javno kanalizacijsko omrežje.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, bo občina na podlagi odločbe o odmeri komunalnega prispevka, izdane po uradni dolžnosti (saj gre za priklapljanje na novo omrežje), omogočila fizičnim osebam - plačnikom komunalnega prispevka za obvezno priključitev obstoječega objekta na novo komunalno opremo, najem kredita za plačilo tega prispevka pri najugodnejši izbrani banki. Takšen sklep je na zadnji, januarski seji občinskega sveta potrdil tudi žalski občinski svet, velja pa tudi za druga področja, kjer je bila v zadnjih letih zgrajena nova komunalna infrastruktura (poleg Arje vasi, Drešinje vasi in Petrovč še v Grižah, Migoj-nicah, Zabukovici, Kasazah, Libojah in Šempetru). Občina Žalec bo v skladu s tem vsem zainteresiranim kreditojemalcem iz tega naslova pokrila stroške zavarovanja in obresti. Prav tako so občani, ki jim bo za priključitev na novo komunalno omrežje izdana odločba po uradni dolžnosti, opravičeni plačila upravne takse.
»Z omogočanjem obročnega odplačevanja, s plačilom stroškov zavarovanja in obresti želi Občina Žalec olajšati plačilo občanom in s tem spodbuditi čim hitrejše priključevanje novih uporabnikov na omrežje, za kar se je zavezala tudi pri pridobitvi evropskih sredstev za projekt. S tem pa bo sledila tudi okoljevarstvenim zahtevam,« je ob tem povedal župan Občine Žalec Janko Kos.	T. T.
Na januarski seji Občinskega sveta Občine Žalec so žalski svetniki potrdili rebalans proračuna za leto 2013 in tudi vse ostale predlagane sklepe.
»Proračun za leto 2013 je Občinski svet Občine Žalec sprejel 28. februarja 2012. Od takrat se je gospodarska in s tem javnofinančna situacija še poslabšala, kar posledično pomeni upad javnofinančnih prihodkov. Zaradi znižanja povprečnine za leto 2013, uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ, sprejetja uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sliižb varstva okolja in nižje od pričakovanih prihodkov od prodaje občinskega premoženja smo morali pristopiti k pripravi rebalansa proračuna za leto 2013,« je na seji občinskega sveta ob točki o rebalansu proračuna za tekoče leto povedala vodja Urada za javne finance Vlasta Simonič. Prihodki občine bodo tako znašali 18 milijonov 995 tisoč evrov, kar je sicer 31 tisoč evrov več kot prej, ob tem pa bodo bistveno nižji ' davčni prihodki (za dobrih 403 tisoč evrov nižji), kapitalski prihodki od prodaje nepremičnin (nižji za 410 tisoč evrov), če omenimo največje. Občina pa si obeta denimo večje prihodke iz strukturnih skladov za ureditev mestnega jedra Žalec (1,4 milijona evrov). Odhodki po rebalansu 2013 bodo skupaj znašali 20 milijonov 156 tisoč evrov, kar je za 9,1 odstotka več kot v že sprejetem proračunu za leto 2013 (nekaj manj kot 18 milijonov 479 tisoč). Kar dobre
2,5	milijona evrov je na voljo več sredstev za investicije. Manj sredstev bo denimo na voljo za transferje v gospodinjstva (nekaj več kot 300 tisoč evrov manj), za stroške v javnih podjetjih, kjer je lastnica občina, 5 % manj. 20 % manj denarja za prireditve v organizaciji ZKŠT, 10 % manj za društva in ravno toliko manj tudi za krajevne skupnosti ... Proračunski primanjkljaj znaša 1 milijon 161 tisoč evrov. Kot je povedal župan Janko Kos, so v roku prejeli štiri amandmaje Nadstrankarske liste, a jih niso mogli upoštevati, ker ni upoštevala postopkovnih določil oz. jih ni vložil upravičeni predlagatelj. Še nekaj svetnikov je komentiralo, da so
že ob podobnem primeru lani pojasnili in razčistili postopek in pravila vlaganja amandmajev in da vloga Nadstrankarske liste ni v skladu s tem. Temu je s svojimi argumenti nasprotoval predstavnik vlagateljev Lojze Posedel, na koncu pa so rebalans proračuna za leto 2013 vendarle potrdili brez amandmajev, v predlagani obliki.
Občinski svetniki so za novega predstavnika ustanovitelja v svet javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec potrdili Romana Viranta, ki je predlog za svoje imenovanje vložil sam, zato so imeli svetniki ob tem nekaj pomislekov. Silvo Marič je dejal, da nasprotuje kopičenju funkcij, saj je Virant predsednik t. i. KVLAZ-a, član nekaj odborov, predsednik MS Žalec, direktor v lastnem podjetju in da bo težko kompetentno opravljal še to funkcijo.
Občinski svet je tako rekoč soglasno in brez pripomb sprejel tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu industrijskega območja Juteks, na katerega v času petnajstdnevne javne razgrnitve ni bilo pripomb. Uvodna pojasnila k odloku je podala Tanja Razboršek Rehar, na pobudo svetnikov pa je dodatna pojasnila ponudil direktor podjetja Novem Car Interior Design Matjaž Omladič. Podjetje Novem namreč že 20 let gostuje na industrijskem območju podjetja Juteks, vseskozi kot najemnik (najemodajalec je podjetje Juteks). Prav tako ima zaradi omejenih možnosti na tem območju na zunanjih lokacijah v najemu še okrog 5.600 m2 skladiščnih površin. Pred časom se je pojavila možnost odkupa obstoječih površin v najemu pa tudi zemljišča ob obstoječi hali Novema od lastnika, torej od podjetja Juteks. To zemljišče pa je v obstoječem podrobnem prostorskem načrtu opredeljeno kot nezazidljivo območje, čeprav leži na izključno industrijskem območju. Novemov nemški lastnik je pred nakupom tega pasu postavil pogoj, da je na zemljišču mogoče graditi. Z nakupom in možnostjo gradnje na tem zemljišču bi podjetje omogočilo razvojno perspektivo tudi v prihodnje,
kar potencialno odpira možnost ohranitve delovnih mest in proizvodnje Novema na tem območju, morda pa celo nova delovna mesta. Matjaž Omladič je še pohvalil ažurnost občine pri pridobivanju različnih soglasij, saj so bili roki zelo kratki. S potrditvijo tega odloka na januarski seji so svetniki podprli tudi možnosti pomembnega gospodarskega subjekta, ki jih je pojasnil Omladič.
Svetniki so kljub pomislekom nekaterih, da se preveč zadev prenaša iz lanskega v letošnje leto, skoraj soglasno potrdili program dela občinskega sveta za leto 2013 s poročilom
0	realizaciji programa dela OS za leto 2012, ki ju je predstavila Darja Orožim. Tudi leta 2013 bodo imeli sedem rednih sej občinskega sveta in svečano sejo ob občinskem prazniku
6.	septembra. Potrdili so tudi predlog odloka o tržnem redu. Po izčrpnih pojasnilih Tanje Razboršek Rehar so potrdili pravilnika o olajšavah, oprostitvah in obročnem plačilu komunalnega prispevka ter sklepa o pogojih financiranja plačila komunalnega prispevka. Potrdili so tudi letni program športa v Občini Žalec.
Obravnavali so dokončna poročila nadzornega odbora o poslovanju krajevnih ter Mestne skupnosti Žalec v letu 2011, ki jih je na seji v odsotnosti predsednika NS Roka Žagarja predstavil Darko Simončič. Razen drobnih nejasnosti in priporočil porabnikom javnih sredstev NS pri krajevnih in mestni skupnosti ni ugotovil kršitev.
Pri aktualnih informacijah je vodja Urada za gospodarske javne službe povedal, da je bilo že pridobljeno gradbeno dovoljenje za projekt prenove starega mestnega jedra Žalec, pridobljena so tudi že evropska sredstva za obnovo, čeprav uradnega sklepa na občino še niso prejeli. Obnovljeni naj bi bili vsi komunalni vodi, del energetskih in telekomunikacijskih vodov, ceste, zelene površine ... Projektna vrednost investicije je 2,9 milijona evrov, čeprav Žolnir pričakuje, da bodo prispele ponudbe na razpis za izvajalca del nižje. Letos naj bi od tega za projekt namenili dober
1	milijon 124 tisoč evrov, pretežno za gradbena dela. L. K.
Tanja Razboršek Rehar je pojasnila vse v.zvezi s pozivi za občane

A*
R
j Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
Občina Žalec
Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Občini Žalec, del območja KS Petrovče.
V Arji vasi, Drešinji vasi in v Petrovčah smo zgradili in obnovili!
»BREZ VODE NAS NI«
Ob mednarodnem dnevu voda vas program Ekošola in Vodna agencija v sodelovanju z Občino Žalec in drugimi partnerji
VABITA
na prvo srečanje »vodnih agentov« s problemsko razpravo in okroglo mizo na temo
»BREZ VODE NAS NI«,
ki bo v petek, 22. marca 2013, od 9.30 do 13.00 v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu.
Srečanje je namenjeno koordinatorjem šol in vrtcev, ravnateljem, predstavnikom nevladnih organizacij, županom in vsem, ki se zavedamo pomena vode za naš obstoj!
VABLJENI!
/,
Ob kulturnem dnevu v Taboru	Poudarek na vrednotah
Savinjski lovski rogisti delujejo že več kot 30 let
Med slavnostnim govorom Jolande Železnik
V Občini Tabor so osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v četrtek, 7. februarja. Organizacija je bila letos v rokah Pevskega društva Tabor, v kulturnem programu pa so poleg pevcev nastopili tudi učenci POŠ Tabor, Savinjski rogisti in člani dramske skupine Teloh.
Prireditev se je začela s Prešernovo Zdravljico, nadaljevala pa z zanimivim nagovorom voditeljev Nine Kreča in Janeza Černača, ki sta povezovala posamezne nastope z mislimi o kulturi in kulturnem ustvarjanju. Pri tem sta si sposodila
Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Vransko na predvečer praznika se so v dvorani Kulturnega doma Vransko zbrali številni občani. Slavnostna govornica je bila predsednica Kulturnega društva Vransko Mateja Novak, ki je najprej spregovorila o tem, kaj zanjo pomeni kultura, nato pa poudarila:
»Slovenski kulturni praznik vse preveč povezujemo le s Prešernom samim in se ne zavedamo, da sta vsebina in namen tega državnega praznika precej širša. To je dan, ko naj bi se ljudje ne samo odpočili od vsakdana in se spomnili na to, da za preživetje niso dovolj samo materialne dobrine, ampak da človek potrebuje več. Slovenci smo eden redkih narodov, ki so na koledar državnih praznikov zapisali kulturni praznik. To kaže, da se zavedamo, da nas morda brez naše kulture sploh ne bi bilo več. Že v zgodnjih šolskih klopeh se spominjamo in se učimo o dogodkih, ki so nas zaznamovali kot narod, prvih
besede Majde Širca, nekdanje ministrice za kulturo, ki si je na kulturnem bazarju zastavila nekaj vprašanj, in sicer: »Na kakšen način v mladosti vonjamo travo, vidimo kravo, gledamo barve, okusimo hrano? Na kakšen način se v mladosti dotikamo zemlje in opazujemo družbeno vrenje? Na kakšen način v mladosti vidimo ptice, sanjamo skice in rišemo hiše? Na kakšen način v mladosti sprejemamo vtise in potem za seboj puščamo svoje odtise? Odgovor na to pravi, da smo vsi zaznamovani. Večina naših odtisov: korakov, odločitev, dejanj, karier, občutenj ali kar bi-
knjig in zapisov, ki jih s pisano in govorjeno besedo prenašamo iz roda v rod. Spominjamo se naših mnogih avtorjev, ki jih je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju najlepših melodij, slik, povesti, romanov in pesmi. Drugi narodi imenujejo svoje trge in ulice po velikih bitkah in postavljajo spomenike vojskovodjem in generalom, Slovenci častimo pesnike, pisatelje, literate in kulturnike. Govoriti o kulturi in kulturnih presežkih je skrajno težko. Najprej zato, ker je kultura kot materialna oblika različnih umetnosti podvržena povsem subjektivnemu razumevanju in dojemanju, hkrati pa tudi zato, ker kultura nima ene same razlage. Razmišljanje o kulturi je nekaj, kar bi nas pravzaprav moralo spremljati na vsakem koraku.«
Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopili mladinski pevski zbor OŠ Vransko - Tabor, Dekliška vokalna skupina SOLO in člani Literarnega društva LivRA Vransko.	T. Tavčar
vanja sploh domuje v izkušnjah, ki smo jih pridobili v mladosti. Takrat smo kot pivnik, ki srka vse, kar svet novega prinaša. Takrat smo kot neobdelano polje, ki ga lahko preraste cvetje ali pa zanemarjena trava. Iz vsega lahko nastane svetišče ali pač tudi pogorišče. Vsi imamo svojo izkušnjo in vemo, s čim nas je obogatila ali razorožila mladost. Vemo, kaj je za oblikovanje našega značaja pomenil zgolj stik z lepim, s kultiviranim - s kulturo. Vemo, kakšno dodano vrednost za našo osebnost, naš značaj, za naš k razvoju usmerjen pogled lahko ponudi prava kulturna ponudba takrat, ko se oblikujeta naš pogled na svet in pogled na samega sebe. Zato je skrajno dragoceno, da imamo možnost izbire in ponudbe takrat, ko je to še najbolj potrebno: zgodaj - v šoli, pred šolo, ob šoli in za šolo.«
V nadaljevanju so nastopili učenci POŠ Tabor, ki so zaigrali na flavto, kitaro in harmoniko, pripravili pa so tudi kratka nastopa iz življenja Franceta Prešerna. Navdušili so Savinjski rogisti, ki že več kot 30 let negujejo slovensko lovsko kulturo, ter mladi flavtistki Eva Deben in Eva Černec. Dramska skupina Teloh je predstavila delo enega najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja Frana Milčinskega - Ježka z naslovom Laž in njen ženin. Ob koncu pa je zapel Mešani pevski zbor Tabor pod vodstvom Špele Kase-snik.	D. Naraglav
Polzelski svetniki so pred redno 16. sejo občinskega sveta najprej nadaljevali s prekinjeno
15.	sejo.
Seznanili so se z letnim načrtom dela ZKTŠ Polzela, ki ga je podala direktorica zavoda Klaudija Tomažič. Zavod domuje v Gradu Komenda, zato bodo v letu 2013 vzdrževali visok standard urejenosti objekta, v poslovanju bodo varčevalno naravnani in veliko pozornost namenjali stroškom, nadaljevali bodo s tržnimi dejavnostmi in skušali kljub kriznim napovedim zagotoviti visok nivo vodenja ogledov. Cilj zavoda je prizadevanje za čim bolj raznoliko in kakovostno kulturno, turistično in športno dogajanje v občini in širše. V nadaljevanju so se seznanili z delovanjem gasilstva v občini do leta 2020. Zelo obširno je s tem svetnike seznanil poveljnik Gasilskega poveljstva (GPO) Polzela Lado Košec in poudaril, da GPO sestoji iz treh teritorialnih društev, v poveljstvu pa deluje tudi industrijsko prostovoljno gasilsko društvo. Vsa tri društva imajo točno določena operativna področja, skupaj pa celovito pokrivajo teritorij občine. Za zagotavljanje ustrezne operativne pripravljenosti in varnosti je njihov terminski plan investicij -zamenjave vozil naslednji: PGD
V Občini Prebold so se slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili že v torek, 5. februarja. V bogatem kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Prebold, Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold, dramska skupina KUD Svoboda Prebold in kot gostje trobilni kvintet slovenske policije. Slavnostna govornica je bila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik.
Po slovesnem uvodu s himno je udeležence proslave v Dvorani Prebold najprej nagovorila voditeljica Manja Holobar, slavnostna govornica Jolanda Železnik pa je v nadaljevanju spregovorila o vrednotah, med drugim tudi: '»/.../ V ospredje pa se prerivajo nekatere novodobne, na katere ne smemo biti ponosni: laž, goljufije, manipulacije, intrige, poniževanje, nespoštovanje, samovšečnost - in na veliko žalost postajajo ljudje s temi vrednotami vedno večji junaki, z vedno večjim ugledom. Po Slovaiju slovenskega knjižnega jezika je vrednota tisto, čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost. Res je, da smo ljudje različni, iz različnih okolij, vendar iz ene države z eno tradicijo. Zakaj potem takšni odmiki pri priznavanju in sprejemanju vrednot? Nemalokrat je slišati, da nas je zajela kriza vrednot. Kaj to pomeni? Mar res izginjajo in se ne bodo ohranile? Seveda se bodo, zavoljo vas, ki jih spoštujete, in so del vas.
Ločica ob Savinji v letih od 2015 do 2017 in PGD Andraž nad Polzelo v letih od 2018 do 2020.
16.	redno sejo pa so svetniki začeli z obravnavo predloga odloka o proračunu, ki je bil v drugem branju. S tem sta svetnike seznanila župan Jože Kužnik in računovodkinja Tanja Mavrič. Predlog proračuna je sestavljen na podlagi varčevalnih ukrepov, kot kaže trenutna situacija v Sloveniji. Sredstva, ki jih dobi občina v obliki glavarine oziroma povprečnine, so zmanjšana za 15 odstotkov oziroma v znesku za 553.000 evrov, kar predstavlja za proračun kot celoto devet, odstotkov manj sredstev.
Prihodki proračuna za leto 2013 znašajo 4.367.720 evrov, odhodki 4.629.420 evrov. Občina se bo tako morala zadolžiti za kritje primanjkljaja med prihodki in odhodki v višini
377.000	evrov.
Začetek gradnje kanalizacije v Orovi vasi predstavlja najvišjo postavko na investicijskem področju, projekt pa naj bi bil delno sofinanciran s strani EU. Ravno tako je z izgradnjo vodovoda na Gori Oljki. Sledijo še rekonstrukcije lokalnih cest, sanacije mostov in plazov. Začeli naj bi s projektom poimenovanja ulic v Ločici ob Savinji, na Bregu pri Polzeli in na Polzeli. Na področju
Zavoljo vseh, ki vam je kultura ljuba, je del vas, vaše družine, življenja. Ker se znate pogovarjati in predvsem poslušati, ker gojite uspešne medsebojne odnose, ker imate radi slovensko besedo in z njo tako posebno milozvočno dvojino, ker veste, kaj je lepo in prav, ker premorete srčno kulturo ker ... Ohranile se bodo zavoljo vas, spoštovani častilci Prešerna in slovenske kulture. Vrednote morajo biti besede, ki preživijo leta, stoletja in tisočletja. /.../ s Trubarjem smo bili »lubi Slovenci«, s Prešernovimi poezijami smo vstopili v krog kulturnih evropskih narodov. Z vstopom v proces globalizacije pa smo postali del njih, evropskih narodov namreč. Z vsemi slabostmi in prednostmi. Poskušajmo ohraniti prednost slovenskega tradicionalnega družinskega in prijateljskega življenja. Za to niso potrebna posebna naprezanja. Le opaziti se moramo, se poslušati, se nasmehniti in si nakloniti čas.
izobraževanja bo občina v letu
2013	pristopila k začasni prostorski rešitvi vrtca, saj bodo leta
2014	ta problem rešil z izgradnjo novega, je bilo slišati ob drugi razpravi predloga proračuna. Investicije v tem letu so načrtovane zgolj na prihodkih, ki so trenutno zagotovljeni. Če bodo razpisi za investicije, ki jih ima občina v planu občinskega proračuna, se bodo prijavili nanje in tako zagotovili še dodatna sredstva.
Na proračun je bil vložen tudi amandma svetnice Alenke Završnik, ki pa ga svetniki niso potrdili. Glede Utripa Savinjske doline je župan Jože Kužnik dejal, da bodo v občinskem glasilu Polzelan izvedli anketo. Če se bo izkazalo, da imajo raje Utrip Savinjske doline, ga bodo še naprej prejemali brezplačno, če pa se bo izkazalo, da imajo raje glasilo Polzelan, bodo Utrip le delno financirali. V nadaljevanju seje so brez pripomb svetniki v Svet zavoda ZD dr. Jožeta Potrate Žalec za mandat 2013-2017 imenovali predstavnika soustanoviteljev občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko Roberta Rampreta s Polzele in v Svet zavoda II. OŠ Žalec za mandat 2013-2017 občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko Antona Mešiča iz Andraža.	T. Tavčar
Kriza vrednot torej ne pomeni, da nimamo vrednot, pač pa da jih zanemarjamo. Začeli smo se ukvarjati z drugimi, predvsem gmotnimi stvarmi, pozabili pa smo na tisto, kar zares šteje. I...I Prepričana sem, če se bomo poslušali in predvsem slišali, bomo tudi pravičnejši pri kritikah in bomo znali tudi pohvaliti, ne le vse prepogosto zgolj kritizirati. Še zlasti v teh časih je pomembno, da znamo popuščati in odpuščati, priznavati svoje napake in se iz njih kaj naučiti, dojeti, da nihče od nas ni vsemogočen in nenadomestljiv. Pomembno je, da znamo biti strpni do drugače mislečih ..., predvsem pa dojeti in razumeti, da smo vsi mi, Slovenci, prebivalci čarne dežele na sončni strani Alp, ki nam jo mnogi zavidajo. Da smo tujci v Evropi in drugod po svetu in da je vsem na oni strani meja najbrž prav malo mar za nas,« je svoje misli o vrednotah zaokrožila Železnikova.
Za malo smeha je v nadaljevanju poskrbela gledališka skupina, ki je uprizorila odlomek iz gledališke igre Rdeči kotiček avtorja Ervina Fritza. Premiera igre bo 2. marca, ponovitev pa dan zatem. Proslavo je zaključil trobilni kvintet slovenske policije, z druženjem pa so nadaljevali v avli dvorane, kjer so za pogostitev poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Prebold.	D. Naraglav
O cestah...
Danes, v sredo, se bodo bra-slovški svetniki sestali na 19. redni seji občinskega sveta in obravnavali enajst točk dnevnega reda.
Med drugim bodo razpravljali in sklepali o novelaciji dveh odlokov, in sicer o odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Braslovče in za območje ZN Šmatevž ter o odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN PA 26 - gospodarska cona Trnava zahod. Svetniki bodo obravnavali tudi predlog načrta razvoja in vzdrževanja občinskih cest v občini.
Na seji bodo podali tudi informacijo o dejavnostih izdelave sprememb in dopolnitev Prostorskega reda Občine Braslovče in Strategijo prostorskega reda Občine Braslovče. T. T.
Predsednica KD Vransko Mateja Novak med govorom
Več kot le Prešeren
Sprejet proračun 2013
Praznik posvetili ljubezni
»Bog živi ves slovenski svet...«
Slavnostni govornik Janko Germadnik
Slavnostni govornik župan Jože Kužnik
V Braslovčah so osrednjo prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bila na predvečer praznika v Domu krajanov Gomilsko posvetili ljubezni. Ljubezni do bližnjega, ljubezni do pesništva in ljubezni do naroda.
Te temeljne teme so združene tudi v Sonetnem vencu, v katerem Prešeren neposredno pove, da ga posveča ljubljeni ženski, ki »je magistrale njegovega življenja«, in slovenskemu narodu, ki bi ga rad povzdignil iz teme. Sklenili pa z mislijo, kako bi v teh časih še kako potrebovali slovenskega Orfeja,
ki bi mu uspelo združiti sprte Slovence, ali bi morali vsaj pogosteje brati Prešerna, ki s svojimi pesmimi izžareva idejo enotnosti in prijateljstva, ki jo v teh dneh še kako potrebujemo.
Slavnostni govornik je bil Janko Germadnik, ki je govoril o vplivu kulture v zgodovini slovenskega naroda, o mejnikih na poti do samostojnosti, ob koncu pa dejal: »Na tem mestu se velja ponovno vrniti k Prešernovi misli, ki pravi »ne vrag, le sosed bo mejak«. Pri sebi velja začeti in po možnosti druge ljudi dojemati bolj »sosedsko« in manj »vražje«. Svet bo veli-
ko lepši. Za kulturo pa ni treba skrbeti, del človeške narave je in je preživela že bistveno težje okoliščine.«
V bogatem kulturnem programu so pod idejnim vodstvom Nine Markovič Korent nastopili Sekstet Gomilsko, člani odrasle dramske skupine Kulturnega društva Gomilsko z recitacijo posameznih sonetov Sonetnega venca, Podružnična osnovna šola Gomilsko s pevskim zborom in z domiselno uprizoritvijo pravljice Petra Svetine Klobuk gospoda Konstantina, Otroška folklorna skupina Srajčice, vokalistka Urška Tekavc ter Lara Škruba na violini in Špela Štrajhar na klavirju, ki sta zaigrali Cvetje v jeseni. Številni obiskovalci so se po končani prireditvi zadržali v avli Doma krajanov Gomilsko, kjer so članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko poskrbele za pogostitev, udeleženci prireditev pa so lahko nazdravili prazniku primerno, ob sproščenem klepetu, kapljici rujnega in ob pogovoru o stanju kulturnega duha na Slovenskem.	T. Tavčar
Letošnji kulturni praznik -
8.	februar so v Občini Polzela obeležili z dvema proslavama: s šolsko in občinsko na sam praznik v dvorani Kulturnega doma Andraž nad Polzelo.
Andraški oktet je zapel himno, nato pa je sledil kulturni program, ki ga je povezovala Majda Pur. Igor Pungartnik je v podobi Franceta Prešerna s polnimi žepi fig, s katerimi so se sladkali otroci, pletel Sonetni venec. Nastopili so tudi učenci POŠ Andraž nad Polzelo, tamburaški zbor KUD Polzela in člani KD Andraž nad Polzelo. Slavnostni govornik je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je orisal pomen kulturnega praznika in Prešerna pa tudi drugih velikih kulturnikov, kot so Trubar, Vodnik, Slomšek in drugi, ki so postavili temelje slovenske kulture. Navezoval se je na številne modre misli iz Prešernove poezije, ki bi morale biti tudi danes napotilo za srečno in mirno življenje.
Ob koncu svojega govora pa je dejal: »Ko se ob Prešernu, Slomšku in drugih velikanih slovenstva sprašujemo, kdo je najbolj poklican, da ohranja slovenstvo, našo identiteto, naš ponos in svetovljanstvo, vemo, da smemo zaupati tistim, ki verjamejo v svoj narod, ga spodbujajo in hrabrijo z dobrimi zgledi in
mu iz skrbi za prihodnost kdaj pokažejo tudi ogledalo, da vidi v njem svojo žlahtno ali zaskrbljujočo podobo. Zato želim v svojem nagovoru povabiti kulturne delavce, umetnike in učitelje k oblikovanju lepše podobe slovenstva, torej vas, spoštovani kulturni ustvarjalci, ki si v naši občini prizadevate za duhovno rast ljudi, ki gojite lepo besedo, lepo glasbo, pesem, ohranjate kulturno in naravno dediščino, ki z besedo in s sliko ohranjate našo sedanjost poznejšim rodovom, ki v lepi knjižnici poiščete ali ponudite knjigo za bogatitev duha.«
Ob koncu je župan Jože Kužnik Kaji Blagotinšek, dobitnici študentske Prešernove nagrade, ki jo Univerza v Ljubljani podeljuje študentom za znanstve-
noraziskovalne in umetniške dejavnosti in dosežke, izročil Prešernov cekin. Tudi Kulturno društvo Andraž vsako leto ob tej priložnosti podeli nagrado -umetniško sliko krajanu za dosežke na področju kulture. Letos je to nagrado prejel Julij Pačnik za dolgoletno umetniško vodenje številnih pevskih zborov in vokalnih skupin. Nagrado mu je izročil predsednik KD Andraž nad Polzelo Vili Pižorn.
Voditeljica Majda Pur je kulturni večer zaključila s povabilom: »Ustvarimo to našo malo Slovenijo kot prijazen, svetlobe poln kulturni vrt, ki bo postal priložnost za naše druženje, za izmenjavo mnenj in negovanje naše kulturne dediščine, predvsem pa našega maternega jezika in narodne zavesti... «	T. T.
Druga seja s sprejemom proračuna
V ponedeljek, 4. februarja, so se na 2. izredni seji sestali svetniki Občinskega sveta Občine Tabor. Izredna seja je bila sklicana zaradi nujnosti sprejema proračuna kot podlage za začetek projekta Energetska sanacija objektov v Občini Tabor, za katerega so kandidirali na razpisu Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti.
Razloge za sklic izredne seje je pojasnil župan Vilko Jazbinšek. Strokovna komisija za pregled in dodelitev sredstev na razpisu je namreč zasedala že v prvi polovici februarja, do takrat pa je bilo potrebno sprejeti proračun za leto 2013, v katerem so zagotovljena sredstva za projekt, za katerega kandidirajo. V zvezi s proračunom je župan še pojasnil, da je prišlo med javno razgrnitvijo do manjših sprememb. Predvsem bo glede na uspešno prijavo na razpis in po pričakovanju še ene prijave na razpis za razvoj podeželja proračun za leto 2013 vendarle investicijsko naravnan.
Članica občinske uprave Lidija Štor Krebs je poudarila, da bi morali imeti svetniki skladno s poslovnikom občinskega sveta možnost podati na dopolnjeni predlog proračuna amandmaje, in sicer tri dni pred sejo. Ker je bila zaradi nujnosti sprejema proračuna sklicana izredna seja in se tega roka ni bilo moč držati, so sprejeli sklep, v katerem svetniki obdržijo pravico do vložitve amandmajev na sami redni seji in se jih obravnava enakovredno. Lidija Štor
Krebs je še povedala, da med razgrnitvijo proračuna javnost ni podala nobene pobude, odbori pa so mnenja, da se preučijo variante možnosti povečanja sredstev za vzdrževanje. Izjema je odbor za prostor, kjer je bil podan predlog o povišanju sredstev zaradi poplačil preteklih obveznosti in povečanja obsega del ter s tem nastalih stroškov pri izdelavi občinskega prostorskega načrta.
Mihaela Zupančič je obrazložila, da se v tabeli proračuna prikazane spremembe nanašajo predvsem na dejstva, ki ob pripravi predloga proračuna niso bila znana. Nanašajo se na investicije tako prihodkov kot odhodkov, nanašajo se tudi na preračun ekonomske cene za vrtec, kjer se zmanjšuje in hkrati povečuje potreba po manjših investicijah, in na investicije v UPI - ljudsko univerzo Žalec (energetska sanacija v primeru uspeha na razpisu za energetsko sanacijo stavb). Prihodki se povečujejo iz naslova odobrenih sredstev z razpisov, prihodka za poplačilo družinskega pomočnika, ki ga še niso upoštevali, in načrtovanja prodaje dveh stanovanj v Ojstriški vasi. Končni rezultat tega pa je uravnotežen proračun.
Ob koncu te točke je župan najavil uvrstitev projekta Kurnik - Ekovas v regionalni projekt s povečanjem pomena pa tudi povečanje možnosti oživitve tega projekta, ki je posledično povezan z zapiranjem finančne konstrukcije projekta v ka-
nalizacijo in čistilno napravo. Svetniki so nato potrdili predlog sklepa in proračun za leto 2013, na redni seji pa bodo dodali še amandmaje, če bo to potrebno.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), rekonstrukcija ceste Loke-Ravne, odsek Loke-Oj-strica s solarno razsvetljavo. Ob dejstvu, da država predvideva zmanjševanje sredstev predvsem na cestnem področju, je potrebno, kot je dejal župan, za nadaljevanje investicijskih projektov nemudoma ukrepati in dodelati DIIP, ki je hkrati obvezen dokument za kandidaturo na razpisu za razvoj podeželja, kjer bodo lahko lastna sredstva nadomestili s pridobljenimi na razpisu in imeli tako možnost dokončati rekonstrukcijo lokalne ceste Loke-Ravne, odsek Loke-Ojstrica. Župan je ob tem še dejal, da dajejo projektu tudi dodano vrednost, in sicer ker poteka skozi naselje, označeno pod kulturno dediščino, vključujejo pa tudi solarno javno razsvetljavo.
Ob koncu seje je župan seznanil svetnike tudi z aktivnostmi prevzema opravljanja dejavnosti pošte v Občini Tabor, kar bi izboljšalo dostopnost storitev občanom. Pošta je namreč ponudila oddajo izvajanja poštnih storitev in tudi pripravila razpis, na katerega se lahko prijavi tudi obstoječa upravnica, lahko tudi občina, oziroma oseba, ki po lestvici točkovanja razpisa pridobi največ točk.	D. Naraglav
Povišali cene za zimsko službo
Svetniki Občine Vransko so
19.	februarja na 14. redni seji poleg sprejetja zapisnika prejšnje seje in obravnave informacije o poteku likvidacijskega postopka INDE, d. d., obravnavali še devet točk
Najprej so podali pobude in vprašanja. Med drugim je Janez Lend opozoril na nespoštovanje predpisov v primerih, ko se sejemska dejavnost in parkiranje v trgu Vransko izvajata kar na javnih površinah. Župan je na seji odgovoril, da so se težave s pretočnostjo prometa pojavile na januarsko soboto, ko je hkrati s sejmom rabljene motoristične opreme pri muzeju motociklov v šoli potekalo državno tekmovanje planincev z več kot sto udeleženci iz vse Slovenije. Če bi dosledno upoštevali predpise, ne bi mogli izvesti skoraj nobene večje prireditve, saj za takšne dogodke, kot so pustni karneval, vranski
poletni večeri, večji sejmi, v trgu ni dovolj javnih parkirišč, je poudaril župan. Brez parkirišč so tudi mnoga podjetja in gostilne. Občina je v preteklih letih sicer uredila več kot 200 parkirišč na Vranskem, vendar ob večjih prireditvah to ne zadostuje. Kljub temu pojasnilu je Janez Lend zahteval, da se njegova pobuda šteje kot prijava medobčinskemu redarstvu za ukrepanje.
Svetniki so se nato lotili obravnave pogodbe o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi. Kot je pojasnil župan Franc Sušnik, se pogodba nanaša na del vodovodne infrastrukture, po kateri teče 42 % vse vode v braslov-ško občino, 29 % pa v polzelsko. Zato bo temu primerno spremenjen oziroma znižan delež tako imenovane omrežnine, ki jo morajo plačevati Vranščani.
Sledil je sklep o obvezni razlagi odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje poslovne cone Čeplje ČE2-3/2, v prvi in drugi obravnavi pa so bile potrjene spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi vzgojno--izobraževalnega zavoda Glasbena šola Risto Savin Žalec.
Načrt razvojnih programov 2011-2014 so občinski svetniki s sklepom dopolnili v skladu s pogoji javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti in v skladu s pogoji 8. javnega razpisa za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi. Na dveh parcelah v Ločici so ukinili status javnega dobra, lastninska pravica pa se je prenesla na Občino Vransko. Vranski svetniki so potrdili tudi povišanje cen storitev zimske službe, in sicer za pluženje na 33 evrov na uro, za posipanje pa na 30 evrov. K. R.
Poveljnik Dušan Zabukovnik
V zadnjih letih so tudi Občino Polzela večkrat prizadele naravne nesreče, največkrat poplave. Ker pa se v občini zavedajo, da je pravočasno obveščanje prebivalcev o nesrečah in izvajanju zaščitnih ukrepov na prvem mestu, je župan Jože Kužnik na novo imenoval in pomladil štab Civilne zaščite (CZ) Občine Polzela.
Novi poveljnik je od začetka tega leta Dušan Zabukovnik.
Občina tako zdaj samostojno organizira in vodi akcije zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju ter dejavnosti pri odpravljanju posledic nesreč. Sistem postopkov ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah so natančno opredelili v občinskih načrtih zaščite in reševanja, glavno vlogo pri zaščiti, reševanju in pomoči ob nesrečah pa imajo gasilska in druga društva. T. Tavčar

Poveljnik CZ Občine Polzela Dušan Zabukovnik
Dr. Miro Cerar: Demokracija vendarle varuje naše temeljne pravice
Dr. Miro Cerar
Društvo general Maister Spodnje Savinjske doline je v Savinovi hiši v Žalcu pripravilo drugi Maistrov večer. Veteransko društvo, ki neguje zgodovinski spomin na generala Maistra in njegove borce, na vrednote, kot so odločnost, pdgum in predvsem ljubezen do slovenske zemlje ter naroda, je tokrat gostilo dr. Mira Cerarja.
