APRIL 12 P Saba, muč. SE l.i S Hermenegiltl 14 N 3. po Velik. 15 P Peter Con?.. 3 16 T Benedikt Lab. 17 S Justin 18 Č Apolonij 19 P Leon IX. » 20 S Neža Mont. 21 N 4. po Velik. © 22 P Aleksander, m. SLOVENEC em srovENSKi UST m KMERIKI ttatos ar« SJerc i« aaro« — ** ftmtdo « re**m — »a m*r1. I Bukarešta, Rumunija. — Med tem, ko balkanske države s skrbjo in negotovostjo čakajo, kaj jim prinese bližnja prihodnjost, pa sumijo obenem, da jim ne grozi vsa nevarnost samo od Nemčije, ali morebiti tudi od Rusije. Z enako nervoznostjo so obrnjene oči tudi proti Italiji, kajti znamenja kažejo, da je ta država na preži, da bo takoj skočila, kakor hitro v tem kotu Evrope zavre. K skrajno eksplozivnemu položaju, ki vlada tukaj, se je te dni približala še nova iskra, namreč, ko je v ponedeljek rumunska vlada prepovedala vsako nadaljnje izvažanje žita iz države. Ta odredba ni bila izdana morda iz kakih političnih ozirov, marveč le iz nujne sile; vlada se namreč boji, da bo za njeno deželo samo zmanjkalo žita, dasi je drugače ena najbogatejših žit-nic Evrope. Vsled mobilizacije, ki je pobrala najboljše delovne moči v armado, je obdelovanje polja že v jeseni in bo tudi zdaj spomladi, tako zaostalo, da bo letos kaj malo pridelka. Nemčija se bo po tej odredbi rumunske vlade gotovo čutila silno prizadeta, zlasti še, ker je vlada istočasno omejila tudi izvoz petroleja. Zelo je verjetno, da bo zato z vso silo pritisnila na Rumunijo, ako to ne bo zaleglo, bo udarila. Kakor hitro pa bi se tukaj vnelo, se z gotovostjo pričaku-je, da bo takoj tudi Italija nastopila od druge strani, namreč, da bo zasedla vsaj jugoslovansko Dalmacijo, ako ne več. V resnici se trdi, da te dni pošilja močne oddelke vojaštva v Albanijo, njena mornarica pa, da "manevrira." Zasedbo, pravijo, bi izvršila deloma.zaradi zemlje, kot take, deloma pa tudi, da prehiti Anglijo in Francijo pred njunim morebitnim nastopom na Balkanu. -o- DOVOLJENO JIMA OSTATI V AMERIKI Chicago, 111. — 40 letni Stan. Boraca in njegova 85 letna žena bosta smela ostati v Zed. državah toliko časa, dokler se zopet ne upostavi samostojna poljska država. Pat- je prišel nezakonitim potom semkaj v letu 1928 iz Kanade. Pred več meseci je di-striktno sodišče odredilo njuno deportacijo, dasi imata sina, starega 9 let, ki je bil rojen tukaj. Prizivno sodišče je pozneje odločilo, da bi bilo nečloveško, ako bi hoteli zdaj deportirati družino na Poljsko. Okrožno sodišče je ta odlok zadnji ponedeljek potrdilo, toda je odločilo, da morata biti deportirana takoj, ka kor hitro pride Poljska do obstoja. Iz Jugoslavije Dva nevarna požara v bližini Litije. — Ban Dr. Natlačen je osebno obdaril junaška stražnika, ki sta v Kranju prijela zloglasnega roparja Ilaceta. — Smrtna kosa. — Drugo iz starega kraja. Dva požara Šmartno pri Litiji, 20. marca. — V nedeljo smo imeli sončen dan, popoldne pa je povlekel veter. Pri Vidergar-jevih, ki so stanovali v hribu Sitarjevcu na goličavi sredi gozda, so imeli peko. Krušno peč so imeli na koncu stavbe kar na prostem. Veter je raz-našal iskre in mahoma je bila hiša v plamenih. Vnela so se še drva pred hišo in proti nebu se je dvignil visok steber dima. Vidergarjevi in še dvoje sosedov, ki imajo tamkaj v 'bližini svoje skromne hiše, so začeli brž gasiti. Iz Smart,-na so pritekli ljudje na pomoč, prispela je tudi litijska gasilska četa z motorko. Gasilci so oteli domovanje sosedov, Vidergarjevim pa je pogorelo ..vse.N". nepojasnjen način je začelo goreti v sosednjem Zavrstniku pri Punger-škovih. Sodijo, da je nekdo podtaknil ogenj. Sestri Pun-1 gerškovi, ki sta stanovali v hišici na hribu, sta opazili ogenj šele sredi noči. Prebudil ju je glasen pok, ko je raznesla vročina večjo steklenico žganja, ki je bila shranjena v shrambi. Tedaj je bila hiša že vsa v plamenih. Sestri sta poskakali za silo oblečeni skozi okna. Zgorelo je vse do tal ter sta zaradi tega občutno prizadeti. Za storilca se zanimajo oblastva. Priznanje junaškima stražnikoma Ljubljana, 17. marca. — Stražnika Franc Medle in Gojmir Kremžar, ki sta v Kranju s tveganjem lastnega življenja ukrotila in ujela zloglasnega roparja in morilca Antona Haceta, pri čemer sta bila hudo ranjena, sta bila v ljubljanski bolnici deležna posebnega priznanja, ko ju je obiskal ban Dr. Marko Natlačen G. ban je obema ranjenca krepko stisnil roko ter jima čestital k uspehu. Posebno je povdaril, da zaslužita pohvalo in priznanje za junaško obnašanje, pri katerem sta oba tvegala življenje. Ranjenca sta prejela od g. bana vsak po eno pismo, v katerem je bilo pismeno priznanje g. bana, ki povdarja, da sta s svojim odločnim nastopom rešila vso deželo velikega strahu, za kar jima je tudi prebivalstvo hvaležno. Pohvalno je omenjena njuna junaška borba, za katero jima g. ban izroča tudi posebno nagrado v denarju. Že tedaj, ko sta stražnika odpirala kuverte, so obema žarela lica, še bolj pa so se jima zasvetile oči, ko so se jima iz pohvalnega pisma u-siili bankovci. Tako Kremžar, kakor tudi Medle sta prejela vsak po 2500 din. Prepričani smo, da vsa Slovenija pozdravlja to lepo priznanje g. bana in ga od srca privošči obema stražnikoma. Posebno prav pa bo nagrada prišla Francu Medletu, ki stalno podpira svojo mater, ki živi v Gabrju pri Brusnicah na Dolenjskem. ■-g- Nesreča pri streljanju Ko je 35 letni delavec Josip Terglav iz Ločice pri Polzeli streljal na dan pred svojim godom, s topičem, se je topič razletel. Terglavu je razme'sarilo desno roko in zapestje, da se je moral zateči v celjsko bolnico po pomoč." -o- Smrtna kosa V Retju, tako poročajo iz Trbovelj, je umrl Jožef Fraj-le, posestnik, dober gospodar in zaveden veren ter delaven mož. —" V'j!'I3čaniIi7'bns&ai:i',;'' meje, so pokopali provizorja v Št. Juriju ob Pesnici Antona Zupančiča. Rojen je bil 1. 1881 v Hajdini pri Ptuju in bil 1. 1912 posvečen v mašni-ka. Služboval je v Št. Andražu v Slovenskih goricah in v raznih krajih lavantinske škofije. -o- Vode primanjkuje Iz Trbovelj pišejo,da so nekateri, ki imajo sicer vodovod v hiši, bili celo zimo v stiski za vodo in te mizerije še sedaj, na spomlad ni konec. Pomanjkanje vode občutijo prebivalci že nekaj let, odkar rabi vodo iz občinskega studenca tudi ' rudnik za svoje ljudi, ker studenci zaradi globljih rudniških izkopov u-sihajo. -o-- Nove naprave za pridobivanje koksa Na merodajnih mestih je že določeno, da bodo zgradili naprave za pridobivanje koksa iz lignita. Najbrže bodo te naprave zgradili v Kreki in Tuzli. Celokupne inštalacije jodo stale okrog 250 milijonov dinarjev. Take naprave ima že Madžarska. Jugoslovanski lignit je bil v te namene poslan na Madžarsko ter so bili rezultati poskusov prav ugodni, zato bodo sedaj pridelovali koks iz lignita kar doma. Združenje v duhu napredka Sadjarji in vrtnarji novomeškega okraja so združeni v 16. podružnicah. Večkrat se člani tega združenja sestane-jo v Novem mestu, kjer določajo enotne smernice svojega dela v prid in pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva na Dolenjskem in so imeli dose-daj že lepe uspehe. To privablja potem k združenju še druge, ki so morda poprej le od strani malo nezaupno gledali to "novotarijo," ki je pa uspešna in koristna. