-   67   -
Odgovor na vprašanje besed „Stoven",  „župan",   „župnik". *)
Nar pred moramo razodeti svojo misel, da to ni nikakoršna sramota, ako imajo razločne stabla Slovenstva ali Slavijanstva razločne imena za celo deblo naroda 1 ker ta razlika ravno iz različnih narečij izhaja. Kolikor nas dosihmal skušnje in pretresovanje uče, je izvirno in torej nar bolj pravo ime za vse Slovane, Slavljane, Slavjane, Slavene i. t. d. tisto, kteriga si se zdaj dve stabli tega silno veličina naroda prilastu-jete, namreč: S loven, Slovenec. V učenih tehtnih razpravah slovesnih mož le bolj to besedo najdemo, na priliko pri Kopitarju in več družin. V latinskim jeziku pišejo ,;lingua slovenica, slovinica", v nemškim die J7altslovenisehe Sprache," ne le poprejšni, ampak tudi novejši, na priliko: rFormenlehre der altslo-venischen Sprache" od dr. Miklošiča. — Vse te imena, ki so v rabi, se dajo sicer opravičiti in ali iz slava ali iz sloveti, slovim, sloviti izpeljati, vender po naši misli le Sloven, Slovenec prav za prav terdno podlogo ima. Zdaj bo že blezo malokdo tajil, da so se naši spredniki zato imenovali Slovence, Slovene, ker so se med seboj razumeli in lahko med seboj govorili (iz slovo, sloviti, to je, govoriti,) Nemcam nasprot, ki so bili za nje nemi ^to je mutasti) — in Laham nasprot, ki niso lepo zložno govorili, kakor Slovenci, temuč hitro blebetali, kakor beseda „lahviti" zaznamva. Znati je, da so se Slovenci le bolj iz boječnosti dvoumja besede ^Slovenec" za ves narod ogibali, odkar je njih slovstvo, spervič v Novicah, vnovič začelo razcvetatL Nam Slovencam ne gre te izvirne besede zaterati, ampak jo tudi v vesoljnim pomenu ohraniti, ker to ni sramota ampak čast, da smo izvirno ime ohranili. Tudi Rimljani v mestu Rimu se za to niso drugači imenovali, ker je bilo rimsko cesarstvo iz maliga kupca ljudi in iz malo zemlje nezmerno veliko narastlo. Dvoumje, ako bi ravno imelo kaziti, se nekoliko zaraore s tem odpraviti, da se za vesoljnost rabi beseda Sloven, Sloveni ali Slovenje, kar je ravno to,— za posebnost pa Slovenec, Slovenci. S tempa druzih imen ne zametujemo; vender se nam zdi, da namesto Slavijan, Slctvljan in SIave'n bi bilo boljši že Slovjan, Slovljan in Sloven ali tudi Slovan Lkakor je že rečeno od slovim),  ker   Slavijan i. t. d. so to-
*) Na vprašanje iz Istrije.                                         Vred
-   68   —
pografiške (krajske) imena: Slavija, to je, vseslovenska dežela, in od todi Slavijan i. t. d.; Sloven, Slovjan, Slovljan, Slovenec pa so narodovne, in da so poslednje ljudstvu primerniši, mende vsak spozna.
Po naši misli in osebnim preprjcanji je župan prava beseda, ker je star o slovenska (od ž up a Gemeinde, Distrikt) in se povsod tako piše, in kolikor vemo, se je vselej pisalo v lastnih imenih in drugod.
Beseda ?5župnik" pomeni v južno slovenskih deželah ,?fajmoštra", na Slovenskim je pa prostimu narodu še malo znana, in ker je nemška ž up a (Sup-pe) v pomenu juha sploh zlo vkoreninjena, se ne bo dala še kmalo sploh vpeljati. Beseda župnik ne izhaja iz ;,zaupniku, ampak iz ravno tiste koreninice kot župan. Sicer pa tudi beseda ;,fajmošter ni nemška, ker je spakedrano vse skupej iz: paro ch i a in magister, in od todi po vsih evropejskih jezikih, na priliko Meister, maitre, maestro, mojster, m a j štor, mešter i. t. d. — Ako je beseda župnik namesto fajmoster v kakim kraji že navadna, bo toliko pripravniši, ker bodo ljudje imeli' za duhovsko reč župnika, za deželsko (to je ?5politiško"j pa župana.