Dr. Miro Cerar je redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti in zunanji svetovalec državnega zbora za ustavna in pravna vprašanja. Med pripravami na osamosvojitev je sodeloval tudi pri nastajanju prve slovenske ustave. Kot publicist in pisec kolumn je v zadnjem času eden najuglednejših kritikov družbenih in političnih razmer v Sloveniji, bil pa je tudi resen kandidat za mandatarja tehnične vlade. V pogovoru s predsednikom društva Lojzetom Posedelom je govoril o ta hip najbolj žgočih vprašanjih, s katerimi se sooča Slovenija.
Domoljubje
Morda bi bila sedanja politična in splošna družbena kriza v naši državi precej manjša, če bi tudi v novejšem času premogli več domoljubja. Domoljubje po besedah dr. Mira Cerarja pomeni imeti rad svojo domovino na pozitiven način, skozi katerega ne izključuješ nikogar. Prav ta pojem bi morali Slovenci večkrat izpostaviti. »Kadar govorimo o državi, pa čeprav je to naša velika dobrina in se tega še ne zavedamo dobro, namreč to pomešamo s političnimi strankami, politiko, s tem, kar se nam dogaja in dogaja se nam v zadnjih letih več slabega kot dobrega. Zato je danes težko prepričati ljudi, da bi govorili o institucijah države, o politiki s spoštovanjem, z nekim občutkom zaupanja. In zato je zelo dobro, da se večkrat spomnimo na pojem domovina, ki nas navdaja s prijetitim občutkom domačnosti, zavetja, varnosti. Slovenija je naša domovina in tako lepa dežela si zasluži še posebej veliko mero domoljubja. Nikakor pa domoljubje ne sme pomeniti, da bi bili nasilni
do tujcev in drugače mislečih.«
Domoljubja in spoštovanja inštitucij države se ni mogoče učiti le v šoli, ljudje morajo imeti zgled tudi v politikih. Prav tega zdaj ni, kar je resnično velik problem. »Če denimo nekdo krade, krade lastnemu narodu. To se nam dogaja. Imamo skupine ljudi, ki lažejo in kradejo Slovencem, nam, našim otrokom, prihodnjim generacijam. To je izraz velikega nespoštovanja sočloveka. Družba je sicer vedno neka dinamična celota, v kateri je kar nekaj dobrega in kaj slabega. Včasih slabo za hip prevlada, drugič prevlada dobro, ampak ta dinamika deluje že skozi tisočletja. Dejstvo je, da je vsaka generacija odgovorna zase in za prihodnje generacije. Mislim, da smo na tem, da pademo na izpitu. Nismo še padli. Kriza, ki jo doživljamo, je nek opomin, ki smo ga-potrebovali. Očitno smo bili takoj po osamosvojitvi preveč razigrani, sproščeni, lahkomiselni, prepričani, da bo vse šlo samo še na lepo. To so skupine, ki so še posebej nedomoljubne, izkoristile za to, da načenjajo narodovo substanco oziroma da plenijo po Sloveniji. Dejstvo je, da nam črpajo tisto življenjsko energijo, ki bi jo nujno potrebovali, da bi se bolje počutili v tej družbi izzivov in bi jo lahko bolje razvijali. Slovenija ima izredne potenciale v znanosti, kulturi, športu. Povsod imamo nadpovprečno veliko posameznikov glede na število prebivalcev, ki so izjemno sposobni, ki dosegajo uspehe. Tudi sicer je v Sloveniji ogromno dobro-mislečih ljudi, ki so pripravljeni delati, pomagati, so solidarni, če je potrebno. Pa vendar je precej tudi teh skupin, ki so se prisesale na narodovo telo kot pijavke. To je neka norost, saj s tem škodijo tudi sami sebi. Vsi smo kdaj šibki, vsak naredi kdaj kaj narobe. Če je zgled na ravni vodenja tako slab, kot je zadnje čase pri nas, to ljudi potegne v apatijo ali pa sami oponašajo te vzorce.«
Uspavani državljani
Na vprašanje Lojzeta Posedela, kaj je pripomoglo k temu, da so očitno izgubili kompas prav
skupine in posamezniki, ki so izpeljali osamosvojitev, je dr. Cerar odgovoril: »Mislim, da je na to vplivalo več dejavnikov. Veliko ljudi se je od osamosvojitve dalje enostavno prepustilo toku. Dobili smo novo državo, nastavke za nov demokratični sistem in običajni ljudje, ki hodijo vsak dan v službo, skrbijo za družino, imajo svoje hobije, so se prepustili toku in prepustili vodenje družbe tistim, ki so se potegovali za vodenje. Ob tem je na nek način ugasnil lik aktivnega državljana, ki je zelo pomagal Sloveniji do osamosvojitve. Ker smo bili tako zelo enotni, nam je uspel zgodovinski dosežek. Verjetno se ne zavedamo povsem, kako sanjski dosežek je to, da smo Slovenci kot samo dvomilijon-ski narod, obkrožen s sosedi, s katerimi smo bili boj ali pa smo jim bili neposredno podrejeni, vzpostavili nacionalno državo, da smo enakopraven član svetovne skupnosti. Vsi ti uspehi so nas nekoliko uspavali. To pa so izkoristili tisti, ki so že imeli svoje računice, kako obogateti, priti do moči. Ta fascinacija z močjo, oblastjo, denarjem, ki je prisotna v vseh človeških družbah, je šla pač predaleč. In kadar gre predaleč, pade družba v krizo. Civilna družba je nekoliko ugasnila, mnogi iz nje so šli v sfero države ali so se umaknili v zasebnost. Nekaj časa je bilo vsega še dovolj, govorim o materialnih dobrinah, in pošteno povedano, verjetno je večina Slovencev že takrat opazila, da se dogajajo nečednosti. Ampak so si mislili, da se s tem ne bodo ukvarjali, dokler imajo sami dovolj. To je po moje ključna napaka vseh nas, ker smo dopustili, da gredo te stvari predaleč. Moram pa povedati, da to, kar se nam dogaja, ni nič posebnega, če gledamo z zgodovinske distance. Za neko dvomiljon-sko družbo, ki se prvič znajde v takšni vlogi in doseže uspehe, kot sta celo vodenje EU in članstvo v varnostnem svetu ZN, ni čudno, da nas je odneslo predaleč. Kar na individualni ravni pomenita napuh in objestnost, se nam je zgodilo na družbeni ravni. Kriza je kot neke vrste bolezen, ki telo opozori, da delamo narobe. Grški scenarij, propad države, ne vem, kaj se bo zgodilo, vsekakor mislim, da nam tega ni treba in da smo se Slovenci sposobni sami izviti iz te krize.«
Zanemarili vrednote
V krizi, kakršni smo zdaj, je prizadeta celotna družba z vsemi podsistemi, zato ni mogoče rešiti države zgolj z ozdravitvijo enega podsistema, na primer samo vlade ali samo sodstva, policije, sociale, kulture ... »V vseh podsistemih mora priti do nekega premika, do tega pa lahko pride samo, če dojamemo, da kriza v izhodišču ni ekonomska in finančna. To je zgolj površina. V osnovi gre za krizo vrednot. Zanema-
rili smo temeljne etične vrednote. Tudi pravne vrednote, kot je pravičnost, so padle pod nivo, ki ga neka družba še lahko prenaša. A kaj näs kriza uči prav na pravnem področju? Da je pravna država izredno pomembna. Ljudem pri nas to dvajset let ni bilo jasno, pravzaprav vse dokler ni država postala tako zelo nepravična, da so to začutili že kot osebno bolečino. Izgubljajo motivacijo za delo, za varčevanje ... Pravičnost zagotavlja v veliki meri pravna država, ki mora kaznovati za korupcijo, za vsa kazniva dejanja vsakogar, tako direktorja kot delavca, državljana, politika. Če pravna država ne deluje, v družbi ni neke predvidljivosti, zanesljivosti, ni zadostne pravičnosti. Kdo bo prišel v takšno državo vlagat denar, težko se bo kdo lotil podjetništva in podobno. Zato se zgodi kriza tudi na nivoju ekonomije, financ in sociale. Ta površinski del pa nas vedno zelo zadane, ker smo ljudje že stoletja zelo občutljivi na materialne stvari, še posebej, ko se malce razvadimo, kot smo se v Evropi, kjer smo v zadnjih desetletjih prišli do zelo visokega standarda. Temu se je težko odreči in najprej pričakujemo veliko tega na kredit. To krizo moramo reševati hkrati na vseh področjih in ne samo pri vzroku. Seveda moramo začeti zdraviti družbo pri vrednotah, a hkrati se moramo tudi na finančnem področju ukvarjati na primer z našimi bankami. Kar se pri nas dogaja v bančnem sektorju, je kriminal najvišje vrste, ki ga je in ga morda država še vedno podpira. Na področju ekonomije smo se lotili reševanja krize z varčevanjem. To je seveda pomembno, ampak samo to ne pripelje nikamor, družba mora najprej začeti proizvajati. Do zdaj ni bilo narejenih kakšnih vidnih korakov, ki bi vzbujali neko upanje. Samo poslušamo, kje bomo še zatiskali pas, kar je za mnoge zelo težko: za nekatere eksistenčno, za druge pa je težko zaradi stanja duha, ker se jim zdi za malo. Tudi nekdo, ki ima denar, bo rekel, da država ni vredna, da se zanjo žrtvuje po tej plati, ker se bo njegov denar pretakal v žep kakšnega nepoštenega zasebnika. Potrebujemo ekonomski razvoj in preboj, hkrati pa moramo ohraniti socialno državo. Skratka, na vseh frontah naenkrat se moramo spopadati s krizo, hkrati pa se zavedati, da nam bo na dolgi rok uspelo samo, če bomo nekoliko dvignili našo zavest o vrednotah.«
Poštenost
Osnovna vrednota je seveda poštenost in s tem povezano spoštovanje zakonov. Kljub temu da državni organi ugotovijo kršitve, se pri nas politiki do zadnjega oklepajo svojih položajev. »Ta mentaliteta v Sloveniji je porazna. Vemo,
da se sodne napake dogajajo, državni organ se lahko zmoti, ampak dejstvo je, da mora politik v takih primerih ločiti, kaj si osebno misli o zadevi, in med tem, kakšen javni učinek ima dejstvo, da ne pripozna avtoritete nekemu državnemu organu. Neverjetno, koliko poslancev imamo ta hip, ki so sporni, imajo ponarejene dokumente, izpite, so sodelovali v Udbi ... In vedno je njihov odgovor, da je to politična zarota. Še potem, ko fakultetni ali univerzitetni senat, v katerem niso politiki, ugotovi, da je neko delo plagiat, ko to ugotovi tudi računalnik pa ročno preverjanje, ko to preverijo vsi mediji, še vedno trdijo, da ni plagiat. Mi pa na nek način pristajamo na to. Tisti, ki so takemu človeku blizu, bi mu morali reči, da je to nespodobno in da se mora odzvati drugače. Tega ne zmoremo. Ko je kaj narobe v kakšnem kolektivu, Se običajno gleda v tla in čaka, da mine huda ura. Ampak to ni mentaliteta, ki bi lahko gradila demokracijo. V demokraciji je potrebno očitne prekrške, napake razkriti, jih na nek način ovrednotiti, ni pa treba biti žaljiv. Kar se dogaja politikom, se dogaja tudi nam. Vsak od nas dela napake, problem je v tem, da če si na visokem položaju in se ti zgodi napaka, spregled ali lumparija, potem je tvoja odgovornost objektivna. Daješ slab zgled in absolutno moraš razmišljati, kaj to pomeni za občino, državo, stranko. V nekem trenutku moraš ugotoviti, da v svoji vlogi nisi več produktiven. Večina tega ni sposobna. V zahodnih demokracijah se to dogaja na bolj uglajen način. Ko si umazan z neko afero, se moraš umakniti, tudi če se ti je zgodila krivica. V času krize bi potrebovali največje zaupanje v vlado, vodstvo, mi pa ga izgubljamo. To je zelo dramatična situacija. Ekonomija, ki nas bo na površini potegnila iz krize, ne more delovati, če lju-
Dr. Miro Cerarje tudi avtor več knjig
dje niso motivirani, če družba nekako ne diha,« je povedal dr. Miro Cerar.
V resnici cenimo ...
Slovenci imamo poleg vsega zelo ambivalenten odnos do vrednot. »Vse javnomnenjske raziskave kažejo, da imamo izredno dobro strukturirane vrednote, vedno na prva mesta postavljamo prijateljstvo, delo, družino, ljubezen, torej nematerialne vrednote. Naslednji hip pa-smo popolnoma fascinirani s človekom, ki ima velik avto, dve hiši, jahto, z nekom, ki ima oblast. Neverjetno se podrejamo, pretirano pozornost namenjamo ljudem, ki imajo materialna sredstva in moč, čeprav to ni v skladu z našimi vrednotami. Tu lahko naredimo neko samoanalizo in majhne premike, ki pa so zelo pomembni. Vplivamo lahko na družinske člane, na sodelavce. Na neki točki bo ta preobrat nujen. Vsak, ki bo v red spravil sebe, bo lahko zaživel. Če mislimo, da bomo nepošteno lahko delovali naprej, se motimo, to enostavno ne gre, po nekem kozmičnem zakonu se to vedno konča tragično. «
Kaj pa pomenijo protesti državljank in državljanov? »Protesti dokazujejo, da se je civilna družba prebudila. Jaz in nekateri moji kolegi smo že vsaj leto pred tem opozarjali, da bo do protestov prišlo, če ne bo bistvenih sprememb. Če bo šlo tako naprej, ne samo da se bodo protesti ponavljali, ampak bodo postajali nasilni, ker se bo povprečen državljan počutil nemočnega. Če ne prisluhnejo njegovi besedi, demonstraciji enkrat, dvakrat, trikrat nič ali bistveno premalo, država pa tudi ne naredi ničesar, da bi mu omogočila spodobno življenje, potem bodo še posebej tisti, ki bodo najbolj eksistenčno prizadeti, postali nasilni.«
Po besedah dr. Cerarja je iluzorno pričakovati, da se
bodo elite in voditelji, najgloblje utirjeni v takem sistemu, sami odrekli oblasti in denarju. »Ne smemo biti preveč naivni. Ampak kljub temu bo do tega prišlo, samo oni še tega ne vedo. Kakšna bo pot, ne vem, ampak prišlo bo do menjave. Veliko odgovornost nosimo za to stanje tudi izobraženci, ki imamo nekaj javne besede, se lahko oglasimo preko člankov, nastopov v medijih. Veliko izobražencev se je na nek način podredilo ali prodalo. Na račun objektivnosti so postali zagovorniki ene ali druge ali tretje strani v politiki, in to je postalo prav porazno. Nič ni narobe, da smo podporniki, somišljeniki strank, kdor pa izgubi vsako samokritičnost in kritičnost, je to avtocenzura, poraz samega sebe. Kot izobraženec si se izgubil.«
Poleg mnogih drugih težav imamo v Sloveniji tudi izrazito negativno selekcijo: »Kadri-ramo po principu samo da je naš, ta negativna selekcija pa je resnično tragična za Slovence. Demotivira mlade. Zakaj bi se izobraževali in bili prizadevni, če pa je dovolj, da stopiš v pravo stranko?! Imamo ljudi, ki pri telefonu čakajo, kaj jim bodo ponudili: boš minister, boš direktor, v nadzornem svetu, poslanec. To so ljudje za vse. Dostikrat brez znanja in sposobnosti, razen sposobnosti, da so privrženi svojim vodjem.«
Demokracija najboljša
Dr. Miro Cerar je zagovornik demokracije: »Osebno res verjamem, da je demokracija najboljši kompromis. Je daleč od ideala, ampak vedno se moramo vprašati, kaj je alternativa. Ni problem biti kritičen do demokracije, imamo tisoče razlogov, da smo kritični. Tudi zato, ker je danes vse postalo stvar javnosti. Celo o sodbah se razpravlja javno. Na primer govorimo o tem, kakšne plače imajo danes poslanci, medtem ko včasih sploh niso vedeli, da so tudi v prejšnjem sistemu poslanci prejemali plačilo. To ni bilo transparentno, nihče o tem ni upal pisati. V osnovi je javnost dobra stvar, vendar je zelo naporna, ker vse izvemo in ker imamo različna mnenja, nas marsikaj moti. Demokracija zlasti v sodobnem pojmovanju pomeni, da se dogovorimo v imenu ljudstva, da o državno pomembnih zadevah odloča neka večina. Ta večina mora zagotoviti temeljne človekove pravice. To so naše vsakdanje, zelo pomembne dobrine, od lastnine do življenja, varstva v upravnih postopkih, do prepovedi mučenja. Ogromno je pravic, ki se jih sploh ne zavedamo, pa nam jih država nudi. Ravno zaradi teh je demokracija tako dobra stvar.«
Kdo v zverinjak
Dr. Miro Cerar je bil pred dnevi resen kandidat za mandatarja tehnične vlade. Za izvedbo najnujnejših nalog bi tehnična vlada potrebovala široko podporo tako ime-
novanega levega in desnega spektra političnih strank, kar pa se po izjavi SLS, da je to ne zanima, ni zgodilo. Kar nekaj ljudi je izrazilo olajšanje, da je dr. Miro Cerar zato odklonil sodelovanje v takšni vladi oziroma v političnem zverinjaku, kjer bi ga lahko raztrgali. Vendar bo nekdo moral stopiti naprej, da mu bodo ljudje sledili. »Sam kot posameznik ne moreš ničesar storiti, za teboj mora biti skupina ljudi, ki te podpira. Če se bo nekdo odločil za vstop v politiko in da bo na moralno višjem nivoju, bolj ozaveščen o tem, v katero smer je potrebno peljati družbo, mu mora biti seveda jasno, da bo ob vstopu v svet politike lahko držal smer, ne bo pa mogel več uresničevati vsega, kar si je zadal. V tej mlakuži, v katero padeš, ko vstopiš v politiko, nisi več gospodar tega, kar si si prej zamislil. To je podobno kot pri predavanju o etiki, ko vedno povem: Upam, da mi boste poslušalci oprostili, da sam nisem etično popoln, ker ne morem biti. Kljub temu sem se odločil, da bom začel s temi predavanji, ker je o tej temi potrebno spregovoriti. Če pričakuješ, da lahko predava etiko samo nekdo, ki je popolnoma etičen, potem ne bo nihče predaval. Morda en ali dva, pa še ta dva ne, saj imajo najbolj etični ljudje najvišjo stopnjo samokritičnosti. Ne duhovnik, ne profesor, ne odvetnik, ne sodnik, nihče ne bi mogel opravljati svojega poklica, če bi od njih vedno pričakovali samo najvišje standarde, ki gredo poklicu. Razumeti moramo, da nekdo, ki stopi, v vlogo politika, bo že v tistem hipu izgubil zmožnost, da bi bil tako zelo idealen, kot se mu zdi, da je. Ampak on v sebi mora držati to smer. Če skočiš v to žrelo v trenutku, ko je preveč negativne energije, preveč hudega, slabega, zavoženega, te lahko zmelje. In potem nisi naredil nič dobrega ne sebi ne drugim. Če pa se to zgodi v trenutku, ko je mogoče stvari spraviti na višji nivo, je drugače. Pa ne pričakovati, da bomo imeli čez dvajset let Slovenci idealno politiko, bančništvo in gospodarstvo. Vedno bo nekaj korupcije, goljufije, ampak tega bo moralo biti bistveno manj.«
In vendar recepti za zdravljenje naše družbe obstajajo: »Spremembe se pravzaprav že dogajajo. V šoli se že dogajajo premiki. Od nekaj časa zelo prevladujoče permisivne vzgoje se zdaj počasi vračajo vrednote, kot je na primer prostovoljstvo. Prvi koraki so tukaj. To bo počasi pripeljalo do sprememb, ki ne bodo zelo radikalne, ljudje se ne bomo spremenili v svetnike, ampak stanje se bo izboljšalo. Marsikdo reče, pa kaj lahko jaz naredim. Vsak lahko pohvali kolega, če kaj dobrega naredi, če je naredil kaj narobe, ga opozori, ne toži šefu. Vsak je lahko prijazen. Ne iščimo rešitev v visoki politiki, tam se bodo zadeve spremenile nazadnje.« K. R.
Razglasili najboljše športnike Prebolda
Najperspektivnejši mladi športniki v Občini Prebold
Naj športnica in naj športnik v družbi z županom in Rokom Drakšičem
tekmovanjih.
Priznanje za posebne športne dosežke so tokrat podelili Julija-nu Golavšku in Urošu Škofleku, ki se ukvarjata z modeliranjem jadrnic in čolnov ter dosegata visoke uvrstitve doma in v tujini.
Prireditev je vodil Peter Kavčič, program in sceno so pripravili mentorji in športni pedagogi OŠ Prebold z otroki. Osrednji gost prireditve pa je bil judoist Roki Drakšič. Peter Kavčič je v pogovoru z izjemnim gostom odstiral njegovo bogato športno kariero.
Udeleženci prireditve so si ob razglasitvi naj športnice in naj športnika leta ogledali tudi video film. Posebno presenečenje pa so organizatorji pripravili voditelju Kavčiču, ki so predvajali doku-mentarno-igrani video o njem in njegovi namišljeni in zaigrani skakalni karieri. D. Naraglav
Na Valentinovo so v Športni dvorani Prebold že enajsto leto zapored razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika leta v Občini Prebold in-tudi najboljšo rekreativko in najboljšega rekreativca kraja pod Žvajgo. Podelili so tudi posebne pokale za najperspektivnejše mlade športnike in veterane ter za posebne dosežke. Med osmimi nominiranci sta naj športnika za leto 2012 postala Barbara Stiplošek iz KBV Fudoshin Šempeter in monoci-klist Žiga Sternad.
Poleg Stiplovškove in Sternada so bili letošnji nominiranci tudi Marko Jager (dirkač s štirikolesniki), Matic Potočnik (Karate klub Nestor), trije člani KBV Fudoshin Šempeter Primož Muhovič, Žan Artelj in Anja Laznik ter plesalka Zala Kotnik iz Plesnega
kluba Fredi Ljubljana. Nominirancem je priznanje podelil gost Roki Drakšič. Slednji je razglasil tudi naj športnika Žiga Sternada, naj športnico Barbaro Stiplovšek pa župan Vinko Debelak.
Na prireditvi so tudi tokrat podelili priznanja najperspektivnejšim športnikom in najboljšima rekreativki in rekreativcu Občine Prebold. Ta naslov sta si prislužila Katja Kronovšek in Jožef Ribič. Podelil pa jima ga je organizator tega tekmovanja Igor Uranjek.
Priznanje za najperspektivnejše športnike pa so letos prejeli osnovnošolci: Ana Govc (košarka), Anžej Tomaž Hvala (tek na smučeh), Jure Kolenc (nogomet), Nejc Marovt (odbojka), Rok Gorič (kolesarstvo), Savin Kotnik (ples) in Tilen Kajtna (karate). Priznanja je osnovnošolcem podelila predsednica Športne zveze
Prebold Monika Brglez.
Posebna priznanja za svoje dosežke med športniki veterani so letos iz rok župana prejeli lokostrelec Zlatko Ulaga, atleta Darko Orožim in Adi Vidmajer ter kolesar Rafael Končina. Vsi so bili lani zelo uspešni tako na državnih kot tudi na mednarodnih
Objekt raste
Marca akcija tudi v Žalcu
Med gradnjo večnamenskega objekta
Podjetje JAGROS, d. o. o., je v sodelovanju z Občino Braslovče in z izbranim izvajalcem gradbenih del podjetjem Pluton Gradnje lani novembra začelo graditi večnamenski objekt.
Te dni končujejo z betoniranjem osnovnih sten za večnamensko dvorano. Po zagotovilu investitorja naj bi z deli celotnega objekta vključno s trgovino končali najkasneje do občinskega praznika. Kot je znano, bo večnamenski poslovno-sta-novanjski objekt razdeljen na tri dele. Občina bo imela pod svojim okriljem kletni del, kjer bodo prostori nove knjižnice, dvorana s 300 sedeži in garaža. V pritličju z izhodom na trg bo investitor uredil trgovino, bife, prostore pa bo dobila tudi Pošta Slovenija. V nadstropju bo šest stanovanj. Vrednost naložbe bo nekaj več kot tri milijone evrov,
od tega bo delež občine milijon sto tisoč evrov, kar bo Občina Braslovče brez obresti odplačevala pet let.	T. Tavčar
Z novim vodstvom
Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas-Pe-trovče je konec januarja dobilo novo vodstvo.
Za obdobje od leta 2013 do 2018 so za predsednika izvolili Bernarda Jelena in za poveljnika Davorja Čadeja. Dosedanji predsednik društva Drago Pintar je vodil društvo od leta 1993, torej polnih dvajset let, za kar so se mu na januarskem občnem zboru v društvu še posebej zahvalili.	L. K.
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo prvo od desetih krvodajalskih akcij za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Akcije se je udeležilo 93 krvodajalcev, s čimer so bili zadovoljni tako organizatorji kot izvajalci. Posebne pozornosti je bil deležen Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vran-
skem, ki je tokrat kri daroval stoenainpetdesetič.
Druge akcije, ki so jo pripravili na Polzeli, izvedel pa jo je Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, se je udeležilo 83 krvodajalcev, kar 28 krvodajalcev manj kot lani ob istem času. Tretja akcija bo marca, kri pa boste lahko darovali v telovadnici UPI (v prostorih stare osnovne šole v Žalcu) od 7. do 12. ure.	T. Tavčar
Prvenstvo duhovnikov
Od 25. februarja do 1. marca bo v Celju in Žalcu potekalo evropsko prvenstvo duhovnikov Evropax 2013 v malem nogometu.
Tekmovanja se bodo udeležile ekipe duhovnikov iz trinajstih evropskih držav, zaključni tekmi za 3. mesto in finale pa bodo odigrali jutri, v
četrtek, 28. februarja, v telovadnici I. OŠ Žalec. Udeleženci evropskega prvenstva si bodo ogledali tudi nekatere kulturne in turistične zanimivosti na Celjskem.
Tekma za 3. mesto bo ob 18.30, finalna tekma pa ob 19. uri. Sledila bo slovesnost s podelitvijo pokalov in medalj.	T. T.
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 7. 3., in četrtek, 21.3.
Pri nas že velika izbira sončnih očal
Obiščite tins in	*%r*n**»» *»
videli boste bolje!
Z vatni že 20 let
Politika, živali in cirkus obarvali pustni čas
Za nami je čas pustnih norčij in prireditev. Tudi v naši dolini jih ni manjkalo. Naj večji pustni prireditvi sta bili tudi tokrat karnevala na Vranskem in v Žalcu. Veselo in zabavno pa je bilo tudi v drugih krajih po dolini, kjer so poskrbeli za pustno rajanje.
Na Vranskem so pustni generali prevzeli pustno oblast že v nedeljo, 3. februarja in objavili tudi svoje zakone. Med drugim so opozorili na
7.	člen zakonika, ki pravi, da morajo vsi lokali v občinah Vransko in Tabor na malega pusta poskrbeti za enotno ceno litra belega vina, ki znaša 5 evrov, cena velikega piva pa je lahko največ 1,5 evra.
Karnevala na Vranskem in v Žalcu je obiskalo nekaj tisoč ljudi. So pa na Vranskem in deloma tudi v Žalcu z domiselnimi pustnimi skupinami karneval popestrili posamezni razredi osnovnih šol in tudi vrtci. Na Vranskem so pustno komisijo najbolj prepričali cirkusanti s svojim velikim cirkusom
Galicijano iz Galicije. Drugo mesto so prisodili bronastim kipom, ki so jih ustvarili in upodabljali mladi s Sv. Je-drti nad Gotovljami, tretje mesto pa je komisija prisodila skupini iz Zagorja, ki je upodabljala stare Egipčane in dinastijo faraonov. Med 22 skupinami so obiskovalci lahko prepoznali tudi nekaj aktualnih mask in skupin, ki so prikazovale razmere in dogodke, ki smo jim bili priča v preteklih mesecih. Za nekaj jugonostalgije je poskrbel pustni Tito s svojo ekipo, ki je zasedel sedmo mesto. Tako nà Vranskem kot v Žalcu so imeli letos najštevilčnejšo pustno zasedbo Gotoveljčani, ki so se predstavili s tremi skupinami in tematskimi prizori. Med drugim z gotoveljskim zlatom. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez pihalnih godb, na Vranskem je zaigrala preboldska, v Žalcu pa zabukov-ška, in kurentov, ki so popestrili oba karnevala.
Na Vranskem je po končanem karnevalu za veselo
razpoloženje v tamkajšnjem kulturnem domu igral Ansambel Stoj pa glej, v Žalcu pa so poskrbeli za otroško pustno rajanje pred Savino-vo hišo, pri železniški postaji pa so razglasili rezultate in podelili nagrade najboljšim maskam žalskega karnevala. Komisija je prvo nagrado prisodila bronastim kipom s Sv. Jedrti, drugo mesto je zasedel cirkus Galicijano iz Galicije, tretje pa skupina Drevesa, ki so jo sestavljali učenci I. OŠ Žalec. Za njimi
sta se uvrstili skupina beneških mask in gotoveljska skupina, ki je predstavljala igro Politikopoly - gotoveljsko zlato.
Veselo je bilo tudi v ostalih krajih in občinah v dolini. Tradicionalno pustovanje za najmlajše s starši je na pustno soboto v dvorani Kulturnega doma Braslovče pripravilo Društvo prijateljev mladine Braslovče. Ob glasbi, plesu in seveda soku in pustnih krofih, ki jih je prispevala Občina Braslovče,
Najbolj znan žalski menih s svojo nuno ...
Na polzelski maškaradi za vse generacije
Pravi župan je svojega enojajčnega dvojčka poslal vohunit za pustnimi generali
so preživeli prijetno pustno žile raznovrstnim igram in sobotno popoldne. Otroci plesu skupine Pravljičarna iz oziroma maske so se pridru- Slovenskih Konjic.
Preboldske Pike so se od lani že namnožile ...
Jaz in ti sva gusarja v Taboru
Vranski generali z glavnim generalom Alexom Reberškom
Cirkus Galicijano je na Vranskem osvojil prvo, v Zakupa drugo nagrado.
Na pustno nedeljo so priredili tudi veliko otroško maškarado v Taboru in veliko maškarado za vse generacije na Polzeli. V športni dvorani na Polzeli sta jo pripravila Turistično društvo Občine Polzela in ZKTŠ Polzela v sodelovanju z OŠ Polzela. V uvodnem delu so lahko obiskovalci uživali v predstavi cirkuško-gledališke skupine Buffeto, v nadaljevanju pa so se predali pustnemu rajanju.
Veseli Pruhovčani so tudi letos organizirali maškarado pri POŠ Trje v Galiciji, kjer so za tokratno pustno rajanje izbrali misel Trje ima pustni talent.
Na pustni torek so poskrbeli za veliko šolsko maškarado v Športni dvorani Prebold, otroško maškarado v Latkovi vasi in še kje. Pustno rajanje pa so končali s pokopom oziroma sežigom pusta že po tradiciji v Vrbju in Za-bukovici.	D. N., T. T.
Beneške maske, ampak ne iz Benetk
V Braslovčah so se posladkali s krofi, ki jih je za maškare prispevala občina
Bronasti kipi s Sv. Jedrti so na Vranskem osvojili drugo in v Žalcu pa prvo mesto
I Feel Gotov(l)je
Prav posebej ga v pustnih dneh »žingajo« v Gotovljah, kjer so letos pripravili pustni festival pod zgornjim naslovom. Gotovljani so se udeležili tudi obeh največjih festivalov v dolini, vranskega in žalskega, in bili s tremi vozovi najštevilčnejša maska na obeh. Če jim dodamo še skupino s Sv. Jederti, ki spada v KS Go-tovlje, in lasten pustni festival, so v pustnem času gotovo med najaktivnejšimi krajevnimi skupnostmi v dolini.
Letos so se »pustnjaki veseljaki« pred festivalom v Gotovljah znašli v veliki časovni stiski, kajti od svečnice do pusta
je bilo le nekaj dni, pa toliko je bilo potrebno postoriti v tem kraju. Ker oblast pustuje vse leto, so se lahko nekoliko bolj posvetili življenjskim temam. Po literarni predlogi Živalska farma so preizkusili model, kako zamenjati oblast, ki se kot klop oklepa stolčkov. Prikazali so možnost navideznega bogatenja občanov z družabno igrico Politikopoly. Ker smo v tem času slavili tudi kulturni praznik, so predstavili muzej bronastih kipov v Gotovljah. Malo Prešernovo nagrado so letos v Gotovljah podelili arhitektom in gradbenim izvajalcem modularnih zaporov pod
geslom »Zapore v vsako vas«. Oskrbo prebivalcev in njihovo rekreacijo pa so predstavili s potujočo gostilno na alkohol-no-človeški pogon.
»Petnajst let že Turistično olepševalno društvo Lipa Go-tovlje organizira pustni festival. Pustovanje ne pozna recesije in okoli sedemdeset ljudi se je letos vključilo v izdelavo karnevalskih vozov in kostumov. Vsako leto obiščemo vse zaselke v kraju, saj vsi ljudje pač ne morejo od doma, radi pa nas pričakajo z mastno šunko, s krhkimi flancati, sladkimi krofi in kozarčki rajnega,« je dodal predsednik društva Henrik Krajnc. T. T.
	m . % »j«		
			
Gotoveljska živalska farma
Tudi tokrat ni šlo brez kurentov, ki so zavzeli glavno ulico v Žalcu
Politiki so se znašli v zaporniških oblekah
Tudi pingvini so se sprehodili po glavni ulici Vranskega
		w~—		
: v , iiSfr M il . A,	.	ft -	JRv m	
Ga ga ga ga ga ga...
Pusta so pokopali (beri zažgali) v Vrbju
Tudi likvidacijski postopek ni izpolnil obljubljenega
Mirko Hirci je županu in občinskim svetnikom podrobno pripovedoval o svojem delu v družbi INDE Stečajni in likvidacijski po- svetnikov in zadnjega direk
stopki v Sloveniji so že pregovorno dolgotrajni in zapleteni, običajno najkrajšo pa kot upniki potegnejo nekdanji zaposleni. Tako je tudi v primeru likvidacijskega postopka INDE, d. d., Vransko, kjer pa je zgodba nekoliko drugačna zato, ker so bili večinski lastniki družbe zaposleni, velik lastniški delež pa je pridobil tudi sindikalist, ki je postal celo predsednik nadzornega sveta in zatem direktor.
Sklep o likvidaciji družbe INDE je bil sprejet oktobra leta 2010, 28 zaposlenih je ostalo na cesti z obljubo poplačila neizplačanih plač, regresa in odpravnin. Po več kot dveh letih je ostalo veliko vprašanj, domnev, predvsem pa jeze zaradi neuresničenih obljub. Nekdanji zaposleni iščejo pomoč tudi na občini oziroma pri županu Francu Sušniku, ki je zato informacijo o poteku likvidacijskega postopka uvrstil kot samostojno točko na dnevni red februarske seje občinskega sveta, pred tem pa predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanu Semoliču in predsednici sindikata SKEI Lidiji Jerkič me drugim napisal: »Mirno in brez dlake na jeziku lahko rečemo, da so bili zaposleni v firmi INDE v letu 2010 grobo izigrani in ogoljufani. Zadnji direktor je bil Mirko Hirci, istočasno tudi sekretar RO SKEI Celje, ki je po navedbah bivših zaposlenih v kratkem obdobju vodenja firme postal tudi njen pomemben lastnik.«
Od sindikalista do direktorja
Pri tej točki dnevnega reda februarske seje občinskega sveta so bili poleg občinskih
torja INDE, d. d., v likvidaciji, Mirka Hircija, prisotni tudi nekdanji zaposleni in njihovi predstavniki, med njimi odvetnik Vanja Radanovič, ni pa bilo likvidacijskega upravitelja Iztoka Kocijančiča. Prav tako ni bilo vabljene predsednice sindikata SKEI Lidije Jerkič, ki pa je v elektronskem sporočilu zapisala, da je INDE obiskala približno dva meseca po tem, ko je Mirko Hirci postal direktor družbe, ker je želela iz ust zaposlenih slišati, kako je do tega prišlo. »Ni namreč praksa in je nenavadno, da sindikalist postane direktor v podjetju, kjer je malo pred tem ustanovil sindikat. Takrat so mi tri delavke povedale, da so Hircija prosile, naj prevzame direktorsko mesto po sestanku, s katerega je do takratni direktor odšel in se ni več vrnil na delo. Kot so zatrjevale, je bila to želja vseh zaposlenih, ki so bili takrat večinski notranji lastniki. Kot so povedale, je bil INDE že do takrat dvakrat pred stečajem in prodajo nepremičnin.« Mirko Hirci je podrobno in z dokumenti pojasnil svojo vlogo v družbi INDE, čeprav na kar nekaj bistvenih vprašanj ni bilo odgovora.