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 18. aprila 19 10 "Wtftew Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Ishaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina i Za celo leto_________________—---$5.00 Za pol leta__________2.50 Za četrt leta — ------- ---' M Za Chicago, Kanado in Evropo: Za eelo leto _________$6.00 25» pol leta____3.00 Za četrt teta ____________________1.75 Kosatnestfla številka_____________ 3,c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------------$5.00 For half a year___________2.50 For three months ---------------1.50 Chicago, Canada and Europe: For oile year__________$6.00 For half a year_____3.00 For three months ,........................... 1.75 Single copy_________________________ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vBafj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Čvtrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Rdeča nit v zgodovini Groza spreleti Človeka ob mislih, da je na zemlji komaj kje kaka večja planjava, ki ne bi kdaj bila že bojišče. Velike osvojitelje spremljajo jate krokarjev. Vojske spreminjajo našo zemljo v pokopališče, kamor pa ne legajo utrujeni, od starosti trhli starci, ampak cvet mladosti, ki bi naj bil nositelj bodočih rodov. Zadnja svetovna vojna je nagomilila osem milijonov mrličev in kakor so Ameri-kanci izračunali, je na vsakega prišlo 25,000 dolarjev vojnih stroškov. Kdo pa je izmeril neizmerno duševno trpljenje, kdo strašno srčno podivjanost, kdo škodo na zdravju in na imetju, kdo razdejanje v družinah in uboštvo, ki nastopa kot stalni spremljevalec vojne! In vendar niso vojne osamljeni slučaji v zgodovini. Peter Veliki je menda v svoji oporoki zapisal, da mora imeti Rusija vsaj na deset let vojno, ker drugače te države ni mogoče vladati. Toda kakor daleč sega zgodovina, niso bile vojske le na deset let, ampak je preteklo redko kdaj eno samo leto brez krvavih vojn. V 700 letih je bilo Ja-nusovo svetišče v Rimu zaprto kot znamenje miru komaj trikrat. Pa Rim vendarle še ni pomenjal vsega sveta! Stalni pojav velikih vojn, ki jih dela še prav posebno krvave in krute, je nebrzdana človeška hudobija, ki jo vojna sprosti, da se zdivja v vsej svoji samobitnosti in nasilnosti. Vojna sprosti v ljudeh najnižje nagone in jih spremeni v zveri, da teptajo vse, kar naj bi človeka spominjalo na višje poslanstvo. Torej pravo in pravico, nrav in življenje; v ljudeh se prebudi demonska sla uničevati, rušiti, zatirati in ubijati. Če je bila v dobi starih Rimljanov resnična beseda Galca Brennusa: Vae victis — gorje premagancem !, ni bila i1lč manj resnična v poznejših stoletjih in je še prav enako resnična dandanes. Ta vzklik je grozni finale vsake vojne. Pri predkrščanskih rodovih je bila navada, da se niso zadovoljili z zmago nad sovražnikom, ampak so premaganemu narodu naložili trajni sužnji jarem. Na ta način je zatiranje in zasužnjenje premaganega nasprotnika postalo trajno, izpremenilo se je v običajno ustanovo suženjstva. S presenetljivo trdoživostjo se je suženjstvo ohranjalo skozi vsa stoletja — prav do naših dni! Proti koncu preteklega stoletja je francoski misijonski škof Lavigerie veliko storil za odpravo suženjstva in je s svojimi poročili in spisi močno pretresel vest Evrope. Na pretresljiv način je popisal lov afriških arabskih rodov na črnce v pokrajinah jezera Tanganyka. Ti mohamedanski lovci na ljudi so se v četah in dobro oboroženi vrgli na zamorske vasi, jih požgali, pobili vse, ki so se ustavljali, nato pa ženske, mladeniče in .otroke pognali na več tedensko potovanje po strašni Sahari. Le na večer so ujetniki dobili prgišče hrane in požirek vode. Ako so o kom domnevali, da ne po prestal pota ali pa da ne obeta dobre kupčije, temu se je eden od pažnikov zadaj približal in ga enostavno pobil s kolom in pustil ležati ob potu. A nikar ne porecimo: Hvala Bogu, strašno suženjstvo je srečno za nami in živi le še kot moreč spomin iz zgodovine ! Komunisti v Sovjetski Rusiji niso nič manj groznega suženjstva uvedli kot čisto reden delovni sistem za svoje politične nasprotnike. Mednarodni urad za delo zaradi tega ni mogel sprejeti v Članstvo sovjetskih strokovnih organizacij, ker je bilo dokazano, da se v proizvodnji poslužujejo suženjskega dela. Na stotisoče in na milijone ruskih delavcev in kmetov jc pod komunistično knuto pomrlo na suženjskem delu v brezkončnih gozdovih Timana, v sibirskih rudnikih in pri gradnji gigantskih prekopov. In še vedno umirajo v tisočih. Iz groznih poročil, ki nam prihajajo iz nesrečne Poljske, se celo uradno od novih gospodarjev potrjuje, da je tudi ta visoko kulturni, krščanski narod zadela v naših dneh usoda modernega suženjstva, ki se v ničemer na razlikuje in ne zaostaja za oblikami starega poganskega suženjstva, le da se neprimerno hujše občuti in je bolj poniževalno po dveh tisočletjih krščanstva, ki je v človeku prebudilo čut za Čast in človeško dostojanstvo. Brez razlike lahko opazujemo, da se povsod tam, kjer se povrača brezboštvo in poganstvo, v celoti znova uveljavlja tudi predkrščanski način življenja in oblike, *— torej tudi suženjstvo. Najbolj pa nas mora presenetiti, da se moderni barbar pri vsej svoji'grozovitosti in razdiralnemu delu, ki spominja na pravo satanstvo, neprestano sklicuje na najbolj sveta gesla, ki jih javno obeša na svoje zastave. Kadar je najbolj divjaški in nekulturen, tako nastopa, kakor da je v službi najbolj svetih idej in človečanskih idealov. Sicer pa vemo, da je že zahrbtni morilec Brutus kot nagib za svoje podlo dejanje navedel pretvezo, da se bori za svobodo. In vsako zatiranje, vsaka grozovitost in nasilje se poslej ovija v plašč svobodoljubja in bratstva. To velja tako za SOletno vojno, kakor za razne evropske revolucije do komunističnega terorja v naših dneh. Naš čas razglaša za svoje vrhovno vodilo: Bodi moj brat, ali pa ti razbijem glavo! V žalostnih sodobnih časih, ko smo nekako prijadrali do viška kulture, moramo kar naprej ugotavljati, da nečloveška okrutnost, surovost in fanatizem nikakor niso pojavi, ki jih pozna le davna zgodovina. Ne, to so žal dejstva, ki davni in današnji dobi dajejo celo glavno označbo. Tako zelo so značilna za človeka, da je sv. Pavel govoril o "mysterium iniquitatis", o skrivnosti greha, krivice. Tako so značilna, da je Dante, hoteč kar moč učinkovito pokazati grozo pekla, vzel kar zgodovino in dogodke svoje dobe in svoje domovine. Pa tudi še v našem rodu je nečloveškost, pokvarjenost in pobesnela strast ubijanja in uničevanja tako strašno, da vsi, ki se tega zavedajo, upravičeno dan za dnem molijo: Iz globočine kličemo k Tebi, o Gospod ! drin SLOVENSKA IGRA V WAU-KEGANU Waukegan, 111. V nedeljo 21. aprila ob 8 uri zvečer priredijo igralci cerkve Matere božje v Wau-keganu lepo igro v petih dejanjih. V tej igri "Stari in mladi," katero je spisal Anon Medved, bodo sledeči igrali posamezne vloge: Joseph Drašler kot Jernej Jam-nik, kmet;Gabriel Drasler kot Jamnikov sin France; Ljudmila Gerchar kot Jamnikova hči Mica; Jennie Chepon kot druga Jamnikova hči Metka; Jerry Remžar kot Šepar, kmet in Micin mož; Rose Mary Grimsich kot Alena Židano-va, Francetova nevesta; John Gerchar Tine Remec,Kramarjev hlapec; John Artach kot ptičar Blaže; Stanley Miks kot Ivan Kragelj, agent; Rudy Novak kot žandar;John Hlad-nik kot gostilničar Matija. Igra bo jako zanimiva in je vredno, da jo pridete vsi pogledat. Pri igri bo igral orkester fare Matere božje. Vstopnina je samo 35c. — Vsi prijatelji fare Matere božje ste povabljeni na to zabavo. Botre te igre so članice društva Krščanskih žena in Mater, ki kličejo vsem na veselo snidenje v nedeljo 21. aprila. Poročevalka -o- RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, 111. Dne 7. aprila je lepo število slovenskih rojakov in rojakinj obiskalo našo naselbino La Salle in sicer so prišli iz Waukegana, Chicage, Jolieta, Rockdale, Oglesby, De Pue in Peru. Prišli so, da 'se seznanijo z člani JSKJ., prijatelji in prijateljicami, s katerimi se nis6 videli že po več let. To je bilo zares veselo snidenje v Slovenskem narodnem domu oni dan, ko so se uradniki federacije zbrali, nakar se je razvila vesela zabava v obeh dvoranah doma. Slišali smo par lepih slovenskih govorov in prav tako lepo narodno slovensko petje Soče ter videli prav smešno igro, katero so u-prizorili slovenski igralci iz Chicage. Vse je bilo prav dobro. — Seveda, ta dan je bil tudi Tone v dolini jako izne-naden. Maršala Mr. John Russ in Mr. John Riffel, dva moja stara znanca in prijatelja in zvonarja, sta pripeljala V gostilno celo armado dobrih Slovencev in Slovenk iz Jolieta. Tako je napravila tudi Mrs. M. Jagodich iz Rockdale. Tako so se oni dan prav veselo zabavali. Zato vam vsem prisrčna hvala, ki ste me obiskali. Tako sva si segla tudi v roke s starim prijateljem Mr. Joe Nemanichem,ki že par let gori v Waukeganu vodi pogrebni zavod. Pozabiti ne smem tudi na Mervarjevo harmoniko, ki je oni dan igrala kot za stavo. Mr. J. Riffel in Mr. Joe Vufic, sta se kosala za prvenstvo. Oba sta napravila kar najbolje. Hvala vam moža in Mr. in Mrs. J. Martin Dragovanu pa hvala 7 gtar 6(J Jet> ki stanuje nft Tudi zdaj je prav imenitno East 66th Street je vsled s]a_ predstavljal najprej ošabnega bosti padel na St. Clair Ave. Po nesrečnem naključju je padel ravno pred neki avto, ko se je začel premikati od ploč- brezvenca in nato skrušenega spokornika. Na odru smo videli tč pot tudi fajmoštra, ki ga je igral Mr. Frank Ribič. Obnašal se je tako dobro, da je nekdo izrazil skrb, če ni morda Father Edward "želos," da mu ne bo ta novinec fare prevzel. Prav dobro se je odrezal tudi Mr. Frank Koporc, do ušes nesrečno zaljubljeni Gregor, ki mu je končno nesrečni slučaj pripomogel do sreče. Pohvalo zasluži tudi Mrs. Frances Gomilar. Ta je menda kar ustvarjena za vloge zaljubljenih deklet, kajti navadno jo vidimo v taki vlogi in jo- tudi prav dobro izpelje. Njen fant v tej igri je bil Mr. | John Prah, ki se je po dolgih letih končno vendar upal zopet na oder in, kakor se sliši, niti enkrat ni vloge vrnil. Že prej smo ga večkrat videli v vlogi zaljubljenca, to pot pa je postavil po vrhu še kot boječ in neroden snubec. Prav dobro je mencal, stokal, se zvijal in davil, ko je bilo treba dekletini materi staviti odločilno vprašanje, končno pa je spravil iz ust vse nekaj drugega, kakor je mislil. Pripomniti pa je k temu, da je take vrste snubitev danes v Ameriki kaj redka. Zdaj se vrši celi potek nekako tako: — On: "I'm crazy about you, babe. C'mon, let's get hitched." — Ona: "Oke, sheik." In zaroka je končana. Mama izve o njej šele, ko se ji pride hčerka postavit z novim prstanom, seveda, ako ima "sheik" $2.50 za down payment. Omeniti jc treba še dve ose- nika. Voznik v prvem hipu ni opazil, kaj se je zgodilo in šele na krike ljudi, je bil opozorjen na nesrečo. Gornika, ki je precej poškodovan, so odpeljali v Glenville bolnišnico. Poslušalcem milwauske slovenske radio ure Milwaukee, Wis. — Vsled nekaterih sprememb v programih na WEMP radio postaji, se bo do nadaljnega vršila jugoslovanska radio ura vsako nedeljo ob 2:15 popoldne, namesto ob 2:00 kot je bilo do-i sedaj in bo trajala do 3. ure. Ta sprememba stopi v veljavo prihodnjo nedeljo. bi, ki jih sicer nismo videli, a ste bili kljub temu važni. Prvi je električar Mr. Shonta, ki zna iz rokava stresat strele, Kdor rabi kaj takega blaga, naj se pri njem oglasi; na odru je eno prav izvrstno pokazal. Druga oseba pa je bil šepetavec, oziroma šepetavka. Bila je tako dobra, da se je ni nič prav nič slišalo zadaj pri vratih. Igra sama se lahko razdeli v izrazito dva dela. Dočim je prvi del ponekod prav razposajeno humorističen, pa udarja drugi del po večini na resno, versko plat. Očividno je hotel pisatelj zadovoljiti obe stranki, "ta pobožno" in "ta posvetno." Posrečilo se je to njemu, pa tudi nasyn igralcem. V. TARZAN IN OGENJ V THORU (97) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko sta Ukah in D'Arnot zaslišala krike z vrha obzidja, sta nemudoma planila proti najbolj zaraščenemu delu džungle, da se tako umakneta izvidui-.