Mirko Hirci je bil 20 let zaposlen v šempetrskem Sipu, kjer je bil med drugim tri mandate predsednik sindikata, dva mandata član sveta delavcev in dva mandata član nadzornega sveta podjetja. »Leta 2007 sem dobil prve prošnje iz podjetja INDE od več zaposlenih delavk. V prvi fazi sem te ponudbe zavrnil, ker sem konec tega leta ustanavljal veliki sindikalni podružnici v Odelu v Preboldu
POHIŠTVO PETROVCE
AKCIJA
Sedežne garniture www.sedezne.si mize, stoli *ei" 041 638 389
in v Novemu v Žalcu. Po ponovni intervenciji in ker sem čutil odgovornost do zaposlenih, saj jih je kar tri četrtine izstopilo iz sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije (na seji na Vranskem je bil prisoten tudi Forto Turk) in vstopilo v sindikat kovinske in elektro industrije (SKEI), sem na začetku leta 2008 prišel v INDE. Najprej smo imeli veliko težav s tedanjim vodstvom in se nismo mogli sestajati v prostorih družbe,« je uvodoma povedal Mirko Hirci. Septembra leta 2008 je podjetje INDE sklicalo skupščino, ki pa je bila nato preklicana, ker je notar ugotovil, da se je nadzornemu svetu že leto prej iztekel mandat. Zaposleni so povedali, da so 60-odstotni solastniki podjetja, zato so s pomočjo Mirka Hircija sami pripravili vse za skupščino. Na skupščini decembra istega leta je Mirko Hirci zastopal 80 odstotkov glasovalnih pravic. Še pred tem so v družbi oblikovali svet delavcev. Na decembrski skupščini sta bila v tričlanski nadzorni svet imenovana dva predstavnika delavcev, poleg Mirka Hircija tudi Maja Tratnik.
Konec 2008 delavci doma
V zadnjem četrtletju 2008 je Slovenijo že zajela gospodarska kriza, vsake toliko so bili delavci INDE doma, ker ni bilo dela. Direktor Dušan Koprivnik je še kot večinski lastnik na sestanku novembra 2008 sprejel odločitev, da bodo morali vsi zaposleni za pol leta na zavod za zaposlovanje, po koncu krize pa naj bi se vrnili na delo. Po besedah Mirka Hircija je sledil sestanek tudi z županom, s sindikati in z direktorico celjskega zavoda za zaposlova-
nje. Zaposleni so taki rešitvi nasprotovali, strinjali pa so se z nekoliko nižjimi plačami ob čakanju doma, kar je omogočala tedanja zakonodaja, če tak ukrep prispeva k ohranitvi delovnih mest. Sklenjen je bil tripartitni dogovor. Na že omenjeni skupščini 22. decembra je Hirci postal z večinsko voljo notranjih lastnikov (zaposlenih in upokojencev) član nadzornega sveta, na prvi seji pa tudi predsednik. Spor s tedanjo upravo se je še poglobil. Aprila 2009 se je večina zaposlenih vrnila s tako imenovanega čakanja ob 70-odstotni plači. Direktor je predlagal podaljšanje tega ukrepa, Mirko Hirci pa je kot predsednik nadzornega sveta namesto tega znižal plače upravi družbe. »Zahteval sem od direktorja, da pripravi plan dela in proizvodnje za leto 2009. Od tega ni bilo nič. Junija je prišlo do vrhunca konflikta.« Na redni seji nadzornega sveta je Dušan Koprivnik povedal, da odstopa z mesta direktorja in da zapušča podjetje. Po Hir-cijevih besedah ga ni bilo več v podjetje, pozneje je podpisal pisni odstop. Grožnje o tožbi zaradi neizplačane odpravnine nekdanji direktor ni uresničil.
Poslovne težave družbe so se poglabljale, banke so zahtevale poplačilo kreditov, denarja ni bilo niti za plače. Takrat je imela družba dva dolgoročna in dva kratkoročna kredita. Pri bankah je Hirci iskal rešitev, da bi zagotovil denar za plače. Pri Delavski hranilnici so kredit odobrili ob osebnem poroštvu Mirka Hircija (po lastnih besedah je zastavil svoje delnice Sipa in tudi hišo). Po dogovoru še z drugimi bankami se je poslovanje družbe nadaljevalo, res pa so bile plače izplačane z zamikom. Septembra istega leta je sledila nova kriza, Hirci je ponovno posodil denar družbi, do konca leta 2009 so dobili še plače, prvič tudi
regres v celoti, kratkoročna kredita sta bila poplačana.
Obisk sindikata
Decembra je prišla na obisk v INDE tudi Lidija Jerkič, ki se je pogovorila z zaposlenimi. V začetku leta 2010 je sindikat zahteval, da se mora v treh mesecih Mirko Hirci odločiti, ali bo direktor ali sindikalist v družbi INDE. 1. junija 2010 je odstopil, nadzorni svet je izbral novega direktorja, Hirci pa se je umaknil iz podjetja. Kot je še dodal, mu je družba INDE konec leta 2009 po sklepu nadzornega sveta izplačala 1.400 evrov bruto nagrade za celoletno delo. Letu 2010 je glavni kupec odpovedal posle, skupščina družbe je tudi z glasovi zaposlenih in Hircija izglasovala likvidacijo.
Kako je postal lastnik približno 32 odstotkov družbe, Mirko Hirci ni povedal, poudaril pa je, da s svojim denarjem zato v likvidacijskem postopku nastopa kot upnik in dvomi, da bo poplačan.
Nekdanje zaposlene je seveda bolj kot preteklost najbolj zanimalo, kako je z likvidacijskim postopkom, kdaj bodo poplačani, kam je šel denar od prodaje premičnega premoženja in odškodnine zaradi poplav ter kam gre denar, ki ga Občina Vransko vsak mesec plačuje kot najemnino za prostore gasilskega muzeja. Tudi na ta vprašanja odgovorov niso dobili, prav tako niso bili zadovoljni s pisnim odgovorom, ki ga je v imenu likvidacijskega upravitelja po elektronski pošti posredovala Odvetniška pisarna Jereb iz Kranja, prebral pa župan.
Kako poplačati upnike ostaja neznanka
Kot so zapisali v odvetniški pisarni, se je večji del premičnega premoženja unovčilo, bistveno premoženje za poplačilo upnikov pa predstavlja
Nepremičninska agencija, ki prodaja premoženje INDE, d. d., v stečaju, ponuja možnost nakupa tudi po posameznih sklopih: Sorša-kova hiša oz. upravna stavba, drugi sklop je proizvodnja hala konfekcije, tretji pa usnjarna.
nepremično premoženje, ki se nahaja na sedežu družbe. Do danes tega premoženja ni bilo mogoče prodati, zato se je likvidacijski upravitelj odločil za najem odvetniške pomoči, ki je specializirana na področju likvidacijskih postopkov in postopkov zaradi insolventnosti. V začetku letošnjega februarja je odvetniška pisarna začela pomagati likvidacijskemu upravitelju, da se poleg prodaje nepremičnin na trgu pripravi vzporedna rešitev za zaključek likvidacijskega postopka, ki predvideva poplačilo upnikov v celoti. Prav tako pisarna sporoča, da bo v kratkem na Občini Vransko predstavila model zaključka likvidacijskega postopka. Verjetno to pomeni, da bi upniške deleže preoblikovali v lastniške deleže nepremičnega premoženja. To možnost so nekdanji zaposleni na seji odločno zavrnili, nišo pa si bili povsem enotni glede vloga Mirka Hircija, ali je bil njegov interes za delovanje v INDE res samo reševanje družbe pred stečajem.
Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, koliko znaša dolg družbe INDE v likvidaciji, saj Mirko Hirci in nekdanja računovodkinja za odgovor na to vprašanje nista več pristojna, sta poudarila. Neuradno naj bi dolg znašal več sto tisoč evrov. Občina bo to vprašanje posredovala likvidacijskemu upravitelju. Župan Franc Sušnik je nekdanjim zaposlenim zagotovil, da jim bo občina takoj posredovala vse informacije, ki jih bo prejela v zvezi s potekom likvidacijskega postopka.	K. R.
Pod blagovno znamko najprej jedi
Na februarskem posvetu so zbrani gostinci z vodjo projekta Zeleno zlato Gregorjem Vovkom Petrovskim, s predsednikom in sekretarjem Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Markom Učakarjem in Danilom Basletom
Sašo Hribernik s.p.. PE Pohištvo HIS Petrovče
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• elektronski krmilni sistem • transporter za pelete
MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.plkl@triera.net
ter direktorjem ZKŠT Žalec Matjažem Jutrškom sprejeli več sklepov.
Izmed gostincev in drugih turističnih delavcev so v posebno komisijo imenovali Zdenko Rožanc, Srečka Kukoviča, Franca Privošnika in Mirka Laznika. Komisija bo pripravila seznam lokalnih jedi, ki jih bodo na naslednjem posvetu potrdili kot tiste jedi, ki jih bodo oglaševali v okviru blagovne znamke Zeleno zlato.
Hkrati bo potekalo dogovarjanje z gostinci, s kmetijskimi registriranimi pridelovalci hrane, peki, z ribogojci, mesarji in drugimi s kulinariko in turističnim trgom povezanimi subjekti o povezovanju z druž-
bo Zeleno zlato, ki je predvideno kot sklepanje pogodb o franšizingu blagovne znamke. Letni znesek franšizinga naj bi bil prilagojen oteženemu poslovanju zaradi gospodarske recesije. Vključeni v tako sodelovanje bodo prejeli posebne table, ki bodo zaščitni znak kakovosti in originalnosti savinjske kulinarike. Imenovana bo tudi posebna strokovna komisija, ki bo skrbela za vedenjski in kakovostni kodeks uporabljanja pristnih savinjskih kulinaričnih sestavin v lokalni kulinariki. Do naslednjega srečanja v marcu lahko vsi, ki želijo, pomagajo pri sestavi seznama starih jedi iz Spodnje Savinjske doline.	K. R.
Brez trdega dela ideje v turizmu ne bodo zaživele
Turizem je tudi v Sloveniji ena najperspektivnejših panog, v žalski občini oziroma celotni Spodnji Savinjski dolini pa bo potrebnega še kar nekaj dela, da bo zastavljeni razvoj prinesel boljši turistični prihodek. Povezanost vseh, ki delujejo na področju turizma, je predpogoj za to, so se strinjali udeleženci okrogle mize, ki jo je pod naslovom Turizem v Občini Žalec včeraj, danes, jutri zadnji januarski torek v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pripravilo Turistično društvo Žalec.
V pogovoru so se soočili tisti, ki načrtujejo razvoj turizma v žalski občini in tudi v Spodnji Savinjski dolini, in tisti, ki se s to dejavnostjo trudijo že več let kot ponudniki turističnih storitev ali prostovoljci v turističnih društvih, kar je bil osnovni namen priprave okrogle mize, je povedala predsednica TD Žalec Maja Prislan.
Osrednje in ta čas najbolj prepoznavne turistične znamenitosti v žalski občini so Jama Pekel, Rimska nekropola in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, velike možnosti ima Ribnik Vrbje, prav tako so vse bolj uveljavljene tematske poti, je povedala vodja enote turizem pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Sabina Palir ter dodala, da se pri pripravi programov za turiste povezujejo z ostalimi občinami in tudi s širšo regijo. Morda je res premalo promovirana plezalna stena Kotečnik, ki pa je v zasebni lasti, je dodala.
Vsi sodelujoči na okrogli mizi so podprli oblikovanje enotne blagovne znamke Zeleno zlato, s katero naj bi uspešneje promovirali turistične produkte v celotni Spodnji Savinjski dolini. V imenu družbe v ustanavljanju Zeleno zlato (kot d. o. o. jo bo ustanovilo vseh šest spodnjesavinjskih občin neposredno ali preko svojih zavodov) je Gregor Vovk Petrovski povedal: »Vse občine v dolini razmišljajo o tem, da bi našle neko novo podobo, s katero bi se lažje tržile in z manjšimi stroški naredile več za prepoznavnost. Nova podoba temelji na hmelju. To je edino območje v Sloveniji, kjer na strnjenem območju raste hmelj, ima tradicijo, ki je oblikovala sedanjo podobo doline. Ne nazadnje tudi Pivovarne Laško ne bi bilo, če ne bi Simonu Kukcu pogorela žalska pivovarna in se je selil v Laško. Pripravljenost občin se vidi kljub recesiji, seveda pa se partnerska roka išče v državi oziroma v globalni promociji, saj manjša občina ne more sama participirati pri udeležbi na največjih turističnih sejmih ali na primer za nizkocenovne polete. Bomo pa poskušali nekaj narediti na blagovni znamki, da bomo znali
predstaviti tisto, kar imamo. Po drugi strani pa seveda mora biti dovolj velik tudi zasebni interes, kljub strahu pred investicijami v teh težkih časih, ki je razumljiv. Hostel v Petrovčah je zelo dober primer. Občina je bila zelo vesela, da se je zgradil hostel v Petrovčah, agencija za kmetijske trge je imela posluh za ta projekt, ampak konec koncev so morali svoj del zagotoviti tudi sami lastniki hostla. Takšne partnerje bomo z veseljem iskali, in to za večje in manjše projekte. Velik projekt je na primer idejni osnutek ekokampa v Vrbju, ki je za to območje zelo pomemben, saj lahko prinese do 250 stacionarnih gostov dnevno. Vrednost je nekje okrog dva milijona evrov. Ampak pri tem bomo morali najti strateškega partnerja. Ne da občina nima denarja, ampak občina ali država se pač ne bosta šli neke turistične dejavnosti. Mi lahko zagotavljamo pogoje, globalno promocijo, iščemo lažje povezave, vse ostalo pa je stvar interesa kapitala. Lahko so samo sobe, lahko je kmečki turizent, vlaganja v dodatno dejavnost na kmetiji. Prepričan sem, da imamo v tej dolini še marsikaj drugega, kar bi lahko pokazali turistom, ne samo to, kar smo našteli. Na primer graščine, Lurd, romarsko cerkev v Petrovčah, imamo izvir toplice, ki je sicer na zasebni zemlji. V braslovški občini je na primer približno 20 hektarjev veliko zemljišče okoli graščine Žovnek, kjer so zdaj socialna stanovanja, podobno kot na Prepovedanem hribu, in tudi tam je želja občine, da bi se uredilo nekaj drugega. Mislim, da se dolina prebuja, župani in čedalje več ljudi se zaveda, da je turizem ne le najhitreje rastoča panoga, ampak tudi delovno intenzivna, kar je danes pomembno, saj prinaša zaposlitve, večinoma pa se zaposlujejo lokalni prebivalci.«
Andrej Podpečan je ob tem opozoril, da moramo s turizmom zaslužiti vsaj kakšen cent, če ne evra: »Govoriti o turizmu, dokler ga sam ne izkusiš, je lepo in lahko. Ne zavedamo se vsi, da lahko ponudimo v Spodnji Savinjski dolini le turizem za srednji in nižji sloj slovenskih prebivalcev, kjer je kriza največja. Zelo malo je premožnih gostov, ki bi tu prenočevali. Naj povem iz svojih izkušenj, če bi morali investicijo v naše apartmaje odplačevati iz bruto prihodka od apartmaja, jih ne bi mogli odplačevati, kljub 30-odstotni pomoči države. Vsi v naši panogi ugotavljamo, da promet upada, potem je tu še plačilo turistične takse, dohodnina ... Kar se pa hmelja tiče, je vprašanje, koliko je v resnici prepoznaven med ljudmi od drugod ... Pri hmelju je problem tudi to, da ni nikjer drugje dober kot v pivu. Osebno še vedno kot
izziv v Savinjski dolini vidim pivovarno s pivnico, kakršne imajo na Češkem ali v Nemčiji, ko se pivo postreže skupaj s kuhano klobaso ali pečeno kračo. O tem se pogovarjamo že deset, petnajst let. Tudi v ekomuzeju nimamo piva, ki bi bil zvarjen tukaj.«
Stojan Praprotnik se je strinjal, da je tudi na področju turizma čutiti krizo, vendar ima ta panoga prihodnost in so vlaganja vanjo upravičena: »Evropska unija bo v finančni perspektivi 2014-2020 namenila kar velik kos sredstev za razne projekte, med njimi bodo tudi projekti na področju turizma in projekti, ki so posredno povezani s turizmom, torej tudi v infrastrukturo. V takšne projekte se lahko vključuje privatni kapital. Javno-zasebnega partnerstva pri nas še ni veliko, vendar glede na to, da so država in lokalne skupnosti vedno bolj podhranjene s sredstvi za razvoj, moramo računati tudi na te vire. Do 15. marca je na Razvojni agenciji Savinja Žalec čas za pripravljanje identifikacije projektov. Predstavite nam svoje ideje, ki jih lahko uresničite tudi tako, da bodo financirane prek regionalnih oziroma evropskih skladov.«
Peter Mišja je poudaril, da prav nikjer, tako tudi v turizmu, ni vse idealno: »Vendar to ne pomeni, da je potrebno samo kritizirati. Potrebno je kaj narediti, da bo mogoče v nekaj letih priti naprej. Struktura gostov se je v Sloveniji bistveno spremenila. Pred nekaj leti smo imeli samo 20 odstotkov tujih gostov in 80 domačih, danes pa je domačih le še 35 odstotkov. Veliko tujcev smo morali animirati, kar je delo naših »marketingarjev« v celotnem sektorju. Kjer so večje destinacije, je promocija lažja. V Občini Podčetrtek imamo poleg term Olimje 30 alternativnih destinacij, kjer to lažje teče. Toda tudi drugod je potrebno kaj narediti in samo z delom prideš do tega, da lahko čez nekaj let rečeš: »Končno imam tudi jaz polno gostov, in to takšnih, ki v redu plačajo.« Poznamo različne ravni turizma, dejstvo pa je, da se prestižni turizem lahko dogaja samo v nekaterih okoljih.«
Na okrogli mizi je bilo predstavljenih nekaj številk o turističnem obisku. Po besedah Andreja Podpečana je v njihovih štirih apartmajih z desetimi posteljami (brez upoštevanja šestih dodatnih ležišč) zmogljivost 3.600 nočitev letno. Lani so imeli 20-odstotno zasedenost, od tega je bilo 250 nočitev delavcev nekega podjetja, kar pomeni realno 12- do 14-odstotno zasedenost. »Pa še od tega je več kot polovica ljudi, ki so naši gostje kot poslovni .partnerji okoliških podjetij in spijo pri nas namesto v hotelih. Tako imenovanih čistih turistov je pri nas kakšnih 200 na letni
O turizmu so razpravljali (od desne proti levi) Andrej Podpečan (Turistična kmetija Podpečan), Jasmina Ogorevc Akamba (Hostel Plus Caffe Petrovče), vodja enote turizem pri ZKŠT Žalec Sabina Palir, v. d. direktorja Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja, prav tako z RA Savinja Gregor Vovk Petrovski, Suzana Potočnik (Hotel Žalec) in Gregor Audič (Adrenalinček) pogovor pa je vodila Maja Horvat iz TD Žalec.
ravni. Nudimo jim nastanitev v apartmaju z zajtrkom, ko pa ti ljudje pridejo ob devetih, desetih zvečer nazaj, na primer s sejma, je že vprašanje, kam lahko gredo jest. Nimamo več gostilne, kjer bi ob enajstih zvečer lahko jedli. Razumem pa gostinca, da ne more imeti kuharja in natakarja, da bo vsakih štirinajst dni prišlo k njemu jest šest ljudi. Ker imamo ves aparat predrag. Edino družinska podjetja še lahko nekako kljubujejo temu.«
V	lani odprtem Hostlu
Plus Caffe v Petrovčah, kjer je v šestih sobah skupaj 15 ležišč, imajo boljše izkušnje, je povedala Jasmina Ogorevc Akamba. Investicijo so uresničili s pomočjo evropskih sredstev in čeprav do avgusta lani niso imeli neposredne možnosti rezervacij preko spleta, so imeli nekaj obiska. »Od avgusta naprej se je število nočitev drastično povečalo, meni je samo žal, da še nimamo toliko izdelanih projektov, da bi turiste lahko sami popeljali po dolini in širše ter jih pri nas zadržali za teden dni. Smo zelo mlad tim in verjamemo v to, da lahko le z delom in s sodelovanjem z vsemi turističnimi	destinacij ami
zadržimo ljudi tu vsaj teden, če ne zdaj, pa čez leto dni, ko se bodo vrnili. V enem letu imamo okvirno 600 nočitev, kar združujemo z gostinskim obratom. Smo zelo zadovoljni in verjamemo v to, da je turizem v Savinjski dolini mogoče promovirati in prodajati.«
V	edinem hotelu v žalski občini so imeli po besedah Suzane Potočnik lani 3.739 nočitev z zajtrkom, večinoma poslovnežev, ki ostanejo v Žalcu dan ali dva. »Ne gre za turiste, ki bi na primer šli do ribnika v Vrbju ali kam drugam. Se pa zgodi, da vprašajo, kam vse lahko gredo in kaj lahko vidijo pri nas, kar jim seveda povemo. Število -nočitev ne bi bilo tako visoko, če ne bi bili povezani s turistično agencijo, ki nam pripelje turiste z avtobusi. Ena agencija pripelje v hišo čez leto 25 avtobusov, potem veste, koliko je ostalih turistov. S tem je povezan tudi odpiralni čas restavracije hotela, ki je trenutno čez dan zaprta, ker ni povpraševanja. Zjutraj so zajtrki, zvečer, ko
se gostje vrnejo, gre kdo kaj pojest, a restavracija se ob desetih že zapre. Pozna pa se nam večje število gostov takrat, ko so v Celju sejmi.«
V zvezi s ponudbo domače kulinarike je Gregor Vovk Petrovski povedal, da so se preko Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec že sestali z gostinci (vključili so jih 64) in naredili analizo najznačilnejših jedi. V žalskem hotelu je bil pred kratkim tudi posvet na to temo, tako da bodo izbrali jedi štajerske kulinarike, ki jih bodo lahko savinjski gostinci vključili v svojo ponudbo. Zagotovo pa bo potrebno povečati tudi ostalo ponudbo. Andrej Podpečan je povedal, da prihajajo k njemu iz Rogaške Slatine tudi ruski turisti, predvsem na ogled kmetije. Sam je skušal v obdobju pred krizo prepričati še koga v Galiciji, da bi uredil turistične sobe: »Pa so mi rekli, če sem nor, da bom potem jaz imel manj gostov. Toda razmišljati moramo tako: če bi imeli v Galiciji 15 turističnih kmetij, bi se tudi v Ljubljani in drugje vprašali, kaj pa je v tej Galiciji, in bi prišli pogledat. Ampak tega razmišljanja pri nas ni. Na primer avstrijske vinske ceste so zdaj polne, pri nas so vse prazne. Ne moreš kupiti štirih, petih litrov vina. Nikjer ni uradno ničesar odprtega. Ne vem, kaj je z nami. Tudi v drugih dejavnostih je podobno.«
Gregor Audič je opozoril še na eno težavo: »Ravno ta teden smo dobili povpraševanje za 150 ljudi, ki bi prišli v Slovenijo iz New Yorka, Stockholma in Londona, pa na žalost ne premoremo niti ladje niti okoliškega letališča, da bi teh 150 ljudi prepeljali v Slovenijo v določenem terminu. Spalnih kapacitet imamo dovolj, ampak en- sam prihod večje skupine ljudi pomeni za Slovenijo ogromen zalogaj. To je slovenski problem turizma.« Dodal je še: »Tople vode ne moremo odkriti. Kar so drugi delali pred 20 leti, delamo zdaj mi. Zadeve so obvladljive in rešljive, treba je stopiti skupaj, si naliti čistega vina in prepričan sem, da ima turizem v Občini Žalec in širše dobre možnosti za razvoj.«
Tudi Tomaž Vozlič se že vrsto let ukvarja s turizmom in
poudarja nujnost povezanosti vseh spodnjesavinjskih občin. Težavo za turista, ki pride denimo v Kamp Dolino, predstavlja že prevoz v Žalec, če nima avtomobila ali kolesa: »V Spodnji Savinjski dolini smo pred leti že imeli tako imenovani turistični grozd. Takrat sem edini dal program, kako turista zadržati v dolini štirinajst dni, ostali ga niso in smo končali s tistim grozdom. Prepričan sem, 'če bi vozil kakšen vlakec do vseh turističnih znamenitosti in kmetij po dolini, bi bili zadovoljni tako turisti kot domačini. V našem kampu in apartmajih imamo 99 odstotkov gostov iz tujine, ampak bi jim morali več ponuditi. Imamo kmečke tržnice, enkrat kupiš na primer sir, ko prideš drugič, ga nimajo več. Pri meni se je na primer oglasil nekdo, ki je hotel s kočijo voziti turiste po dolini. Rekel sem, da ni problema, naj prinese plakat in cenik. A ga nikoli več ni bilo nazaj. Imamo vzletišče v Kaplji vasi, za 20 evrov je turist plačal 15-20 minut vožnje z ultralahkihm letalom. To za turiste ni noben denar, a stvar se je ponovno končala. Veliko bi še lahko naredili v Savinjski dolini. Ideja s hmeljem mi je všeč. Trdno sem prepričan, da lahko uspemo z več programi, več dejavnostmi, več trdega dela. Turisti imajo denar. Ko pridejo na dopust, bodo kaj kupili, dah denar za vožnjo. Res pa se moramo dogovoriti med sabo v okviru doline. Imamo lepe kolesarske poti, kje se lahko človek ustavi in kaj dobrega poje in popije, je pa že vprašanje.«
V razpravi, v kateri je svoje zadovoljstvo s številom sodelujočih in podanimi idejami izrazil tudi župan Janko Kos, je med drugim Samo Verstovšek dodal: »Samo na račun hmelja delati promocijo občine ni dovolj. Potrebujemo maso ljudi, ki bo trošila, ki pa jo lahko pridobimo samo z nekimi večjimi eventi - dogodki, kot je v Celju mednarodni obrtni sejem. Lahko bi bili kakšni koncerti, srečanje starodobnikov, nekaj, kar lahko prerase v tradicijo. Taki dogodki so zelo obiskani, ob tem pa si turisti lahko ogledajo še vse naše znamenitosti.«	K. R.
Zeleno zlato kot podjetje
Petnajsti Valentinov ples
Ponovno so se na Valentinovo zavrteli v Taboru
Družbo z omejeno odgovornostjo Zeleno zlato z namenom izvajanja projekta Nadgradnja organiziranosti turizma v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ustanavljajo Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Občina Braslovče, Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Poleg turistične promocije ima družba registriranih več dejavnosti, med drugim posredništvo pri prodaji živil, pijač, tobačnih izdelkov, nespeciali-zirano posredništvo pri prodaji
raznovrstnih izdelkov, trgovino na debelo z živili, vloženo zelenjavo, jedilnim oljem, s pijačami, čokolado, porcelanom, steklenino, čistili, z umetniškimi deli, tudi zeleno zdravilno trgovino na debelo, pa trgovino na drobno v specializiranih ali nespecializiranih trgovinah, trgovino na drobno po pošti in po internetu, priložnostno pripravo in dostavo jedi, oskrbo s hrano in pijačo, strežbo pijač, izdajanje publikacij, knjig in drugo založništvo, obratovanje spletnih portalov, dajanje v najem tržnih površin, upravljanje stavb, podjetniško in poslovno svetovanje, propagandne akcije, trženje oglaševalskega
prostora, tržno raziskovanje, upravljanje pravic do uporabe blagovne znamke, patentov, licenc, dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup (razen avtorsko zaščitenih del), prodajo in organiziranje turističnih paketov, upravljanje in urejanje področja gostinstva in turizma, drugo izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje, organiziranje razvedrilnih prireditev, vrtičkarske klube in druge storitvene dejavnosti.
Najvišji organ družbe je skupščina, ki tudi imenuje direktorja, katerega mandat je pet let. Direktor lahko med drugim podpisuje finančne transakcije do višine ustanovnega kapitala, za večje posle pa potrebuje soglasje skupščine družbenikov. Osnovni kapital družbe znaša
7.500	evrov, največ ga zagotavljata Zbornica zasebnega gospodarstva (2.500 evrov) in ZKŠT oziroma Občina Žalec (2.454 evrov). Poslovni delež posameznega družbenika se lahko prenese na drugo pravno osebo z odsvojitvijo ali univerzalnim pravnim nasledstvom. Prednost pri prenosu deležev imajo obstoječi družbeniki. Družbenik lahko svoj poslovni delež zastavi le s soglasjem vseh drugih družbenikov.
Vsak družbenik lahko po preteku roka, določenega za realizacijo in spremljanje projekta iz 1. člena pogodbe, izstopi iz družbe, pri čemer mu mora družba izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža. Zaradi utemeljenih razlogov lahko družbeniki zahtevajo tudi izključitev družbenika, če na primer ravna v nasprotju s sklepi skupščine oziroma grobo krši pogodbo o ustanovitvi družbe.
Morebitni dobiček poslovnega leta se praviloma ne deli, ampak se v skladu s sklepom skupščine v naslednjem poslovnem letu porabi za razvoj organiziranosti turizma v Spodnji Savinjski dolini, med drugim določa pogodba. Izguba pa se najprej krije iz rezerv, če te ne zadoščajo, pa v breme osnovnega kapitala.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas in lahko preneha v primerih in pogojih, ki jih določa zakon. Določbe pogodbe se lahko spremenijo ali dopolnijo s sklepom, ki ga sprejmejo družbeniki s tričetrtinsko večino glasov.	K. R.
Društvo podeželske mladine Tabor je tudi letos v taborski dvorani pripravilo Valentinov ples. Jubilejna, že 15. prireditev je bila še posebej slovesna.
Kot je povedala predsednica Društva podeželske mladine
Kulturno društvo in likovna sekcija Andraž nad Polzelo sta v mali dvorani kulturnega doma pripravila zanimivo delavnico polstenja ali filcanja volne. Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se v zadnjem času vse bolj na novo odkriva, izdelke pa poznamo kot polst, file ali klobučevino.
Pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja se volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med drgnjenjem se
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34
Tabor Jana Pustoslemšek, so največ truda vložili v okrasitev dvorane, ki so jo oblekli v.tradi-cionalno rdeče-belo kombinacijo. Glavno besedo pri okrasitvi je imela letos Anica Terglav. Na začetku prireditve je udeležence
volna zatakne, posledica je krčenje volne in nastanek čvrste površine. Iz polsti izdelujejo oblačila, preproge, maske, čevlje, copate, torbe, klobuke, razne dekorativne izdelke in igrače. Pod strokovnim vodstvom Janje Lepenik iz Maribora je šestnajst udeleženk
pozdravila predsednica društva in s penino nazdravila 15-letne-mu jubileju. Poskrbljeno je bilo za odlično jedačo in pijačo, ob melodijah Ansambla Donačka pa so se vrteli na plesišču do zgodnjih jutranjih ur. D. N.
spoznalo suho in mokro polstenje volne. Ko so ugotovile, da je polstenje prijetna in ustvarjalna veščina, ki daje neomejene možnosti kreativnega izražanja, so si obljubile, da se bodo udeležile tudi nadaljevalne delavnice na istem mestu 5. aprila letos.	T. Tavčar

noxmxnx A m Min
•mMÌMMIWOVK
www.zkst-zalec.si
Četrtek, 28, 2. 2013, ob 19.00
Savinova hiša Vstop prost!
pazi, wmu
sex, laži & računalniki
Nedelja,
r t	17. marec,
lit*/'-	J	ob 20. uri
m	Dom
U- slovenskega tabora
Žalec
Vstopnice:
TIC Žalec. 03 710 04 34
Četrtek, 14. 3. 2013, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
VESELI SVATJE, MLADI DOLENJCI in MAMA MANKA
PODEŽELSKA TRŽNICA ŽALEC
vabi vsako soboto od 9. do 12. ure
z bogato ponudbo kmečkih dobrot in pestrim dogajanjem.

E-pošta: zkst.tic@siol.net
'piCumett#, ‘Tfùwtitntuui
Komedija, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Za gledališka abonmaja in izven
Ponedeljek in torek, 11. in 12. marec, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
www.zkst-zalec.si
MORRISON
j)E LETNI ČASI
Lutkovna predstava, Mini teater Ljubljana, za cici abonma in izven
Četrtek, 21. marec 2013, ob 17.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec ■t	TIC Žalec, tel. 710 04 34
Delavnica polstenja volne
Z delavnice polstenja volne
Obisk evroposlanke
Bo Žalčanka mandatarka?
Dr. Romana Jordan med obiskom v preboldski knjižnici
Občino Prebold je zadnjega januarja s svojo mobilno polansko pisarno obiskala evroposlanka in častna občanka občine dr. Romana Jordan. Gostja je najprej obiskala osnovno šolo, ki jo je kot osnovnošolka obiskovala tudi sama. Srečala seje z ravnateljem in s kolektivom, nato pa se je pogovarjala z učenci 8. in 9. razredov.
Zgodaj popoldan se je srečala z vodstvom občine, nato pa tudi z vodstvom OO SDS Prebold. Sledil je obisk Doma starejših Prebold in preboldske knjižnice,'kjer so pripravili prijetno srečanje z občani in bralci. Pogovor z njo je vodila knjižničarka Nuša Dvoršek, ki je gostjo v uvodu povprašala o spominih na nekdanjo knjižnico v Domu Svobode Prebold, ki jo je kot zvesta bralka obiskovala v mladostnih letih. V nadaljevanju je bilo veliko besed namenjenih njenemu delu v evropskem parlamentu in še posebej njenim zadolžitvam v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, kjer je pomočnica koordinatorice in tako odgovorna za organizacijo dela v odboru. Kot je povedala, daje pri svojem delu prednost energetiki, podnebnim spremembam, okolju, znanosti, raziskavam in inovacijam. Zavzema se za krepitev konkurenčnosti EU v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
V minulem letu je dr. Romana Jordan kot poročevalka ali poročevalka v senci sodelovala pri pripravi več ključnih strateških dokumentov: Časovni načrt za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, Energetski načrt do leta 2020, Strategija EU za biotsko raznovrstnost
@ 03/712 12 80 CE3 zkst.utrip@siol.net
do leta 2020, Instrument za jedrsko varnost in sodelovanje ter Mehanizem za nadzor emisij toplogrednih plinov. V okviru proračuna EU 2014-2020 je poročala o programu Zdravje za rast ter programu za financiranje okoljskih in podnebnih projektov LIFE. Poleg tega sodeluje v delovni skupini Evropskih ljudskih strank (ELS) za večletni finančni okvir ter program za financiranje raziskav Obzorje 2020. Njeno delovanje pa ni omejeno le na Slovenijo in Bruselj. Junija lani je v Vaasi na Finskem kot podpredsednica Evropskega energetskega foruma vodila obisk delegacije, ki je obravnavala spodbujanje investicij in boljšo uporabo obstoječih tehnologij v energetiki. Mesec dni zatem je kot častna predsedujoča sodelovala na mednarodni konferenci jedrskih inženirjev ICONE-20 v ZDA. Decembra pa se je kot članica delegacije desetih evropskih poslancev udeležila konference Združenih narodov za podnebne spremembe v Katarju. Sicer pa velja še povedati, da je Jordanova že peto leto tudi pokroviteljica okoljsko-humanitarne akcije Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji.
Ob koncu pogovornega večera smo jo povprašali tudi, kako se počuti ta večer, ko je v domačem kraju, med svojimi najdražjimi in znanci. »Občutki so neizmerno lepi in prijetni. Tudi sicer se zelo rada vračam v Slovenijo, še posebej v Savinjsko dolino. Če pridem v Prebold, je pa to tisti kraj, na katerega me vežejo srce, moji starši in številni spomini. Knjižničarka Nuša je izbrskala o meni razne podatke, povezane z mojim življenjem v Preboldu, in tako znova spomnila na morda že pozabljene trenutke, ki so zaznamovali leta moje mladosti. Bilo je res lepo, uživala šem, vsekakor pa bo nocojšnji večer zagotovo našel posebno mesto v mozaiku
mojih spominov, saj so bili na njem prisotni tudi moji starši,« je povedala sogovornica.
Na vprašanje, kakšen je pogled Bruslja na Slovenijo, pa je dejala: »Danes so težki časi tako za Slovenijo kot tudi za EU. Da bomo lažje zmogli iz teh težav, da bomo uspešnejši, pa moramo delovati povezano kot Evropa, kot unija. Seveda bo vsaka država morala opraviti svojo domačo nalogo. Enostavno povedano, bomo morali svoj finančni sistem urediti tako, da bomo imeli proračun, v katerem bomo porabili le toliko, kolikor bomo sami tudi proizvedli. Da bo naš finančni sistem bolj transparenten, pri čemer imam v mislih slabo banko. Urediti moramo seveda tudi razmere na gospodarskem področju, saj brez tega ni prave perspektive ... Marsikdo me vpraša v Bruslju, kaj se v Sloveniji dogaja, in marsikdo želi, da bi uspeli razrešiti to krizno situacijo ne le v gospodarstvu, ampak tudi v politiki. Želijo nam, da bi politiki uspeli oblikovati ukrepe, ki so potrebni in so pravi ukrepi tudi na evropskem nivoju. To pa pomeni konsolidiranje finančnega sistema, skupno gospodarsko politiko, ki vodi k spodbujanju novih delovnih mest in k trajnostnemu razvoju.« Ob koncu pogovora smo jo še povprašali o bližnjem vstopu Hrvaške v EU. »Po mojem mnenju je Slovenija pokazala veliko odprtost do hrvaškega članstva v EU in tudi opravila določene naloge, ki pa jih mora opraviti tudi Hrvaška. Upam, da jih bo opravila in da bo postala članica EU, saj je to dobro tudi za Slovenijo. Vsekakor pa vprašanje Ljubljanske banke ni edina težava, ki povzroča zastoj pri ratifikaciji pogodbe. Ostaja še kar nekaj obljub, ki so ostale neizpolnjene in ki jih bo Hrvaška morala izpolniti pred vstopom v članstvo. Dejstvo pa je, če Hrvaška ne bi ponovno odpirala bančnega vprašanja, potem bi verjetno Slovenija pristopno pogodbo za vstop Hrvaške v unijo že zdavnaj ratificirala. V Sloveniji je zdaj tudi politična kriza in razmere so drugačne, kot so bile še pred časom. Zaradi tega ni mogoče zahtevati od Slovenije, da to krizo zanika, ker moramo ratificirati pogodbo. Tudi ostale države bodo morale sprejeti to dejstvo, da je pri nas demokracija, da ljudje odločajo tudi o tem, kateri politiki nas vodijo. Če bodo predčasne volitve, je to pač posledica političnih razmer v politiki in je to treba spoštovati. Ne predstavljam si, da tega ne bi spoštovali. Upam pa, da bomo v Sloveniji čim prej prišli iz te politične krize in da bo tudi Hrvaška izpolnila svoje pogoje za vstop v EU«	D. N.
Vodja Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je od prejšnjega petka uradna kandidatka za predsednico morebitne nove vlade. Če ji uspe dobiti zadostno podporo in državni zbor izglasuje konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, ne bo le prva ženska na tem položaju v zgodovini Slovenije, ampak tudi prva Žalčanka na tem položaju.
Alenka Bratušek se je rodila 31. marca 1970 v Celju. V Žalcu je obiskovala osnovno šolo, srednjo šolo pa v Celju. Leta 1994 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, leta 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment. Mati dveh otrok se je iz Žalca v Kranj preselila pred skoraj 20 leti.
Prej ni bila članica nobene stranke, čeprav je na državnozborskih volitvah leta 2008 kandidirala na listi Zares. Lani pa se je pridružila stranki Pozitivna Slovenija in bila na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko. V DZ trenutno vodi komisijo za nadzor javnih financ in je članica odbora za finance ter odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. Bratuškova je bila pred tem šest let (v mandatu Janševe in Pahorjeve vlade) direktorica
direktorata za proračun, dve leti pa je bila tudi nadzornica NKBM.
Potem ko je predsednik PS Zoran Jankovič na kongresu stranke 12. januarja zamrznil svojo funkcijo, je bila Bratuškova na<seji sveta stranke 17. januarja soglasno izvoljena za predsedujočo Pozitivni Sloveniji do volilnega kongresa, ki naj bi bil še letos. Ob krhanju Janševe vlade je Bratuškova kot vodja največje parlamentarne stranke začela pogovore za oblikovanje t. i. projektne vlade. Sprva so rešitev iz politične krize poleg PS iskale še SD, DL, Desus in tudi SLS, vendar je SLS kasneje napovedala, da v levosredinski vladi ne bo sodelovala.
Potencialne partnerice nove vlade so iskale neodvisnega kandidata za mandatarja, Bratuškova pa je kot najboljšega kandidata za mandatarja videla pravnika Mira Cerarja, a se ta ni odločil za mandatarstvo, saj je menil, da za projektno vlado ni dovolj podpore.
Potencialne partnerice, najbolj SD, so sodelovanje naprej pogojevale s tem, da se Jankovič popolnoma umakne z vrha PS. Prejšnji konec tedna je njegova t. i. bianko odstopna izjava SD, DL in DeSUS prepričala, kar je pripeljalo do sklepa o vložitvi konstruktivne nezaupnice sedanji vladi in je
Žnidar spet med poslanci
Alenka Bratušek postala kandidatka za mandatarko morebitne nove vlade.
Ali bo konstruktivna nezaupnica izglasovana, bomo vedeli morda že danes. V vsakem primeru pa Alenke Bratušek ob izvolitvi ne čaka lahko delo, saj bo sestava vlade zaradi vsebinskih razhajanj med potencialnimi partnericami precej trd oreh. Vsekakor pa kandidatka za mandatarko meni, da naj bi bila morebitna nova vlada le vlada za prehodno obdobje, za največ eno leto.
Bratuškova sicer kot svoj glavni moto navaja vrnitev upanja ljudem in zaupanja v Slovenijo. Na . spletni strani svoje stranke navaja, da se zavzema za to, da bi bila Slovenija poštena in prijazna do vseh ljudi, da bi se med ljudi vrnilo upanje v boljšo prihodnost ter zaupanje med ljudi in v Slovenijo.	L. K.
Ljubo Žnidar se je po trimesečnem službovanju na mestu državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ponovno vrnil v poslanske klopi, potem ko ga je vlada na seji 6. februarja na lastno željo razrešila s funkcije na ministrstvu.
Nekdanji polzelski župan je bil na državnozborskih volitvah leta 2011 izvoljen za poslanca, sredi oktobra lani pa je zapustil državni zbor, ker ga je vlada imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo. Z njegovo vrnitvijo med poslance je iz državnega zbora odšla nadomestna poslanka Alenka Koren Gomboc, ki so jo v zadnjem času spremljali očitki ponarejanja dokumentov, goljufij in zavajanja.
»Februarja sem se v turbulentnem političnem ozračju vrnil v poslanske klopi vladajoče stranke SDS. Ob oblikovanju nove vladne večine je bila vrnitev neizogibna, rešili pa so se tudi zapleti s poslanko s Koroške regije,« je o vrnitvi v poslanske klopi povedal Ljubo Žnidar, o delu na ministrstvu pa še dodal: »Kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor sem se pravzaprav ravno v primežu kolesja mnogih aktivnosti soočil s strateškimi projekti cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega
v katerem smo, ni samo izziv besed in merjenje moči, temveč strokovnost, tekma programov in vizij prihodnosti.« Ljubo Žnidar bo kot poslanec svoje strokovno delo nadaljeval v mandatno-volilni komisiji, v odboru za infrastrukturo in prostor ter v odboru za kmetijstvo. Marca bo za vprašanja in predloge volivcev ponovno dosegljiv v poslanski pisarni na Gradu Komenda, in sicer vsak ponedeljek po predhodni najavi na telefonsko številko 703 32 28. T. T.
Ljubo Žnidar
prometa. Moje ugotovitve so, da je zelo malo pripravljenih projektov, s katerimi bi bilo mogoče začeti z operativnem izvajanjem. Eden takšnih projektov je tretja razvojna os, ki niti prostorsko ni umeščena v prostor, s tem pa se financiranje tega projekta odmika iz naslednje finančne perspektive 2014-2020. Da omenjeni projekt v tem obdobju ne bo realiziran, bo moralo prevzeti odgovornost lokalno okolje z župani, ki nasprotujejo vsaki predlagani rešitvi. Trenutek,
Letos na Gomilskem praznujejo
Stane Veniger o policiji in njenem delu
V dvorani Doma krajanov Gomilsko so se prejšnjo soboto na volilnem občnem zboru zbrali članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Gomilsko, ki letos praznuje 110-letnico svojega delovanja. Jubilej bodo slovesno proslavili 14. septembra s prevzemom novega gasilskega vozila GV-1 za prevoz moštva. Na dan praznovanja bo tudi osrednja prireditev dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec.
Občnega zbora so se udeležili podžupan Občine Braslovče Anton Repnik, predstavnik GZ Žalec Klemen Cvirn, poveljnik občinskega poveljstva Jože Drča, domači župnik Martin Cirar ter predstavniki drugih
društev in organizacij.
Predsednik PGD Gomilsko Franci Skok je podal poročilo o preteklem letu, na kratko pa tudi poročila za ostala štiri leta njegovega mandata. Izpostavil je dejavnosti, povezane z letošnjim jubilejem društva in nakupom novega gasilskega avtomobila, katerega vrednost je okrog
40.000	evrov. Ob koncu se je zahvalil vsem članom društva in vsem, ki so kakorkoli povezani z njihovim delom.
O operativnem delu je na zboru poročal poveljnik društva Boštjan Brišnik. Povedal je, da so veliko pozornosti namenih izobraževanju, usposabljanju in tudi delu z mladino. Zelo so veseli uspeha mladink, ki so na
državnem prvenstvu zasedle 4. mesto. Lani je društvo osemkrat posredovalo ob intervencijah, in sicer ob požarih in drugih primerih, ki pa so bili na srečo le manjšega obsega.
Poročilo predsednika in poveljnika so v nadaljevanju s poročili dopolnili predstavniki ostalih organov društva. V nadaljevanju so obravnavah in tudi sprejeli spremembe statuta in po razrešnici starega odbora izvolili novo vodstvo PGD Gomilsko za naslednje 5-letno mandatno obdobje, pri čemer so že upoštevali spremembe, ki med drugim določajo, da morata imeti predsednik in poveljnik svojega namestnika. Društvo bo tudi v prihodnje vodil Franci Skok, njegov namestnik je Karli Vovk. Za poveljnika je bil izvoljen Boštjan Šalamon, njegov namestnik pa je dosedanji poveljnik Boštjan Brišnik.
Ob koncu so podelili približno petdeset priznanj Gasilske zveze Žalec in društvenih priznanj. Društveno priznanje je za 60 let dela prejel Anton Jelen, Francu Rančigaju pa so podelili priznanje ob 90-letnem življenjskem jubileju. Tokrat so podelili tudi priznanje GZ Slovenije, ki ga je prejela Marija Orožim. D. N.
Kultura pitja čaja pri nas in v svetu
Udeleženci društva Zimzelen s Faniko Burjan
Na Valentinovo so v prostorih Bergmanove vile v Žalcu pripravili zanimiv dogodek, posvečen kulturi pitja čaja pri nas in v svetu. Številne udeleženke so z zanimanjem prisluhnile znani poznavalki zdravilnih rastlin Faniki Burjan iz Zabu-kovice.
Med druženjem je Fanika povedala, kako pomembno je, da si za pitje čaja vzamemo dovolj časa. Čaj je potrebno pripraviti pravilno in z ljubeznijo. Posoda naj bo namenjena samo pripravi čaja in pred uporabo ogreta, lahko je steklena, porcelanasta ah glinena. Glede na vrsto čaja ga pripravimo kot poparek, prevre-tek, zavretek ah z mrzhm namakanjem. Čaj postrežemo v pravih skodelicah iz tankega porcelana, keramike ah stekla. Pijemo ga počasi in z užitkom. Fanika nam je še zaupala, da moramo vedeti, kateri čaj pijemo in kakšen je njegov zdravilni učinek, saj nam lahko tudi škodi oziroma nima pravega ali celo nobenega učinka. Sicer čaji sami po sebi niso škodljivi, toda previdnost ni od-
več. »V ljudskem zdravilstvu ločimo med pripravki za vsakdanjo oziroma preventivno uporabo in pripravki, ki se uporabljajo za zdravljenje. Zeliščarji priporočajo pitje treh skodelic na dan dva do tri tedne. Na splošno pa velja, da z nobeno stvarjo ne smemo pretiravati. To velja tudi za tradicionalno pripravljene pripravke. Pri neprimerni uporabi ah uporabi nevarnih rastlin so posledice lahko zelo hude, zato je potrebno rastline in njihovo uporabo dobro poznati. Posebej velja biti pazljiv pri uporabi bezga, arnike, brina, lipe, pehna in luštreka. Tisti, ki jemljejo zdravila, morajo biti pri vrsti čaja še posebej previdni zaradi možnih nasprotnih učinkov ah povečanega delovanja zdravil. Zato je dobro povprašati svojega zdravnika ah farmacevta v lekarni. V ljudskem zdravilstvu v glavnem velja, da se za obolenja posameznih organov uporabljajo določene rastline in da ne mečemo vsega skupaj v en koš. Za preventivo ah blaženje obolenj uporabljamo čajne mešanice, ki delujejo v sozvočju. Tako na splo-
šno velja, da grenkobe pomagajo pri težavah s prebavili, da za težave pri izkašljevanju uporabljamo rastline, ki vsebujejo veliko sluzi, pri težavah kardiovaskularnega sistema pa pomagajo rastline, ki vsebujejo srčne glikozide, proti virusnim in gripoznim obolenjem pomagajo rastline, ki močno odvajajo vodo in povzročajo potenje (brezovo listje, kopriva, bezeg, materina dušica, lipa).«
Ob druženju, ki ga je vodila Andreja Štajner, in pitju Fani-kinega čaja pa so udeleženci ugotavljali, da v Sloveniji žal še ne poznamo prave kulture pitja čaja, kakršno poznajo v svetu, na primer na Japonskem, Kitajskem ah v Angliji. Soglašali so tudi z ugotovitvijo, da pri nas ni primernega lokala - čajnice, kjer bi nam čaj pravilno pripravili in postregli. Kritični pa so bili tudi do nekaterih planinskih koč, kjer bi lahko upravičeno pričakovali pravi domači planinski čaj in ne tistega iz trgovine. Zanimiv je bil tudi podatek, da v Sloveniji največ čaja spijejo na Gorenjskem. D. Naraglav
Stane Veniger v pogovoru z Janezom Vedenikom
V	preboldski knjižnici so v tem mesecu gostili tudi prvega policista v državi Stanislava Venigerja. Z gostom, po rodu Savinjčanom, ki je kot komandir takratne postaje milice v Žalcu pomembno prispeval med slovenskim osamosvajanjem, se je pogovarjal Janez Vedenik.
V	dobri uri trajajočem pogovoru je spregovoril o policiji in njenem delu. Izpostavil je razmere, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih, ko je bilo ob demonstracijah poškodovanih kar nekaj policistov.
Stane Veniger ima za sabo že 33 let dela v slovenski policiji. Bil je prvi človek uniformirane policije, namestnik direktorja slovenske policije, prvi policist celjske policijske uprave, pred nastopom sedanje službe direktorja slovenske policije, kjer je zamenjal svojega stanovskega kolega Janka Gorška, pa je bil nekaj časa zaposlen v mednarodni organizaciji Centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) s sedežem v Ženevi.
O svoji kandidaturi za generalnega direktorja policije je povedal, da v preteklosti ni razmišljal o kandidaturi za ta položaj, čeprav je že bil namestnik direktorja. Tokrat se je odločil, saj je mnenja, da je enostavno dozorel za to funkcijo, ki je vrh njegove dolgoletne službene kariere
v policijskih vrstah. Res pa je, da je to nalogo prevzel v najbolj razburkanih časih. Kako se počuti v tej vlogi, pa nam je zaupal: »Med tednom sem pod adrenalinom. Nekako zjutraj grem in prihajam domov običajno pozno zvečer. Vmes se marsikaj dogaja. Čez vikend se le nekoliko sprostim, če seveda ni kaj nepredvidenega, tako da si spet malo napolnim akumulator in sem pripravljen na nove izzive in naloge. Tega sem navajen, saj sem vse življenje vpet v takšen ritem. Naše delo pa je tako in tako le nekakšen servis za ljudi in tega se moramo policisti zavedati, tako da nam ne sme biti nič pretežko in neobičajno. Naša naloga je ljudem v prvi vrsti pomagati in to želim kot generalni direktor še bolj vcepiti policistkam in policistom, če se kdo tega premalo zaveda. Sicer pa moram povedati, da
sem zelo ponosen na sodelavke in sodelavce, na policistke in policiste, kriminaliste, ki so svoje naloge v preteklih mesecih opravili s polno mero odgovornosti in poslanstvom, ki ga imajo in zaradi katerega so se tudi odločili za poklic policista. Vesel sem, da sem prevzel to nalogo, hkrati pa moram priznati, da je kar naporno. Kako dolgo bom na tem položaju, ne vem, ah bom ves mandat ah morda le eno leto. Dejstvo pa je, da bo potem konec moje karierne poti policista in da bom potem pristal med upokojenci.«
Pogovor s Stanetom Venigerjem je bil zanimiv in prijeten, še posebej prijetno je bilo ob koncu, ko so si segli v roke nekdanji »vojni tovariši« iz leta 1990/91, med katerimi je bil tudi Adi Vidmajer, takratni komandant 81. območnega štaba Teritorialne obrambe Žalec.	D. Naraglav
Zimovanje v Mariji Reki
Na OŠ Prebold si že kar nekaj let prizadevajo za počitnikovanje otrok v Mariji Reki. Med poletnimi počitnicami za učence prve in druge triade, lani, v času jesenskih počitnicah so prvič organizirali počitnikovanje za učence tretje triade, med zimskimi pa za učence prve triade. Tako je bilo tudi tokrat. Z učenci sta bili učiteljici Janja Klančnik in Irena Artelj.
Od ponedeljka, 18. februarja, do srede, 20. februarja, je 30 učencev prve triade uživalo res prave zimske počitnice, saj tokrat snega ni manjkalo. Na počitnikovanje so se iz Prebolda do Doma pod Reško
planino odpravili peš, prtljago pa so jim peljali gasilci iz PGD Groblja. Izdelovali so snežene može, gosenice, polže in celo snežena drevesa. Devetošolec Jernej jim je pripravil odlično progo, po kateri so se spuščali z lopatkami in s krožniki. Proti večeru jih je učiteljica Ida naučila plesne korake, saj so se zvečer udeležili večernega plesa. Izdelali so si pravi počitniški dnevnik in ob branju pravljic, ki so jih prebirali učiteljici in tretješolka Lana, kmalu zaspali.
V torek dopoldne so ob pomoči učiteljic Milene, Janje in Irene, razdeljeni v dve skupini, izdelali pravi utrdbi, se kepali in se podali na vratolomno
vožnjo z vrečami, napolnjenimi s senom. Dopoldan jih je obiskal ravnatelj in jim zaželel prijetno bivanje in veliko veselja. Po slastem kosilu, ki ga je pripravila oskrbnica Ivanka, so malce zadremali. Popoldne so si popestrili z igranjem družabnih igric in prisluhnili zanimivemu predavanju šolske kuharice Bernarde o padalstvu. Zvečer pa so imeli pravi počitniški kino z uživanjem ob grizljanju kokic.
Zadnji dan jih je obiskal lovec Marko in zvedeli so marsikaj zanimivega o živalih. Dokončali so vsak svoj dnevnik, z rožicami okrasih planinski dom, po kosilu pa so se napotili v dolino. D. Naraglav
Tokrat je bilo zimovanje res zimsko in tako veselje še toliko večje.
110. občni zbor v novi dvorani
V jubilejnem letu novo vodstvo
Udeleženci 110-letnega občnega zbora
Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje praznuje letos 110-letnico svojega delovanja. Na ta visoki jubilej se pripravljajo že nekaj let, saj so se lotili tudi obnove in dograditve svojega gasilskega doma, ki ga bodo slavnostno predali namenu 24. avgusta letos. Teden dni prej bo slavnostna akademija, na kateri bodo slovesno predali namenu notranje prostore doma z veliko podstrešno dvorano.
Uvod v njihov jubilej je bil prejšnjo soboto 110. redni občni zbor. Tokratno letno srečanje je bilo nekaj posebnega, saj so ga pripravili v novi dvorani,in s tem uresničili svoje desetletne sanje.
Občnega zbora se je poleg članov udeležilo veliko go-
stov, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos, vsi pa so bili prijetno presenečeni nad dvorano, ki meri 155 m2 in sprejme od 120 do 150 ljudi. Za obnovo dvorane so opravili veliko ur prostovoljnega dela, v obnovo doma pa so do konca prejšnjega leta vložili 106.500 evrov. Ta številka še ni dokončna, saj bo letos potrebno za dokončanje vseh del zagotoviti še okrog
40.000	evrov.
Jubilejni občni zbor je s Prešernovo Zdravljico začel Moški pevski zbor Gotovlje pod vodstvom Zdenke Markovič. V nadaljevanju so izvolili nove organe gasilskega društva in potrdili program dela, ki bo letos zaradi praznovanja jubileja še toliko pestrejši in zahtevnejši. Nje-
gova izpeljava pa bo v rokah dosedanjega vodstva, saj bo društvo tudi v prihodnje vodil Edvard Kugler, poveljnik pa ostaja Gašper Pižorn.
Ob tej priložnosti so ta večer podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu, priznanja za delo na operativnem področju, priznanja za povišanje v višje čine in kipce, ki so jih prejeli člani, ki letos praznujejo okrogle jubileje. Najvišja priznanja bodo podelili na slavnostni akademiji
17.	avgusta v novi dvorani.
Že prihodnji mesec, 22. marca, bo v njej tudi skupščina Gasilske zveze Žalec. Dan gasilca GZ Žalec pa bodo letos proslavili na Gomilskem, kjer prav tako praznujejo 110-letni jubilej društva.	D. Naraglav
Do poroke na roke
To je naslov skladbe na-rodno-zabavnega ansambla Za'ka pa ne iz Tabora, ki je ob 10-letnici delovanja posnel novo zgoščenko. Jubilej so praznovali konec prejšnjega meseca. Ob tej priložnosti so medse povabili vse, ki so jim in jim še pomagajo na njihovi glasbeni poti.
Predstavili so svoje avtorske pesmi in novo zgoščenko, na kateri so naj večje uspešnice, ki jih je zasedba ustvarila v zadnjem obdobju. Viže so spisali Drago Jambrek, Rok Smrke, Jani Lipičnik, Brane Klavžar, Matej Vidovič in drugi. Besedila so dodali Mateja Mohar, Vera Soline, Igor Pirkovič, Ivan Sivec, Romana Cafuta in ostali prekaljeni pisci. Za pri-
redbe skladb pa so po večini poskrbeli člani ansambla. Naslovno skladbo Do poroke na roke, za katero je tekst napisala Mateja Mohar, sta uglasbila vodja skupine Rok Smrke (pevec, trobentač in bobnar) in drugi kitarist skupine Drago Jambrek. Poleg njiju v ansamblu sodelujejo kitarist David Rebernik, pevka Ljubica Špu-rej, basist Blaž Lesjak, harmonikar Gašper Jazbinšek in klarinetist Aci Gajšek.
V takšni zasedbi igrajo zdaj že dobri dve leti. V ansamblu je pred časom igral klarinetist Matej Vidovič, ki se je pred leti na smučanju hudo ponesrečil in tako ni mogel več igrati. Na tokratnem večeru pa je s svojimi prijatelji po-
novno zaigral na klarinet in s Pastirčkom marsikoga ganil do solz.
Glasbenikom je za novi glasbeni projekt čestital tudi župan Vilko Jazbinšek in ob tem povedal, da je še posebej ponosen na pesem V Tabor nazaj, ki je postala kar himna občine. Za to skladbo je Savinjska televizija posnela tudi video spot, ki se vrti po slovenskih televizijah. Poleg tega je STV posnela še dva druga spota, in sicer za skladbi Izbrisan in Zakaj pa ne. Sicer pa so spoti nastajali tudi v drugih koprodukcijah, zadnji za naslovno skladbo nove zgoščenke na TV Golica, od koder je bila tudi voditeljica jubilejne:-ga večera.	D. Naraglav
Zakapa ne
Letos tudi novo vozilo
V PGD Ločici ob Savinji letos obeležujejo 80 let delovanja. Na rednem letnem občnem zboru so med dru-
gim za novo predsednico izvolili Bojano Tevžič, za novega poveljnika pa Roka Bastia.
Na zboru sta zbrane pozdravila in poročala o delu v preteklem obdobju predsednik PGD Ločica ob Savinji Martin Steiner in poveljnik Borut Tevžič. Delo ločiških gasilcev so v razpravi pohvalili delegat GZ Žalec Andrej Hribernik, podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber in poslanec v državnem zboru Ljubo Žnidar.
Ob tej priložnosti so podelili zahvale za dolgoletno delo v
Martin Steinerje bil kar 27 let predsednik društva
društvu, odlikovanja Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Slovenije. Dosedanji predsednik Martin Steiner je prejel odlikovanje GZS I. stopnje, posebno pozornost pa so mu ločiški gasilci izkazali za
27-letno vodenje društva. Pripravili so projekcijo njegovega gasilskega udejstvovanja, ga imenovali za častnega predsednika in mu v zahvalo podelili umetniško sliko z motivom gasilskega doma.	T. T.
PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka je osrednje gasilsko društvo v Občini Prebold in Gasilski zvezi Prebold. Kot osrednje društvo opravlja tudi najodgovornejše naloge za zagotavljanje požarne varnosti v občini. Že nekaj časa pa opozarjajo, da sta vozili s cisternami za prevoz vode in takojšnje gašenje že zelo dotrajani. Kot je dejal na njihovem občnem zboru župan Občine Prebold Vinko Debelak, naj bi po večletnih prizadevanjih letos le zamenjali vozilo, ki je staro že več kot 35 let.
Letošnje leto je za društvo tudi volilno leto. Na občnem zboru v soboto, 16. februarja, so izvolili novo vodstvo. Po dveh petletnih mandatih predsednika Milana Kupca in poveljnika Darka Kranjca bosta društvo vodila novi predsednik Klemen Verk in poveljnik Uroš Ocvirk.
Na občnem zboru so ta večer potegnili črto pod zadnji petletni mandat, ki je bil zelo uspešen. V tem času jim je uspelo zamenjati vozilo za prevoz moštva, zamenjali so strešno kritino na gasilskem domu, okna in zunanja garažna vrata, izolirali stene doma in naredili
novo fasado, obnovili pisarne, odkupili pa so tudi zemljišče za gasilskim domom za vadbeni poligon.
Občnega zbora so se udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber, poveljnik Branko Verk in župan Vinko Debelak, ki so najodgovornejši za zagotavljanje in delovanje požarnovarnostne preventive v občini. Ob koncu so tudi letos podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu in priznanja GZ Prebold. Za desetletno vodenje društva pa os se zahvalili Milanu Kupcu in Darku Kranjcu. D. Naraglav
Novi predsednik Rok Ušen
Novi predsednik Rok Ušen (levo) in poveljnik Danilo Pantner
V prostorih Gasilskega doma Braslovčah so se na 113. občnem zboru, ki je bil tudi volilni, zbrali člani PGD Braslovče. Poleg njih so se zbora udeležili tudi predstavniki sosednjih prostovoljnih gasilskih društev, PGD Mo-tovilci, Dolič-Šentflorjan in gostje.
O delu društva sta zbranim spregovorila predsednik Jože Matko in poveljnik Daniel Pantner. Kot sta poudarila, so z opravljenim delom zadovoljni, saj so poleg številnih izobraževanj, tekmovanj in vaj pomagali občanom pri njihovih težavah in nesrečah. Skupaj so lani posredovali 21-krat, na terenu so bili 33 dni, za posredovanja so porabili več kot sto ur, stroški intervencij pa znašajo več kot 12 tisoč evrov, kar je enkrat več kot leto prej. Opravili so tudi 135 prevozov pitne vode, v sodelovanju s PGD Letuš so organizirali skupno vajo in sodelovali na drugih vajah s prostovoljnimi gasilskim društvi v občini, pregledali so hi-drantno omrežje itd.
Po krajši razpravi so sprejeli nov statut ter izvolili funkcionarje in organe PGD Braslovče za mandatno obdobje
2013-2018. Za novega predsednika je bil izvoljen Rok Ušen, poveljnik pa še naprej ostaja Danijel Pantner. Na zboru so sprejeli pester in zanimiv program dela, ki temelji predvsem na izobraževanju članov, ter podelili več priznanj, odlikovanj in napredovanj. Za življenjski jubilej (50 let) so priznanje prejeli Gabrijela Tomažič, Danijel Pantner, Matej Strnišnik, Leopold Hribernik in Milan Šoštarič, za 70 let Herman Janežič in za 80 let Štefan Marica. Priznanje GZ Žalec 3. stopnje so podelili Kristini Anzelc, Francu Cilenšku, Sašo Goubarju, Antonu Klokočovniku, Vikiju Kusu in Mariji Matko, 2. stopnje Juditi
Štefančič, Gregorju Tomažiču, Roku Ušenu in 1. stopnje Janezu Deželaku. Pavel Stropnik je prejel priznanje za 30-letno delo na področju gasilstva, Marija Karničnik in Viki Kus za 60 let, priznanje za 30 let operativnega dela pa so podelili Marjetki Pantner. Podelili so tudi več posebnih društvenih priznanj za prevoz pitne vode.
Delo društva so v razpravi pohvalili župan Branko Stro-janšek, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, poveljnik OP Braslovče Milan Šoštarič in drugi. Ob koncu zbora so se okrepčali z bogračem, ki so ga pripravili člani PGD Mo-tovilci.	T. Tavčar
Skoke spremljalo kar 400 gledalcev Delovno in športno
Med tekmo je bilo mogoče videti zanimive
Letošnja zima je že kar nekajkrat postregla s snežnimi padavinami in tako omogočila tudi pripravo lokalnih smučarskih tekem. Eno od teh so izpeljali tudi na Vranskem, kjer deluje Športno društvo Tana Briše. To društvo namreč že od leta 1980 prireja tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici, seveda ob ugodnih snežnih razmerah.
Na letošnjem tekmovanju je
skoke
nastopilo 26 tekmovalcev v štirih starostnih kategorijah. Poleg domačih tekmovalcev iz Občine Vransko in tamkajšnjega športnega društva so se tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz Ojstriške vasi pri Taboru, Motnika, Velenja, Zabukovice, Doba pri Domžalah, Kaplje vasi pri Preboldu, Grajske vasi, Laz v Tuhinjsld dolini, Marije Reke, Gotovelj in Galicije.
V kategoriji starejši dečki je zmago slavil Dejan Cigler iz
V Andraž se vračajo smučarski skoki
\Udeleženci prve tekme z vodstvom društva
Športnemu društvu Andraž nad Polzelo je po šestnajstih letih uspelo obnoviti skakalnice pri Turnškovih ob regionalni cesti Polzela-Velenje.
Zaradi ohranjanja zgodovine smučarskih skokov v Andražu in ugotovitve, da vse skakalnice propadajo, so novembra 1997 pristopili k obnovi. Danes že pokojni inž. Alojz Jevšenak iz Velenja je izdelal načrt preureditve takratne K-12 m dolge skakalnice v dve, in sicer eno K 10 m in eno K 16 m.
Decembra 1997 so zaprosili takratnega župnika Nika Krajnca in pozneje še župnijski svet Župnije Andraž za dovoljenje posega v zemljišče. Zaradi zahtevane previsoke letne najemnine so svoje
namene o obnovi opustili. S soglasjem župnika Janeza Furmana pa so novembra leta 2006 začeli z deli. Z zemeljskimi deli so končali leta 2007. Bilo je nekaj slabih zim in z izdelavo umetnega zale-tišča so kar tri leta odlašali. Jeseni 2010 so v izteku in nad njim zgradili drenažo in s tem osušili močvirnato zemljišče. Letos jim je uspelo dokončati nalet in pripraviti pogoje za preizkus skakalnice. V obnovo so vložili okoli 3500 evrov in več sto ur prostovoljnega dela.
Zadnji sneg jim je omogočil, da so organizirali rekreativno tekmovanje v smučarskih skokih na obeh skakalnicah. Na tekmovanju je sodelovalo 25 skakalcev iz Andraža v štirih starostnih kategorijah.
Občina Polzela in Občina Šmartno ob Paki sodelujeta pri gradnji vodovoda na Goro Oljko. Celotna trasa vodovoda je že označena in očiščena. Pri gradnji bo sodelovala tudi Slovenska vojska, ki bo opravila ze-
meljska in nekatera gradbena dela.
V znak zahvale in dobrega sodelovanja sta občini pretekli četrtek v Športni dvorani Polzela organizirali turnir v igranju malega nogomet in družabno srečanje. Sode-
lovale so ekipe obeh občin, Slovenske vojske in ministrstva za obrambo. Zmagala je ekipa občin Polzela in Šmartnega ob Paki. Turnirju je sledilo družabno srečanje s kosilom v celjski vojašnici.
T. Tavčar
Kaplje vasi, pri mlajših članih je bil najboljši Jani Cencelj iz Doba pri Domžalah, pri članih se je zmage veselil Damjan Lemež iz Črnove pri Velenju, med veterani pa je bil najuspešnejši Robi Urankar iz Laz.
Tekmo si je v prijetnem športnem in družabnem vzdušju brez večjih padcev ogledalo več kot 400 gledalcev, ki so se lahko družili tudi ob velikem snežnem točilnem pultu. D. Naraglav
S turnirja (prvi na levi župan Občine Polzela Jože Kužnik)
Največja zvezda Avsenik
OŠ Griže je s tradicionalnim koncertom Zvezde zvezdicam zbrala okrog 4.000 evrov. Ta sredstva bodo porabili za kritje stroškov šole v naravi, za boljše učno-vzgojne pripomočke in druge izdatke otrok iz socialno šibkih družin.
Naj večja zvezda dobrodelnega decembrskega koncerta Zvezde zvezdicam je bil Saša
Avsenik s svojim ansamblom, ki nadaljuje glasbeno pot svojega deda, legendarnega Slavka Avsenika, in njegovega ansambla. Slednji je kar 50 let kraljeval na slovenski narodno-za-bavni sceni.
Na 6. dobrodelnem koncertu so nastopili tudi Godba Zabu-kovica, učenci OŠ Griže v sodelovanju z Glasbeno šolo Risto
Savin Žalec, pevski zbori, plesni skupini, družini Krk in Vovk Petrovski ter mladi narodno--zabavni ansambel Gozdnik. Prireditev je vodil nekdanji učenec David Sopotnik.
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos in izkupičku koncerta dodal še 300 evrov prispevka Občine Žalec.	D. N.
NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA TRGOVINA
Prvim trem v vsaki kategoriji so podelili medalje, absolutnemu zmagovalcu obeh tekem pa pokal. Na manjši skakalnici je v kategoriji dečkov zmagal Andrej Umbreht, pri mladincih Jože Meklav, članih Žiga Omladič in v kategoriji veteranov Anton Brunšek. Na večji skakalnici je bil med dečki najuspešnejši Matej Meklav, pri mladincih Žan Ojsteršek, pri članih Kristjan Meklav in pri veteranih Anton Brunšek. Naslov absolutnega zmagovalca pa si je s skokoma 13,5 in 16 m priskočil Kristjan Meklav.
Medalje in pokal sta podelila znana smučarska skakalca (domačina), nekdaj državna reprezentanta, Janez Tajnšek, ki je leta 1980 na planiški velikanki poletel 108 m, in Jože Verdev, ki je leta 1988 na velikanki v Kulmu pristal pri 168 metrih.
Na prireditvi se je zbralo približno 150 ljubiteljev smučarskih skokov, ki so z glasnim navijanjem bodrili nastopajoče. V bližnji prihodnosti bodo pripravili tudi nočno tekmo. T. Tavčar
Ansambel Saša Avsenika
Maturantski plesi se končujejo
V tem in prejšnjem mesecu se je zvrstilo kar nekaj maturantskih plesov, na katerih je zaplesalo tudi več deset dijakov
in dijakinj iz občin Spodnje Savinjske doline.
Z njimi so bili tudi starši, prijatelji, profesorji in predstavniki
šol. Da bi tako samozavestno, kot so ta večer stopali v svečanih oblačilih, stopili tudi v svet zrelega in odraslega življenja. T. T.