škim džungelskim stražnikom, ki s"o gotovo slišali te krike in opozorila. Njuna pot v Rathor sc jima mora posrečiti, da pripeljeta pomoč pravočasno. . ... —. Novica, da sta Rathorijanec Ukah iu D'Arnot, eden Tarzanpvih tovarišev ušla, je bila kaj kmalu sporočena kraljici, kar jo je silno razburilo. "Tarzan ima tudi tukaj svoje prste vmes, pripeljite ga takoj sem," jc jezno ukazovala kraljica, vsa tresoča se od silnega razburjenja. "On bi moral biti ločen od ostalih," jc Dr, Wong svetoval Ahtei. "Tvoj nasvet ni slab," reče hladno kraljica; "toda prihaja mnogo prepozno. Včasih, Wong Tai, kar dvomim nad tvojo zvestobo. Pazi sc!" "Vsevedna kraljica me slabo pozna," odvrne Kitajec pokorno in se globoko prikloni. "Vedno sem pripravljen ubogati naj-modrejši in se pokoriti njenim poveljem," dostavi Dr. Wong z udano kretnjo. Prcccj časa sta potem molče gledala drug v drugega, da bi razumela drug drugega misli, ko se nenadno od-pro vrata držeča s temnega hodnika in straža privede Tarzana in Perryja. HA7AD) p°Slei na številke poleg naslova in F uzuivimena- Ak°ii je nar°čnina p.°teida« mKmmmmmae3 obnovi jo in pomagaj listu! »h (Bill Četrtek, 18. aprila 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC_______gtran 3 KAKO VODIJO ZAVEZNIKI BLOKADO? OD NEMCEV ZASEDENA DEŽELA funtov. Celo uniforma nekega francoskega cerkovnika velja 48 funtov šterlingov. Še najcenejši je jockeyski dres, ki velja "samo" 24 funtov šterlingov. NORW, P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH Zapora, ki jo Angleži in Francozi izvajajo proti Nemčiji, je zelo srdit način vojne in zavezniki si od nje obetajo mnogo, če ze ne zmage. Nemci pa pravijo, da si zavezniki preveč domišljajo in da jih blokada ni tako hudo prizadejala, da lahko uvažajo in izvažajo skoraj tako kakor Preje. Spričo velike razlike v tolaži mornarice bi človek skoraj Verjel, da je blokada za Nemce le premisleka vredna stvar. Toda pustimo obema taboroma svoje veselje in pojdimo v London, v ulico Houghton, kjer je generalni štab blokade, tega hudega orožja gospodarske vojne, katere posledice občuti ves svet. Ce prideš iz Stranda — osrednje londonske ulice — v ulico Houghton in stopiš še nekaj korakov naprej, opaziš temno pročelje hiše, ki ni ne lepo, še manj Pa tako, da bi vzbujalo spoštovanje. Nihče ne bi mislil, da je za tem zidom generalni štab tiste panoge vojne, ki skuša Nemčijo odrezati od vsega sveta. Že takoj v začetku so Angleži razglasili proti Nemčiji gospodarsko vojno in novica je šla kakor blisk po svetu. Orožje, eksplozivi, kemijski izdelki, prevozna sredstva, živina, kovine, hrana, obleka, z eno besedo, skopaj vsa trgovina je bila prepovedana med Nemčijo in nevtralnimi državami. Seveda pa se ne eni ne drugi ne držijo te prepovedi. Nemci mnogo potrebujejo, nevtralci pa dobro zaslužijo. In tako so se dogodile zanimive stvari in mnogo dogodivščin kroži po svetu. Ena takih je tudi zgodba o kavi in kožah, ki nam najjasneje kaže, kakšen posel je blokada, kako jo skušajo trgovci obiti in kako zavezniki izpopolniti. V Bruslju je velika trgovska hiša, ki jo poznajo po vsem svetu. Van Covered se že iz roda v stara barkaj j '1e Prevozila že1 precej morja. * °vor je tovor in nihče ničesar (Spomini iz mojega obiska Amerike.) ■ ne opazi. Zaboji z napisom: ■ Mannersmann, Rotterdam romajo v njen trebuh in nikdo si zaradi tega ne beli glave, tako bi človek mislil, ko gleda to mirno in običajno nakladanje, kakor jih je bilo že bogve koliko. Ko je ladja natovorjena, odpluje dalje, v Rio de Janeiro, kjer jo že čaka Van Coverenova kava. Na isti ladji torej imata dva evropska trgovca, ki se mecl seboj ne poznata, tovor, ki pa ga skušata spraviti na varno vsak po svoje. Van Coveren ima dovoljenje, drugi pa hoče prebiti železni obroč. Garcia in Van Coveren imata posebno dovoljenje, s katerim lahko nemoteno prevažata blago. Pogled na kontrolni izkaz nadzornikom blokade zadostuje, da lahko zaupajo tej kavi, da se bo njen duh širil res tam, kjer zavezniki želijo. Še predno pa je "Pirea" zapustila Rio de Janeiro, so šla poročila o nje brzojavno v London v Houghton Street, kjer vodijo tehnično gospodarsko vojno. Tako je generalni štab blokade obveščen o vsem in točno ve, kaj je ladja natovorila. Ve prav o vsem in ti možgani, oči in ušesa blokade spremljajo ladjo takorekoč pri vsakem obratu njenega vijaka. Nekega dne sreča "Pirea" angleško torpedovko. Kam, se glasi vprašanje. V kontrolno pristanišče, je odgovor. Dobro in srečno pot. In torpedovka odpluje dalje ter se zgubi 11a širni morski ravni, "Piyea" pa v kontrolno pristanišče, kjer čaka že več trgovskih ladij na pregled. V sobi generalnega štaba gospodarske vojne sloni na mizi eden "generalov" in se> pogovarja po telefonu. Kontrolna luka mu sporoča uspeh pregleda "Pi-reje": Kava, Van Coveren, An-vers, 25 ton. Komisija razpravlja. Kava je lepa in lepo diši. Vraga^ kaj pa to!? Kooože! Kaj pa to pomeni. To pa spada v področje "neznancev". Ta organizacija, ki ima po vseiji svetu razpredene mreže, je bogve kako izvohala, da so kože namenjene v Nemčijo. Mogoče ima Mannesmann zavistne tekmece, kdo ve! Gotovo pa je, da je "general" ukazal, naj blago zaseže j o in si zadovoljen pomel roke. Ko je prišlo obvestilo v London, ga je takoj dobil v roke "Tihotapski odbor", ki stalno zaseda. Ta je dolgo časa prebiral in tehtal podatke, ki jih je imel o tvrdki Mannesmann. Odboru je seveda dobro znano, v kakšni zadregi je nasprotnik zaradi kož in PREBIVALSTVO ČEŠKE IN SLOVAŠKE "Lidove Noviny" prinašajo praško vest "Volkischer Beo-bachterja," po kateri določa češki urad število prebivalcev na 10 mili j. 300.00 duš, torej pol milijona več kakor pri poslednjem štetju. Ta presežek je nastal zaradi beguncev iz obmejnih krajev. Te številke so najboljši dokaz, da so se gospodarske razmere popravile in da vrača vera v stalnost sedanjih razmer. "Lidove Noviny" prinašajo bratislavsko vest praškega lista "Der neue Tag," da je imela na koncu leta 1938 slovaška republika 37.399 kvadr. kilometrov in 2,665.000 prebivalcev. S povratkom ozemlja, ki ga je Slovaški vzela Poljska leta 1920, 1924 in 1938, se je povečala Slovaška za 122 kvadratnih kilometrov in za 35.000 duš Slovaška obsega torej danes 38.116 kvadr. kilometrov in i m a 2,691.000 prebivalcev. ~*Anholt. Haelaingbong NHA6EN Fredericks] Cabjerg: -Bo! t te Stettin1 Hamburg G E R M A N V Slika kaže zemljevid Danske, katera je bila zadnji teden zasedena od nazi jev in vzeta pod njih "protekcijo". usnja, kajti po svojih tajnih Tako je "Pirea" odplula iz agentih ima točen pregled čez kontrolnega pristanišča olajšana trgovino z usnjem in kožami. za kožni tovor. RAZNOTEROSTI SKRIVNOSTNI ZNAKI Holandske vojaške in policijske oblasti so še nedavno bavile s skrivnostnimi svetlobnimi znaki, ki se pojavljajo v večernih urah posebno v okolici Utrechta v podobi raznobarvnih svetilnih krogel. Holanski signali to niso in vse kaže, da jih spuščajo iz drvečih