Z maturantskega plesa Srednje ekonomske šole Celje
OBČINA ŽALEC
Petek, 1. marec, ob 20. uri
65. kavarniški večer z gostom Ivom Stropnikom;
Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota 2. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 2. marec, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 2. marec, ob 10. uri
mednarodni karate pokal Žalec 2013:
10.00	tekmovanje v katah,
12.00	tekmovanje v športnih borbah; telovadnica OŠ Žalec
(Karate klub Žalec, 051 428 421).
Nedelja, 3. marec, ob 14.00
tradicionalni turnir v malem nogometu (3+1);
telovadnica Trje
(Športno društvo Hofrein, 041 401 062).
Ponedeljek, 4. marec, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica;
OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 4. marec, ob 19.30
»Z roko v roki«;
tradicionalni dobrodelni koncert dekanijske Karitas Petrovče;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 5. marec, ob 18. uri
izdelki spretnih rok, rekreacija, predstavitev Kluba žensk sekcije TD Petrovče;
Krajevna knjižnica Petrovče (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Torek, 5. marec, ob 18. uri
muzikal Mamma Mia (v angleškem jeziku); Osnovna šola Petrovče; predstava za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 30).
Sreda 6. marec, ob 16. uri
rez trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, s kulturnim programom; žalski »Keuder«
(Društvo savinjskih vinogradnikov,
051428 421).
Četrtek, 7. marec, ob 19. uri
Šport 2012 v Občini Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 8. marec, ob 18. uri
proslava ob mednarodnem dnevu žena; Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Petek, 8. marec, ob 19.30
»Z ljubeznijo za...«; koncert ob dnevu žena;
Slovenski oktet in MePZ A Cappella Petrovče;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 9. marec, ob 7. uri
Trdinova pot 2: Gače-Mirna gora-Smuk-Jugorje;
odhod izpred POŠ Trje ob 7.00, izpred
pisarne PD Žalec ob 7.15
(Planinsko društvo Galicija, 031 391 319).
Sobota, 9. marec, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah;
parkirišče KS v Migojnicah
(KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih
žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 9. marec, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec: 8. marec z zamudo - Moški pevski zbor Zvon Ščmpeter
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 10. marec, ob 13. uri
26. pohod žena na Hom; odhod izpred Društva upokojencev Griže in v Matkah izpred Gasilskega doma (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196).
Nedelja, 10. marec, ob 13. uri
pohod ob dnevu žena na Hom; zborno mesto pri trgovini Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 040 587 188).
Nedelja, 10. marec, ob 18. uri
Razvalina življenja;
igra v izvedbi KUD Polzela;
Kulturni dom Svoboda Liboje (ženske bodo imele brezplačen vstop, moški bodo plačali 5 €).
Ponedeljek, 11. marec, ob 19.30
Filumena Marturano, komedija; za ponedeljkov abonma in izven;
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 12. marec, ob 19.30
Filumena Marturano, komedija; za torkov abonma in izven;
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
NAPOVEDNIK
Sreda, 13. marec, ob 17. uri
predavanje o sodobni likovni umetnosti mag. Alenke Domjan iz cikla Prelomnica: Pot k moderni slovenski umetnosti; Savinova hiša; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 13. marec, ob 17. uri
nastop najmlajših učencev glasbene šole; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 13. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
dvorana Hmeljarskega doma Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 041369 362).
Četrtek, 14. marec, ob 17. uri
delavnica: izdelava rož iz krep papirja;
Gasilski dom Šempeter
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Četrtek, 14. marec, ob 18. uri
recital Mete Kočevar - violina; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 14. marec, ob 20. uri
Veseli svatje, Mladi Dolenjci, gostja Mama Manka;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 15. marec, ob 18. uri
odprtje likovne razstave Ide Krašovic iz Žalca;
KUD Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, 041 663 202).
Sobota, 16. marec, ob 6.30
zimski pohod z vzponom na Raduho; zborno mesto pri trgovini Kili Liboje; obvezna oprema cepini in dereze (Planinsko društvo Liboje, 041 519 836).
Sobota, 16. marec, ob 7. uri
pohod: Poštarski dom, Uršlja gora; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 16. marec, ob 8. uri
planinski izlet: Celjska koča-Tolsti vrh; odhod izpred pisarne PD Žalec (mladinski odsek PD Žalec, 031 631 342).
Sobota, 16. marec, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec,
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 17. marec, ob 9. uri
Mučeniki na Bukovici
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Nedelja, 17. marec, ob 20. uri
Pazi, m@il!, komedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 19. marec, od 8. ure dalje
Jožefov sejem;
Petrovče
(Kmetijska zadruga Petrovče).
Sreda, 20. marec 2013, ob 18.30
8. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 20. marec, ob 19.30
1000. Vrtiljak polk in valčkov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Četrtek, 21. marec, ob 17.30
Morrison in štirje letni časi;
Mini teater Ljubljana; za cici abonma in izven;
Dom H. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 21. marec, ob 18. uri
Večer mladih skladateljev;
dvorana Glasbene šole Risto Savih Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 21. marec 2013, ob 19. uri
odprtje razstave fotografij Andreje Peklaj; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Razstava bo odprta do 30. aprila 2013.
Petek, 22. marec, ob 15. uri
delavnica peke potice; domačija Smrečnik, Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas,
041 924 221).
Petek, 22. marec, ob 17. uri
občni zbor Planinskega društva Žalec; predavalnica I. OŠ Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Sobota, 23. marec, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec: delavnica izdelave butar
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 23. marec, ob 10. uri
delavnica izdelave butar in butare velikanke;
Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, 031 230 021).
Sobota, 23. marec, ob 16. uri
velikonočna delavnica izdelovanja butar;
Slomškov dom na Ponikvi
(Turistično d ruštvo Ponikva, 041 868 685).
Sobota, 23. marec, ob 17. uri
prireditev za mamice in očke; dvorana GD Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 23. marec, ob 18. uri
občni zbor Planinskega društva Liboje;
Planinski dom Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 23. marec, ob 19. uri
območno srečanje odraslih folklornih skupin;
Hmeljarski dom Petrovče
(Kulturno društvo Petrovče, 041 369 362).
Nedelja, 24. marec, ob 15. uri
občni zbor Planinskega društva Galicija; Dom na Gori - Šentjungert (Planinsko društvo Galicija, 031 864 826).
Nedelja, 24. marec, ob 18. uri
Koncert Helene Blagne, koncert za izven Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 25. marec, ob 19. uri
recital Uroša Hostnika - kitara; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 27. marec, ob 19. uri
Baročni večer (glasba in ples); dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 30. marec, ob 7. uri Pohod na Kum;
starti: ÀP Zabukovica ob 7.00, AP Migojnice ob 7.15, parkirišče Lidi Nova vas Celje ob 7.30
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 269 744).
Sobota, 30. marec, med 9. in 12. uro
podeželska tržnica Žalec: delavnica izdelave in krašenja pirhov (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 30. marec, med 9. in 12. uro
zbiranje otroških oblačil;
Mestna tržnica Žalec
(Turistično društvo Žalec, 040 609 888).
Sobota, 30. marec, ob 10.30
odprtje in blagoslov razstave velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 30. in nedelja 31. marec, med 9. in 19. uro
razstava velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
OBČINA PREBOLD
Sreda, 27. februar, ob 17. uri
predstavitev zbornika virov za zgodovino Prebolda in okolice; dvorana zgodovinske zbirke v Režajevi domačiji,
ZNDP Prebold
(Uroš Herman, 031 682 318).
Sreda, 28. februar, ob 17. uri
10. redni občni zbor ZNDP Prebold; dvorana zgodovinske zbirke v Režajevi domačiji (Uroš Herman, 031 682 318).
Petek, 1. marec, ob 18. uri
občni zbor PD Prebold;
Planinski dom pod Reško planino (Olga Hribar 041/922 247).
Sobota, 2. marec, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija,
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 2. marec
Savinjska planinska pot:
Gora - Letuš PD Prebold
(Katja Debelak, 031 937 604).
Sobota, 2. marec, ob 19.30
premiera udbokomedije: Rdeči kotiček; Dvorana Prebold,
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Nedelja, 3. marec, ob 16. uri
ponovitev udbokomedije: Rdeči kotiček; Dvorana Prebold,
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Torek, 5. marec, ob 18. uri
Domačini se predstavijo:
Marija in Boris Mraz, iz Marije Reke; Izdelava cvetja iz papirja in preja domače volne
Občinska knjižnica Prebold (Nuša DvorŠek, 705 35 40).
Sobota, 9. marec
pohod na Snežnik;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 10. marec, ob 10. uri
občni zbor DU Prebold;
Dvorana Prebold
(Ivi Stepišnik, 570 19 07).
Torek, 12. marec, ob 18. uri
Spet doma, odprtje razstave likovnih del Majde Babič Potočnik po domače Kraljeve iz Kaplje vasi, ki živi in ustvarja v Murski Soboti;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 14. marec, ob 19. uri
občni zbor KUD Svoboda Prebold;
Dvorana Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 16. marec
23. Arničev pohod na Raduho;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 682 317).
Sobota, 16. marec, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija,
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 16. marec, ob 19. uri
Pozdrav pomladi;
GD Matke,
PGD Matke, kulturna sekcija (Anja Stergar, 041 502 151):
Sobota, 16. marec, ob 19. uri
"D lejčki praznujemo okroglih 10" prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu ter dnevu mučenikov;
Dvorana Prebold, mladi Dolenje vasi (Jure Terpin, 041 786 066).
Nedelja, 17. marec, ob 16. uri
7. dobrodelni koncert, Pesem staršem; gostje: ansabel Novi spomini, ansambel Vrh, ansambel Kaplja,
KPZ Glas srca, M1PZ šempavske iskrice,
OPZ Sončki, Starejši MeP cerkveni zbor;
Dvorana Prebold
Župnija Prebold
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Od torka, 19. marca do maja, od 14.30 do 16. ure
začetek Cicitrimček;
ŠD Partizan Prebold
Vrtec Prebold
(031 665 546,041 386 564).
Torek, 19. marec, od 17. do 18. ure
meritve krvnega tlaka, sladkorja,... prostori RK Prebold (Nuša Strgar, 031 705 325).
Torek, 19. marec, ob 18. uri
Večer na zofi: Zoran Predin;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 21. marec, ob 17. uri
otroški gledališki abonma; športna dvorana OŠ Prebold,
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 22. marec, ob 9. uri
pohod na Hom;
DU Prebold
(Ivo Dežnikar, 031 307 493).
Petek in sobota, 22. in 23. marec 10. FESTIVAL POTIC 2013:
Petek, 22. marec
od 11. ure dalje dostava in ocenjevanje potic;
ob 19. uri svečanost ob 10. obletnici Festivala potic.
Sobota, 23. marec, od 8. do 15. ure
razstava potic;
športna dvorana OŠ Prebold,
Občina Prebold, DPŽ Občine Prebold (Danica Uplaznik, 031 511 039, 572 42 85).
Sobota, 23. marec, od 8. do 11. ure
Velikonočna kmečka tržnica;
Režajeva domačija,
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 23. marec
ogled smučarskih poletov v Planici;
ŠD Latkova vas
(Miha Fonda, 041 657 589).
Sobota, 23. marec, ob 19. uri
V marcu se dobimo, tradicionalna 15. prireditev;
Dom krajanov Šešče,
KPD Šešče
(Tomaž Cink, 031 612 040).
Nedelja, 24. marec, od 15. do 17. ure
test hoje na 2 km;
športno igrišče ob Boljski v Kapli vasi,
ŠD Kaplja vas
(Dušan Kuserbanj, 041 783 048).
Nedelja, 24. marec, ob 17. uri
Pozdrav pomladi; gasilski dom Latkova vas,
PGD Latkova vas
(Katjuša Stepišnik, 051 216 077).
Torek, 26. marec, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 27. marec, ob 17. uri
Naj bo lepo kot je včasih bilo; prireditve ob materinskem dnevu športna dvorana OŠ Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Četrtek, 28. marec, ob 17. uri
Pozdrav pomladi; športna dvorana OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 46 20).
Sobota, 30. marec, ob 13. uri
društvena tekam v lovu rib s plovcem Mali ribnik Preserje,
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).

OBČINA POLZELA
Sobota, 2. marec,
pohod po Jurčičevi poti; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790).
Torek, 5. marca, dopoldne
seminar MLADI GLEDALIŠČNIK;
Kulturni dom Polzela (Marko Repnik, 051 634 665,
ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sreda, 6. marec, ob 18. uri
strokovno predavanje o osteoporozi;
VIT - Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva SLO - Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/ 703 32 28).
Četrtek, 7. marec, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje;
Mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Gertruda Terčak, 03/572 01 58).
Petek, 8. marec, ob 18. uri
odprtje likovne razstave likovne sekcije KUD Polzela "ŽENA- MATI";
Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 041 784 905).
Petek, 8. marec, ob 20. uri
Nina Pušlar - pomladni koncert ob dnevu žena;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 03/ 703 32 28).
Sobota, 9. marec, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
pred trgovino Tuš Polzela
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 9. marec, ob 19. uri
Liga Telemach: HOPSI - ELEKTRA; Športna dvorana Polzela (Matej Jelen, 041 710 430,
Janko Vaši, 041 635 535).
Sobota, 9. marec, ob 19. uri
ponovitev gledališke igre KUD Polzela -Razvalina življenja;
Kulturni dom Polzela (Matjaž Jeršič, 051 671 541).
Nedelja, 10. marec, ob 13.15
pohod družin na Hom; zbor pri igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Četrtek, 14. marec, ob 17. uri
predstavitev glasbenih instrumentov; otroški abonma GS Risto Savin Žalec; Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 16. marec, ob 16. uri
dan žena in materinski dan;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 16. marec,
hitropotezni turnir ŠK Polzela in Šahovska sekcija Andraž;
Šahovski klub Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
Sreda, 20. marec, in petek,
22. marec, ob 10. uri
izdelovanje butar;
jedilnica depandanse in graščine v Domu
upokojencev Polzela
(Ida Rančigaj, 031 469 617).
Petek, 22. marec, ob 16. uri,
kuharsko izobraževanje za člane TD;
Gora Oljka
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 23. marec, ob 4.30
ogled smučarskih poletov v Planici; zbor pri Domu krajanov Andraž (Aljaž Ograjenšek, 041 261 159).
Sobota, 23. marec, ob 7. uri
pohod po Rokovnjaški planinski poti II. del; zbor pri igrišču v Andražu (Izidor Ograjenšek, 051 285 405).
Sobota, 23. marec, od 9. do 12. ure
pomladanski sejem;
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Nedelja, 24. marec, ob 7. uri
pohod po dolini Glinščice;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sreda, 27. marec,
180. lunohod v neznano; kraj zbiranja: glej oglasno desko (Rudi Divjak, 031 525 790).
Marec 2013
dnevi odprtih vrat za zunanje otroke;
OŠ Polzela, enota vrtec (Valerija Pukl, 703 31 10).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 10. marec,
pohod na Paški Kozjak (Basališče 1272 m); Planinsko društvo Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527).
Petek, 8. marec, ob 19. uri
literarni večer ob dnevu žena, posvečen Mili Kačič;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Sobota, 16. marec, od 10. do 18. ure
mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju 9th SUN OPEN 2013 za pionirske, mladinske in članske kategorije; Športna dvorana Braslovče;
Taekwondo Sun Braslovče (Simon Jan, 041 365 007).
Petek, 22. marec, ob 17. uri
koncert ob materinskem dnevu;
Kulturni dom Letuš;
KD Letuš v sodelovanju s POŠ in Vrtcem Letuš
(Vanja Kretič, 040 363 955).
Petek, 22. marec, ob 19. uri
Pozdrav življenju;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Petek, 22. marec, ob 19. uri
razstava ročnih del;
Dom krajanov Gomilsko
Razstava bo odprta tudi v soboto in nedeljo
od 10. do 17. ure
Društvo kmečkih žena Trnava Gomilsko (Anka Trogar, 572 62 49).
Sobota, 23. marec,
Savinjska orientacijska liga Braslovče in okolica;
Planinsko društvo Braslovče (Amadej Kumer, 041 823 804). r
Nedelja, 24. marec,
pohod na Polhograjsko grmado (898 m) in Tošč (1021 m);
Planinsko društvo Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608).
Torek, 26. marec, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče; v času odprtosti knjižnice (Laura Jelen, 705 91 98).
Četrtek, 28. marec, ob 17. uri
velikonočna delavnica v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
OBČINA TABOR
Sobota, 2. marec, ob 19. uri
predstava: »Sedma zapoved:Kradi malo manj«
AG Vrba Vrbje in KD Galicija
Dom krajanov Tabor
(Dramska sekcija Teloh, 040 206 991)
Nedelja, 3. marec, ob 18. uri
potopisno predavanje Maje Drča: Dve Ameriki
gasilski dom PGD Kapla-Pondor (Maja Drča, 031 207 790)
Nedelja, 10. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert za Veroniko in Nevo prihodek koncerta je namenjen v hudih prometnih nesrečah poškodovanima Veroniki Škrubej in Nevi Goropevšek Dom krajanov Tabor (Vrtec Tabor, 03 703 21 82 ali Nina Mak Lopan, 041 225 512)
Torek, 12. marec, ob 19. uri
predavanje Boštjana Štrajharja: Kakšna vzgoja, takšen narod sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990)
Nedelja, 24. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533)
Torek, 26. marec, ob 19.30
košarkaška tekma stari mladi Dom krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor,
031 895 542)
Sreda, 27. marec, ob 16. uri
ogled in odprtje likovne razstave
Likovne sekcije Mavrica pri KD IC Tabor in
Likovne sekcije Polzela
dela so nastala v likovni delavnici pod
vodstvom akademika Stojana Kneževiča
sejna soba Občine Tabor
ogled razstave v času uradnih ur občine, do
5. aprila 2013
(Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214)
Prva gostja na zofi Neisha
S pesmijo o življenju
Nasmejana Neisha je vnesla v knjižnico veliko pozitivne energije
Ljudske pevke s Ponikve (od leve proti desni): Marija Žerjav, Anica Cokan, Jožica Banovšek (prvi glas), Darja Jezernik, Tatjana Jezernik (drugi glas), Gelca Ribič, Lojzka Šuperger (tretji glas)
Žalska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Medobčinsko matično knjižnico Žalec začela letos s pogovornimi večeri v knjižnicah z naslovom Večer na zofi. Z zanimivimi gosti s področja kulture, ki bodo predstavili svoje delo in poglede na trenutne razmere v kulturnem dogajanju pri nas in v tujini, se bo pogovarjal vodja žalske območne izpostave JSKD Marko Repnik.
Kot prva gostja večera je na zofo sedla glasbenica Neža Buh - Neisha. Na prvem večeru, ki so ga zadnji januarski torek pripravili v preboldski knjižnici, je pianistka, skladateljica in pevka spregovorila o svoji glasbeni karieri in o pečatu, ki ga na slovenski glasbeni sceni pušča njen novi album Radiofonika, ki ga je posnela v sodelovanju z Big Bendom RTV Slovenija. Občinstvo pa je ta večer izvedelo še veliko zanimivega o njenem otroštvu, mladostniški razigranosti in bogati ustvarjalni poti.
Glede plošče z Big Bendom
in novimi izzivi pa je povedala: »Skrajno dobro je izpadlo. Zelo sem vesela, da smo to ovekovečili v obliki plošče, da ni ostalo le v živi podobi iz Kina Šiška. Bilo je veliko dela, saj nismo želeli klasičnih posnetkov po kopitu, kot so jih bili vajeni delati. Ko sem s tem končala, sem se takoj zakopala v material za novo ploščo. Imam že veliko pesmi, saj so od zadnje plošče minila že tri leta. Niso pa zdaj takšni časi, da bi ljudi obmetavali z albumi in delali gnečo s singli. Sicer pa sem bila predlani zelo zaposlena tudi z delom za druge - z zmagovalko X Fac-torja Demetro Malalan, pred tem pa še z delom za matrice za omenjeno oddajo,« je še dejala Neisha in nam, glede na to, da je zima, zaupala tudi, kako se bojuje proti prehladom.
»Vsem priporočam, naj uživajo veliko vitaminov. Ne moreš se hipervitaminirati s C--vitaminom, ker ga telo izloči. Predvsem svetujem veliko sveže prehrane. Ne kupujte zelenjave v velikih trgovinah, ker je tam
vse s Kitajske in ni dobro za vas. Jejte veliko česna, vsega, kar je antioksidant. Kako se bojujem proti mrazu? Tako, da se nenehno grejem v topli banji. Zelo rada imam tudi savne, sem tudi fizično aktivna. Stanovanje imam rada toplo, da sem lahko sproščena in s čim manj obleke na sebi. Notri so radiatorji in suh zrak, zunaj je zvečer in zjutraj običajno še mrzlo. Sama imam težave s sinusi. A pazim se tako, da in imam vedno kaj na glavi, pa je. Pa priden moraš biti in ne toliko razgrajati. Ljudje, ki hodijo razgreti iz diskoteke ven na cigareto in nazaj notri, so idealni kandidati za prehlad. Ko imam kakšen nastop, sem doma v karanteni. Sicer pa pozimi zelo prav pridejo recepti stare mame: žganje, sladkor in karamela, tako da je to enkratno obdobje, da se kaj takega spije,« pravi Neisha, ki namenja posebno pozornost (razumljivo) tudi svojemu glasu.
»Pri vokalu je enako pomembno kot opevanje tudi odpevanje. Z razgretim grlom ne smeš na mraz, ker pride do kondenzata in se prehladiš. Nastanejo lahko tudi vozlički. Pri glasu moraš sploh paziti na želodec, na kislino. Jaz imam na primer vozličke zaradi re-fluksa, ne zaradi dretja. Paziti moraš, kako ješ in spiš. Spati je treba malce višje in na hrbtu. To je tudi zelo dobro proti gubam. Veliko ljudi je zgubanih, ker spijo z obrazom v blazini. Najboljše zdravilo proti gubam je, da spite na hrbtu,« še svetuje glasbenica. D. Naraglav
V stoletjih brez elektronskih naprav so naši predniki svoja občutja ob različnih življenjskih prelomnicah izražali s petjem. To bogato izročilo med drugimi že petnajst let ohranjajo Ljudske pevke s Ponikve, ki so ob jubileju izdale svojo drugo zgoščenko in brošuro, dan po kulturnem prazniku pa skupaj s prijatelji pripravile koncert.
Ljudske pevke so prvo zgoščenko predstavile ob svoji desetletnici, kljub temu da je bilo težko zbrati denar, pa so tudi petnajstletnico počastile z zgoščenko V krogu življenja. Nastala je v zelo kratkem času, saj so začele snemati šele novembra lani, res pa so imele že kar nekaj posnetih pesmi za radijsko predvajanje, ki so jih lahko uporabile. Tematika pesmi, ki so zapisane tudi v brošuri, so življenjske prelomnice, vsaki so namenjene po dve pesmi. Vse pesmi so ljudske, razen uvodna, katere avtorica je vodja Ljudskih pevk s Ponikve Tatjana Jezernik.
»Nikoli si nisem mislila, da bomo kdaj izdale kakšen cd, meni je bilo dovolj, da tako kot nocoj razveselimo ljudi, ki jih zanima ta zvrst glasbe. Ker pa z leti človek malo pozabi tudi pesmi, je prav, da jih zapiše ali posname. Tako smo se pred desetimi leti odločile, da vendarle posnamemo cd. Zdaj imamo že drugega, o tretjem pa še ne govorim, saj je vse to resnično pogojeno s fi-
nančnimi sredstvi. Snemale smo v Zrečah pri našem stalnem spremljevalcu Gustiju Gorjupu, ki je tudi snemalec za oddajo Pod Roglo,« je po jubilejnem koncertu v povsem polni dvorani zadružnega doma na Ponikvi povedala Tatjana Jezernik.
Na koncertu so zapele pesmi z nove zgoščenke, poleg voditeljice prireditve Ivice Vanovšek pa s skeči tudi povezovale nastope prijateljskih skupin. Na odru so prav tako s pesmimi o življenjskih prelomnicah, ki jih doživi vsak človek, le na različne načine, nastopili Družabniki, Franci Zeme in tercet Mavrica, Babice z Zdravkom, sestre Jakob, tercet Lindek, istrska skupina Kanta-dore, Vaški godci iz Andraža, Prijatelji 6 Še in skupina Gregorc. Sara Pečnik je igrala na citre, Franci Kos je pomagal pri skečih, navdušili so tudi naj mlaj-
ši: Klemen Kodrun se je izkazal kot izjemen pevec, poleg njega so sodelovali še Anne Marie Ograjenšek, Jaka Cokan ter Katja in Kaja Jezernik.
Da se večer za nastopajoče in obiskovalce ni končal takoj po koncu programa, so poskrbele članice Društva kmečkih žena Ponikva. Številnim zahvalam za dobro sodelovanje, in pomoč pri izdaji zgoščenke so ljudske pevke dodale zahvalo vsem nastopajočim, Andreju Vrabiču za sceno in Tereziji Jelen za izdelano cvetje. Pevke so se za petnajstletno delo s šopkoma zahvalile tudi svoji vodji Tatjani Jezernik in njeni desni roki Darji Jezernik. Svojim možem pa so se zahvalile za razumevanje in morebitne drobne sitnosti. Snemanje zgoščenke res ni majhen zalogaj. Zato o tretji ne razmišljajo, prepevale pa bodo tudi v prihodnje.	K. R.
Od prvega tona do nastopa
Zadnji v nizu citrarskih koncertov
Neli Zidar Kos
Na Gradu Komenda so v nedeljo pripravili zadnjega od štirih koncertov citrarskega abonmaja in za izven v sezoni 2012/2013,kije edini v slovenskem prostoru, pripravil pa ga je ZKŠT Žalec v sodelovanju z ZKTŠ Polzela. Tudi tokrat so ljubitelji te zvrsti glasbe, ki so napolnili prostore gradu, prisluhnili odlični citrarki Neli Zidar Kos s Ponikve pri Žalcu.
Neli Zidar Kos je glasbeno pot začela kot štiriletna deklica v glasbenem vrtcu, s sedmimi leti pa z igranjem klavirja na Glasbeni šoli Celje. Končala je umetniško gimnazijo v Celju, glavni inštrument - orgle pa pri prof. Marini Sadžakov.
Njena naj večja ljubezen so
citre, ki jih študira v Miinchnu pri prof. Georgu Glaslu. Ubiranja strun jo je najprej učila prof. Cita Galič, kasneje pa prof. Peter Napret z GŠ Velenje.
Dosega številne nagrade in priznanja kot solistka ali v duetu s sestro Karmen. Na državnih citrarskih tekmovanjih v Sloveniji je prejela dve srebrni in pet zlatih priznanj ter skupaj s sestro Karmen naziv Prešmentana citrarka. Marca 2012 je na mednarodnem tekmovanju za citre v Miinchnu Ernst Volkmann-Preis prejela
2.	nagrado (prve nagrade niso podelili).
Nastopa doma in v tujini v različnih zasedbah ter sodeluje pri različnih glasbenih projektih (Orkester Hide@park, Münchener Biennale, Festival Willfried Hiller, Zitherfestival, Ensemble Octopus, Opern Pasticcio, cikel koncertov »hellhörig« in »hackbrett and more« v okviru Visoke šole za glasbo in gledališče München ...). Neli je organistka in zborovodkinja mešanega pevskega zbora katoliške misije v Münchnu. Predsednik citrarskega društva Slovenije Peter Napret se je ob koncu zahvalil tako nastopajočim kot obiskovalcem, priča-
koval pa je, da se bo koncertov udeležilo več poslušalcev iz lokalnega okolja. T. Tavčar
Likovni svet
Z odprtja razstave
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila do 20. februarja odprta razstava Likovni svet dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri dijakov celotnega programa.
Ob odprtju je zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, razstavo pa sta predstavila dijaka Polona Turnšek in Timotej Jevšenak. Kot sta poudarila, razstava prikazuje pestro dejavnost dijakov programa umetniške gi-
V gotski dvorani Gradu Komenda na Polzeli so prvi februarski petek predstavili knjigo - priročnik domačina mag. Primoža Mavriča. Knjiga prestavlja enega temeljnih kamnov v slovenski strokovni literaturi s področja specialne
dijakov
mnazije likovne smeri, ki je eden izmed treh programov Gimnazije Celje - Center. Dijaki so ga pripravili pod mentorstvom svojih profesorjev Nataše Koštomaj, Ane Pečnik, Maje Rak, Mojce Šmid, Doriana Španzla in Tanje Tramšek pri svojih strokovnih predmetih, kot so risanje in slikanje, predstavitvene tehnike, bivalna kultura, likovna teorija itd. V krajšem kulturnem programu je nastopila Neža Ravnikar z igranjem na violino. T. Tavčar
didaktike klavirskega pouka, kjer je učenje klavirja lažje in zabavnejše. Z avtorjem edinega tovrstnega priročnika se je pogovarjala direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič.
Primož Mavrič je glasbeno pot začel na žalski glasbeni šoli v razredu Magdalene Navodnik in jo nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Celju. Leta 2000 je kot zlati maturant zaključil splošno gimnazijo kot edini glasbenik v generaciji zlatih maturantov. Na Akademiji za glasbo v Zagrebu je leta 2004 z odliko končal dodiplomski študij klavirja in nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani z najvišjo oceno tudi magisterij s področja klavirske metodike in didaktike, ki pa je bil tudi osnova za njegovo knjigo. Med šolanjem se je udeleževal številnih mojstrskih tečajev klavirja, izvedel je na desetino
solističnih recitalov in koncertiral v različnih orkestrih. Prejel je številna priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Od leta 2002 poučuje klavir in deluje kot korepetitor na osnovni in srednji Glasbeni šoli Celje, od leta 2011 poučuje na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, sodeluje tudi v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije kot tajnik društva. Njegovi učenci in dijaki so zelo uspešni na državnih in mednarodnih tekmovanjih, so dobitniki številnih priznanj in nagrad. Samo v šolskem letu 2011/2012 so učenci iz njegovega razreda na mednarodnih tekmovanjih osvojili devet prvih nagrad, od tega eno absolutno - 100 točk.
Predstavitev knjige sta z igranjem na klavir popestrila njegova učenca Vitomir Janez Zagode in Tia Rozovičnik. T. T.
S predstavitve
»Kulturo razumem kot srce države!«
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar med svojim govorom
Letošnjemu kulturnemu prazniku so se v naši dolini prvi poklonili v Krajevni skupnosti Petrovče. Proslavo so pripravili že v ponedeljek, 4. februarja, v dvorani KZ Petrovče, slavnostni gost in govornik pa je bil novoizvoljeni predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, pred tem ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, sicer pa nekdanji sokrajan Mitja Bervar.
Proslavo v počastitev kulturnega praznika je s slovensko himno začel Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče. Kot je povedala voditeljica proslave Lara Safran, je za ustanovitev tega zbora zaslužen prav letošnji gost in slavnostni govornik Mitja Bervar, ki je bil kot domačin močno povezan s kulturo svojega kraja. Da je na to ponosen, je povedal tudi Mitja Bervar in med drugim poudaril: »Naj poudarim, da sem bil v Državni svet Republike Slovenije izvoljen kot predstavnik področja kulture, zato je moj vstop v prostor politike pospremljen z najžlahtnejšo popotnico - s slovensko kulturo, katere praznik danes slavimo. Med politiko in kulturo je na Slovenskem že od Trubarja naprej obstajala trdna povezava. Kultura je bila nosilka nacionalne zavesti in narodna zavetnica, že preden smo o lastni državi upali sanjati na glas. Brez slovenske pesmi in besede ne bi bilo slovenske države, v nedrjih organizacije slovenskih pesnikov in pisateljev pa je nastal tudi temelj naše državnosti - pisateljska ustava,« je poudaril Mitja Bervar in nadaljeval: »Prav slovenski kulturniki in pisatelji (in ne politiki!) so bili
izvorno tisti, ki so v prvo slovensko ustavo vnesli državni svet. Opredelili so ga kot drugi dom slovenskega parlamenta in mu pripisali vlogo mostu med civilno družbo in politiko, ki naj s strokovnimi izboljšavami dopolnjuje odločitve poslancev, v slovenski politični prostor pa vnaša več strpnosti, modrosti in prostora dialoga. Vsega tega sedaj v slovenski politiki močno primanjkuje in zato je za tiste, ki bi morda želeli hitre odločitve po lastni presoji in v skladu s svojimi lastnimi interesi, po izrednih postopkih in brez sodelovanja civilne družbe, državni svet še posebej moteč oziroma še posebej pomembna institucija. Žal smo prevečkrat priča nepripravljenosti prisluhniti argumentom kulturnikov, raziskovalcev, šolnikov, športnikov, gospodarstva in kmetijstva, socialnega varstva in lokalnih interesov. Vsi ti interesi so zastopani v državnem svetu in vsaka odgovorna politika bi jih lahko s pridom uporabila, če bi le resnično želela sprejemati boljše zakone, ki bi posledično prispevali tudi k boljšemu življenju vseh nas, državljanov Republike Slovenije. Ker sem prvi predsednik državnega sveta, ki izhaja neposredno s področja kulture - in to še v obdobju, ko prvič po osamosvojitvi nimamo več samostojnega ministrstva za kulturo - je moja odgovornost do področja kulture in kulturne politike naše države v tem trenutku zato še toliko večja. Pred nami je veliko pomembnega dela, ki ga ni več mogoče postavljati na stranske tirnice. Eno leto že zamuja priprava nacionalnega programa za kulturo, eno leto je v predalu že pripravljena sprememba temeljnega akta na področju kulture, tj. zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bi skupaj s prav tako pripravljenimi spremembami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti pripomogla k posodobitvi pogojev delovanja javnih zavodov na področju kulture. Nimamo torej temeljnih pogojev za vključevanje kulture v strategijo razvoja Sloveni-
PRIREDITVE V MARCU 2013
Torek, 5. 3. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ustvarjalnica iz prešanega cvetja z Darjo Kos (potrebno se je predhodno prijaviti na tel. št. 712 12 52, in sicer do 4. 3. 2013).
Četrtek, 7.3. 2013, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Četrtek, 21. 3. 2013, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev pesniške zbirke Magde Šalamon Sijoča ptica.
Torek, 26. 3. 2013, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura in velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič.
je, kjer bi po mojem trdnem prepričanju morala imeti pomembno mesto. Kultura je namreč v številnih državah že prepoznana kot pomemben dejavnik razvoja, generator ustvarjalnosti in inovativnosti ter socialne kohezije. V Sloveniji, ki je na pot državnosti stopila prav na krilih kulture, pa se zdi, da bi morala kmalu biti že hvaležna za drobtinice, ki so ji namenjene,« je bil kritičen govornik in dodal: »Sam kulturo razumem kot srce države - brez njenega živahnega utripa država izgubi smisel. Kultura v širšem pomenu življenja namreč vzpostavlja, ohranja in spodbuja sistem skupnih vrednot, etike ... Prav na tem področju se je naša politika nekako usodno »izgubila«, zato današnja kriza v Sloveniji po mojem trdnem prepričanju ni le finančna in ekonomska, temveč je v prvi vrsti moralna kriza. Zato se mora družba, če želi najti izhod iz krize, nasloniti prav na kulturo. Večkrat nam je že pokazala pravo pot v prihodnost in tudi tokrat se nam ne bo izneverila,« je še dejal, svoj nagovor pa zaključil ž besedami: »Dolgoletno udejstvovanje na področju kulture in tudi v ljubiteljskih kulturnih društvih, še zlasti v tako prizadevnem, käkovostnem in ustvarjalnem, kot je petrovsko, je velikanska in nenadomestljiva zakladnica dragocenih izkušenj in spoznanj. Zame je bila pomembna popotnica in prepričan sem, da je tako tudi s številnimi drugimi vašimi člani in podporniki. Pomembno je, da kulturna stičišča, kot je tukajšnje v Petrovčah, še naprej ostanejo izviri ustvarjalnosti in vrelci pravega, neponarejenega domoljubja. Kulturno udejstvovanje naj še najprej osmišlja in bogati vaše življe-
Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče
nje - obenem pa naj vrednote slovenskega jezika, pesmi in drugih ustvarjalnih izrazov ohranja za prihodnje generacije, od katerih smo si svet samo izposodili. To je odgovornost nas vseh, ki v srcu dobro mislimo.«
Po njegovem govoru so se na odru petrovškega odra zvrstili Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče, Moški pevski zbor Savinjski zvon, Vokalno-instrumentalna zasedba Julius Meinl, VS Amantes in že omenjeni MePZ A Cappella.