avtomobilov. Policija je v zadnjih nočeh v tej okolici u-stavila vse avtomobile, toda ta preiskava ni rodila še nobenega uspeha. KANADSKA VOJNA MORNARICA V sklopu angleške vojne mornarice delujejo tudi edini-ce kanadske clominionske mornarice, ki je bila ustanovljena leta 1910. Vodi jo kon-treadmiral Nelles. Šteje okoli 3000 mož ter ima 6 modernih torpednih rušilcev in 5 iskalcev min. V novembru in decembru je zasegla kanadska vlada še okoli 40 obrežnih in ribiških parnikov ter jih pretvorila v iskalce min in v patruljne ladje. Poleg tega je naročila v kanadskih ladjedelnicah celo vrsto novih iskalcev min ter malih motornih torpedovk za borbo proti podmornicam. Gori omenjeni torpedni ru-šilci so bili zgrajeni v letih med 1932 in 1937. ^Oboroženi so s topovi kalibra 10 cm in vsak z osmimi cevmj za lansi-ranje torpedov. Tonaža vsakega rušilca znaša okoli 1350 ton in ima brzino 55 km na uro. --O---. PRAVI VRT Hakuseki,pomemben japonski zgodovinar 17. stoletja, je bil velik ljubitelj vrtov. O njem pripovedujejo sledečo zgodbo: t Lepega jesenskega dne je naprosil nekega svojega učenca, da bi malo pospravil po njegovem vrtu in ga oplel. U-čenec se je spravil z vnemo na delo in zvečer je prosil mojstra, naj bi si vrt ogledal. Hakuseki si je oblekel kimono in je stopil po stopnicah na vrt. Vse je bilo v najlepšem redu. Niti en list ni ležal na nasutih poteh in ob ribnikih, grede in ruše so bile lepo o-snažene. Toda pravkar je padel z javora, ki je v večernem solncu žarel s svojo rdečo krošnjo, list na tla. Učencc se je takoj sklonil, da ga pobere. Tedaj ga je mojster zgrabil za rokav, stopil k drevescu, ga stresel, da so se vsu-li rdeči listi na rušo in stezo, ter je dejal: "Tudi to spada k pravemu vrtu, dragi prijatelj. Vrt namreč živi in ni mrtev prostor. V jeseni je dobro pomisliti na minljivost, ki se zapisuje z bakrenimi črkami v svežo travo ..." ZDRAVNIK JI ZAŠIL SRCE New York, N. Y. — Neki zdravnik, po imenu dr. Wm. A. Fraser, je izvršil zadnjo sredo skrajno spretno operacijo, namreč, da je zašil srce fe tremi šivi 19 letni Mrs. E. Edralin, ki je bila ranjena tamkaj od strela. S tem je ženski rešil življenje. NOVI POTRESI NA TURŠKEM Ankara, Turčija. — Kraji v Anatoliji, ki so bili prizadeti od lanskega strahovitega potresa, so zadnjo nedeljo doživeli ponovne močne sunke. Prebivalstvo je v strahu, da se katastrofa ne obnovi. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA Z MALIM ZADOVOLJNI Bombaj, Indija. — Stavka, v kateri je bilo tukajšnjih 150,000 tekstilnih delavcev celih šest tednov, se je zadnji petek s sporazumom končala. Računano s stališča ameriških razmer, je bil vzrok za stavko dokaj neznaten. Delavstvo je namreč zahtevalo p o višek v plači za 6 centov na dan. Po sporazumu bo povišelt znašal 4 cente. Upoštevati pa je treba, da zasluži delavec tukaj na mesec povprečno le $9.60. POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! OTROK NENAVADNE MOČI DENARNE POŠILJATVE Pregleduje oči in predpisuje očal« 23 LET IZKUŠNJE > se še dostavljajo v Jugoslavijo in < > Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ] J nakazil za stari kraj, da pošiljajo < 1 v takih svotah, kakor tu navede- , [ ne, namreč v ravnih svotah po j > sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 , j dinarjih. To radi praktičnosti iz- J plačil. j Kdor želi poslati pošiljatev po- \ t torn kabla (brzojavu), lahko sto- j [ ri po znižani ceni za $1.00, kar je < > treba namreč dodati k cenam za < I gotove svote dinarjev. (Ta zniža- < [: na cena za kabeliranje velja le ] U za Jugoslavijo.) j Naše cene so zdaj: J i JUGOSLOVANSKI J DINARJI: J ) Za $ 2.40................. 100 Din < J Za $ 4.60................. 200 Din J > Za $ 6.70................. 300 Din < ! Za $ 8.80_______________ 400 Din J > Za $10.50................. 500 Din J \ Za $20.50.................„100.0 Din i I Za $40,00.,................2000'- Din J ! ITALIJANSKE ! » LIRE: ,1 [ Za $ 3.05............... 50 Lir > Za $ 5.90................ 10« Lir I Za $ 11.50................ 200 Lir J ►I Za $ 17.00.............. 300 Lir < ! Za $ 28.00............_ 500 Lir J j; - t Nakazovati pošiljatve, da bi se J [ izplačale v ameriških dolarjih J > zdaj ni mogoče. < ! Vse pošiljatve naslovite na: J ; JOHN JERICH j 1849 West Cermak Road, « ! CHICAGO, ILL. J I ( NA PRODAJ HIŠA Proda se "cottage" p e t i h sob, na novo predelan. Kurjava na vročo vodo. Nizka cena Prisiljen prodati. Vprašajte: A. Moleslu, 2117 W. 23rd St. Chicago, 111. DELAVSKA STRANKA ZA ROOSEVELTA New York, N. Y. — Ameiri-ška delavska stranka je na svoji konvenciji zadnjo soboto obljubila podporo predsedniku Rooseveltn, ako bo ta kandidiral za tretji termin. Delokrog te stranke je skoraj izključno le v newyorski državi, toda tukaj ima velik vpliv. I DR JOHN J. SMETANA! 1 OPTOMETRIST g 1831 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0523 i Uradne ure: vsak dan od 9. j g zjutraj do 8:30 zvečer. JMlllllBlllBIIIBIIIillWIIMIiaiBllllilllli Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfnofl. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Tjiofon: 85 — Re». 4080-W ZAPRAVLJIVI MOŠKI Neki francoski 'ženski lisi pravi, da niso samo ženske zapravljive, kar se tiče obleke. Tako je stal po njegovih navedbah športni dres nekega matadorja nič manj nego 429 funtov šterlingov oblačilo nekega člana francoske akademije znanosti pa 254 funtov. Uniforma nekega kolonialnega guvernerja zahteva 111 funtov šterlingov izdatka,' a uniforma pariškega policijskega prefekta 105 funtov, med tem ko velja uniforma francoskega veleposlanika 116 ; 1 ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE | i proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete « j notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali V »e pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL I590S Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK /AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Patricia O'Keefc je dekletce, staro komaj osem let ter telita lc 64 funtov. V tem otroškem telesu pa je taka moč, da vzbuja sploš no občudovanje. Deklica lahko brez posebnega napora nosi na hrbtu orjaškega moža, Wayne Longa, po poklicu rokoborca, ki tehta 200 funtov. Slika je bila vzeta na kopališču v mestu Venice, Cal. (Dalje) Zvečer smo imeli v šolski dvo-5 rani predavanje. Kako sem bil - vesel, ko sem se srečal s toliko 1 svojimi dobrimi farani iz dolgih <' let nazaj, s tistimi pionirji slo-j venskega napredka v Chcago. - Brez njih in njih ljubezni do me-c ne in njih zaupanja v moje delo s bi