Vmes med njihovim nastopi pa je občinstvo bilo deležno še kratkih gledaliških uprizoritev pesmi Franceta Prešerna in sicer: Pesem od Lepe Vide, Tri želje, Nuna in kanarček, kar vse so uprizorili člani in članice A Cappelle. D. Naraglav
V znamenju nove knjige o Libojah
Nastop vokalne skupine M. J. A. V.
V Libojah so proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku združili s predstavitvijo nove knjige Liboje skozi čas.
Glavna »krivca« za nastanek nove knjige o Libojah sta Janja Ramšak in dr. Jože Hribar, s katerima je knjigo v polni dvorani Kulturnega doma Svobode Liboje v petek, 15. februarja, razgaljala voditeljica Jolanda Železnik. Knjige najbrž ne bi bilo brez Etnološkega društva Srečno in predsednika dr. Jožeta Hribarja. Janja Ramšak
pa se je zagrizla v številne dokumente in vire ter vse skupaj tudi zapisala. Sicer pa je knjiga ena od šestih iz zbirke Izviri naše dediščine. Nastala je v okviru projekta LAS SSD »Rudarska dediščina Zabukovica--Liboje, ki ga je sofinancirala EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Knjiga je izšla v majhni nakladi 200 izvodov in je zato ni mogoče kupiti. Lahko pa si jo je sposodite v knjižnicah Medobčinske splošne knjižnice Ža-
. lec. Uvodno besedo v knjigi je napisala muzejska svetnica iz Zasavskega muzeja Trbovlje Jana Mlakar Adamič, nagovor pa Janja Ramšak.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so nastopili otroci iz vrtca in učenci POŠ Liboje, Pihalni orkester Liboje, vokalna skupina M. J. A. V., Kralovi Pobi in ljudska pesnica Martina Maček. Slavnostna govornica pa je bila Lidija Koceli z ZKŠT Žalec. D. Naraglav
Valentinov koncert glasbene šole
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Polzela na predvečer dneva zaljubljencev v tamkajšnjem kulturnem domu organizirala Valen-
tinov koncert učencev in učiteljev.
Z mislimi o Valentinovem je zbrane pozdravila direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič, nato pa je v dvorani zadonela glasba, najprej kitarskega
orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec. V nadaljevanju so se na odru zvrstili številni mladi glasbeniki in učenci solopetja pa tudi plesna pripravnica. Točke posameznega dela programa so pripravili profesorji: Maruša
Mirnik, Sanja Poljšak Pesan, Andraž Slakan, Januš Rasiewi-cz, Tanja Miklavc, Aleš Pesan, Evard Rebernik, Agata Gojko-šek, Doroteja Dolšak in Željka Kolenc, nastop plesne pripravnice pa Anja Šuman. D. N.
Kitarski orkester na Valentinovem koncertu
Februarja štiri rokometne zmage Za naslove državnih prvakov
Vzdušje na tekmi 8. februarja so dodatno
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so februarja na štirih tekmah štirikrat zmagale, dvakrat na gostovanju in dvakrat doma, nazadnje prejšnji petek v domači dvorani proti RK Piran Marina Portorož z rezultatom 36 : 25 (17 : 13). Po 18. krogu 1. A državne rokometne lige za ženske so na 3. mestu lestvice, in sicer za RK Krim Mercator in RK GEN-1 Zagorje.
Žalčanke so na vseh februarskih tekmah precej prepričljivo zmagale, najtežjo zmago pa so si priborile proti celjskim rokometašicam. Na prvem gostovanju v spomladanskem delu sezone na Ptuju so 1. februarja na tekmi 15. kroga 1. ADRL z rezultatom 19 : 29 (12 : 16) premagale ekipo ŽRK
ogreli kurenti
Mercator Tenzor Ptuj. To je bila že druga zmaga proti Ptujčankam, potem ko so jih premagale že na tekmi v domači dvorani konec septembra.
Na praznični 8. februar so v domači dvorani 1. OŠ Žalec v 16. krogu I. ADRL z rezultatom 32 : 24 (13 ; 11) premagale tudi ekipo ŽRK Mlinotest Ajdovščina.
V lokalnem derbiju 16. februarja v Celju proti ekipi ŽRK Celje Celjske pa so se po precej težki tekmi že drugič veselile zmage proti Celjankam z rezultatom 23 : 24 (11 : 14). Zmago z največjo razliko enajstih golov so dosegle prejšnji petek doma proti ekipi RK Piran Marina Portorož. Rezultat 36 : 25 (17 : 13) je bil odličen obliž na rano ob prvem porazu
s to ekipo v jesenskem delu sezone, ko so izgubile na gostovanju v Piranu, in to le za gol.
K štirim februarskim zmagam so gotovo pripomogli zvesti navijači, ki žalske rokometašice spremljajo celo v gosteh, najbolj bučno in množično pa gotovo na domačih tekmah v Žalcu. Najbolj veselo je bilo na tekmi 8. februarja v Žalcu, ko so za posebno vzdušje v dvorani poskrbeli tudi kurenti z Dravskega polja.
Rokometašice RK Zelene doline Žalec se bodo na tekmi 19. kroga že ta petek, 2. marca, na gostovanju pomerile z ekipo RK Naklo Peko Tržič, naslednja tekma v Žalcu pa bo
9.	marca. Takrat bodo zaigrale proti četrtouvrščeni ekipi na lestvici, ekipi RK Krka. D. N.
Šahisti uspešni tudi letos

Državni prvak David Brinovec
Januarja se je začel nov ciklus šahovskih tekmovanj,
na katerih so bili uspešni tudi šahisti iz žalske občine.
Prvo je bilo na vrsti osnovnošolsko prvenstvo. Na regijskem prvenstvu v Šentjurju je nastopilo sto mladih šahistov. Žalsko občino pa sta zastopala David Brinovec OŠ Šempeter (1. mesto) in Lovro Brežnik OŠ Petrovče (8. mesto). Na državno osnovnošolsko prvenstvo so se uvrstili najboljši trije s posameznih področnih tekmovanj, na katerih je nastopilo več kot tisoč tekmovalcev.
Na OŠ Podbočje na Dolenjskem pa je potekalo državno osnovnošolsko prvenstvo. Po
Robert selektor reprezentance
Robert Cokan iz Pariželj je bil izbran za selektorja slovenske reprezentance do 12 let, ki
se je konec januarja v Izmirju (Turčija) udeležila evropskega prvenstva Winter Cup ter
V telovadnici I. osnovne šole Žalec je tretjo februarsko soboto potekalo državno prvenstvo v karateju za članice, člane, veteranke in veterane. Tekmovanje sta pripravila Karate zveza Slovenije in KK Žalec. Na tekmovanju, ki ga je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, so med 95 tekmovalkami in tekmovalci iz 32 klubov uspešno nastopili tudi karateisti iz KK Žalec, KK Nestor in KK Polzela.
Naslov državnega prvaka sta osvojila v borbah pri članih v kategoriji -84 kg Matija Matijevič in v kategoriji +85 kg Sebastjan Budiha (oba KK Žalec). Luka Deberšek iz KK Polzela je osvojil tretje mesto, Sebastjan Koutužar in Jernej Blatnik (oba KK Nestor) pa sta v kategoriji članov -67 kg prav tako zasedla tretje mesto. Pri članicah je v
Pri članicah je v kategoriji -55 kg v finalu Vesna Bezgovšek (KK Polzela z modrim pasom) premagala Tjašo Bertoncej (KK Mawaski Postojna) in že petič osvojila naslov državne prvakinje
kategoriji -55 kg naslov državne prvakinje osvojila Vesna Bezgovšek (KK Polzela), v kategoriji članic -68 kg pa Lina Pušnik (KK Nestor). Klemen Plazar (KK Žalec) je v katah pri moških osvojil drugo mesto.
Na prvenstvu so podelili tudi
pokale in priznanja najboljšim v letu 2012. Pri mlajših članicah je priznanje prejela Lina Pušnik (KK Nestor), pri mlajših članih Sebastjan Budihna (KK Žalec), pri članih Matija Matijevič (KK Žalec) in pri članicah Vesna Bezgovšek (KK Polzela). T. T.
Lokostrelci tekmovali v Žalcu
napetih celodnevnih dvobojih je prvo mesto v skupini mlajših fantov do 12 let ponovno osvojil David Brinovec (OŠ Šempeter) in tako še drugič postal državni osnovnošolski prvak do 12 let.
Te dni se David Brinovec in Lovro Brežnik (oba ŠK Žalec) merita na klubskem državnem prvenstvu v Murski Soboti, ki se je začelo že 23. 2. in bo potekalo do 1. 3. David se je na tekmovanje uvrstil neposredno na osnovi ratinških točk, Lovro pa si je nastop na državnem prvenstvu zagotovil z osvojenim 4. mestom na regijskem prvenstvu. T. T.
S tekmovanja v telovadnic I. OŠ Žalec
Lokostrelski klub Žalec je drugo februarsko soboto v telovadnici I. osnovne šole Žalec pripravil mednarodno lokostrelsko tekmovanje Fita indoor 18 m za slovenski po-
kal in ekipno. Na tekmovanju je nastopilo 231 lokostrelcev iz 31 slovenskih in sedmih hrvaških klubov, ki so tekmovali v 13 kategorijah in 4 slogih. Tekmovanje je zaradi velikega šte-
vila nastopačih potekalo ves dan, in sicer v treh izmenah.
Nekaj dobrih rezultatov so dosegli tudi člani LK Žalec. Zlatko Ulaga je v kategoriji dolgi lok med veterani zasedel 3. mesto, Roman Vrhunc v kategoriji goli lok 5., Peter Jerin v kategoriji sestavljeni lok 8. in Ljubo Grobelnik 9. mesto. Med lokostrelci LK Sokol Ložnica pri Žalcu sta bila najuspešnejša Tomaž Mazej, ki je v kategoriji goli lok med dečki osvojil L mesto, in Aleš Simončič, ki je med kadeti goli lok zasedel 3. mesto. Ekipni državni rekord pa so v kategoriji članov ukrivljeni lok, postavili člani LK Kamnik, ki so stari rekord 1682 krogov iz leta 1993 povečali na 1702 krogov.	T. Tavčar
Tekmovanje v duo sistemu do 14 let
Šest parov šempetrskega Ju-jitsu kluba FBV Fudo-shin je zelo dobro zastopalo barve svojega kluba na tekmovanju v duo sistemu, ki je prejšnji mesec potekalo v Gornjem Gradu.
V kategoriji do 8 let sta zmago slavila Julijan Zakonjšek in Jaka Jeram. Njun
uspeh pa so z drugim oziroma tretjim mestom obogatili še Lin Šuster in Timotej Pokrajac ter Nik Mejak in Timotej Pokrajac. Z drugim mestom sta tekmovanje končala tudi Nejc Zorec in Lena Kostanjšek, ki sta tekmovala v kategoriji do 10 let. Lena Kostajnšek se je skupaj s
Hano Jeram nato borila tudi v kategoriji do 12 let. Tekmovanja, ki ga je pripravil Ju-jitsu klub Samuraj Gornji Grad, se je udeležilo 36 parov iz štirih ju-jitsu klubov.
V' FBV Fudoshin - klubu borilnih veščin zdaj poleg ju-jitsa trenirajo tudi judo in MMA-ja.	D. N.
Robert Cokan z reprezentanco, ki je nastopila na EP v Turčiji
osvojila odlično četrto mesto.
Robi je že nekaj let trener tenisa v Ljubljani. Pred dvema letoma je na Fakulteti za šport diplomiral s področja teniških strun in pridobil naziv diplomirani trener tenisa A. Njegovi varovanci v zadnjem času dosegajo zelo dobre rezultate, saj so v letu dni osvojili 15 turnirjev na najvišjem slovenskem nivoju in več kot 15 uvrstitev med prve štiri. Njegova igralka Marija Vičič, ki trenutno zaseda 1. mesto na lestvici do 12 let v Sloveni-' ji, pa je sredi januarja postala državna prvakinja v igri dvojic in pödprvakinja v igri posamezno.	T. T.
Udeleženci tekmovanja v Gornjem Gradu
Braslovčanke druge v državi
Ekipa z medaljami in s pokalom za drugo mesto
V Športnem centru Draš v Mariboru je potekal finalni turnir državnega prvenstva mladink v odbojki. V predtekmovanju se je za vstopnico na finalni turnir borilo 41 ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi ekipa mladink iz Braslovč.
Če so še lani trepetali in se nato zelo veselili uvrstitve na finalni turnir, na katerem so dekleta zasedla četrto mesto, je bilo letos povsem drugače. Ekipa mladink iz Braslovč je suvereno igrala v kvalifikacijskih bojih za nastop na
finalnem turnirju in uvrstitev v finale za poznavalce odbojke ni bilo nobeno presenečenje, še več, cilj je bil osvojiti naslov podprvakinj. Mladinska ekipa ŽOK Braslovče je na polfinalni tekmi brez težav z rezultatom 2 : 0 premagala koprsko ekipo. Za zmago so se na finalni tekmi dekleta borila proti ekipi Nova KBM Branik iz Maribora, a so bile izkušene Mariborčanke premočne in tako so Braslovčanke osvojile drugo mesto.
Dekleta so se doseženega rezultata zelo veselile, še
bolj pa vodstvo in navijači, kajti dekleta bodo zaradi svoje mladosti v tej zasedbi igrala še dve, večina pa tudi tri leta, tako da so tihe želje po osvojitvi naslova državnih prvakinj v naslednjih letih povsem realne.
Ni kaj, v Braslovčah »raste« vrhunska ekipa mladih odbojkaric, ki dokazujejo, da je s trdim delom in z željo po uspehu ob klubski podpori, pomoči staršev in najboljših navijačih, ki jih zvesto spremljajo na tekmah, mogoče doseči izjemne rezultate.	T. T.
Zmagali veterani Zlatoroga Laško
Tretjo februarsko nedeljo se je v polzelski športni dvorani s polfinalno in finalno tekmo končala savinjska košarkarska liga, v zadnjih osmih letih liga Brglez.com, ki jo Športno košarkarsko društvo Koš organizira že 19 let. Ustanovljena je bila z namenom popularizirati rekreativno košarko v Savinjski dolini in širše.
V letošnji ligi, ki je potekala od 18. novembra 2012 do 17. februarja 2013 ob nedeljah v športni dvorani na Polzeli, je sodelovalo dvanajst ekip s širšega celjskega območja. Na tekmi za tretje mesto je ekipa LEV Zavarovalnica Ločica tesno (59 :
57) premagala ekipo Vrtine Palir Polzela, v velikem finalu za prvo mesto pa so Veterani Zlatorog Laško s 84 : 78 premagali ekipo BSB Otok Celje.
Končni vrstni red: 1. Veterani Zlatorog Laško, 2. BSB Otok Celje, 3. LEV Zavarovalnica Ločica, 4. Vrtine Palir Polzela, 5. Študentski klub Žalec, 6. Gradia Celje, 7. Kamnoseštvo Vogrinec Pa-rižlje, 8. Strojno ključavničarstvo Urankar Gomilsko,
9.	Gradnje Tojnko Šentjur,
10.	Tiferji Laško, 11. Brglez, com Polzela, 12. River Kings Celje.
Na lestvici strelcev je zmagal Dejan Dundovič (Študentski klub Žalec) s 390
točkami, na listi trojk Denis Cater (Gradnje Tojnko Šentjur s 57,5 odstotka), na listi izvajalcev prostih metov Dejan Dundovič (ŠK Žalec) z 88,5 odstotka, na lestvici za najboljšega skakalca Božidar Smiljič (Tiferji Laško), na lestvici najkoristnejših igralcev (MVP) pa prav tako Dejan Dundovič. Med polčasom tekem so nastopili naj mlajši iz košarkarske šole Bena Udriha in plesalci pod vodstvom Nanike Cvik. Pokale, medalje in nagrade sta prvi ekipi Veterani Zlatorog Laško pa tudi zmagovalne prstane podelila župan Občine Polzela Jože Kužnik in Dani Turnšek.	T. T.
Taborčan na najvišji stopnički sveta
Ernest Prišlič iz zaselka Črni Vrh nad Taborom se je kot član slovenske mladinske ekipe zadnji januarski vikend povzpel na naj višjo stopničko na ekipni tekmi mladinskega svetovnega prvenstva v skokih.
Slovenski ženska in moška mladinska ekipa skakalcev sta postavili nov mejnik slovenskega vrhunskega športa, saj sta osvojili naslov ekipnih svetovnih prvakov. Slovenska moška mladinska ekipa v postavi
Anže Semenič, Cene Prevc, Jaka Hvala in naš rojak Ernest Prišlič je bila premočna za vso konkurenco. Najbolj so se našim orlom približali Poljaki na drugem in Nemci na tretjem mestu.	D. N.
Taborčan Ernest Prišlič na Češkem
Zlata slovenska mladinska skakalna reprezentanca (v sredini) z ostalimi skakalci in vodstvom
Lucija in Rok bronasta
Slovenski judoisti so se s tekmovanja za svetovni pokal, ki se po novem imenuje Evropa open, zadovoljni vrnili domov. Naša rojaka Lucija Polavder in Rok Drakšič sta osvojila tretje mesto.
Moški so nastopili v Budimpešti v konkurenci 295 judoistov iz 35 držav. Rok Drakšič (do 73 kg) je zasedel tretje mesto, potem ko je dvakrat zmagal, nato izgubil proti Japoncu Jukiju Našijamiju.
V repasažu je najprej ugnal Romuna Andrana Draotija, v boju za tretje mesto pa še Francoza Florenta Uranija.
Judoistke so tekmovale v avstrijskem Oberwartu, kjer je moči merilo 147 judoistk iz 28 držav. Lucija Polavder (nad 78 kg) je enkrat zmagala, v polfinalu izgubila proti Japonki Kanae Jambe, v boju za tretje mesto pa ugnala Korejko Joun Ji Kim in prav tako osvojila tretje mesto.	T. T.
Judoist Rok Drakšič je minuli vikend nastopil na tekmovanju za veliko nagrado Nemčije v Diissel-dorfu, V konkurenci 330 nastopajočih iz 45 držav je Rok v svoji kategoriji štirikrat zmagal, nato pa v polfinalu izgubil z Nizozemcem Dexu Elmontu, v borbi za bron pa je bil boljši od Izra-jelca Sagija Mukija.
Uspešne tudi mlajše selekcije
Prva ekipa OK Spodnja Savinjska Aliansa je začela z boji v modri skupini I. DOL. Prvi tekmi je sicer izgubila, a nato visoko zmagala proti Prekmurkam in tako pristala na 3. mestu v ligi. Uspešno nastopajo tudi mlajše selekcije.
Šempetranke I. DOL so najprej doma igrale proti aktualnim pokalnim prvakinjam, ekipi Calcit Volleyball iz Kamnika. Slednje so tekmo dobile z rezultatom 3 : 0, nato pa so igralke Alianse gostovale v Mariboru, kjer so nudile odličen odpor ekipi Nova KBM Maribor, ekipi lanskih državnih prvakinj, a na koncu izgubile s 3 : 1. V soboto, 9. februarja, so Šempetranke odigrale še tretjo tekmo v enem tednu, in sicer v Šempetru proti ekipi KEME iz Puconcev, zmagale z rezultatom 3 : L Kot zanimivost lahko omenimo, da so prvi niz Šempetranke dobile z rezultatom 25 : 2, kar je največ v zgodovini I. DOL. S to zmago so se utrdile na 3. mesto v prvi ligi in si priigrale dobro izhodišče za naskok na sam vrh prvenstvene lestvice.
Druga ekipa OK Spodnja Savinjska Aliansa II, ki nastopa v
8 03/712 12 80
II.	DOL, je odigrala dve tekmi in obe zanesljivo dobila. Najprej je v gosteh premagala ekipo s Prevalj z rezultatom 3 : 0, nato pa v Šempetru še ekipo OK Benedikt, prav tako s 3 : 0. Igralke so se tako povzpele na 4. mesto v ligi.
Ekipa kadetinj uspešno nastopa v A-ligi in ima vse možnosti za uvrstitev v polfinale državnega prvenstva, medtem ko ekipa starejših deklic več kot uspešno nastopa v B-ligi. S tekmovanji so uspešno začele tudi deklice v mini in mali odbojki. D. N.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Zadnji ligaški rezultati:
Liga Telemach 18. krog: Hopsi Polzela : Grosuplje 87 : 72
I.	DOL ženske 7. krog modre skupine 2. del: Aliansa : Nova KBM Branik 0: 3
II.	DOL moški 15. krog: SIP Šempeter : Logatec 3 : 0
II.	DOL ženske 15. krog vzhod: Braslovče : ŽKO AC Ptuj 3 : 0
III.	DOL ženske 20. krog vzhod: Braslovče II : KLS Ljubno 0 : 3 III. DOL moški 18. krog zahod: SIP Šempeter II : GO Volley 11:3, Braslovče : Salonit Anhovo 1:3.
Zbral: T. T.
UTRIPOV HOROSKOP
♦	OVEN Opažali boste, da ste na finančnem področju vedno boljši in navdajal vas bo najdJSSH občutek varnosti. Ne spuščajte se v pretirano zapravljart^ljy-M^rkur v vodnem znamenju ne zagotavlja ravno dolgcU^jrrCga zadrževanja denarja v žepu. Do uradnega začetka pomk^jjJUste^ljT&ezni doživeli kar nekaj oblačnih dni. Po 12., ko prihfJJveUera v vaš znak, bodo spogledovanja in ljubezen na dnevnem redu.
♦	BIK Razkorak med vašimi zamislimi in možnostmi ter odzivi poslovnih partnerjev bo »«Ca^^presejšen. V delovnem okolju boste naleteli na nekw/ovfr Ffc wßo bo Merkur ponovno direkten, se bo položaj mkcIikoUbpšal. To bo odličen mesec za izobraževanje. V ljubelajveč prijetnega in nežnega doživeli okrog dneva žMia 14. do 17. Precej občutljivi bodo dnevi pred velikonočnimi prazniki.
♦	DVOJČKA V delovnem in poslovnem smislu marec ne bo
ravno vaš najboljši mes«c£Tem Urt^žeprav se ne bo dogajalo kaj posebej slabega. Njrefluitir	>vica bo boljša, vendar
boste morali biti tudi takmt jSttaivT'Okrog 19., ko bo mesec v vašem znamenju tvoeii^vJ^R^j^Kgjao zanimivo iskrilo na čustvenem področju. ttlikonUči^ui prazniki se pa le potrudite, da boste ohranili t iSt^ zmfeilno mirno in blago razpoloženje.
♦	RAK Do morebitnih dolžnikov ne bodite nestrpni; opominjajte jih diskretno - vsaj do 17., ko bo Merkur začel znova ubirati direktno pot po vod^è» zna^tcJ^i. Prej utegnete namreč pri sporazumevanju z yknjjco c^žTvet^ kak zastoj. Z Venero boste do 22. v zavidanji ^fanmpiri^nlh odnosih. Luno boste gostili v omenjenem časljferarblf^fažalo tudi na čustvenem področju. Kar ste na čustvenem področju prej zamudili, boste nadoknadili.
♦	LEV Retrogradni Merkuf yas bo do 17. precej zaviral, tudi po tem datumu ne bo delajjßa vaszVsemi zmogljivostmi. Še dobro, da boste na prvi spomatkmknjau dobili Sonce v ognjenem znamenju. Pri večjih iV^a^t^vn^ših\l^anjih se le posvetujte s strokovnjakom. Krizo vNiam^tlkem | askstvenem okolju ne rešujte s slabo odmerjenimi msMaanJka&i. se bo na vašo stran postavila tudi boginja ljubezni.
♦	DEVICA Ta mesec bo za rutene v Devici prežet s precej nemirnim nabojem. Okolico bdfctetjlznavali kar se da kritično, za kakšne pomembne nove začetken» ne bo primeren čas. Čustveni dogodki neoddanih in vezfihjhTiwdo po vsebini precej različni od pričakovanj. Ne eni ne «ka Vasmete zamuditi priložnosti okrog materinskega dne, k<fW> rttefec prehajal vaše znamenje.
♦	TEHTNICA Marec ne bo najboljši mesec za delo in poslovnosti. Po 17. boste sicer še k^iShitri in okretni, prej pa vas bo retrogradni Merkur p-°gfj fflrti AT neorganizirani in boste sami sebi delali mMVedje ushige. Če vaša dejavnost zajema umetniško ustvarjameLweste nrasaženim zadovoljni. Nove ljubezenske naveze se bVjcylo 23. Bapletale prav nenavadno in včasih v okolju, kjer boste to najmanj pričakovali.
♦	ŠKORPIJON Marca se boste spominjali kot enega prijetnejših in uspešnejših mesecev. Kajpak, saj se vam bo Sonce smehljalo iz vam sorodnega znamenjaarfPSžJao mu bo delal zavetnik komunikacije Merkur/Mar£vki pl^dsjavlja moč, vztrajnost in borbenost, vam bo do TTyZElrf r^kfrinVn. Na vsakem koraku boste zaznavali možnost ^finega^ksiužka. Tudi na področju ljubezni se vam bo kra^©^le£;^h|(l Do 23. vas bo razvajala Venera, 29. pa Luna, ki boTraJtredovala v vaše znamenje. Ne zapirajte se med štirimi stenami.
♦	STRELEC Pred 17. se delovni^dogodki verjetno ne bodo razvijali tako, kot boste pričgfc^lifČutili boste pritisk, vendar boste pozneje ugotovili, da jfnao^idktake situacije svojo pozitivno stran. Po 13. bost£X«till jJovolj »žične energije. Če boste ugotovili, da skupna čustveirfifrjjjodnmst z nekom ni ravno zanesljiva, bo čimprejšnji razhod ^äatlj'höji^kot odlašanje nečesa, kar bi se tako ali tako zgodilo.
♦	KOZOROG Ta mesec ne bodo zaznamovali ravno kakšni super poslovni dogodki. Ne spaféatefoied tiste, ki se radi na hitro odločajo, zato vam bodo ok<$S§$ifiogosto dvigovale adrenalin. Če ne boste prepogosto/'azmišlJfcNna tisti svoj previden in nezaupljiv način, boste narteli tudi naf priložnosti. Po čustveni strani bo spodbudno sredi|qa®«azaShji trije dnevi pa bodo napeti.
♦	VODNAR Nebesna telesa se v tretjem mesecu ne bodo vedla ravno prijazno. Še bolj bi vam šlo «nrohte, če vas ne bi podpiral Jupiter. V trenutkih, ko vas bodp presenečali nepričakovani izdatki, vam bo nakazoval pot dc/Ž^štraKskih honorarnih zaslužkov. Od 8. do 10. bo Lun^btraJajVpi po vašem znamenju, torej boste ob dnevu žena krl^Wtijegovega srca pa tudi malo pred koncem marca se vam bo na čustvenem področju dogajalo lepo.
♦	RIBI Zagrizeno in samozavestno boste zagovarjali avtorske akcije, ker se bo ves marec pcivpfeanmamenju pomikal Merkur (po 17. bo spet postal direkymX do ÜVboste gostili Sonce, Luna pa bo 11. v Ribah tvorila mJfijTfeTjJrjpdi ugodno za finančno plat. Izvirne zamisbtffiur^kgjiffirefaosti bodo vzrok vašega uspeha. Tudi v srčnem sXfisIusLbo/je položene Venere ne morete želeti. Včasih si boste kàtsaÉfleli, da se na nebesnem svodu ne bi nič spremendo.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35
Pisma bralcev
Šempetrski kulturniki v iskanju vrta za rože svojih ustvarjanj
Kulturno-umetniško društvo Grifon iz Šempetra je za krajane tudi letos pripravilo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V programu so sodelovali člani vseh aktivnih skupin društva, folklorne in gledališke skupine ter Petrovi tamburaši. Uvodno Zdravljico je zapel Kristijan Terglav.
Slovesnost je potekala v popolnoma neogrevani in zelo mrzli dvorani, zato sem se voditeljica Vera Jerman v imenu prireditelja vsem prisotnim za udeležbo še posebej zahvalila.
Dvorane, ki je bila več kot pol stoletja dom nekaj generacij ljubiteljskim ustvarjalcem Krajevne skupnosti Šempeter, ki so plesali, peli, igrali na glasbene instrumente, izvajali gledališke igre, društvo ne more več ogreti niti za javno prireditev, saj je sedanji lastnik to popolnoma onemogočil. Prostori, ki jih je kraj nekoč namenil kulturi, so v tem dolgem obdobju tudi sicer zelo propadli, saj se niso izvajale niti najnujnejše obnove. Taki, kot so, že dolgo ne morejo biti več vrt za rože ustvarjanj šempetrskih kulturnikov. Vodstvo Kulturno--umetniškega društva Grifon je celo premišljevalo, ali bi letošnjo slovesnost sploh izvedlo, ali bi jo morda izvedlo kar zunaj, pod milim nebom. Na koncu je obveljala odločitev: slovesnost bo v mrzli dvorani, in sicer kot kljubovanje zoper vse, ki svoja ravnanja podrejajo izključno interesom kapitala. V kraju so še ljudje, ki kljub pomanjkanju čutijo potrebo po kulturnem udejstvovanju. Vsak kulturni dosežek je vedno znova malo rojstvo, ki daje pot novim
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Zimovanje na snegu
možnostim ali, kot bi rekel Cankar - »je kot krizantema siromakova, ki naj postane bogastvo bogatega«.
Kultura je ena bistvenih prvin naše narodne biti. Iz nje, iz svojega duha, širine srca in pameti družba srka svojo življenjsko moč: čim večja je ta, tem močnejši je človek, tem večja je moč njegovega dela. Človekova ustvarjanja so neskončna zakladnica dragocenosti: proze, poezije, gledaliških del, glasbe, plesa, likovnega ustvarjanja. So darila, saj bogatijo tistega, ki jih ustvarja, in tistega, ki jih sprejema. Ustvarjanje ima zato brez dvoma v vseh zgodovinskih procesih odločilno vlogo, pomembno je bilo v minulih časih, pomembno je tudi za naš sedanji čas, trenutne razmere in možnosti.
Kultura je sinonim z duhom in genijem nekega kraja. Kraj brez kulture je siromašen. Nedvomno se tega zaveda tudi vodstvo Krajevne skupnosti Šempeter, saj se je na tem prostoru že od začetka prejšnjega stoletja odvijalo bogato in pisano društveno življenje, ki je potekalo v najrazličnejših dejavnostih. Ogenj na kulturnem ognjišču Krajevne skupnosti Šempeter že stoletje vztrajno gori, včasih s svetlejšim, drugič spet s šibkejšim plamenom. Ta plamen zaradi slabih prostorskih razmer ne sme čisto ugasniti, za kar si bo kraj prav gotovo prizadeval, je v osrednjem govoru prisotnim zagotovil predsednik Sveta Krajevne skupnosti Šempeter Silvo Udrih. Upanju, da prizadevanja v zvezi s kulturnim ustvarjanjem ne bodo ostala glas vpijočega v puščavi in bo kultura v Šempetru spet našla vrt za svoje rože ustvarjanj, so se v prazničnem vzdušju pridružili vsi udeleženci prireditve.	Vera Jerman
'	Ko bom velik
Ko bom velik, bi bil rad hmeljar.
V hmelju se začne delo na polju že v mesecu februarju, če ni snega. Potem pa se delo pelje vse do začetka jeseni. Hmeljar si odpočije, ko obere zadnjo kobulo hmelja, potem pa se začne prodaja, ki ni več rožnata za hmeljarja.
Hmeljar ni lahek polche, saj imaš osem mesecev dela na njivi, okoli tri mesece pa za prodajo svojega pridelka.
Ko prodaš še zadnjo balo hmelja, pa si tudi hmeljar lahko psihično odpočije. Čeprav ni lahek poklic, bi ga vseeno z veseljem opravljal, saj me to zelo veseli.
,	Damjan Lesjak, 4. c
Uf, ti starši!
Moji starši večkrat mi težijo! Zakaj, se vprašam.
Po glavi misli mi letijo ...
Ali zato, ker zjutraj luči ne ugašam? Ne, verjetno zato, ker dobro mi želijo.
Ja, mogoče res je to, da dobro mi želijo in da zato tako težijo.
Ampak ...
mi radi se imamo, se vse dogovorimo, se spoštujemo in zvečer z ljubeznijo v srcu sladko zaspimo.
Luka Demšar, 4. c
Oba POŠ Tabor	.
Bi se kdo igral z nami?
V torek, 5. 2. 2013, smo se učenci udeležili 6. mednarodnega likovnega natečaja »Igraj se z mano«. Z avtobusom smo se v zgodnjih jutranjih urah napotili proti Ljubljani. Ko smo prispeli v Cankarjev dom, smo si najprej ogledali lutkovno predstavo Grajska skrivnost. Predstava je bila namenjena najmlajšim, a je bila starejšim prav tako zelo všeč. Posebnost te predstave je bila ta, da so v njej sodelovali tudi otroci iz občinstva. Po predstavi smo se odpravili na ustvarjalne delavnice. Na razpolago smo imeli slikanje panjskih končnic, izdelovanje predmetov ali živali iz kosmatih žičk, okrasitev steklenih ploščic, oblačenje kartonastega dečka in izdelovanje brošk. Da bi delo lažje steklo, pa so poskrbeli za odlično jazz glasbo, ki nas je spremljala pri
ustvarjanju, ter slastne priboljške, s katerimi smo napolnili naše želodčke in potešili lakoto. Ker je bila podelitev tudi kulturnega značaja, so nam otroci Zavoda za usposabljanje Janeza Levca na piščal zaigrah slovensko himno. Kasneje je sledila razstava nagrajenih likovnih del. Vsi obiskovalci smo se odpravili k mizam iskat sliko, ki smo jo narisali. Ko smo jo našli, smo jo izobesili na razstavni pano, učiteljica pa nas je slikala. Ogledu razstave je sledil še zabavni program z ra-perjem Zlatkom in gosti, zaključni del pa je predstavljala podelitev diplom. Ja, tako dinamično smo vsa dekleta preživela lep torek, ki nam bo ostal v prijetnem spominu.
Avtorice: Tjaša Lešnik, Ajda Mandelc, Tiana Cizej, 5. razred, POŠ Trje
PD Polzela je organiziralo že šesto tridnevno zimovanje mladih planincev na Gori Oljki.
Letos je pod vodstvom osmih mentorjev in vodnikov na Gori Oljki zimovalo 42 planincev, učencev OŠ Polzela. V pestrem in skrbno premišljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja.
Obravnavali so naslednje teme: hoja v gore, orientacija, zavarovane rastline in živali, planinski vozli, nevarnosti v gorah, družabnosti itd. Kljub snežnim razmeram so se odpravili na krajši pohod do kmetije Rogeljšek in se urili v praktičnem preizkusu iskanja ponesrečenca, zasutega pod plazom. Izvedli so tudi
orientacijo, si ogledali posnetke vseh dosedanjih planinskih taborov, Berni Palir pa jim je predstavil svojo zbirko najdenih arheoloških odkritij. Ob večerih so sodelovali v družabnem programu in se pomerili v družabnih igrah. Na Goro Oljko so se s Polzele podali peš, prav tako tudi domov.	T. Tavčar
S Polzele so se na Goro Oljko podali peš
Dramatizacija, petje, ples in tuji jezik!
Jeseni preteklega leta je doživel odrski krst muzikal Mamma Mia, gledališko-plesni projekt Osnovne šole Petrovče, ki si ga je do danes ogledalo že več kot 2000 ljudi. Ozadje nastajanja več kot uro trajajoče predstave v angleškem jeziku nam je pojasnila mentorica šolske gledališke skupine Page 2 Stage, od nedavnega tudi dobitnica Savinovega priznanja, Veronika Tavčar.
Kako je prišlo do ideje o muzikalu Mamma Mia in komu se 'je porodila?
»Ideja se je porodila naši bivši učenki Lari Safran, članici prve gledališke skupine Page 2 Stage. Nekega dne je prišla v šolo in povedala, da je gledala odličen film Mamma Mia, in tako predlagala, da se v naslednjih letih na šoli lotimo prav tega muzikala. Čeprav me sam naslov sprva ni mikal, sem bila ob ogledu filma trdno prepričana, da bo to zagotovo moj naslednji projekt. Preprosto sem ga začutila. Od tam naprej je bila pot do premiere pravzaprav le še stvar časa in trdega dela.«
Po katerih kriterijih ste izbirali igralce?
»Kriterij je bil najprej zelo enoten. K sodelovanju sem povabila vse lanske osmošolce, ki so si tega želeli. Na začetku jih je sodelovalo več kot trideset, učilnica je dobesedno pokala po šivih. Potem pa so učenci drug za drugim odhajali, saj so videli, da gre za trdo delo. Začele so se bralne vaje, na katere je bilo treba redno prihajati. Skoraj vsak teden se je kdo poslovil. Potem pa je ostala skupina, s katero smo začeli delati intenzivno. Učenci so si “začeli izbirati vloge, ki bi jim bile pisane na kožo. Teh je v omenjenem muzikalu kar trinajst, kar je ogromno, poleg tega pa smo potrebovali še skupino dobrih plesalk, ki bi hkrati predstavljale t. i. živo sceno in bi se ves čas aktivno vključevale v samo dogajanje na odru. K sodelovanju smo povabili še prišepetovalko, garderoberko, lučkarja in tonskega tehnika, brez katerih bi bilo predstavo nemogoče izvesti.«
Kakšen je bil prvi odziv igralcev? So bili navdušeni ali so se pojavljali dvomi?
»Igralci so muzikal presenetljivo dobro sprejeli. Kljub temu da gre za glasbo njihovih očkov in mamic, tj. Abbe, so uživali v filmu, polnem takšnih in drugačnih zapletov, ter kasnejših pripravah, petju, plesu ... Po prvem branju scenarija je bilo moje prvo vprašanje, v kateri vlogi se vidijo oz. čutijo. V veliki večini so učenci dobili vlogo, za katero so se potegovali. Ogromno smo prevadili v času deževnih dni v šoli v naravi na Vojskem, kjer smo vsi začeli slutiti, da nastaja nekaj izjemnega. Čez poletne počitnice smo se spočili, septembra pa se je začelo mrzlično odštevanje do premiere. Trema je naraščala, adrenalin je tekel v potokih. Kar se je sprva zdelo neuresničljivo, je postalo resničnost. Z igro smo navdušili tako staro kot tudi mlado ter predvsem - sami sebe. V treh dneh smo izvedli kar šest predstav, ki si jih je skupaj ogledalo okoli 2400 ljudi. Pohvale so dobesedno deževale, česar smo bili še posebej veseli.«
Kakšno je bilo razpoloženje na vajah?
»Na vajah je bilo načeloma zelo bučno, a delavno. Ves čas je bila potrebna velika mera koncentracije, ki je na trenutke komu popustila. Nekateri učenci so imeli začetne težave s sproščenostjo, tremo, mogoče tudi kakšno raz-
očaranje nad svojo šibko točko, neizkušenostjo ... So pa bili tudi trenutki smeha ob kaki narobe izgovorjeni besedi, smešni kretnji, nepričakovanem padcu, zdrsu ... S koreografinjo, gospo Majo Bubik, sva reševali zagato tako, da sva si dostikrat razdelili skupino na dva dela. Eni so brusili z mano samo besedilo, plesalke pa so pridno vadile koreografije. Na koncu smo se spet združili in pogledali, kaj smo uspeli narediti v tej uri. Same koreografije so bile izjemno težke in smo jih ves čas sproti snemali, obnavljali in jih tudi spreminjali. Besedilu smo jih prilagajali ves čas, saj smo dobro vedeli, da lahko včasih s plesom izrazimo več kot z besedami. Vaje so bile kar zahtevne, moram priznati, na trenutke res težaške, ampak se je vsekakor splačalo.«
Igra vključuje ples, dramatizacijo, petje in predvsem znanje tujega jezika. Kako ste povezali vse to?
»Vsekakor so se učenci najprej spoprijeli s samim besedilom, saj je bilo treba razumeti zgodbo, značajske poteze vlog ... Osnova je obvladovanje besedila, ko gre za pravi izgovor besed, pravo dikcijo. Ko smo to usvojili, smo se začeli orientirati še v prostoru, uporabljati rekvizite, kostume, po novem letu pa so se začele plesne vaje. Proti koncu šolskega leta so odšli učenci z gospo Marjano Lešnik še v studio gospoda Roberta Klopčiča, kjer so posneli pesmi.«
Sta bila obisk predstave in navdušenost gledalcev pričakovana?
»Hm. Mogoče potihoma. Kot mentorica sem ves čas vedela, da nastaja zelo dobra predstava, so pa bili seveda prisotni tudi trenutki dvoma, ko ne veš zagotovo, če se bo vse dejansko tako poklopilo, kot naj bi se moralo. Na žalskem odru smo imeli možnost prvič vaditi šele dva tedna pred premiero in res me je bilo strah, kako bo vse izpadlo. Na srečo smo velike reflektorje in način predvajanja glasbe v dvorani hitro usvojili. Žalski oder je večji, zahtevnejši kot naš v Petrovčah, ampak na srečo smo uspeli vse dobro uskladiti.«
Ali je bilo to trdo ali lahko delo in ali ste v tem uživali?
»Vsekakor sem v delu kar se da uživala. Navsezadnje je živela moja cela družina z Mamma Mio že vse od tistega dne, ko smo si film prvič ogledali. Ob vsakem ogledu filma plešemo, pojemo, se zabavamo ... Priznam, da je bilo zame-zadnjih nekaj tednov pred premiero izjemno napornih, saj sem nenehno dvigovala telefone, pisala elektronska sporočila in usklajevala vse v zvezi z rezervacijami predstav, gosti ... Včasih že res nisem več vedela, kje se me drži glava. Ker smo imeli napovedanih kar šest predstav v treh dneh, me je hudo skrbelo, če bodo učenci zdržali hud napor dveh odigranih predstav na dan, hkrati pa vzdrževali kondicijo in zdravje vse do zadnje predstave. Zadnjo noč pred premiero zaradi vseh skrbi sploh nisem mogla spati, naslednjo noč po spektakularni premieri pa spet ne. A tokrat zaradi izjemnega vznemirjenja in ponosa nad mojimi varovanci, ki so na odru dobesedno briljirali.«
Bi kaj spremenili, dodali, če bi lahko?
»Ne. Prav ničesar. Zadovoljni smo bolj, kakor smo si v začetku mislili, da bi sploh lahko bili. Učenci so presegli vsa naša (in verjetno tudi svoja) pričakovanja. Užitek jih je bilo gledati na odru, kjer so s svojo prepričljivostjo
osvojili prav vsakega izmed gledalcev. Bili so nepozabni.«
Kaj pa bi zdaj povedali svojim varovancem, če bi lahko?
»Kot sem jim povedala na sami premieri, naj trdno verjamejo v svoje sanje, svoje sposobnosti ... Zaupala sem jim tudi svoj najljubši citat tega filma: »Ifs an adventure, it's good for you!« S tem jim sporočam, naj se v življenju ne bojijo pustolovščin, ampak naj se nanje pogumno podajo. S sprejemanjem izzivov se v življenju ogromno naučimo, pridobivamo izkušnje, se včasih tudi opečemo, ampak tudi to je sestavni del življenja, saj se nenehno učimo ravno na napakah. Z učenci smo tudi stavili, da bodo vedno, ko bodo kdaj slišali katero izmed Abbinih pesmi, pomislili na našo skupno pustolovščino, o kateri bodo, tako kot jaz, prav gotovo nekoč pripovedovali tudi svojim vnukom. Bilo je lepo.«
O svojih igralskih občutkih smo povprašali tudi učence, ki so povedali:
Tina Kruleč, 9. a: »Mamma Mia nam je dala priložnost, kakršno bi moral v življenju doživeti vsak. Dala nam je priložnost prikazati se pred ljudmi v drugi luči; kot druga oseba v drugi vlogi. Zase lahko rečem, da me zelo malo ljudi pozna kot gledališko igralko, plesalko, pevko, bolj in le kot učenko, ki ji gre dobro v šoli.
Mamma Mia nas je spremenila, postali smo »bogatejši« in občutek, ko ti po predstavi gledalci navdušeno in iskreno čestitajo, lahko to le še potrdi. Nepopisno, nepozabno - Mamma Mia!«
Aljaž Razgoršek, 9. a: »Pred prvo predstavo me je zvijala trema (koga pa ni). Po predstavi sem se počutil kot "zvezda". Vsi so nam ploskali, žvižgali itd. Nisem si predstavljal, da bom zmogel prenesti takšen pritisk, ampak sem. Zahvaljujoč predstavi sem zdaj bolj "močan". Upam, da bomo imeli še kdaj kakšno ponovitev in se bomo lahko še izkazali!«
Kristina Hlupič, 9. b: »Sodelovanja pri dramski skupini Page 2 Stage ne bom nikoli v življenju pozabila, ker takšne priložnosti, kot je bila ta, verjetno ne bom nikoli več dobila. In tudi zelo dobra izkušnja je bila, iz katere sem se dosti naučila. Posebej se mi je razširil besedni zaklad angleščine. Tudi nekaj novih plesnih gibov sem se naučila, zato je bila to zame zelo poučna izkušnja. Bilo je zelo zabavno, saj sem tudi bolje spoznala svoje soigralce.«
Marie, 9. a: »To je bila izkušnja, za katero sem res mislila, da bo samo začasna aktivnost in bolj zato, da mi ne bo dolgčas. Zdaj lahko z velikim veseljem in ponosom povem, da smo se preko Page 2 Stage tako sošolci kot tudi učitelji veliko bolj povezali. Nastale so nove, sveže in trdne prijateljske vezi, za katere upam, da se bodo vsako leto, pa čeprav ne bomo več skupaj, še utrdile. Vesela sem, da sem imela priložnost to izkusiti, in prepričana sem, da me je ta, takrat imenovana "samo aktivnost" pozitivno zaznamovala za celo življenje. Veliko sem se naučila o sebi in tudi o drugih. Spoznala sem drugo plat ljudi; v tem primeru mojih sošolcev pa tudi učiteljic, ki so delale z nami. Našla sem nove, prave prijatelje, kar me še posebej veseli, saj je naše življenje in počutje velikokrat odvisno tudi od tega, kakšne ljudi imamo okoli sebe.
Za konec pa še citat, ki sem se ga skozi P2S naučila: We only regret the risks we didn't take.«
Pina Držan, 7. b, OŠ Petrovče
Poklon kulturi in domoljubju
Rdeča nitje bilo poustvarjanje ljudskega izročila in Prešernovih pesmi
Rdeča nit letošnje prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika na OŠ Polzela je bila poustvarjanje ljudskega izročila in Prešernovih pesmi.
Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora so prepevali domoljubne in zabavne melodije, folkloristi s prleško narodno in lutkarji z glasbeno pravljico Janeza Bitenca. Proslavo je vodila Marija Kronovšek, ob slovenskem kulturnem prazniku pa je starše in druge Pol-zelane nagovorila ravnateljica Valerija Pukl.
Izpostavila je prireditev kot hvalnico kulturi, slovenskemu narodu in njegovemu izročilu in se zahvalila nastopajočim otro-
kom in mentorjem, ki dokazujejo, da je kultura stalnica šole. Povzdignila je mlade ustvarjalce, ki bodo prav skozi umetnost ugledah svetilnik na poti k novim vrednotam medsebojne povezanosti, spoštovanja in sočutja. Le
na ta način bodo kos življenjskim izzivom. Vsem prisotnim je zaželela, da bi bili umetniki na odru svojega življenja. Med gosti prireditve je bil tudi podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber. T. T.
Sladko-grenka stran življenja - odraščanje
Letošnja tema otroškega parlamenta, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, je odraščanje. V tem obdobju otrok spoznava, zaznava, dojema in sprejema sebe na svoj način. Išče odgovore na vprašanja: kdo sem, kaj hočem, kdo mi ustreza kot prijatelj, dekle, fant. S spremembo družbe se je spremenila tudi temeljna in najosnovnejša celica družbe - družina, ki jo otroci nujno potrebujejo na svoji poti v odraslost. Družina naj bi otroku zagotovila ljubeče in varno zavetje, mu nudila občutek pripadnosti, čustvene navezanosti in sprejetosti. Pomembno je, da se mlad človek zaveda svoje odgo-
vornosti -do lastnih dejanj, do družbe in staršev.
Na OŠ Šempeter so se teme lotili sistematično. Zavedajo se, da se otrok, ki ima pozitivno samopodobo, se spoštuje, sprejema, v življenju bolje znajde, se lažje in bolje sooča s težavami ter jih konstruktivno rešuje. Začeli so že prvi teden oktobra - v tednu otroka. Učitelji so učencem pripravili različne dejavnosti - socialne igre, igre vlog, okrogle mize, raziskovanje po spletu na omenjeno temo. Do konca januarja šo učitelji med razrednimi urami pripravili in izvedli delavnice programa To sem jaz - Spoštujem se in se sprejemam, Pozitivna samopodoba, Spoznavam sebe.
Predstavitev igre društva Za boljši svet
Drugačnost nas združuje
Kot so nam povedali, so skupno razpravo otroškega parlamenta učenci OŠ Šempeter letos doživeli na drugačen način. Pri razrednih urah so bile v ospredju delavnice z razgovori ter socialne igre, nato pa so si 1. februarja 2013 ogledali poučno gledališko igro društva Za boljši svet. Učencem so v predstavi strnili najpogostejše težave, probleme, ki jih otroci doživljajo med odraščanjem: prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja, ravnanja, loči-tev, obremenjenost z zunanjo podobo, škodljive razvade, povezanost z družino, spori, nesoglasja in podobno. Otroci doživljajo med odraščanjem mnoge spremembe: telesne, duševne, socialne ... Pomembno je, da imajo na poti odraščanja ob sebi osebe, ki prisluhnejo njihovim težavam, jih spodbujajo ali jim pomagajo z nasveti, znanjem in izkušnjami. Vsak posameznik je edinstven, neponovljiv in za vsakega se je potrebno boriti, mu pomagati in ob njem vztrajati, da uspešno brodi po deroči reki življenja.	D. N.
V	Vrtcu Trje smo se z otroki pogovarjali o drugačnosti. O drugačnih stvareh in o tem, da so drugačni ali posebni tudi ljudje. Strokovne delavke smo otrokom razložile, da so lahko ljudje posebni tudi zato, ker so ovirani pri gibanju, se drugače vedejo kot mi in imajo posebne potrebe, da lahko normalno živijo.
V	okviru kulturnega tedna smo v vrtec na obisk povabili uporabnike Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Povabilu so se z veseljem odzvali.
Pod vodstvom njihovega likovnega pedagoga Silva Lavtižarja in delovne inštruktorice Ditke Memon so otroci skupaj z odraslimi s posebnimi potrebami ustvarjali iz gline in nastali so zanimivi izdelki.
Uporabniki centra so si ogledali igralnice in prijazno pozdravili otroke. Otroci so jih zelo
V okviru kulturnega tedna so se pogovarjali o drugačnosti
dobro sprejeli, se z njimi družili, jim pokazali igrače, z njimi delili malico, jih ogovarjali in spraševali po imenu, skupaj so tudi zapeli. Gostom so bile igralnice všeč in še posebej zanimivo jim je bilo pohištvo, ki je manjše, kot so ga vajeni.
Vzdušje je bilo sproščeno, čutiti je bilo, da so jih otroci sprejeli brez predsodkov. Pomembno
je, da so otroci že dovolj zgodaj osveščeni in tako lahko drugačnost sprejmejo pozitivno in ne kot nekaj nepojmljivega.
Ob slovesu smo jim zaželeli vse dobro, se zahvalili za obisk in jih povabili, naj nas še obiščejo. Vsi si želimo, da bi sodelovali in ohranili vezi, ki so se stkale ob ustvarjanju in druženju.
Strokovne delavke Vrtca Trje
Miha je poiskal genija v sebi
Miha s svojima likovnima stvaritvama
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja. Miha Brinovec sicer ni nepoznana oseba, zelo dobro ga namreč poznajo tišti, ki ustvarjajo snežne gradove kralja Matjaža pod Peco. Pod njegovim vodstvom se je namreč ekipa Planinskega društva Braslovče trikrat udeležila tega ustvarjalnega tekmovanja in dvakrat zmagala, enkrat pa osvojila drugo mesto. V letošnji zimi, ko je dovolj snega, pa se je Miha lotil ustvarjanja številnih skulptur bodisi doma ali ob bližnjem Žovneškem jezeru, kjer so nastajale razne oblike iz lomljenega ledu.
Pred časom je Miha na domačem dvorišču ustvaril tudi sneženega angela in z njim presenetil svojo mamo Ange-
lo,	ki je ravno ta dan praznovala 70-letni jubilej. Očitno pa drži, da jabolko ne pade daleč od drevesa, saj je tudi njegova mama poseben človek, ki v nekaj minutah najde veliko štiri- ali večperesnih deteljic. O njej smo v našem časopisu že pisali.
Čut za ustvarjalnost našel v naravi
Miha Brinovec je bil rojen pred skoraj štirimi desetletji. Svoja prva znanja je pridobival v šolskih klopeh OŠ Braslovče. Po osnovni šoli je obiskoval srednjo tekstilno šolo v Kranju, nato pa nadaljeval študij v Ljubljani. Zaposlil se je v Tovarni nogavic Polzela, kjer je bil trinajst let tudi obratovodja. Zaradi težav v tekstilstvu se je
zaposlil v zasebnem podjetju, kjer je bil zaposlen tri leta in pol, potem pa je podjetje šlo v stečaj in tako je pristal na zavodu za zaposlovanje.
»Časa imam zdaj na pretek in delam tisto, kar me veseli in je v skladu z mojim razmišljanjem in pogledom na svet. K sreči so v našem otroštvu igrice na iPadih in podobnih ijih zamenjevale igrice v bližnjem gozdu, ob potoku in v pesku, ki ga je ata potreboval za zidat. Z živo igro v živem okolju smo imeli priložnost pravega učenja naravnih procesov in zakonov narave ter tako smo hitro ugotovili, da sta hišo iz peska, če ni bila dovolj trdno in kakovostno zgrajena, veter ali prvi dež hitro sesula v prah. To je tisto pravo, kar človek potrebuje, da začne odkrivati, kaj je pravzaprav življenje, kako deluje in kaj je tisto, kar ga v življenju veseli. Kaj je tisto edinstveno -genialno, kar je prinesel s seboj na ta svet. In prav to je naša naloga na tem svetu, da poiščemo genija v sebi, kajti vsak nosi v sebi edinstvene kvalitete, ki bi jih moral razvijati, negovati in, kar je najpomembnejše, nesebično deliti.«
Pestra paleta ustvarjalnih izzivov
»Želja po ustvarjanju je torej v meni prisotna že iz otroštva, ampak ni bilo ne časa ne denarja, da bi se temu lahko intenzivneje posvečal. Ko sem postal brezposeln, je bilo naenkrat časa več kot preveč. Poglobil sem se vase in razmišljal, kaj je pravzaprav tisto, kar me veseli, kaj bi počel, če bi bilo mogoče. Odgovor se je ponujal sam od sebe, hkrati pa sem se zavedal, da je danes v Sloveniji zelo težko živeti od ustvarjalnosti in umetnosti, razen nekaterih izjem seveda,« je
Miha s svojo mamo ob angelu, kiji gaje naredil za njen 70. rojstni dan
Mož, kije zaznamoval Vransko
Rado Kapus in njegov zbor
Za Rada Kapusa, ki ga poznajo skoraj vsi občani Vranskega, so drugo februarsko nedeljo pripravili Veselo popoldne, s katerim so počastili 90. rojstni dan tega vsestranskega moža. Vransko je zaznamoval kot vsestranski glasbenik, zborovodja in še kaj, Vransko pa se mu je simbolno zahvalilo z večerom, posvečenim njegovemu jubileju.
Rado Kapus se je rodil 21. februarja 1923 v Jakovem Dolu v Občini Vransko, in sicer pri Brdovlanovih kot peti od šestih otrok. V zibelko mu je bila položena ljubezen do glasbe, kar mu je pomagalo pri skladanju pesmi, za katere je pogosto napisal tudi besedilo. Drugi dogodek, ki ga je prav tako zaznamoval, je bila nesreča, v kateri si je kot leto in pol
star otrok poškodoval nogo in postal invalid. Toda to ga ni oviralo, da ne bi živel bogato življenje. Pri šestnajstih letih je opravil avdicijo na orglarski šoli v Ljubljani, s šolanjem pa zaradi začetka vojne ni bilo nič. Kasneje se je pri mojstru Dori-ju Pečovniku izučil za krojača in ta poklic opravljal tako dobro, da mu je mojster zaupal za ženo svojo hčer. Ob krojaštvu je našel dovolj časa, da se je naučil orglati, igrati citre ... Bil je kar nekaj let ključar v domači cerkvi, mežnar in orglar, še vedno pa rad kaj postori v cerkvi in za cerkev. Bil je zborovodja številnim zborom in vokalnim skupinam, še vedno pa poje ob pogrebih z moškim zborom. Tuja mu ni niti politika, saj je leta 1989 na Vranskem organiziral prvi odbor krščanskih demokratov in bil tudi prvi predsednik, zdaj pa je predsednik njegov sin Andrej.
Tihožitje v ledu na Žovneškem jezeru
prepričan Miha. »In ker je vsaka slaba stvar za nekaj dobra, sem se ponovno vrnil na začetek in začel v sebi iskati tisto, kar bi delal z dušo in s srcem. Začelo se je z risanjem čestitk s tempero in svinčnikom, nadaljevalo z oljem na platno in kasneje z ogljem na platno. Slednje mi je postalo zelo všeč, a še vedno je nekaj manjkalo - stik z naravo. Že nekaj korakov od vhodnih vrat je nastal prvi premik k ustvarjanju v naravi. Pod rdečim japonskim javorjem na vrtu je nastal prvi vzorec krogov v rdečem listju. Od tu sem se, kot v otroštvu, ponovno podal v gozd, ob bližnji potok, kjer je v mlaki oblike srca in vprašaja nastala mavrica jesensko obarvanih listov dreves. Oblika me je spraševala, kje je moje srce. Bližnje Žovneško jezero mi je ponudilo svoje zaklade in postalo moja učilnica. Prva instalacija na jezeru je predstavljala življenje od rojstva do smrti. Zeleni kupi maha so predstavljali rast in razvoj telesa, od katerega na koncu ostanejo le kosti (veje), življenje pa potegne v črno luknjo, v kateri ni drugega kot praznina in neskončnost. Ker se življenje in vse v naravi vrti v krogu oziroma v spirali, je bila naslednja instalacija risba spirale v pesku ob jezeru. Nastala je zgolj z drsenjem škornjev
Kot je povedal, zdaj najbolj pogreša svojo ženo, ki je umrla leta 2004 in za katero je skrbel, saj je bila štirinajst let nepokretna. V zakonu so se jima rodili sin Andrej ter hčeri Marjana in Branka. Zdaj živi pri sinu, Marjana je poročena v Kranju, Branka z družino pa v ZDA. Ima devet vnukov, ki so vsi glasbeno zelo nadarjeni. Veselo popoldne so omogočili in pomagali pri izvedbi Občina Vransko, ZKŠT Vransko, Kulturno društvo Vransko, številni posamezniki, svoje pa so dodali mešani pevski zbor pod vodstvom Rada Kapusa, Moški pevski zbor Lipa Trojane, Ansambla Savinjski kvintet in Stoj pa glej, Oktet sv. Mihaela Vransko ter dekliška vokalna zasedba SOLO. Slavljencu je voščil tudi župan Franc Sušnik, mu zaželel vse dobro in mu izročil spominsko darilo.	T. Tavčar
po pesku. Presenetilo pa me je dejstvo, kako enostavno lahko ustvarim natančno spiralo, če se zgolj prepustim in pač samo hodim v krivulji. Brez metra in skice je nastala spirala premera dobrih 20 metrov. In rodila se je želja po spirali, ki bi bila velika vsaj 50 ali tudi 100 m, a to bo nekoč na kakšni peščeni plaži. V nadaljevanju so nastajale zimske stvaritve iz ledu in snega. Pagode in stožci, ki predstavljajo povezavo med nebom in zemljo, med zunanjim in notranjim vesoljem. Ustvaril sem tudi veliko kačo, ki se vzpenja po drevesu in predstavlja po kitajskem horoskopu leto kače, ki se je začelo s kitajskim novim letom 10. februarja. Z zamrzovanjem drevesnih listov v vodi sem skušal ujeti trenutek v led in vsaj za hip ustaviti čas. Nazadnje pa je nastal snežni angel. Sicer pa že nekaj mesecev preizkušam tudi tehniko kolaž, lepljenje papirja iz revij na platno, ki mi prav tako zelo leži. Če bo mogoče, bom v kratkem prijatelju naredil večji tematski kolaž, za v pisarno, narejen iz katalogov in brošur samega podjetja in z motivom, ki predstavlja to podjetje.«
Delo s srcem in z ljubeznijo
Miha je umetnik, ki mu veliko pomeni duhovnost, materialne dobrine pa bolj kot ne le nujno zlo za preživetje. To ne nazadnje razkriva tudi njegovo razmišljanje o tem, kaj bi bilo tisto, v čemer bi v življenju v resnici uživali? »Odgovori so različni, a po navadi je ovira ravno to, da v tem, kar bi počeli s srcem, ni videti denarja in profita. Tako po navadi v življenju delamo ravno tisto, kar nam sploh ni všeč in tako zapravimo celotno življenje v gonji za denarjem, ki je vedno na prvem mestu. A če se upamo spustiti v delo, ki nas veseli, osrečuje in pri tem pozabimo na denar, slej ko prej postanemo v njem perfektni mojstri. In perfekten mojster je lahko samo tisti, ki v svojem delu uživa in ga opravlja s srcem in z ljubeznijo. S perfekcijo pa te ljudje počasi opazijo in tisti, ki jih tvoje delo zanima, ti lahko odprejo še finančno plat dela, ki ga opravljaš. Nekako verjamem, da se to lahko zgodi tudi meni in bo potem življenje še lepše.«	D. Naraglav
Sam pravi temu »instalacija javor«, morda pa bi lahko bila sodobna ureditev parkov in vrtov?
s digitalni tisk
vezava diplom
offset tisk
knjigoveštvo ■poslovna darila
■sitotisk
grafično oblikovanje
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
PESTROST BARV, OBUK IN DIMENZIJ!
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tiskarna.eu.com
Stoletnica, ki je preživela holokavst
"Ni treba biti doktor znanosti ali muzikolog, da razumeš Mozarta..."
Predstavniki Občine Prebold, Društva upokojencev Prebold in Rdečega križa, pred tem sojo obiskali tudi predstavniki borčevske organizacije in številni drugi
Fanika Raček iz Latkove vasi pri Preboldu, najbolj poznana kot nekdanja in-terniranka iz Auschwit-za, ki smo jo tudi v našem časopisu že predstavili, je v tem mesecu praznovala stoti rojstni dan. Med mnogimi, ki so ji prišli voščit on njenem prazniku, so bili tudi preboldski župan Vinko Debelak ter predstavnika borčevske in krajevne organizacije RK Prebold.
Fanika Raček se je rodila v proletarski družini Vipotnik v Zabukovici očetu Francu in mami Heleni, ki sta imela pet otrok. V letih pred vojno pa je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje. Družina si je tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih in bila obsojena na internacijo, tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bila je skojevka, od leta 1940 članica komunistične partije in med redkimi ženami, ki so odšle leta 1941 z možmi v partizane. Že leta 1941 je bila zaprta v celjskem Starem piskru, avgusta 1942 pa so jo aretirali in jo skupaj s starši
odpeljali v koncentracijsko taborišče, Faniko v Auschwitz, starše pa v taborišče na Bavarskem. Fanika ima na roko vtetovirano številko taboriščnika 16.367.
Čeprav je bila bolj šibkega zdravja, je pogumno in s trdno voljo premagovala strahote taborišča. »Hotela sem živeti, hotela dočakati slast svobode in ideale življenja, ki sem jih nosila v svojem srcu. Uspelo mi je morda tudi zaradi tega, ker so me pozneje premestili v drugo taborišče, kjer sem delala kot šivilja v delavnici. Tu je bilo vsaj toplo in tudi razmere so bile znosnejše, vsaj v primerjavi z Auschwitzem. Od 333 žensk, kolikor nas je bilo skupaj ob transportu v internacijo, nas je preživelo le petinšestdčset. Še danes ne morem verjeti, da sem prenesla vse to gorje Au-schwitza in dočakala svobodo. Dočakali so jo tüdi moji starši in sestra Marija. Sreča je spremljala tudi moža, brata Albina in sestro Anico, ki so vsa štiri leta preživeli v partizanih,« je povedala Fanika, ki je od leta 1964 krajanka Latkove vasi, kjer sta si z možem Pongracem zgradila hišo.
Stoletnica Fanika Raček
Fanikino življenje je bilo po vojni prepredeno s številnimi dejavnostmi na raznih področjih društvenega in družbenopolitičnega življenja. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Med drugimi red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Leninovo značko, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in mnoga druga odlikovanja. Vse od vojne je delovala v zvezi združenj borcev, bila je aktivistka Rdečega križa in je tudi najstarejša aktivna članica Občinske organizacije RK Prebold.
Danes živi skupaj z Majdo in njeno družino, ki je, čeprav ni z njimi v sorodu, njena družina. Majda je prišla k njej pred več kot tridesetimi leti, ko je Faniki umrl mož Pongrac. Z Majdino mamo sta bili prijateljici že v mladosti in ob dejstvu, da je ostala sama in brez svojih otrok, je Majdo vzela za svojo. Skoraj vse do devetdesetega leta je Fanika skrbela tudi za gospodinjstvo, pozneje pa je ta opravila prepustila Majdi. Zadnjih pet let sicer ni več toliko zagnana, še vedno pa gre rada na kakšen sprehod, se udeleži družabnega srečanja borčevske organizacije in podobno. Kot pravi, je njena naj večja nadloga slab sluh, medtem ko je njena glava zelo bistra, njeno pripovedovanje pa kot odprta zgodovinska knjiga z datumi in letnicami.
»Zgodovine se ne da izbrisati, naj pa bo vsem v opomin in z vsemi sredstvi si moramo prizadevati, da se takšna zgodovina nikoli več ne ponovi,« je poudarila čila stoletnica in ena naj starejših pričevalk grozot iz koncentracijskih taborišč Fanika Raček.	' D. N
Februarja je v preboldski knjižnici potekal drugi Večer na zofi, ki ga vodi in organizira Marko Repnik, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Žalec, v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.
Na zofo je tokrat sedel Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije in žirant šova X-factor in nove sezone šova Slovenija ima talent. Do nedavnega je poučeval trobento, zdaj pa pomaga z nasveti in koga usmerja na njegovi poti. • Kot je povedal, je delo z mladimi nekaj čudovitega in če ga jemlješ srčno, potem tudi sam napreduješ in se razvijaš.
Damjanovič je nenehno v pogonu, saj ga to tudi osrečuje. »Če ti je delo konjiček in obratno, ni nič težko.« Z veseljem je zato tudi sprejel vlogo žiranta v X-faktorju in zdaj v novem šovu Slovenija ima talent. Sicer pa se je, kot je povedal, odzval vabilu za žiranta tudi zaradi želje po spremembi miselnosti v širši javnosti, da so klasična glasba in institucije, ki se z njo ukvarjajo, nekakšen tabu. Da je to le za elite in podobno. »Javnosti želim podati pravo informacijo o našem delu in dejavnosti, jim povedati, da nismo mi tisti, ki izbiramo in določamo, kdo je primeren za nas, temveč da se ljudje o tem odločajo sami.«
Damjan Damjanovič je v prvi vrsti klasik kot klasik, a je, kot pravi, odprt za vse in nima nobenih pregrad. »Tudi moj angažma v Talentih ali X-faktorju je zato, da se kulturniki približa-
Damjan Damjanovič
mo ljudem. Da vidijo, da nismo vampirji, snobi, nekaj posebnega, ampak da smo ljudje in da smo mi zaradi njih. Ta tampon cona, kf-se je ustvarila zaradi nekega meščanskega sloja, ki se je s tem nekako povzdigoval, je odrinila veliko množico ljudi, ki ti danes rečejo, češ, jaz se na to ne spoznam, nisem dovolj razgledan. Na koncert prideš, se usedeš in ti je všeč ali pa ne. Ni treba biti doktor znanosti ali muzikolog, da razumeš Mozarta ali Beethovna,« pravi Damjanovič.
Poslušalke in poslušalci so v sproščenem enournem pogovoru ta večer izvedeli kar nekaj zanimivih podrobnosti iz njegove glasbene kariere, direktorovanja filharmoniji in utrinkov iz zasebnega življenja. Z Markom Repnikom sta se sprehodila tudi skozi tristoletno zgodovino Slovenske filharmonije, spregovoril pa je tudi o svojem pogledu na aktualno stanje kulture v državi in o načrtih v prihodnje.
O slednjem je povedal, da je
njegova najpomembnejša naloga še naprej uspešno voditi Slovensko filharmonijo. V šo-vih, kot je ta, pa ima možnost promovirati tudi klasično glasbo. »Ne nazadnje sva v žiriji dva klasična kulturnika (poleg mene še balerina Ana Klašnja). Tudi nekateri pevci svetovnega slovesa so potrditev svojega znanja in kakovosti poiskali v tako imenovani simfonični varianti.«
Na vprašanje, ali je kultura po njegovem mnenju v krizi, pa je dejal: »Sprašujem se, kdaj kultura ni bila v krizi. Če se vrnem v čase Prešerna, mislim, da so bili v katastrofalni situaciji. Sicer pa kultura kot kultura niti ni v krizi, saj je ogromno entuziastov. Mislim, da je v krizi ves narod in da imamo eno kulturno težavo, da nam je v dvajsetih letih uspelo razvrednotiti Slovenca kot moralnega, poštenega in delovnega ter ga pripeljati do zgodbe, ko se lahko samo še prepiramo, gledamo postrani, smo nestrpni, zavistni in tako naprej.«	D. Naraglav
Pust v Našem domu
Čas, ko kurenti in ostale pustne maske odganjajo zimo, so stanovalci Našega doma na Vranskem izkoristili za priprave na pustno rajanje.
V četrtek, 7. februarja, so namreč izdelovali pustne maske in pri tem izrazili svojo domišljijo in doživljanje norčavega pusta. Eni so bili pri izdelavi in barvanju spretnejši od drugih,
tretji pa so zgolj opazovali. Na sam pustni dan so se s pustnimi šemami, z otroki iz Vrtca Vransko, s prostovoljčki OŠ Vransko Tabor in kurenti prepustili veselemu rajanju ob zvokih harmonike in prepevanju domačih pesmi. Čas razigranosti in smeha je prehitro minil. Še pred začetkom rajanja so se po domu sprehodili vitezi, majhne dobre
vile, pikapolonice, čebelice ... Stanovalcem so se ob pogledu na vrtčevske otroke zaiskrile oči. Bilo je veselo, polno smeha in veselja. Pravo predstavo so pripravili tudi prostovoljčki, obiskali so jih tudi kurenti in dom se je kar zatresel ob zvokih njihovih zvoncev. Kako so bili uspešni ob preganjanju zime, pa bo pokazal čas.	T. T.
S pustovanja v Našem domu na Vranskem
GEOLOŠKE STORITVE, JAKA ŽIBRAT s.p.
geološke in hidrogeološke raziskave za zajem pitne vode, vodna dovoljenja, možnost ponikanja meteornih voda, mnenja o možnosti gradnje, spremljava vrtanja, poročila...
Dolenja vas 168, 3312 Prebold, 031/603-838, zibrat.sp@gmail.com
JERNEJ ZAGORIČNIK s.p. Ob Strugi 4,3311 Šempeter
Priložnost za zaslužek
V	teh kriznih časih vsak išče možnost dodatnega zaslužka in meni se je spet porodila genialna ideja. Odločila sem se, da postanem poklicna bralka. Kakšno delo pa je to, boste vprašali. Torej moje delo je intelektualizem na visoki ravni in je tako manualno kot vizualno. To pomeni, da vzamem knjigo ali kakšno drugo branje v roke in ga proti plačilu preberem za naročnika.
Vam povem, da je povpraševanja po nudenju mojih uslug vedno več. Samooklicana slovenska elitna smetana, sem sodijo razni predsedniki, ministri, poslanci, menedžerji in drugi osebki obeh spolov in prepričanj, tako levi kot desni in tudi neopredeljeni, ki v tem obdobju hitrega tempa življenja ne najdejo časa, še manj pa volje za branje. Pa tudi če bi si ga vzeli, čas namreč, taki snobi pravzaprav ne berejo, se pa radi hvalijo s svojo razgledanostjo. No in tu nastopim jaz. Na kratko jim povem vsebino željenega branja, oni pa se potem v »imenitnih« (enak z enakim) družbah hvalijo, kaj vse so prebrali. In če Kak moj naročnik slučajno naleti na sogovornika, ki obravnavano temo dobro pozna, se taktično poda na teren, ki ga obvlada. To sprenevedanje v naši družbi pač vsi dobro poznamo, a gorje, če samo namignemo, da smo jih spregledali. Sicer pa star pregovor pravi, da »vsako tele ma svoje vesele«.
Torej, če želite, da tudi za vas kaj preberem, vam mogoče vsebino, ki je ne razumete najbolje, tudi obrazložim. Če tudi vi ne želite ali pa preprosto ne znate uporabljati svoje glave, obrnite se name. Najdete me na spletni strani »www intelektus neumnus.si«.
V	upanju, da se slišimo, vas lepo pozdravljam.
Ota Mar
25 let bronastega in srebrnega skoka Srečanje ljudskih pevcev in godcev
soboslikarska dela zidarska dela elektroinštalacije
parketarska in podopolagalska dela strojna dela kcramičarska dela obnova ali zamenjava oken ali vrat
«H E
. • .
Dediščina Zabukovica-Liboje
@ 03/712 12 80 [31 zkst.utrip@siol.net
Zimske olimpijske igre v kanadskem Calgaryju leta 1988 so bile vrhunec 40-letne dobe smučarskih skokov v Braslovčah, ki jih je z bronasto medaljo na posamični in s srebrno na ekipni tekmi nadgradil domačin Matjaž Debelak. Njegov osebni rekord je 185 m, ki ga je dosegel na planiški velikanki leta 1985.
Ob srebrni obletnici Debelakovih medalj je župan Občine Braslovče Branimir Strojan-šek prejšnjo sredo povabil na sprejem dobitnika medalj in njegovega brata Janeza, prav tako odličnega skakalca. Sprejema so se udeležili tudi njuni bližnji sorodniki ter številni nekdanji braslovški skakalci in njihovi somišljeniki. Udeleženci sprejema so si ogledali dokumentarni film o skakalni karieri skakalca, ki je skupaj s Primožem Ulago, Matjašem Zupanom in Miranom Tepežem tvoril uspešno ekipo.
V avli občine bo o najve-čjem uspehu braslovškega športa do zdaj spominjala fotografija Matjaža Debelaka z medaljami.	T. T.
Prejšnjo soboto je v Dvorani* Prebold v organizaciji žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in KD Marija Reka potekalo območno. srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Srečanje so vsako leto junija pripravili v okviru tradicionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo v Mariji Reki. Letos so se odločili drugače in srečanje izpeljali v preboldski
dvorani, saj je tu zvočnost bistveno boljša kot pod šotorom.
Srečanje je pripravilo KD Marija Reka na čelu s predsednico Moniko Lobnikar, strokovno pa je bila prireditev v rokah Cite Galič in Marka Repnika iz JSKD Žalec. Nastope skupin je spremljala in tudi ocenjevala selektorica JSKD RS iz Ljubljane Vesna Sever.
Na tokratnem območnem srečanju, ki je bilo že sedem-
najsto po vrsti, se je predstavilo sedem skupin, ki so zapele po tri pesmi. Predstavili so se Reški slavčki iz Marije Reke, Pevke treh vasi, Prijatelji 6 Še iz Šešč, Katarinski fantje iz Čeč nad Trbovljami, Vaški godci iz Andraža, pevke Folklorne skupine Grifon, Ljudske pevke s Ponikve in kot gostje Petrovi tamburaši.
Za še prijetnejše srečanje pa je z dobrotami poskrbela družina Stenovec.	D. N.
projekte. Z dvema, Godba Zabukovica in Delavke kna-
povke, so zaključili predlani oziroma lani, s projektom Rudarska dediščina Zabu-
je skozi čas, ki so jo javno predstavili dan po Valentinovem v Libojah.
Za konec še dodajmo, da je konferenca potekala v okviru projekta LAS SSD Rudarska dediščina Zabuko-
vica-Liboje, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.	D. N.
Matjaž Debelak se z veseljem spominja svojih dosežkov
Izmenjava spominske zgodovinske fotografije
V nedeljo, 3. februarja, so se v Grižah zbrali člani sekcije rudarjev DU Zabukovica Griže in člani Etnološkega društva Srečno. V prvem delu srečanja je potekal občni zbor sekcije rudarjev, v drugem delu pa je bila konferenca etnološkega društva.
Poročilo o delu sekcije rudarjev v letu 2012 je podal
njen vodja Anton Pinter, dejavnost Etnološkega društva Srečno pa je predstavil predsednik dr. Jože Hribar. Povedal je, da vstopajo letos v deveto leto svojega delovanja in da so ponosni na rudarski muzej v Grižah in rudarske muzeje na prostem v Grižah, Libojah in Zabukovici. Neprecenljivo bogastvo predstavljajo tudi razne izdaje
Med podajanjem poročila vodje rudarske čete Antona Pinterja
kovica-Liboje pa bodo zaključili letos. V okviru tega projekta urejajo pomnike rudarske dediščine, izdali so novo muzejsko knjižico, v izdelavi je domača spletna stran, snemajo etnografski film, izšla pa je tudi knjiga Izviri naše dediščine Libo-
dokumentarnega gradiva, med njimi šest knjižic zbirke Izviri naše dediščine. Posneli
pa so tudi štiri filme, in sicer dva etnografska igrana filma ter dva dokumentarna filma.
Etnološko društvo Srečno je s svojim muzejem poznano po vsej Sloveniji in tudi v tujini, saj so glas o njem ponesli tudi v sosednje evropske države, še posebej med zamejske Slovence.
V zadnjih treh letih je etnološko društvo izvedlo tri
i^aiarinsKi junije iz \^ee
—^ SUKOPLESKARSTVO
ergimi
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 33! 3 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, «ww.terglaM
VZKLIK
NA
BIKOBORBAH
STOTI
DEL
KOVANCA
ZAČETEK
GESÙ
►
ANGLEŠKI NAGOVOR ZA LORDA
NARKOT. SREDSTVO, HLAPLJIVA TEKOČINA S PRIJETNIM VONJEM
HELENA
ARCUN
AMERIŠKI
KOŠARKAŠ
BRYANT
TATJANA
URŠNIK
ZIDAK IZ MALTE Z DODATKOM RASTLINSKIH VLAKEN, SUŠEN NA ZRAKU
KUČANA
BARVA
KART
^DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
BIUARDNA
PAUCA
(KNJIŽ.)
OŠPICE
(NAR.
DOLENJSKO)
POBEG
(ZAST.)
KEMUSKI ZNAK ZA TANTAL
VISEČI
POLOŽAJ
PLEZALCA
FINSKI
ŠPORTNI
CENTER

&
MUSUMAN. SVETO MESTO V MAROKU, FES
CIGAN
TANČICA,
PAJČOLAN
(ZAST.)
DELAVEC, KI DELA PRI
FREZALNEM
STROJU
GRŠKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
SLO.
SMUČAR
KOŠIR
SLOVES,
UGLED
PRAVUIČNA POŠAST Z VEČ GLAVAMI
rrreprre
EDINI
PRIMER,
IZREDNA
OSEBNOST
JAPONSKI
DROBIŽ
IME
SLO.
PISATELJICE
PEROCI
<L>
a
B
c/)
5!
g
Ì
O
CU
N
%

KMEČKO
VOZILO
SLOVENSKA
PEVKA
ROMANA
DIVJA
RACA
(KNJIŽ.)
OMEJITEV UŽIVANJA HRANE V DOLOČENEM ČASU, ZLASTI MESA (RELIG.)
STADION V BUDIMPEŠTI, MADŽARSKA
IRENA
ROGEU
PISEMSKI
NASLOV
STANOVALCA
STRIC
(STAR.)
GRŠKA
ALKOHOLNA
PUAČA
NEKDANJI HRVAŠKI x NOGOMETAŠ GORAN
NAJDAUŠA REKA NA SVETU
VRSTA PETITA
INDUSKI
HRAST
VOJAŠKI
OBRAMBNI
MANEVER,
VKOPAVANJE
NOJU
PODOBEN
PTIČ
DNINAR V JUŽNI AMERIKI
VRVAR
(NAR.)
JEZERO V KANADI
MEHKO KOZJE USNJE
NOJU
PODOBNA
PTICA
OČESNA
MREŽNICA
(ANAT.)
DEPARTMA
-YFRANCUI
ZDRAVNIK
SPECIAUST
ZA
ORTOPEDIJO
PISEC
IDIL
OBJEKTIVS
SPREME-
NLJIVIM
ZORNIM
KOTOM
OČE
UTO ŽELEZO
POLITIČNI OKRAJ V STARI
JUGOSLAVUI
SLO.
HOKEJIST
.ZUPANČIČ
STROKOVNJAK ZA NOOLOGUO
STARODAVNO MESTO V PALESTINI, ZNANO IZ BIBLUE
SKLEPNA BESEDA V GLEDAUŠKI IGRI
KONEC
GESLA

SEVERNO ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT
SLO.
LUTKAR
MAJARON
PRITOK UUBUANICE
SLO.
ALPINIST
FRANC
ZNAMKA
STAREJŠIH
JAPONSKIH
RAČUNAL
PESEM,
POSVEČENA
APOLONU
VRSTA
OMELA
ODPRTINA V STENI
ROBERT
OSTAN
JUDOVSKI
KRAU
AFRIŠKI PTIČ IZ DRUŽINE ŠTORKEU
ROMANA
ALKONT
GRŠKI BOG VETROV
NEKDANJA DOLŽINSKA MERA, 20 CM
OBČUTEK,
ČUSTVO
AMERIŠKA
IGRALKA
BLYTH
SKANDINAV.
DROBIŽ
DARKO
IVEŠIČ
FRIDOUN
(OKR.)
AFRIŠKA
ANTILOPA
NEKDANJI
SLOVENSKI
HOKEJIST
ŠTEFAN
MAJHNA
KAL
TONE
IVANOVIČ
SKALNAT GREBEN V STENI (ALP.)
REKA V FRANCUI, PRITOK RENA
OGRADA ZA SVINJE
LEON
IRMAN
ULA
MOHORKO
NIKOLAJ
OMERSA
VOJAŠKA
OMARICA
POUSAHARID
IZ
MOLEKUL
SADNEGA
SLADKORJA
PIVOVARNA
V
UUBUANI
REKA V ETIOPIJI, PRITOK JEZERA TURKANA
REKA V SIBIRUI, KISE IZLIVA V BERINGOVO MORJE
POZITIVNO
NAELEKTREN
ION
TROPSKI
SADEŽ
MANGOVCA
PRIPADNIK
BANTUJ.
PLEMENA
OB
GVINEJSKI
OBAU
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v januarski številki Utripa: DOŽIVETJE-PUSTA-Z-BRGLEZOVIMI-KROFI-SLADKI-GREHI-NAŠE-SLAŠČIČARNE-DOBROTE-NAŠE-PEKARNE. Izžrebani nagrajenci: 1. Evelin Herman, Oničeva 5, Žalec; 2. Dragan Raonič, Podvrh 92, Braslovče; 3. Ludvik Gorenak, Levec 88, Petrovče.
Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja BRGLEZ, d.o.o., Vransko 17, Vransko, kije pokrovitelj križanke tudi v tej številki.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 3. 2013.
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE«
Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA SSD 2012
v kategorijah:
-	patenti
-	izboljšave izdelkov
-	izboljšave tehnoloških postopkov
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, in Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 1. aprila 2013
Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3,3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja
•	naziv in popoln opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije
•	stopnjo realizacije inovacije
Prijavitelji oddajo prijavo v obliki kratke pisne vloge s podpisom avtorja in s priloženo elektronsko izvedbo celotne prijave s podrobnim opisom inovacije v pdf-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine prijave. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, bo vloge obravnavala najkasneje do 19. aprila 2013.
Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator
ORP SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja,
tel.: 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si.
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE
KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
JTJTE KS* m
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/71 20 755 e-pošta:	juteks.zalec&juteks.si
Internet:	www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec
Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759
e-pošta:	branko.ursic&juteks.si
Izbrali županovo vino
Komisija (od leve proti desni): Bojan Podkrajšek, župan Jože Kužnik in Drago Medved pri izbiri županovega vina
V Občini Polzela so se odločili, da bodo v protokolarna darila občine oziroma župana uvrstili vina domačih vinogradnikov oziroma članov Društva savinjskih vinogradnikov. Vino je žlahtni simbol naravne in kulturne dediščine in Polzela s svojo okolico predstavlja vinogradniško in vinarsko tradicijo prednikov.
Tudi sodobna prizadevanja vinogradnikov in vinarjev dokazujejo vrhunsko kakovost vin iz teh krajev in podnebja in upravičeno so lahko ponosni na svoje dosežke. Odločitev žu-
pana Jožeta Kužnika o uvedbi vina v protokol potrjuje razumevanje pomena kulturne dediščine in sodobnega dogajanja v življenju občine. Komisija v sestavi župan Jože Kužnik, Bojan Podkrajšek, inž. živilske tehnologije, in Drago Medved, vitez vina Ordo equestris vini Europae, je izbirala med osmimi vzorci belih vin. Na županovo željo je bilo treba izbrati dve vini, in sicer eno belo zvrst in eno sortno. Komisija je soglasno izbrala belo zvrst vinogradnika Silva Mariča in rumeni muškat vinogradnika Emila Medveška.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2013
Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec www.zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost na področju mladinske dejavnosti skladno s 4. in 5. členom Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (UL RS, št. 20/2012). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe pri Mateju Pinterju, tel. 03/713 64 32 ali osebno (ObčinaŽalec, I. nadstropje, soba 31). Vloge morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, najkasneje do 29. marca 2013. Prepoznih vlog naročnik ne bo upošteval.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
BARVNO
FOTO
KOPIRANJE
autovleka
Vtìjju'j Jum
www.aviovlekamuhovic.si
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
prireja februarja začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 25. februarja 2013, ob 18. uri
na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Vljudno vabljeni tudi na vsa naslednja srečanja!
Dodatne informacije: www.kd-pluton.si,
041 939 473 (Tatjana), 041 378 300 (Jana)
KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini
POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJA OKOLJA V OBČINI ŽALEC 2013
Občina Žalec bo v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec, društvi in osnovnimi šolami letos organizirala jubilejno 20. občinsko pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Akcijo izvajamo vsako leto v okviru obeleženja svetovnega dneva voda - 22. marca.
Akcija bo za občane v soboto,16. 3. 2013, za osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode pa v petek, 15. 3. 2013, nadomestni datum je sobota, 23. 3. 2013, n sicer v primeru dežja, med 9. in 12. uro.
Cilji in namen akcije so skrb za urejeno, čisto in prijazno okolje ter osveščanje, izobraževanje in krepitev prostovoljstva. Poudarek je na čiščenju divjih odlagališč in sprehajalnih poti, odpadki se bodo zbirali ločeno, ob tej priložnosti bomo izdali letak - povabilo k udeležbi z navodili, občina bo zagotovila tudi vreče, rokavice in malico za udeležence.
Območja čiščenja, zbirna mesta udeležencev in odgovorne osebe za posamezna območja bodo določili predstavniki krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec s pomočjo društev in drugih pobudnikov. Kontaktna oseba za izvedbo akcije je Marjana Kopitar (tel.: 713 64 56, marjana.kopitar@ zalec.si). Informacije o akciji in divjih odlagališčih na območju žalske občine so dosegljive na spletnem naslovu: www.zalec.si.
Vabljeni k sodelovanju!	Župan Janko Kos
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV •SAVINJA" ŽALEC
Upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja” Žalec objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2012
Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec -komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do 28. marca 2013.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (UL RS, št. 94/05)
OBČINA ŽALEC
razpisuje FINANČNO POMOČ ZA leto 2013
Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za:
-	dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini,
-	študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini,
-	sodelovanje v mednarodnih projektih.
Za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna zagotovila sredstva v Odloku proračuna Občine Žalec za leto 2013 (UL RS, št. 20/2012) ter v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2013 (UL RS, št. 13/2013), na proračunski postavki 19090 - Finančna pomoč na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja, v višini 2.340,00 EUR.
Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Žalec za leto 2013.
Več informacij o pogojih za pridobitev, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu v celoti dobite na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje).
številka: 641-00-0004/2013
@ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
IŠČEM DELO, POMOČ NA DOMU starejšim in urejanje okolice doma. Žalec z okolico.
Info.: 031 684 312
IZDELAVA IN POPRAVILO NOTRANJEGA POHIŠTVA, ograj in vrat. Ugodno. Mizarstvo Slemenšek.
Info.: 040 419 577
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s .p.. Info.: 031 746 700,041 746 700.
OBVESTILO
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013 je Občina Žalec v Uradnem listu št. 14, z dne 15. 2.2013, objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za leto 2013.
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2013 v Občini Žalec. Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
3.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
4.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Javni razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani http://www. zalec.si/razpis/, lahko ga boste dobili tudi po elektronski pošti ali na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do izteka roka za oddajo vlog. Vloge lahko oddate do 15. marca 2013 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje pa do 6. septembra 2013. Vloge za ukrep 2. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij najkasneje do 6. decembra 2013. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni od odpiranja vlog.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Žalec, Urad za prostor in gospodarstvo (kontaktna oseba Tilka Potočnik, 713 64 36).
OBČINA ŽALEC
Občina Žalec objavlja na podlagi 30. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, št. 42/2012)
JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin
1.	Naziv in sedež prodajalca in organizatorja javne dražbe: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, telefon: 03/713 6465, faks: 03/713 64 64.
2.	Predmet javne dražbe so nepremičnine:
a)	nepremičnina pare. št. 236/2 k. o. Šempeter - travnik v izmeri 1.113,00 m2;
b)	pare. št. 457/24 k. o. Zalog - pašnik v izmeri 1.817,00 m2 in pare. št 457/101 k. o. Zalog - pašnik v izmeri 98,00 m2;
c)	pare. št. 433/7 k. o. Šempeter v Savinjski dolini - njiva in travnik v skupni izmeri 13.112,00 m2;
d)	pare. št. 66/6 k. o. Zabukovica - pašnik v izmeri 186,00 m2;
e)	nepremičnina pare. št. 501/1 k.o. Šempeter v Savinjski dolini - njiva v izmeri 1.113,00 m2;
f)	pare. št. 1904 k. o. Velika Pirešica - dvorišče v izmeri 1.100 m2, dvorišče v izmeri 31 m2 in zemljišče pod stavbo v izmeri 494 m2, stavba št. 749 k.o. Velika Pirešica na naslovu Velika Pirešica 36 d in pare. št. 858/2 k. o. Velika Pirešica - njiva v izmeri 488 m2.
Javna dražba je v celoti (natančnejši opisi nepremičnin, izklicne cehe,
pogoji in pravila dražbe ter drugo) objavljena na spletni strani Občine
Žalec www.zalec.si (podsklop: Upravljanje premoženja).
3.	Javna dražba bo v sredo, 6. 3. 2013 ob 13.00 v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
4.	Vsa dodatna pojasnila in informacije lahko dražitelji dobijo na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje soba 22, vsak delovni dan med 8. in 15. uro m na tel., 03/713 64 01. Ogled nepremičnine in druge dokumentacije v zvezi z nepremičnino po predhodnem dogovoru.
RazVoina acienciia S attinia	uHc* ^ staneta 3,3310 iaieCl slovela
*	"	tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Eßl___________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2013
Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS najavlja objavo javnih razpisov - že januarja in februarja bo objavljenih 23 novih razpisov, do junija bo v okviru 40-ih razpisov na voljo 457 milijonov evrov. Več informacij: www.mgrt.gov.si.
Slovenski podjetniški sklad Najava razpisa P2 2013 - Subvencije za zagon podjetij
Slovenski podjetniški sklad bo v letu 2013 ponovno objavil javni razpis za prejem subvencij za zagon podjetij - P2. Nepovratna sredstva, ki jih zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so namenjena spodbujanju ustanovitve in zagona inovativno naravnanih podjetij s potencialom hitre rasti in razvoja. Subvencije omogočajo mladim inovativnim podjetjem, ki ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi, hitrejši in intenzivnejši razvoj podjetja in s tem izboljšanje finančnega položaja.
Upravičenci: mlada inovativna podjetja, ki morajo biti ustanovljena od 1. 1. 2012 do 28. 2. 2013. Rok: razpis je še v pripravi.
Informacije: 02/234 12 60, info@podjetniskisklad.si.
Javni razpis Mikrokrediti za mikro in mala podjetja (P7 2012; UL RS, št. 101/12)
Rok: do 31. 12. 2013. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetnisldsklad.si.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Javni razpis iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013 (UL RS, št. 14/13)
Rok: 3. 4. 2013. Informacije: 01/580 77 92 od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 15.00, v petek od 7.30 do 14.00, aktrp@gov.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis; UL RS, št. 67/12)
Rok: 29. 3. 2013. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP; UL RS, št. 6/11)
Rok: 15. 7. 2013. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (UL RS, št. 10/13)
Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ ekosklad.si.
Javni poziv 18SUB-OB13 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (UL RS, št. 3/13)
Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. Informacije: 01/241 48 28/61/67/70 vsak delovni dan med 9. in 12. uro.
Zavod RS za zaposlovanje
Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ).
Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 30. 10. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
»Zaposli me« subvencija za zaposlitev brezposelnih oseb za najmanj eno leto za polni delovni čas (spletna stran ZRSZ)
Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ)
Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti sofinancirata Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstvo za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI -ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKTI
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, ali na spletni strani http://www.
ra-savinja.si.
©limObfJJ!
Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugoden kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev
Olimobile, d. o. o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com
Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto
Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Po njo lahko skočimo
e- -t m ■	I n n -, . II»	C O O_______: L  l_ 
drugi
števili
pa jo enostavno in hitro naročimo kar na dom na brezplačni številki 080 2005. Katerokoli pot že uberemo. Zelena jeklenka nas vselej prijetno nagradi.
Zelene ugodnosti
Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Ne samo, da dobimo pregledano in čisto jeklenko priročnih dimenzij, temveč si s tem zagotovimo tudi visoko kvaliteten plin, s katerim lahko pripravimo veliko okusnih kosil za vso družino.
Če bomo Zeleno jeklenko preizkusili prvič, lahko na izbranih prodajnih mestih to storimo 10 % ugodneje. Vse, kar moramo za to storiti, je, da izrežemo spodnji kupon in se oglasimo na enem izmed pooblaščenih prodajnih mest Zelene jeklenke. Zelena nagrajuje našo zvestobo, zato bomo odslej za svoje nakupe pri pooblaščenih prodajalcih celo leto nagrajeni. Več informacij nam bodo rade volje podali pri našem najbližjem prodajalcu Zelene jeklenke.
Ugodnih nakupov pa ne manjka tudi pri naročilu Zelene jeklenke na dom. Z Zeleno kartico ugodnosti bomo za svoje nakupe nagrajeni z brezplačnim plinom v vsaki 11. Zeleni jeklenki. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/.
R
Udobna dostava na dom
Dostava jeklenke plina je ena tistih novosti, na katere se navadimo takoj, ko jih prvič preizkusimo. Zadošča že en sam brezplačen telefonski klic na številko 080 2005. Zaradi učinkovitega sistema dostave se zeleno-modro vozilo Butan plin rade volje ustavi pri nas, naj živimo v še tako odročnem kraju. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje ter udobje, še posebej dobrodošla pa je za starejše in mamice z majhnimi otroki.
Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Družba Butan plin ima odlično razvejano mrežo dostavljavcev ter omogoča naročanje dostave Zelene jeklenke vsak dan 24 ur na dan. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naročite kadar koli. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Preprosto - popolna storitev.
Edina tako varna
Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena z natanko 10 kg plina preverjene kvalitete. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim tesnilom, ki se nahaja v matici jeklenke in ki ob priklopu poskrbi za našo dodatno varnost. Zelena jeklenka je vselej brezhibna, s svojimi 523 milimetri višine pa tudi bolj praktična za namestitev znotraj vašega kuhinjskega elementa. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja.
Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si ali pa Zeleno jeklenko naročite kar na dom na 080 2005.
"ef's
_
PREKLOPI NA ZELENO!
POSTANI NOV UPORABNIK ZELENE JEKLENKE
IN DO 30.6.2013 UNOVČI KUPON S POPUSTOM!*
BREZHIBNA, VARNA, ČISTA. IN VEDNO PRI ROKI.
^ j I
www.butanplin.si
Izguba Tebe, draga žena, je boleča, v grob s Teboj, odšla je tudi moja sreča.
Dom Tvoj je prazen, tih in pust, besede slišati ni iz Tvojih ust.
Globoka žalost trga mi srce, tolažba je, da kmalu vidiva se.
ZAHVALA
Ob prehitri in boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
MAGDALENE PETEK roj. PUŠNIK
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (22. 4. 1936-31. 1.2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem ter znancem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše, prijazne besede sočutja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Radi bi se zahvalili osebju ZD Žalec, še posebej zdravnici dr. Alenki Kobal za hitro intervencijo, osebju Bolnišnice Topolšica in dr. Damjanu Justinku za lajšanje bolečin. Iskrena hvala sosedama Anici Petek in Mojci Huš za nego in nesebično pomoč med njeno boleznijo. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali med njeno dolgotrajno boleznijo in jo razveseljevali s svojimi obiski. Prisrčna hvala govornici gospe Mojci Grušovnik za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za skrbno opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za petje pri sveti maši, pevcem za odpete pesmi in odigrano žalostinko, praporščakom in gasilcem PGD Sveti Lovrenc ter vsem ostalim, ki ste sočutno pomagali v času bolečega odhajanja in zadnjega slovesa.
Počivaj v miru.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi
Dekanijska Karitas Petrovče
vabi vse ljudi dobrega srca
na 17. tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki,
ki bo v ponedeljek, 4. marca 2013, ob 19. 30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Za prijetno vzdušje na koncertu bodo poskrbeli:
ANS. DONAČKA, ANS. PETRA FINKA, ANS. KOLOVRAT, ANS. SPOMINI, ANS. ZREŠKA POMLAD, M.J.A.V., IN ŠPIRITU, DOMINIK, CANTA in družina GREGORC.
Z roko v roki in glasbo pomagajmo ljudem v stiski. Naj glasba pove, kaj čuti srce. Vstopnice so naprodaj v vseh župnijskih uradih Spodnje Savinjske doline, v Turističnoinformativnem centru Žalec in eno uro pred koncertom.
Medijski pokrovitelj dobrodelnega koncerta je Utrip Savinjske doline Žalec.!
k
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z«,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta

*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
A
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269,041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, ome, praome, tašče in sestre
NEZECOTIC
iz Šempetra (3. 1. 1932-30. 1. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala osebju Špesovega doma v Vojniku, gospodu župniku Škofleku za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Vsaka pot se nekje konča, človek odide, a spomin ostane.
Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo nikoli pozabila.
V SPOMIN
10. marca mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mamika
ANTONIJA ZGORIČNIK
iz Podloga 26 pri Šempetru
Hvala vsem, ki ste ohranili spomin na njeno plemenito srce, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečo.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
ANE SELIČ roj. PAVLIČ
iz Dolenje vasi 79, Prebold (13. 6. 1924-29.1.2013)
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih čutili z nami. Hvala za ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme in vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tistim, ki ste mami v spomin prinesli sveče, cvetje, darovali za cerkev in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino ob izgubi naše mame.
Žalujoči: mož Franc, sin Danijel s Cvetko ter vnukinji Lidija in Tanja
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p.. Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
V SPOMIN
26. februarja je minilo 40 let, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče
FRANC DRAŽNIK
iz Podkraja 11, Ponikva
Hvala vsem, ki se ga v mislih še spominjate.
Sin Stane in hči Nada z družinama
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedek
JOŽEF LAZNIK
iz Podvrha
(8. 2.1929-27.1. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažbo in pomoč v teh težkih trenutkih ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Kondrad in hči Andreja z družinama
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil
ALOJZ GRM
iz Migojnic
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, ko je bil še med nami. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Posebna hVala sodelavcem in upravi ZD Žalec ter Splošni bolnišnici Celje. Lepa hvala pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Mojci Grušovnik, pevkam za petje, praporščakom, častni straži rudarjev iz Zabukovice in Velenja, gospodu župniku Jožefu Planincu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza teče iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je v 78. letu tiho zaspala naša draga mama, babica in prababica
ROZALIJA LEBER
s Polzele
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku, zdravnici dr. Hrovatovi, pevcem, govorniku in pogrebni službi Morana.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Bilo delovno tvoje je življenje, okusil si radost in trpljenje, a pridnost nam tvoja ostaja za zgled. Ko roka naša te mogla bi objeti. Čeprav eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
Ni ure dneva in ne noči, vedno in povsod si z nami ti.
FORTUNAT BRŠEK
iz Andraža nad Polzelo (umrl 20. februarja 2012)
Tvoji najdražji
Ptice svobodno letijo na jug za soncem, hrano in obiljem.
Vedno se ne vrnejo domov, čeprav želijo nazaj v svoja gnezda.
ZAHVALA
Zapustil nas je sin, brat, vnuk in stric
SAŠO GORIŠEK
iz Griž
(5.8.1984-7.1.2013)
Želimo se zahvaliti vsem, ki ste v petek, 25.1. 2013, na griškem pokopališču Saša zadnjikrat pospremili do groba, žalovali z nami, družini pa izkazali veliko pomoč in podporo ob njegovi izgubi. Vsakemu od vas, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, smo iskreno hvaležni.
Nikoli se ne bomo sprijaznili z izgubo, za vedno pa bo ostal v naših srcih in spominu.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
8. februarja je minilo pet let od smrti
RUDIJA KRKA
iz Zabukovice
Še zmerja boli in solzne so oči, ko se spominjamo tistega februarskega dne.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, z nami lepe misli delite in ga tako ohranjate v spominu.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
V SPOMIN
4. marca bodo minila štiri leta, odkar nas je po hudi bolezni zapustil
ZVONKO TURNŠEK
s Polzele 210 (3. 2. 1952-4. 3. 2009)
Ko imaš težave, si bolan ali žalosten, spoznaš prave prijatelje.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 18. marca 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
POGREBNA SLUŽBA in CUETL1ČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
ZAHVALA
Tiho in mirno je zaspala naša teta, svakinja in sestra
TEREZIJA URATNIK
iz Podvina pri Polzeli (12. 9. 1935-26. 1. 2013)
Vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, iskrena hvala.
Njeni domači
Le kje naj najdem rožo, ki še cveti,
le kje naj najdem metulja, ki še leti,
le kje naj najdem srce, ki še gori,
le kje naj najdem prijatelja, če pomladi več ni.
V SPOMIN
Minilo je že pet let, odkar te ni več med nami
BORUT HIRSCHBERGER
(2. 5. 1986-21. 2. 2008)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil dragi brat in stric
JOŽEF ŠTORMAN
(15.4. 1945-13.1.2013) s Polzele
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izraženo sožalje, podarjene sveče in za svete maše. Posebna zahvala pogrebni službi Morana, pevcem Lastovka, Domu upokojencev Polzela in župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Sestra Erna z družino
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne yračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
ZOFIJE PRESKER -MAME ZOFKE
iz Braslovč
(31. 3.1919-7. 2. 2013)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma, pevcem in praporščakom. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela za opravljeno nego.
Vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega ata in tasta
JANEZA ROJCA
iz Zabukovice (26.8.1935-27. 1.2013)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, patronažni sestri gospe Cvetki, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za opravljeno storitev in poslovilni govor,
Godbi Zabukovica in trobentaču.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal...
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož in oči
FRANCI STAKNE
iz Letuša
(2. 9. 1947-24.1. 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše.
Žalujoči: žena Darinka, sin Dani in hčerka Nataša ter ostalo sorodstvo
In si odšla, ni te več...
Nikjer nobene poti več, po kateri bi te lahko ujeli... Ne danes, ne jutri in ne na tem svetu ...
Zagotovo pa nekoč, spet tam, pridemo skupaj...
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga
ANA VREČKO roj. KOLAR
iz Griž
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom, nekdanjim sodelavkam in znancem za darovano cvetje in sveče, za tolažilne besede, izrečena sožalja in ponujeno pomoč. Hvala medicinskemu osebju Oddelka za žilno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za skrbno in strokovno nego. Hvala pevcem za odpete pesmi. Hvala citrarki za zaigrane melodije slovesa. Hvala gospodu Planincu za opravljen cerkveni obred. Hvala Jelka. Hvala Silvi za besede sočutja in slovesa. Hvala pogrebni službi Ropotar, praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu v mislih z njo. Vedno boš ostala na naši srčni strani.
Mož Stanko in sin Andrej z Natašo
Snežak proti kurentu
Pohod konjenikov v čast Prešernu
►
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Letošnja zima je s snegom kar radodarna, zato posebej najmlajši kar tekmujejo, kdo bo naredil večjega in lepšega snežaka.
Pri Goltnikovih na Bregu pri Polzeli so domači otroci skupaj z otroki iz soseske in s pomočjo
odraslih postavili pravega velikana, kar štiri metre visokega sneženega moža. S tem delom so si popestrili počitnice, sneženi mož pa jim je baje prišepnil, da bo odhod zime nekoliko zamaknil, saj nikjer ne piše, da mora vedno obveljati kurentova. T. Tavčar
Veselo rajanje ob sneženem možu
Bi imeli svoj iglu?
sta tudi igluja Tjaše in Zale z Gomilskega.
Naredili sta ju iz velikega' kupa snega, pomagal pa jima je oče Fredi. Igluja sta znotraj med sabo povezana, dekleti pa sta ju tudi lepo opremili. Ob njiju sta uredili teraso s snežno mizico in snežnima stoloma, kladama za kakšen »babji čvek«. Do nje vodijo snežne stopnice. Ni kaj, dekletoma sploh ni bilo treba na počitnice v tuje kraje, saj sta si pravljičen dopust pripravili kar doma. D. N.
S kraja nesreče
»Živalomanija« letošnji trend
Konjenica med pohodom proti Mozirju
Konjeniško društvo Mustang je tudi letos 8. februarja organiziralo že šesti tradicionalni pohod v čast največjemu slovenskemu pesniku in kulturnemu prazniku.
Na pot so se podali z Gomilskega do Lok pri Mozirju, kjer so na tamkajšnji turistični kmetiji Leve zaokrožili prvi del svoje poti. V Letušu pa so se Žovneški konjenici pridružili tudi konjeniki KD Šmartno ob Paki in konjeniki KD Zgornja Savinjska dolina. Ob vrnitvi so se ustavili
Pravljične počitnice kar doma
Letošnja obilica snega je res pripomogla, da so na svoj račun prišli vsi, ki jim sneg ni v nadlego, temveč izziv. Da ga je največ zapa-
dlo ravno med šolskimi počitnicami, pa je razlog več, da je domišljija velikokrat ustvarila čudovite snežene in ledene stvaritve. Takšna
Na njuni terasi je kljub mrazu toplo
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Na nezavarovanem železniškem prehodu na Bregu pri Polzeli se je sredi februarja zgodila prometna nesreča. Na tirih je namreč obtičal priklopnik tovornega vozila, v katerega je v zadnji del trčil potniški vlak.
Po trčenju so v celjsko bolnišnico odpeljali potnici s potniškega vlaka, kjer so ugotovili, da sta lažje poškodovani, in ju po pregledu odpustili v domačo oskrbo. Pri odstranjevanju posledic so
sodelovali tudi celjski poklicni gasilci.
Ob tej nesreči je župan Občine Polzela Jože Kužnik povedal, da že razmišljajo o prepovedi vožnje na tem cestnem odseku za kamione in priklopnike. T. T.
______a*-*__—______
Letošnji pust je pokazal na nov trend pri preoblačenju. Kljub temu, da je bilo veliko t. i. politično oz. družbeno angažiranih mask, pa je bilo letos opazno več živalskih mask, posamičnih in skupinskih.
Ali je razlog v tem, da si ljudje želijo življenja, če že ne človeka vrednega, pa vsaj takšnega po naravnih zakonih, kot veljajo v živalskem svetu? Ali pa smo se že vsi tako poživinili, da nam je pustno maskiranje v živali pravzaprav
naravna izbira? V kateremkoli grmu že tiči zajec, v kateremkoli svinjaku že rije svinja ali na katerikoli veji že sedi čuk, pomembno je, da si vsaj večji del javnosti tako prečisti ventile od živalsko napornega vsakdanjika.	L. K.
tudi na kmetiji Češnovar.	KD Mustang Silvo Lenko, se Milan Košenina. Z njimi na
Letošnjega pohoda, ki ga je udeležilo 32 jezdecev, med pot so se podale tudi tri vprege je tudi tokrat vodil stotnik njimi tudi predsednik društva z vozovi.	D. N.
Potniški vlak v priklopnik
,■ .