se tega ne bilo dalo doseči. Ko J bi bili oni klonili pred raznimi J streli v zrak, s katerimi so jih - hoteli nekateri nasprotniki 0- - strašiti od tega dela, danes bi ne bilo ničesar. Tako pa danes vi- ) dijo lahko, da niso delali ne za - me in ne zase, temveč samo za ; Boga, za svojo cerkev, svoj na- - rod in svojo mladino. Ali ni to . dovolj veliko plačilo? Kako po-■ nosni morajo zato biti vsakikrat, , ko gredo mimo te šole in se . spomnijo, koliko žrtev in koliko , truda jih je ta stavba stala. i Moj dobri Mr. Mladič me je i zato v svojem pozdravnem go-. voru preveč hvalil. Ne meni, temveč tem možem bi moral dati priznanje in zahvalo. Jaz sem bil samo hlapec Boga in ljudstva. Noben napredek, kakor tudi no-belo delo se pa ne doseže brez truda in brez žrtev, pa tudi ne brez težav in nasprotovanja. Kdo naj bi mislil na vse to danes? Božji Zveličar je nekoč rabil primero, da je to pojasnil in rekel: "Žena, kadar je na porodu, je žalostna, ker je prišla njena težka ura. Ko pa je dete rojeno, pozabi na vse trpljenje, ker je človek rojen na svet." Kdor dela dobro, je prav tako. Vsa žalost in vselitve se spremene v sladko in prijetno radost, ko, je delo enkrat izvršeno. Člo-vek se jih samo ustrašiti ne sme, in mora vsikdar vedeti, da pra- ' vi slovenski pregovor, da se 'brez mu je še čevelj ne obuje.' Kolikokrat se na vse to spominjam tudi tu doma. Pa vsakokrat prosim Boga, naj vsem obilno plača po zaslužen ju! Da so v Ameriki izseljencem potrebne tudi redovne družine, , ki bi pomagala svetni duhovšči- ! ni pri njenem dušnopastirskem ! delu z raznimi misijoni, tridnev- ' ni cam i, pomoč pri spovedovanju i. dr., je od vseh ameriških katoliških narodov priznano dejstvo in tudi pri Slovencih. Zato so svetni duhovniki, pijonirji med raznimi narodnostmi v A-meriki sami o pravem času poskrbeli za redovne družine, da so prišle s svojimi samostani in ustanovami za svojimi rojaki v Ameriko. Tako sta na pr. kapucinski red uvedla v Ameriko dva tirolska newyorska duhovnika. Enako je še več drugih sličnih i slučajev. Pokojni škof Koudelka, ki je ' dobro poznal verske razmere 1 med Slovenci, je uvidel tudi za- ! nje potrebo take redovne druži- I ne in dobil skupaj z voditeljem - ameriških Slovakov Rev. Furde-1 kom, nas slovenske frančiškane > v Ameriko. Tako imajo Cehi i svoje benediktince v Lisle, 111., ■ blizu Chicaga, ki so neizmerno . veliko dobrega storili za svoje . češke izseljence. Da, pri blago- > slovitvi češkega opata Kolbeka i je rekel javno odlični češki vo-i ditelj v Chicagu, da so vse, kar 1 je med Cehi versko rešenega, . dosegli samo Češki benediktinci, i Toda, nobena družina nima bodočnosti, ako nima zibeli. Kar . je za navadno družino zibel, to je za vsako samostansko dru-. žino takozvani "juvenat", to je i zavod za vzgojo redovnega na-. raščaja, kolegij, semenišče, np-vicijat in klerikat. Tudi mi slovenski f ranč i-škani smo vedeli, da moramo čimpreje dobiti svoj kolegij, vsaj zavod za bogoslovce in novince. 'Ze 1. 1910 in 1911 sem mislil na to in odločil Rockland Lake pri New Yor-ku za to mesto. Ker smo pa ta prostor kmalu opustili, je seveda padla tudi ta misel. V Brooklynu smo imeli kar v župnišču nekoliko dijakov, cla smo jih. pripravljali za to. Pa se je izkazalo, da to ne gre. Potem smo stopili v zvezo z newyorško provincijo Najsv. Imena, da je sprejemala naše dijake v svoj kolegij v Calicorn, N. Y., kjer so skoraj vsi naši prvi novomašniki Slovenci in Slovaki izvršili šest razredov gimnazije, kolegija. Pozneje smo jih imeli v kolegiju provincije Presv. Srca v Downers Grove pri Chicago, deloma v poljskem kolegiju v Pulaski, Wis. Toda, kjerkoli smo jih imeli, so bile težave, ker je po vseh bila in je vzgoja primerna narodu in v narodnem duhu in za narodne potrebe narodnosti, katere so te redovne province. Naši dijaki za to niso dobili osnovne podlage za svoje bodoče delo kot slovenski verski voditelji naroda, namreč v slovenskem jeziku in slovenskem duhu. (Dalje prih.) Stran "4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 18. aprila 1010 S\eseti brat IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič "Gospoda fajmoštra menda vendar ne boš dolžil tatvine?" pravi Matevžek. "Kaj," vpije Krjavelj — "zakaj je bil pa tak lep pogreb? Za pogreb in mašo denar velja." "To je vse plačal mladi Dražar, kateremu je deseti brat zaklad skopal. Le molči, Krjavelj, in pazi, kaj govoriš!" svari ga krčmar. "Tako sta pa ona dva kradla. Naj! Saj jima ne bo nič zaleglo, če Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev požrli." In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, kateri je skusil kakor on, kako človeka je in peče, če vidi, da mu je dolgega upanja spolnitev splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med našimi blagovoljnimi bravci malo, malo takih, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi, ki bi lahko bila, pa je ni, bojimo se, da baš večina ne bo umela Kr-javljeve reve in nadloge. Zakaj še kmetje, Krjavljevi znanci, ki so bili vrh vsega tega še sami kožarji, niso umeli Krjavljeve-ga srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrčno so se smejali ubogemu možu. Krjav-lja, ki si je bil dobro v svesti, da je.pametnejši ko vsi ti praznoglavci, jezilo je to posmehovanje majhino, in da bi svojo misel še bolj zatrdil in se tako malo maščeval, začel je še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni ničesar zapustil, razen premajhnih črevljev in treh dvaj-setic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli njegovih misli biti, hvalili so desetega brata rekši, da ga je škoda, da je umrl, in Matevžek je celo predrznil se Krjavlja poučevati, da pregrešno govori, če koga, Id je umrl, tako obira. To je bilo pa poštenjaku vendar preveč. Klobuk je jezno na glavo potisnil, vse žganje na enkrat iz-pil in zavpil: "Kaj, vi boste meni pravili, kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali kako? Vi vsi vkup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil pomorski voj-šcak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je greh! Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je več vedel ko vi vsi in ni me učil, kaj je greh." In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se je vsa Obrščakovina potresla. Po Krjavljevem odhodu se je nekaj časa pletla govorica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje vedeli in znali, in so tako prišli na njegov smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetijo. Naposled se je pa po stari navadi pomenek tako zasuknil, da so zopet o prvi reči govorili, o Kvasu in desetem bratu. "Tedaj je vendar le umrl, Marti-nek!" reče eden izmed mož. — Pač ga je škoda! On je znal lepo govoriti, kedar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa ali pa nikoli." "Kaj menite, vendar je to čudno," pravi Matevžek. "Človek živi, vesel včasi, včasi žalosten, nazadnje ga pa zmanjka. Čez tri leta ne bo že nihče vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas pomnil, kakovega lica je bil." "Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo učeniki naši. Naj bo, kakor je božja volja," odgovori drugi. "Šembrano lep pogreb se je bil napravil," pravi krčmar. "Kaj pak!" odgovori Matevžek. "Kedar boš ti umrl ali pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici govoriti. Posebno gosposkega ne bo nobenega za teboj. Pri pokopavanju je bil graščak, Vencelj, tisti Kvas in vedigabog, če še kdo ka-li." "Tistega Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so desetega brata pokopali," dostavi krčmar. "Veste, kaj bom jaz rekel, možje!" o-glasi se kmetic, ki je bil v prepiru o cesarju v manjšini ostal, "kedar bom jaz umrl, nič ne skrbim in malo mi je mar zato, ali bo šel kak gosposki človek za menoj za pogrebom ali ne. Jaz sem včasi kedar nisem mogel spati, premišljeval in pravim, da Bog kmetovo molitev rajši ima ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda kaj moli ali nič. Le v cerkvi ga poglej. Pokonci stoji in še z usti ne gane. Bog ima kmečko molitev rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve stori." "Kaj še, ti ne veš nič," oglasi se Matevžek brž. "Če gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel rožen-kranc. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, črni in rdeči. Pa razbiraj svetnike in videl boš, da so vsi gosposkega stanu. Ta ima škofovsko palico na-malano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne." Oni mož ocl jeze zardi, da se mu zopet njegoya beseda ometa. Koj se pa nekaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpije: "Ni res, kar praviš! Sveti Gol na pratiki nima ni bukev ne škofovske kape nama-lane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?" "Jaz pravim!" vpije Matevžek. "Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru: Sveti Gal panj čebel ukral! On ni bil kmet in čebel ni imel v lastnem ulnjaku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel potlej za svetnika." "Nemara da je res tako," pravijo drugi. Oni kmetič malo pomisli, v drugič ob mizo udari in pravi: "Pa je vendar tudi en kmet svetnik, recite, kar hočete. Zakaj se pa od svetega Zidorijusa poje, da je bil kmet in je ovčice pasel, na Oljski gori, trinajst let." "Nu, naj bo!" pravi Matevžek. "Pa tega ne veš samo ti. Tudi mi vemo, da j p bil sveti Zidorijus poprej kmet! Pa preden je s svetim Petrom porajtal, da ga je med svetnike v nebesa spustil, stopil je v žolnirski stan, kakor pesem pravi. Saj se poje: Zvesto je cesarja služil, še bolj pa Gospod Boga. Ali se ne poje tako?" "Naj se!" odgovori oni. "Obrščak, kaj sem dolžen?!" "Nikar še ne hodi," tolaži ga krčmar. "Nočem, da,bi se kdo ujedal in mi vsako besedo ometal. Kar vem, to Vendar vem, ne? Naj pa Matevžek govori, ki vse ve in zna!" (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CmCAGO, ILLINOIS BOLJŠEVIŠKA "MIROLJUBNOST" Med stalnimi krilaticami, ki jih uporabljajo komunistični agitatorji pri svoji razdiralni akciji, je tudi ta o veliki miroljubnosti boljševizma. Stvarno pa so vodili boljševiki doslej v dobrih 20 letih svojega režima v Rusiji že osem vojn. Leta 1918. so vpadli s svojimi rdečimi četami na Finsko, Estonsko, Letonsko in Litvo. Dve leti pozneje so napadli Poljsko in doživeli poraz na Visli pri Varšavi. Istega leta so .pričeli tudi vojne operacije proti Georg-iji. ki so trajale skozi štiri leta do 1924 ter terjale stotisoče žrtev. Od leta 1925 do 1931 so aktivno posegali v kitajske boje in organizirali kitajsko rdečo vojsko. Leta 1934. so vdrli sovjetski vojaški oddelki v Zunanjo Mongolijo. Leta 1936. je posegala sovjetska unija z voj- nim materialom in svojimi vojaškimi in tehničnimi strokovnjaki zelo živahno v špansko državljansko vojno. Leta 1939 so vdrle sovjetske divizije na teritorij poljske republike in zasedle za hrbtom obupno se boreče poljske vojske "sovjetsko interesno sfero." T e m operacijam so sledile akcije in pritisk na Estonsko, Letonsko in Litvo, ki so morale odstopiti p o d grožnjo oboroženega konflikta sovjetom pomorska in letalska vojaška oporišča na svojem ozemlju. Višek te akcije pa je bil konec leta 1939 napad na malo in junaško Finsko, kjer so hoteli moskovski vlastodržci "osvoboditi finski narod kapitalističnega jarma in ga rešiti pred divjanjem belih gard . . ." 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' i Zanimivi romani katere je spisal Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: BELA REKA knjige) s slikami 624 strani. Vsebina: — --- Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................5150 DOLINA SMRTI (4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: ----— ~ — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1,50 IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 knjige) s slikami 627 ■ - strani. Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavani smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam....:.."...:.:....„_...................$1,50 KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 ' strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Samarih. — Med jezidi. Cene vsem 4 knjigam....................$1.50 PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami =s 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ......„v.................................................................5150 PO DIVJEM "KURDISTANU (4 knjige) s slikami 594 '— —""' ' -— stbini. Vsebina:—Ama- dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ............................................................. $1 50 ci a m i »t t m rrtTi- . (12 knjig) s slikami 1704 stra- SATAN IN IŠKARIJOT „;. Vsebina: - Izseljenci. - Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsem 12. knjigam ..................................................................................$3,50 SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 stra- ,= ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ....................................................................................................$1>so SUŽNJI (12 kfj'g) s Slikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. i. = — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. —■ Ugnan. Vseh 12 knjig ......................................................................................................... (4 knjige) s slikami 625 strani. Vsebina: — Gran Chaco. — Puščavnik. ■ Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 (4 knjige) 576 strani s slikami. Vsebina; — Kovač Šimen. — V CARDILLERAH — Lov na Sendadora. - V GORAH BALKANA Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 WINNETOU <12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: = — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win- | netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseli 12 knjig ..............................$3.50 ! ZAKLAD V ^REBRNEM JEZERU C4 knjige) 624 | .. .. strani s slikami. Vsebina: -— Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi ] farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse šti-[ ri knjige ......................................*............................................................$1.50 » Ž U T I knjige) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z ; .: medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in 1 njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 1 1 ' \ ■ \ Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo ! skupno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo- ' rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana ' je cena A5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke ' vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ka- < kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je \ poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz- ; ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Tronic O Stalinu vidim zapisano: ". . . .izmed vseh diktatorjev je Stalin najmočnejši na svetu. Njegova plača znaša tisoč rubljev na mesec ($200), ima več avtov, in z visokim zidom obdano vilo zunaj Moskve,katero je prej posedoval neki bogatin. . ." Well, ne vem, ali je ,to zapisano, da je Stalin vrlo skromen, ali da je sijajno plačan. Stalina odklanjam, ampak zdaj je na čelu Rusije, in če ima mesečno le 200 dolarjev, je zelo skromen. * Tupatam se še danes oglašajo posamezniki in opisujejo, kako je bilo, ko so bili vojni ujetniki. Nič na tem, še zanimivo bi bilo, ko bi zopet ne bilo tako presneto klaverno. Bil je "ruski ujetnik," ampak bilo je vse polno "ruskih" uši, in "Avstrijci" menda niso imeli prav nič te robe, le med Rusi je bilo vse polito. Ali razumete, kako klaverno je? In med ruskimi ujetniki se je pojavilo neko stremljenje, da bi bilo nekaj za neko Jugoslavijo. Strmijenje je prišlo od srbske strani, saj od kakih "Avstrijcev" sploh ni moglo priti. Ampak poglejte, kakšen odpor je bil in kakšna ogorčenost, da bi šli za — Srb.eV zopet strašno ušive Srbe, in še v smrt so raji šli, in ideje kake Jugoslavije še danes ne razumejo, in še danes, se zdi, bi prijeli za puške, ko bi Franc Jožef ustal in poklical. Saj niste klade, da bi ne videli, kako je klaverno, ko zopet stojimo pred sužnostjo, in avstrijsko sužnost celo proslavljajo. * "Pijancu se izogni z naba-sanim vozom," pravi slovenski pregovor. Pravilno. Hvale-vredno je, ako kdo opisuje, kako grdo je, če se ga naleze ali dobi pod lase kaka ženska. P#av, da se to pokazuje javnosti, morda kaj pomaga. Ampak se piše : ". . .mi gledamo. Razdrapana kolena, strgane nogavice, "undi" in tisto, kakor pravi sv. pismo: 'Mojzes je udaril...' Naravnost gnusno, kar se zapiše. N,i sa-mole hudo grdo, če je kdo pijan, in pijana kaka ženska, še bolj grdo je, če kdo tako piše, da človeku vzame sapo. Ali smo res civilizirani ? IZ DOMOVINE Draga nevesta Mladi Selim Bajramovič iz vasi Šalje v Južni Srbiji se je zaljubil v lepo hčerko kmeta Rušida Bajgore, ki je pa zahteval za njo 10.000 dinarjev odkupnine. Selim, ki ni bil premožen, je obljubil, da bo odkupnino odplačeval v teku enega leta. Sedem tisočakov je plačal, zadnje tri pa ne, ker mu je zmanjkalo denarja. Pa je nedavno rekel Rušid Selimo, da če ne more plačati) naj vsaj prinese živega volka in s tem pokaže da je junak, sicer da da h«č e r drugemu snubcu. Zaljubljeni Selim se I je res podal v zasneženi gozd, j kjer je v smrtni nevarnosti prežal na samotnega volka in ga tudi resnično vjel ter prinesel bodočemu tastu, nakar mu je Rušida naročil, naj le pride v svate. -o- Tvornica aluminija povečala produkcijo Kot se poroča je v tvornici za aluminij v Lozovcu pred kratkim pričelo na novo obra-lovo 20 novih peči, tako da je zdaj v obratu 56 peči. Tako se je kapaciteta povečala za več kot 30% in bo produkcija aluminija lahko znašala na dan do 9000 kilogramov. -o- Najstarejši rudarski upokojenec V Zagorju živi Josip Jesih, ki je letos ob Gregorijevem slavil 87 letnico svojega rojstva in je najstarejši rudarski upokojenec. Doma je od Sv. Duha. Delal je najprej v to-pilniški cinkarni, nakar je dobil zaposlitev pri rudniku v Zagorju. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" ŠMARNICE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1. EVHARISTIČNE ŠMARNICE ......... ............................$1.50 2. MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH, Jože Vole ..............................................................................$1.00 3. SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00 4. LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00 5. MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00 6. MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc .................................................................................$1.00 7. NA SV. GORO, M. Brumat ................................................$1.00 8. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Levtižar $1.50 9. POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše .........................$1.00 10. ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Fr. Knific, Broš.........................................................................................$0.75 11. ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA .................:.'...,........$1.00 12. ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1.00 13. RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka..................$1.00 14. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA...-.......................$1.00 Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kurnovega i ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena aa f\r\ in stane samo: JpAiUv Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois