ŠTEV. (No.) 15 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI 'Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of fowr Slovene Organizations) chicago, ill., torek, 23. januarja — tuesday, january 23, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII svet občuduje ameriškega voditelja roose-velta in ga smatra najmočnejšim možem na svetu. — predsednik pokazal drzno ko Rajžo tudi v temnih trenotkih in s svojo odločnostjo tudi zmaguje. London, Anglija. — Celi svet danes gleda na Ameriko in na I1Ucin, kako vodi svojo gospodarno obnovo. Še bolj pa, kakor na Ameriko sarrto, ima svet vprte *v°Je oči na moža, kakoršnega pftierika doslej še ni poznala in brez dvoma lahko imenujemo po njegovi volji, duhu in Cl'jih najmočnejšega moža na svetu — predsednika Roosevel-ta- Svet se čudi, kako je mogla osebnost priti v Ameriki do take sile. Pred letom dni se ni o "jem vedelo še drugega, kakor je prvovrsten "politik", in ob tasu predsedniške kampanje je dobil sloves kot izvrsten poznavalec človeškega duha in razpoloženja. Takoj po svojem nastopu pa si je z neko hipnotično močjo pridobil pretežno večino ameriškega naroda. Njegova popularnost je rastla 0{1 meseca do meseca. Celo večina tistih, ki so ob volitvah njemu j!asprotovali, so polagoma posta-' njegovi. Kar bi se kak drugi ii Predsednik niti v sa- sev V* Upal Predla£ati- Je Ro°" ''1 2 neko drznostjo zahteval n vedno tudi dosegel. Poglejmo na ameriški proračun. Kdo J1 si bil prej kdaj drznil, staviti Predlog, naj zaide dežela v defi. desetih miljard. Roosevelt pa Je rekel, da je to potrebno, da so to nekaki stroški za zdravila bolne dežele, — in cela A-™rika mu je pritrdila. reteklo leto je nastopil treno-k, ko je Rooseveltov program azal neuspeh. Cene so pričele Padati, enako pa tudi brezposel-]f°st rasti. Republikanska stran-Je že mislila, da je prišel čas, udari po predsedniku in nje-^^ Programu; njej so se pri- 1 užili bančni interesi; zdelo se Je i j ^e, da je predsednik ostal ^ arnljen. Kljub temu obupnemu 0 ozaju pa se ni Roosevelt u- fi^T niti za en inč* Gr(feil°je' novo zasefianje kongresa v°«azal0 očitno upornost proti < 'telju. In kaj se ie v resnici godilo? z drzno korajžo je je e^nik poprijel; kongres se sestal, toda namesto pričako-^ega 16 TATOV ARETIRANIH RAZVALINE PO VIHARJU IfHMPlM^ Policija našla celo skupino avtomobilskih tatov in ji je padla v roke množina njih plena. Chicago, iii—Celi bandi avtomobilskih tatov je prišla policija koncem preteklega tedna na sled in v nedeljo se je izvršilo 16 aretacij; 14 aretiran-cev je mladih fantov, dva pa sta že starejša moža. Vse aretacije so se izvršile v predmestjih Blue Island, Posen, Dix-moor in Tinley Park. Poleg tega je policija izsledila celo število ukradenih avtomobilov, še več pa motorjev, ki so bili vzeti iz avtomobilov. Prva aretacija se je izvršila v predmestju Posen. Ta areti-ranec je izdal število svojih tovarišev in ti so nadalje izdali še druge, tako, da se upa, da ji cela banda postavljena na varno. Dasi pa je skupina prebivala izven mesta, se je vendar večina tatvin izvršila v Chica-gi. Ker svojega plena tatovi niso mogli takoj spraviti v denar, so ga skrili na najbolj nenavadnih prostorih. Dočim so avtomobile, ki so še ostali celi, skrili tatovi na svojih domovih, so pa nasprotno motorje in ostale dele zakopali v zemljo. Neka prazna lota na 142. c sti in Western Ave. je služila tatovom kot pravo "avtomobilska pokopališče". Po informacijah, ki jih je prejela od are-tirancev, je policija kopala na tej loti in našla šest motorjev in množino drugih avtomobilskih delov. Še več motorjev pa to Mm ROPARJI NAPADLI NA BOŽIČNO NOČ 70 LETNEGA STARca V malem BREBROVNIKU NA ŠTAJERSKEM. — VELIK VREMENSKI PREVRAT IN NJEGOVE NEVŠEČnosti. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Pogled na neko poslopje, kakoršnega je zapustil orkm, kateri je nedavno razsajal nad Pensacola, Fla. V viharju je bilo poškodovanih število oseb, mnogo družin je ostaro brez strehe in povzročena škoda se računa na $100,000. PORAST KA- T0L1ČANSTVA najmoc- Katoličani po številu nejši na svetu. -0- Rim, Italija. — Osrednji odbor Svetega leta je pravkar izdal svoje poročilo glede stanja katoličanstva na svetu. Po tem poročilu se vidi, da je rimo-ka-tolikov na svetu več, kakor je pripadnikov katerega koli drugega veroizpovedanja, namreč 19 odstotkov. Katolikom slede po številu takozvani konfuci-jonisti, in sicer s svojimi 16 odstotki. Ta vera prevladuje na Daljnjem vzhodu. Nato pridejo muslimani, hindi, budisti in potem šele protestanti s svojimi 9 odstotki. -o-- HOTEL NAPRAVITI ODLO ČEN KONEC Pittsburgh, Pa. — Tukajšnji meščan Carl Negley je bil pretekli petek obsojen na ječo od enega meseca do enega leta, in sicer vsled tega, ker je ogrožal življenje svojih sosedov. Moža se pozno v noc, da je pograbil puško in ustrelil skozi okno v sosedovo hišo. -o- upora mu je enako vdan, ruu je bil preteklo leto. Po- kak0r ~*l'a zbornica je preteklo so- Jska 0 skoraj brez odpora sprejela ■ 'gov denai-ni program in isto ' Pričakuje, da bo ta teden sto-11 tudi senat. VEČ PODPORE ZA VETERANE Washington, D. C. — Pred-1 ednik Roosevelt je v petek izdal ''oglas, po katerem se prejšnje :Jegove odredbe dopolnijo v to-'ko' da se za pohabljene vojne ^eterane do zdaj določenim izdatkom prišteje še znesek nekaj nad * milijonov dolarjev. Tako bo skupna svota, ki bo izkaza v proračunu za leto 1935 kot izdatek vojne veterane, znašala pri ^ižno 510 milijonov. V letošnjem letu bodo ti izdatki brž-«one višji, dočim so bili v letu ]J"2 okrog 785 milijonov dolarjev. . , ., , , , . je namreč tako ujezilo, ko ie so- je bilo skritih v kupih slame m gedoy ^ ^ pa na dvoriščih aretirancev. Kakor že omenjeno, se je večina tatvin izvršila v Chica-gi. Kakor so aretiranci priznali, so iz ukradenih avtomobilov tekom 24 ur po tatvini pobrali vse dele. Tisti deli, ki nosijo številke, so bili nato ponoči zakopani. V drugih slučajih so pa take dele premestili v druge avtomobile, da so s tem preprečili izsleditev. Take avtomobile so nato prodajali v neki garaži v Posen, kjer so dobili za vsakega po $10 do $15. Iz imen aretirancev se razvidi, da so vsi poljske narodnosti in vsi povprečno 20 let stari in po. večini vsi brezposelni. -o- KRIŽEM SVETA — Atene, Grčija. — Advokati bivšega ameriškega ma-gnata Insulla so vložili pretekli petek pri državnem svetu apel, da bi se prepovedala deporta-cija njih klijenta iz države. Pričakovati pa je bilo z vso sigurnostjo, da apel n<> ho sprejet. — Havana, Kuba. — Takoj prvi dan, ko je nastopil novi predsednik Mendieta svoj . u-rad, se je pričel s sitnostmi. Zastavkalo je namreč 10,000 zdravnikov, ujedinjenih v federacijo. Predsedniku so predložili svoje zahteve. — Tokio, Japonska. — Zunanje ministerstvo je naročilo svojemu poslaniku v Italiji, naj opozori Mussolini j a na članek, ki je izšel v ameriških, listih in v katerih se trdi, da je Mussolini svaril pred "rumeno nevarnostjo". — Stuttgart, Nemčija.— Policija je aretirala katoliškega duhovnika Leisleja, ker je ta grozil, da se bo pritožil v Vatikanu vslecl aretacije, ki se je izvršila prej nad dvema drugima duhovnikova. Obdolžen je bil "protidržavnih aktivnosti." -o-- zapravljiv mož Chicago, 111. — Za razporoko Zadnji fcožič starega viničarja Maribor, 28. dec. — Izgubljenim in zločinskim ljudem ni na tem svetu nič sveto in nedotakljivo, niti najbolj skrivnostna božična noč ne. —-Tako so za božične praznike doživeli v Malem Brebrovniku veliko razburjenje radi strahovitega zločina, ki je bil izvršen božični noči. Na samoti stanuj očega 701etnega viničarja Antona Balažiča so našli sosedje v njegovem stanovanju umorjenega. Žrtev zločina je bila strahovito razmesarjena; cela glava zrezana z nožem, prsni koš pa udrt in zdrobljen — vse to je pričalo, da se je vršil med zločinci in ubitim srdit boj na življenje in smrt. Storilci so morali svojo žrtev u-moriti v strahotnih mukah. Dejanje samo je še zavito v temo. Sosedje sicer pripovedujejo, ,da so slišali ponoči iz Balaži-čeve koče prepir, preklinjanje KATASTROFALEN POTRES 20,000 oseb prišla ob življenje v potresu. Kalkuta, Indija. — Dočim se po prvih poročilih ni smatralo stanje, ki ga je povzročil potres pretekli teden v Bengaliji, tako resnim, pa govore zadnje vesti o jBoga in nato klice na pomoč, kaj točnejšega pa nihče ni o-pazil. Pokojni Balažič je bil v naravnost strahovitem razdejanju. Število ubitih v potresu se računa na 20,000 oseb. Od več celi okolici znan kot spreten ODPUŠČANJE CWA DELAVCEV Chicago, II. — Koncem preteklega tedna je bilo od tukajšnjih javnih del odpuščenih 15 tisoč delavcev. Od teh jih je bilo 5000 odslovljenih, ker se je ukinilo nadaljevanje dela na projektih, kjer so bili zaposleni. O- OBTOŽENKA RESNO ZBO- LELA je tožila svojega moža Mrs. Flo. Chicago, 111. —Porotna obrav- Bulger, 5200 Blackstone ave. nava proti Dr. Alice Wynekoop, Pred sodnijo je navedla, da je obtoženi, da je umorila svojo da]a možu SVoječasno $800,000, snahinjo Rheto, se je morala pre- |da iih za njo investira. Mož pa tekli petek nenadoma ukiniti in je nasprotno šel in zapravil celo preložiti do ponedeljka. 62 letna svoto, ki mu jo je zaupala. obtoženka je namreč tekom svo- ____0__ jega preiskovalnega zapora tako oslabela, da so jo morali k obrav- ZNIŽANA CENA MLEKU navam pripeljati v sodno dvorano na stolu na kolesih. Obravnava sama pa, kakor se je sama izrazila, vpliva na njo naravnost strašno in večkrat je že bila na tem, da se onesvesti, a jo je nje Chicago, 111. — Po sporazumu z mlekarskimi farmarji so tukajšnje mlekarne znižale cene mleku koncem preteklega tedna, in sicer od dosedanjih 11 centov za kvart na 10 centov. Istočasno na hči, ki vedno sedi poleg nje'pa so mlekarne podvzele tudi in ki je tudi zdravnica, vsako- drugo metodo, da s tem lažje krat rešila z okrepčevalnimi praški. V petek pa je njeno stanje postalo tako resno, da je njen zdravnik izjavil, da je nevarnost, da izdihne, ako bo morala še naprej prisostvovati pri obravnavah. Da se ugotovi, je-li njena i,R,TE "AMER. SLOVENCA"! stalih 10,000 pa je bilo odstav- bolezen resnična ali samo simu- ljenih, ker- so izostali od dela brez dovoljenja. Poleg teh odpustitev pa so morali ostali delavci, kakih 100,000, sprejeti znižanje plače za 20 odstotkov. lirana, je sodnik ukinil obravna vo in odločil, da žensko preiščejo trije nevtralni zdravniki. Ti so konkurirajo s takozvanimi "independent" mlekarnami in so objavile, da bo stalo mleko, kdor bo hotel sam priti ponj v mlekarno, 9 centov za kvart. Gori omenjena cena 10 centov velja za mleko, ki bo dostavljeno na dom. mest ni ostalo drugega kakor kupi razvalin. Na mnogih krajih so se hiše pogreznile v zemljo za več čevljev. Mrtvih ni mogoče vseh pokopati, marveč mečejo trupla kar v reko Ganges, ki jih od-plavlja naprej v morje. -o-1 pretep v parlamentarnem poslopju Pariz, Francija. — Znani škandal, ki ga je povzročil polom 60 milijon dolarskega podjetja Stavisky, je imel v petek svoj odmev v prostorih parlamentarnega poslopja. Na hodniku poslopja je stopil črnski poslanec Grossiilier z Martinique pred u-rednika opozicijonalnega lista Liberte in mu zaradi člankov, ki jih je ta pisal proti njemu, pri-solil klofuto. Hotel je nato še streljati nanj, toda ga je reditelj prej prijel. -o- načrt za nadulično cesto Chicago, 111. — Pretekli teden se je objavil načrt, po katerem se bi imela zferaditi nadulična ce-avtomobilski promet. Po načrtu se bi imela graditi nadulična cesta okrog osrednjega trgovskega dela mesta in ta bi imela svoje podaljške v tri smeri. Uresničenje tega načrta bi stalo, kakor se računa, okrog 151 milijonov dolarjev. -o--- izpremembe v demo kRatski stranki Washington, D. C. — Tekom zadnjih dni je več uradnikov v "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, Češ, »i-Ie Slo nato izjavili, da je njeno stanje venci pa res niso kar tako. Svoj v resnici nevarno. list imajo. Čast jim!"— mož, ki je znal vsako rokodelstvo. Stanoval je popolnoma sam v viničariji pri tujih ljudeh ter se borno preživljal s tem, kar je zaslužil. Roparskih namenov radi tega morilci najbrž© nisoi imeli; mogoče je tudi, da so res pričakovali pri starem skromnem možu kako bogastvo. Zločincev je bilo več ter so po dejanju v koči vse preobrnili. Za mizo so se pogostili z žganjem in jestvinami, ki si jih je starec pripravil za praznike. Ormoški orožniki so pričeli takoj z energično preiskavo, ki pa še ni privedla do zaželjenega uspeha. Zaenkrat se nahaja v zapor« 7 oseb. --o-- Otroci pomagajo otrokom Iz Trbovelj poročajo o bedi med tamošnjimi rudarskimi o-troci, ki nimajo niti najpotrebnejšega, ker jim njihovi starši, ki sami nič nimajo, ne morejo 1 ničesar dati. Da so ti otroci imeli vsaj malo spomina na prihod Gospodov o božiču, je bilo šolam poslano pismo, da bi otroci s svojimi malimi prispevki pomagali nabrati skromno svoto, da bi revni trboveljski otroci dobili za božič vsaj toplo kosilo in kak mali pri-boljšek. Pisma niso bila poslana zaman. Do 19. decembra je bilo že poslanega trboveljski občini 16,179.50 Din.— So-larčki in študentje cele Slovenije so imeli priliko, da so v plemeniti enotni fronti nastopili za svoje gladujoče bratce Sneg se topi Ljubljana, 28. dec. — Marši-; kod so čez dan s streh kidali sneg da je kar zastajal promet, po u-licah pa se pretaka brozga. Mar-sik od v mestu je pričela voda že siliti v veže hiš. Zlasti huda je na Sv. Petru nasipu,, ponekod na Poljanah in zlasti v novih zgradbah v Mostah in Zeleni jami. Čez in čez po polju stoji vodna brozga in je na več krajih pričela voda siliti v hiše, kleti in gospodarska poslopja. K sreči se sneg zunaj taja počasneje nego v mestu in se vode lahko sproti odtekajo. Baš zaradi tega potoki in reke še niso prehudo narasli. NajstreJši slovenski učitelj Najstarejši nadučitelj v vsej Sloveniji je Ivan Lobe v vasi Vidmu pri Krki, ki je 22. dec. praznoval 901etnico rojstva. Po rodu je iz Hinj pri Žužemberku. Do učiteljskega poklica se je priboril z lastno vnemo in zasebnim učenjem in je svojo prvo službo nastopil leta 1861 v Ambrusu. Leta 1878 je prišel za učitelja na Krko, kjer je bil leta 1903 upokojen. -o- Smrtna kosa V Kozjem pri Celju je umrl Josip Jagrič, nadoficijal v pokoju, star 90 let. — V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrla Marija Roj ko, služkinja istotam, stara 69 let. — V Mejni je umrl Anton Malek, pek, star 10 let. — V Mariboru je umrl Franc Kranjc, upokojeni nadučitelj, star 97 let. vodstvu demokratske stranke'i v trboveljskih revirjih in jim podalo svojo resignacijo, med njimi celo načelnik demokratskega narodnega odbora, J. A. Farley. Ta je izjavil, da se odpoveduje mestu zato, da bo lahko ves svoj čas uporabil za svojo službo kot generalni poštni mojster. Vendar pa namerava ostali v odboru, dokler se ne bo dobil drugi načelnik. poklonili, kolikor je mogel kdo utrpeti. Na čelu vse te so-lidarne akcije pa je prva državna gimnazija v Ljubljani (bivša realna), ki je poslala nad 1200 Din. Najmanjše svo-t.e, ki so jih poslala šolska vodstva od posameznih šol, pa znašajo 5 Din. — Bo pač goto-jvo tudi tam ubožni. Drama dveh Jugoslovanov v Parizu Pariz, 28. dec. — Jugosloven-ski delavec Marjan Popovič, ki živi v Asnieresu, je pred štirimi letf posodil jugoslovenskemu delavcu Aleksandru Suševiču 2000 frankov. Aleksander je pred dvema letoma Marjanu vrnil 1500 frankov, nato pa j« prišel v denarno zadrego in ostanka nikakor ni mogel vrniti. Snoči sta se Marjan ih Aleksander srečala Courbevoisu pri Parizu in pri tej priliki je prišlo do prerekanja in prepira ter je Marjan Popovič z dvema revolverskima streloma ubil svojega dolžnika. En strel ga je zadel v glavo, drugi pa v prsi. Ubijalca so aretirali. -o-- Koliko škodujejo tihotapci V Južni Srbiji, ki predstavlja glavno tobačno podjetje v Jugoslaviji, je tihotapstvo tobaka že od davna močno razvito. Prešlo je že v meso in kri ondotnega prebivalstva, tako da mnogi, ki so temu podvrženi, sami sebe ne morejo obvladati, da bi ne tihotapili. Strokovnjaki so preračunali, da ti tihotapci oškodujejo državo vsako leto za najmanj 200 milijonov dinarjev. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast aH padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Če»we. MNKs C108V, Rico Burroughs, Inc. AH rjghts »served. 'AMEKl^flJjgKl SLOVENEC' (AMERIKANSKI SL'OVENEC M in najstarejši slovenski list v Ameriki, HE?" t7»taaovljcn let* 189S, F^ ■ --: ' K*haja ywfe razue emkIcIJ, poaa-|»ljkov In dnivow po praznikih. Izdaja in tiak»: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva la uprev«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago , Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Ea celo leto___________ (C* pel leta_________ (ta četrt leta________ Za Chicago. Kanado In Evropo: celo leto __________|6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta________1.75 _$5.00 _ 2.50 . 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Katabliab«d 1891, Issued (Jail?, except Sunday, Monday «u<5 the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_______ For half a year____ For three month« _______ Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year________3.00 For three months______ 1.75 iS MM Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo itevilko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo n« vrača. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. So li taki slučaji odvisni od politične protekcije, ali pa je vzrok premilo postopanje. Eno ali drugo bo, drugače biti ne more. Zločin, kakor je tatvina človeka v svrho raketirstva za iz-sHjenje denarja, zasluži najstrožjo eksemplarično kazen, pa bi slučaji tatvin ljudi, ko bi videli, da bi šlo takim zločincem za glave, kaj kmalu pojenjali. Tako kakor se je kaznovalo take slučaje doslej, so bile take mile kazni celo prava reklama za take zločine. Res prisodijo 10, 20, 301etne ali celo dosmrtne kazni zapora nekaterim takim zločincem. To ostane nekaj časa na papirju. Kmalu' pa se začno moledovanja za pomilostitev, ter ni dolgo, ko vsled pritiska raznih politikarjev take zločince zopet srečate na cesti. Ali je potem čudno, ako se taki zločini ne omejujejo, kakor bi se mogli? Predrznosti je dosti So na svetu ljudje, ki niso z nobeno stvarjo zadovoljni. Se lii dolgo tega, ko j$ neki slovenski humorist zapisal, da pozna rojaka, kateremu se ne da nikoli popolnoma ustreči. Tako-le je tega rojaka označil kot nezadovoljnega: "Tudi, ako bi mu j same 'pohane' piske letele v usta, bi v takem slučaju gotovo; pikro vprašal: hudič, kje je pa solata?" Dober dovtip, kaj ne? Se večji nezadovoljnem z vsem, kar se sugerira ali svetuje z ozirom na izboljšanje družabnega reda na svetu je pa gotovo "self-appointed" najbolj; i slovenski pisatelj v Ameriki, sloveči urednik tetke "Prosvete". Tega moža zadovoljiti s kakim nasvetom ni kar tako! Pojdimo k stvari. Sloveči radio govornik Rev. Charles Coughlin, župnik v Detroitu, je znan slehernemu Amerikancu in še daleč preko mej Združenih držav. Pojdite ob ponedeljkih zjutraj na ulično karo, na vlak, ali sploh kamor hočete, kaj ališite? Vse govori o nedeljskem govoru Father Coughlina. Prijatelj prijatelja poprašuje: Ali si ga čul včeraj? Ali ni prav pevedal? Ta pa zna! Itd. vsepovsod. Tako govorijo o' njem židje, protestanti, luterani in sploh vsi — tudi velika ve-, čina socialistov. Celo Rooseveltov "možganski trust" mu pri-! znava visoko umevanje denarnega, ali če hočete valutnega vpis- \ja. Govoril je baš te dni pred senatom in kongresom i« vsi no fja z upoštevanjem poslušali. In menda v kongresu in senat?.; ne sedijo; sami tepci, sami ignorantje?! Father Coughlina danes upošteva delovno ljudstvo bolj • kakor hataragakoli' svojega voditelja. Le velekapitalist Morgan, katerega Father Cotvghlin biča. ga ne odobrava. O, pa Se nekdo ga ne odobrava! Ali veste, kdo je to? To je velikiiVsevedna (?) zvezda, urednik tetke "Prosvete"! Ta zvezda je zapisala te dni, da je Father Coughlin "katoliško klepetalo". Ali ni resnica, da more kaj takega zapisati o možu, kakor je Father Coughlin, le tako neodgovorno klepetalo, takega kova, kakor je n. pr. urednik tetke "Prosvete" ? -o--- Zločinstva Najvišjo aktivnost med zločinci so zadnja tri leta kazali ugrabitelji ljudi — takozvani "kidnaperji". Najglobckejši odpor proti "kidnaperjem" je pokazala ameriška javnost ob času, ko so ukradli Lindberghovega sinčka, pozneje našli mrtvega v neki gošči. Od tedaj na-•vr i!o še več tatvin ljudi. Vsi slučaji kažejo, da se za denar — za visoke odkupnine. Kidnapanje je vrste vrlo kruto hudodelsko raketrstvo. Ugrabijo •a držijo proti odkupnini, sorodnike in njegove bliž-;jo z raznimi grožnjami, itd. Zvezna v!«da, kakor tudi mnoge posamezne države v Uniji 60. uvedle prav stroge kazni za tatvino, ali ugrabitev ljudi. Povečini so \ i vršilci teg.a krutega zločina bili izsledeni, razun L'ndborehovega slučaja, ki je ostal do danes še vedno zavit v mis torij. Oblasti so zadnje Čase dokazale, da imajoi potrebno sposobnost za zasledovanja in razkritja takih zločinov. Le, kakor izgleda, justica — pravosodje, take slučaje premilo kaznuje. katerega prej se je je šlo vse.r tr rej svoje človeka in nje pa str; IZ URADA DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER Chicago, 111. Cenjene sosestre:—Na letni seji, ki se je vršila 3. decembra 1933, je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1934: Mrs. Matilda Duller, predsednica; Mrs. Lillian Kozek, p od preda.; Mrs. Mary Sagadin, tajnica, Mrs. Anna Asich, blagajnica; nadzornice: Mrs. Mary Grill, Mrs. Terezija C hemic h in Mrs. Frances Rupar. Posodo in perilo ima v oskrbi Mrs. Frances Gregorieh, 1931 W. 22nd PL Nadalje se je sklenilo, da vsaka umrla članica dobi pogrebni voz, kakor je bilo poprej, in da vsaka članica plača 10c že naprej, kar gotovo ni prevelika svota. Prosim, da to upoštevate. Na januarski seji smo sklenile, da meseca maja ne bo o-bičajne Bunco party, pač pa vsaka članica plača v ta namen 25c, 50c, ali pa $1.00, kolikor katera hoče ali more, do prihodnje seje, ki se vrši 4. marca. — Nadalje prosim, katere se še niste zglasile in tudi ne poravnale članarine za leto 1933, da to nemudoma storite. Priporočam vam tudi bolne članice, da jih obiskujete. Posebno tiste, ki so že delj časa na bolniški postelji: Mrs. Ger-dovich Mary, 3138 So. Hamlin Ave., in Mrs. Mary Kremesec in Matilda Sever. — S sosester-skim pozdravom, Mrs. Mary Sagadin, tajnica. 2449 S. Trumbull Ave. Phone: Rockwell 1919. •-o- KJER SE ENKRAT SPOD-TAKNEŠ, SE DRUGIČ NE BOŠ IVJi'wa.ukee, Wis. Ko gre veren človek mimo cerkve, se spoštljivo ozre proti njej in v duhu pozdravi Gospoda, ki tam prebiva. — Ko gre mimo hiše svojega zvestega prijatelja, se v duhu spomni tudi nanj in mu želi sreče in božjega blagoslova. — Vse drugače pa mu zaplapola v srcu, ko gre mimo poslopja, v katerem živi Človek, ki ga je oropal za vse težko prislužene prihranke, katere je namenil za stara leta. Takrat pa nehote stisne zobe, stisne pest v znak velike nezadovoljnosti nad takim, početjem. — In takih poslopij je tukaj v Milwaukee veliko, ki se imenujejo Security Building in Loan Association,. v katerih imajo po večini delavci in mali posestniki posojen denar, katerega sedaj na noben način ne morejo dobiti ven, pa če ga še tako potrebujejo. Ker nimajo pri teh S. B. & L. A. kapitalisti posojenih svojih tisočakov, se nobeden ne poteguje za pravice ubogih prizadetih, ki so sedaj v tej krizi najbolj prizadeti in na njihovih prihrankih drugi lepo žive, dočim morajo prizadeti kljub svojim s težavo prihranjenim denarjem trpeti pomanjkanje. — Pri omenjenih BLA. tukaj v Milwaukee je nad 30 milijonov posojila, ki je celo, ali pa na pol zmrznjeno in bo vzelo več let, da se bo vse to otalilo in se bo izplačalo dotičnim osebam, ki so posodile svoj denar. Edino upanje za rešitev teh posojil na BLA. je še governer države Wisconsin in pa neutrudljivi predsednik F. D. Roosevelt, ki se trudi in je edini; zmožen, da prizadetim kaj pomaga. A, dokler se nikdo ne obrne s prošnjo do njega, tudi ne moremo pričakovati pomoči v tem oziru m vsak, kdor ima naložen denar pri BLA., bi moral biti zadovoljen, če bo dobil ob koncu leta nekaj interesa, če pa nič ne dobi, bo moralo biti ravno tako dobro. — Čudno se mi zdi. da še nismo brali v nobenem časopisu, da bi se kdo potegoval za pravice teh tako prizadetih. — Mnogim čitateljem je znano, kako se dela s temi, ki imajo svoj denar vložen pri BLA. Skoro vsak prizadet želi, da bi kongres v Madison, Wis., nekaj odločil in črtal tisto postavo, ki je bila sprejeta pred par leti, ker je v veliko škodo tistim, ki so dajali posojila na razna poslopja in od teh posojil mnogi nimajo sedaj prav ničesar. Ravno danes, ko to pišem, berem v angleškem časopisu, kako je mnoge osleparil neki A. C., ki je imel Real estate, za kar mu je sodnik določil od enega do sedem let ječe v Waupan, Wis. Ogoljufal je razne stranke za $162,448, in med temi nesrečnimi ogolju-fanci so bili skoro izključno največ revni Poljaki in nekoliko Slovencev, ki so zaupali svojo gotovino Človeku, o katerem so mislili, da je tudi on-tako pošten, kakor je bil njegov oče, ki je pa že umrl pred nekaj leti. Njegov oče je bil namreč zelo priljubljen radi svoje .poštenosti, zlasti med Poljaki, 'in dobro upravljal svoje pod-jjetje z nakupom in prodajo zemljišč več let. Po njegovi 'smrti je iste posle prevzel nje-jgov sin, ki so ga pa zdaj ti po-js'i pripeljali v waupansko ječo na očiščevanje. I Jaz bi rekel, da se skoro izplača iti v Waupan za par let, 'če si poprej štiri leta imel good jtime in v tem času potrošil toli-;ko tisočakov. Skoro bi rekel, (da če kdo meni da toliko tisočakov, bi ne pomilšljal dolgo, jvzel bi jih, pa četudi bi bilo treba za nekaj časa v luknjo. jVse drugače je pa seveda s temi, ki so svoje prihranke izgubili, kar se pač težko pozabi. Take skušnje bodo počasi že naučile ljudi, da bodo pomislili poprej, ko bodo komu kaj zaupali. G. W. Raly. -o- NEWYORSKE VESTI New York, N. Y. Zlato poroko sta praznovala naša rojaka Mr. in Mrs. Anton in Marija Vilar v Ridgewood, N. Y. (5825 Foxall St., Ridgewood). V krogu svojih vnukov in vnukinj, sinov in hčera, sta jubilanta bila poročena na svojem stanovanju v soboto zvečer ob 6. uri, v nedeljo, na 50. obletnico, pa je bila za nju v slo venski cerkvi sv. Cirila slovesna sv. maša, katere se je udeležilo skoro vse njuno sorodstvo širom Greater New Yorka ter obilo znancev in prijateljev, ki so prosili Vsemogočnega, da ju ohrani še mnogo let. Jubilanta sta še duševno vsa sveža in mlada, toda telesno oslabela, da nista mogla v cerkev. Vesel in velik je bil ta'praznik za Vso 'naselbino, saj je to prva zlata poroka v naši naselbini. Pa tudi doma sta bila jubilanta počaščena. Njuni otroci, vsi dobro vzgojeni, so prišli z vnuki in vnukinjami častitat k slovesnemu dogodku. Veseli, da jim je ljubi Bog ohranil tako dobre starše do visoke starosti in do zlatega jubleja njune poroke (poročena sta bila 21. januarja pri Sv. Jakobu ob Savi), so jVse radi žrtvovali, da je slav-nost bila za vse sorodstvo in povabljence prvovrstna, ki o-Jstane vsem v neizbrisnem spominu. Draga nam jubilanta, Bog vaju ohrani še mnogo let! Dne 11. febr., na pred pustno nedeljo ob 5. uri zvečer, priredi dramska skupina slov. župnije sv. Cirila v cerkveni dvorani na osmi cesti igro "Ple-har". Izvirna igra prof. Andreja Kobala v štirih dejanjih nam predstavlja življenje noših rojakov v Leadville, Colo. Naznanjamo pravočasno zato, da 'društva urede svoje predpustne [prireditve tako, da ima vsakdo | priliko videti to velezanimivo |igro, zlasti še, ker se ne bo pojavljala. Vstopnice se že dobe. j V predprodaji so po 40 centov, pri blagajni pa pol dolarja. Garderoba (na novo preurejena za 500 oblek) po 10c. Da bo štiridejanska igra kon-čana do 9. ure, začnemo točno ob 5.uri. Potem (ob pol 10. uri) velika maškerada, za katero se že vrše priprave v polnem teku. Nato prosta zabava z godbo, petjem in plesom. Kuhinja in klet v najboljših rokah ; cene zmerne. Društvom, ki nas vprašujejo za razne igre, sporočamo tem potom, da imamo na razpolago j le izvirne igre g. prof. Kobala. I Obračajte pa se edinole na na-islov: St. Cyril's Dramatic Society, 62 St. Mark's Place, New |York City; naročilu za igro je j treba priložiti money order za $10.00, ker nas prepisovanje stane. Vsem onim, ki nas vprašujejo tudi za druge igre, spo-'ročamo, da imamo edinole igre •prof. Kobala; za drugo se bla-'govolite obrniti drugam, ker jih 'nimamo v zalogi. Toliko v po-jjasnilo vsem, ki nas vprašujejo. —Tajništvo Dramske skupine slov. župnije v New Yorku. P. Nagrobni spomenik. — 111 kakšen napis želite na nagrobnem spomeniku svojega moža? — Napis naj se glasi: Počivaj v miru do trenutka, ko se zopet vidiva. H! * Narobe velblod. — Velblod lahko dela štirinajst dni, ne da bi pil. — Ti si pa narobe velblod, ker znaš štirinajst dni piti, ne da bi delal. ---o- TO IN ONO PREMOGA PORABIMO VEDNO MANJ Svetovna produkcija premoga je znašala leta 1932 komaj 1,11 milijarde ton, dočim smo ga porabili 1. 1931 1,25 in 1. 1929 pa 1,55 miiijarde ton. To leto je dosegla svetovna produkcija svoj višek in je bil konzum tedaj največji. Po 1. 1929 je začela produkcija premoga padati in dosega danes komaj ono stopnjo, kakor v letu 1905. Ta-proces traja še dalje in je brezdvomno v zvezi z manjšo porabo tega gorilnega sredstva. ČE POTUJE RADIJ Iz Jahimova na Cehoslova-škem so poslali medic, institutu v Londonu dva grama radija. Pošiljatev so odpravili z železnico. Neznatno mrvico radija so tako zavarovali s svinčenimi ploščami, da je zaboj tehtal 596 kg. (nad pol tone.) Radij so zavarovali za čas prevoza za štiri milijone Kč. -o- NEKAJ ZA VSE Aristotel je imenoval srce "domači altar", na katerem gori kakor v trdnem gradu ogenj življenja. j Stari Rimljani so pretakali vino preko vijolic in vrtnic, kakor ga pretakamo mi preko dišeče perle, da bi ujeli vonj cvetlic v pijačo. "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list srno vsi zakopani v tihi, sramotni grob in nas mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." —Rev. P. Cyril Zupan. Poklon. — Gospodična, vi ste kakor metuljček. — Bežite no, kdo je pa vas naučil delati take poklone? — Toliko barv imate na sebi, pa se dado vse izbrisati. * # * -Med prijatelji. — Potrebujem $100.00 in ne vem, kje bi ■jih dobil. — Oh, to mi je odleglo, ker sem že mislil, da si jih hočeš izposoditi od mene. =]■• * * V Šoli. — Janezek: Imenuj mi kak element. — Konjak, gospod učitelj. — Konjak? — Seveda. Kadar ga papa pije, pravi, da je v svojem e-lementu. * * sit Umetnik. — Gospod ravnatelj, povedati vam moram, da je res prava umetnost preživljati se s'plačo, ki jo dobiva človek v vašem gledališču. — Saj pa tudi ste umetnik. * M: * Hude skrbi. — Jetnik pazniku: Kako pa bo s čiščenjem čevljev, gospod paznik? Ali naj jih takoj postavim za vrata ali šele zjutraj? * * * Tudi zemljepis. — Kje j'3 nnjv^Č" dijamantov? ' ' ■■*'' — V zastavljalnici, g. učitelj V času gospodarske krize. — Vse sem izgubil, ob vse sem, ostalo mi je samo pošteno ime in pa zato, ker sem v zadnjem hipu prepisal vse na svojo ženo * * Strojepiska. — Kako, prosim gospod šef? Nisem razumela. — Zakaj pa tako razbijate po stroju! — Moram, drugače me pa vaš glas moti pri pisanju ! Prebarvano dekle. — Kdo je pa bila ta nova deklina, ki si jo imel včeraj v prikolici? — Saj ni bila nova. To je že stara, samo da je bila včeraj prebarvana. * :!: :|s Jud v gledališču. — No, dragi Kohn, kaj ti je včeraj v o-peri najbolj ugajali? — Meni? Pavza po drugem dejanju, ko sem sklenil s Sil-bersteinom sijajno kupčijo. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE I Mr1lnpn4jt9n Si-rv'Cm) napisal: edgar rice BURROUGHS Denarne pošiljat ve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00............ 110 Om Za $ 5.00............ 195 Din Za $10.00............ 410 Din Za $12.25.!.......... 500 Din Za $20.01)............ 835 Din Za $24.00............ 1000 Din Za $50.00............ 2100 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 Za $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Tako so Arabci obstali in s« utaborili ter Čakali. Opazili so samotnega jezdcca, ki je dirjal čez planjavo proti jugu. Kako uro pozneje so se odpravili naprej ob robu gozda in še niso hodili miljo daleč, ko so zaslišali neko govorjenje. Ibn Jad je poslal ogleduha, ki se je vrnil t veselim obrazom. "Imenitno šejk", je zaklical. "Najlepša, o kateri vse govori je tukaj. Ni ti treba hoditi dalje." Arabci so bili, ki so prestrašili Blakovega konja, da je hotel zbežati. Ko je Blake prijel svoj samokres je šejk uvidel, d'a mora rabiti zvijačo. Zato je poslal Fahda, ki ie Blaka nagovoril: "Nikar ne streljaj, prijatelji smo, ki smo .se tukaj izgubili. "Pokažite se torej," pravi Blake. Šejk in čstuli so stopili naprej in tedaj 30 šejku rabistrile oči, ko je zagledal dražestno princeso. "To so Arabci!" zakriži princczn. "Kako zo-pern je njihov pogled, bojim ss jih, pomagaj." in oklenila se je Blaka. "Tudi meni niso po volji," reče Blake. Tedaj je šejk stopil naprej in zapel izpraševati raznovrstne rači, zlasti glede mesta Nimmr. Ostali so se oa čedalje bolj bližali Blaku in ga na šejkovo znamenje vrgli na tla. V istem trenutku so enako napravili tudi s princezo. Precsi dalač jo Tare?a, ko j-a ob&tti!, da f >3nr v: obleka teži nastaja prijetna, zato jo jo'odložil, Ohranil je samo svoj nož in pa vr.v, Icar je vedno »osi' wri sebi, nato nadaljeval svojo pot naprej. . . Ko je gsjk'Ibn Jad prešel skozi dolino, je opazil veKfco .oblak« prahu, kar ga je močno vznemirilo. Zato jo Sil in se skril v temno goščavo, da nevarnsst mino. / Torek, 23. januarja 19i51 'AMERiKANSKI SLOVENEC Stran 3 ( pes mu je odgrizel tudi nega življenja. nos. Tretji zopet mora iti v samoto, da ga tam razsvetli milost -o- t-ožja. Za drugega je zopet kaka beseda, kaka knjiga, ki vpli- Nezgoda v3 rgvoluciionarno na njegovo dušo: ga vznemirja, svari, o po-, j Na okrožnem, sodišču v Co-^^uu Kdo bo preštel vse raznovrstne načine, s katerimi glas ] ju je nesrečno padel po stopnji govori našim dušam? nicah 381etni strojni mojster'co deSnega uhlja. Na rokah je Nek nemški konvertit je na vprašanj«, kaj ga je nagnilo, j0ge Veselak iz Levca. Piijpa Merkuž obgrizel še nekaj da se je kljub odporu svojih domačih vrnil v naročje katoliške padcu se je nevrano pobil po (drugih fantov, cerkve, rekel: Povod k temu koraku mi je dala večna luč v ka- iglavi in hrbtu ter si zlomil ne-' toliških cerkvah. Proteštantovske cerkve so imele za njega ^»j reber. vedno nekako praznoto, bile nekako mrzle — katoliška cerkev Se mu je pa vedno zdela resničen hram božji, resnično svetišče; tam je vedno čutil gorkoto božjega bivanja v njej. Vidite, za tega moža, ki .je bil visoko izobražen, je bila tiha večna lučica pred tabernakeljnom, ki ga je poklicala v vi- Uho mu je odgriznil Med skupino fantov iz Zo-bovcev in Spuhlja je v gostilni pri Kuharju nastalo nesoglasje in pretep, v katerem se je posestnik Merkuž zavzel za nekega fanta in se je spravil nad Franceta Korošca iz Zobovcev ter mu odgriznil skoro polovi- in užij tega vsako uro po eno DENARJA NOČEJO Nekaj dni po premirju leta 1918 je prejelo konzumno društvo v malem francoskem me-Lstu Vitry-le-Francois od vojne« ga ministerstva pošiljatev vina v vrednosti 60,000 frankov. — žlico«. Za bolnika, ki trpi na I Ker vino ni bilo naročeno in kei driski, dodaj nekaj ingverja ali, Pograd Gospoido\ Pri Don Boskotu, kojega življenje je tako polno čudežnih naključij in dogodkov, so bile razne .jasne sanje, v katerih ga Duh božji klical k posebnemu delu v svojem vinogradu. V mladosti sv. Petra Ivanizija so bili njegovi učeniki, posebno Peter Esch, bil je eden njegovih prijateljev, ki so bili vr-^telji božjega poklica. Koliko skrivnostnih poklicov bi lahke našli v življenju velikih, svetih mož! Vsaka cerkvica v vasi, v mestu, nam oznanja uro poklica ' višjemu, čistejšemu življenju v milosti božji, v občestvu naše cerkve. Današnja nedelja, Septuagesima, je.— rekel bi — nede-Ju Poklica z vsem jezikom, z vsemi besedami njene liturgije. 1 duša se dan3 Darilo katoliške- °niislite nekoliko, ali ne bi morala vasa p0^ati v tekmo, da doseže največji dobitek ? verskega veselja, trdnosti v veri ? Pomislite, če ni današnja nedelja s svojim evangelijem nord'a tretja, šesta, deveta ali morda celo enajsta ura vašega PokliCa ? K mnogim izvoljenim spadate tudi vi ^prašajte, če' spadate tudi k izvoljenim . •ie šesto, bije deveto, morda tudi že enajsto uro premislite in se Bije ž3 tretjo, Z voza je padla Posestnica Justina Vončino-va, stara ;>7 let, iz Kranjčice pri Sv. Juriju- ob juž. žel., je, ko se je peljala na vozu s polja proti domu, padla z voza in se nevarno pobila po glavi, da so jo morali oddati v bolnice. Obsojen Na eno leto in pol strogega zapora je bil pred ljubljanskim sadščem obsojen Franc Zajec iz Podgorice pri Črnučah, ker je že 4. dec. 1932 do smrti ranil kovača Antona Grojzdeka. ---o- Huda zima Kakor poročajo iz Bosne, so imolu v Oštrelju za božične praznike izredno hudo zimo. Toplomer je kazal 31 stopinj Celzija pod ničlo. -o- Nov grob zdravstvo. Med, sredstvo zoper vnetje Stolčeno laneno seme z medom pomešano in kot obliž na vrat položeno, ublaži bolečine. Proti vnetju grla in oteklini bezgavk pomaga žajbljev čaj, pomešan z medom. Treba gr-grati večkrat s toplini čajem. Dobro sredstvo je tudi med s sokom zelene orehove lupine; uživamo ga mlačnega. Med, sredstvo zoper tvor na vratu Povri redkvino seme v jesihu in medu in s tem izpiraj tvor. Med, sredstvo zoper bolečine v vratu Med v vročem lanenem olju, kar mogoče gorak uporabljen, ublaži bolečine. Dobro sredstvo je tudi žajbljev čaj, ki si mu primešal ne- 'o m ono iz Dober plcr.' Dobro ho se založili neznani atovi neke noči pri gostilničar-Malovrhu, na Grabnu pri •Kamniku. Ko je zjutraj jpespo-lr vstal je našel vse omare in Predale odprte in izpraznjene. Padel je Na Jcsenioah je padel po stopnicah GOletni upokojeni tovarniški delavec Janez Vilman. Zlomil si je nogo in se tudi no-tranje močno poškodoval. Zrgovarjati se je moral Že leta 1928 je utonila v Do-brenju dveletna hčerka posest-mka Lipovža iz Dobrenje, v mlaki pred hišo. Posestnik je ' nato mlako ogradil, ograja je pa razpadla in julija 1933 je zašla druga dveletna posestni-kova hčerka v mlako in tam tudi utonila. Sedaj sta bila pred mariborskim sodiščem obsojena posestnik Lipovž in njegova žena, vsak na 4 mesece strogega zapora, ker nista pazila na otroke. -o- Konjska nezgoda Na. Štefanovo popoldne sta se domenila izvošček Jurca z Bleda in otoški cerkovnik Bi-jol, da se s sanmi pripeljeta po ledeni plošči na otok. Ze sta pridrčala v bližino otoka, ko se Pri Sv. Boltemku v Slov. go- kaj kisa; vzamer; ga lahko vsa_ ricah je zvečer dne 27. dcc. u- ktf uro polno ŽJic0> mrl tamkajšnji župnik Jožef j Zoper hripavost je izborno Lesbaher. Pokojni se je rodil sredstvo H čaj> poslajen z v Negovi leta 1897 m bil v maš- medom nika posvečen 1903. Službovali Tudi'kroglice napravljene iz je kot kaplan py.aznihzupni.'g0J.čične moke (ženofa) j jah m leta 1927 pos al pro v,- medU) so dobro ^dstvo zoper zor na fari pri Sv. Bolfeniku in hripavost. Jcmati jih jo ^^ naslednje leto župnik istotam Bil je vzgleden duhovnik in izboren dušni pastir. Velikodušen dar Z Vrhnike poročajo, da so bili za božične praznike vrhniški reveži zopet bogato obdarovani od nepozabnega rojaka Jožefa Zelenca iz Amerike, ki je obdaroval 27 revežev. Nezgoda Na kolesu je postalo slabo 651etnemu stražniku Valentinu Karo z Viča. Ko se je peljal po Kongresnem trgu v Ljublja- muškatnega oreška. Seveda, kdor bo rabil ta medena zdravila, naj ve, da je za zdravljenje edino pristni zapriseženi pravi čebelni med, ki ga dobiš edino le pri zanesljivem čebelarju, ne pa v kakih pro-i dajalnah, kjer prodajajo samo neko medu podobno brozgo, ki sicer ima ravno tak duh, kakor pravi med, vsaj na videz. Ima seveda tudi tak ponarejen med še to lastnost, da se ne strdi in radi tega mnogi mislijo, da je res pravi stoprocentni zanesljivi čebelni med, ki ostane leto in dan vedno enako svetel, med tem, ko se pravi čebelni med strdi, da izgleda, kakor bi bil zmrznjen. Če potem tak med odpreš in ga jemlješ iz posode, se ti vidi, da ima male kepice, kakor bi bil tam samo drobno stoičen sladkor. Pa tudi če ga denes na jezik, boš občutil isto. To marsikaterega, ki ne pozna lastnosti pravega medu, moti, da misli, da je bil prevaran. — Seveda, bil je prevaran, pa tedaj, ko je kupil med pri kakem šušmarju in mu je ta med ostal leto in dan svetel, kakor takrat, ko ga je kupil. — Zanesljivo pravi med se dobi edino le pri poznanem čebelarju in le redkokdaj pri kakih medenih prekupčevalcih, to bi moral vsak, ki med kupuje za domača zdravila, vedeti. ---o- "Amer. Slovene je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo ins rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega slovenstva!" — —Rev. P. Oclilo Hajnšek. -o-- SIP'TF AMER. SLOVFNCA! Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrže vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila sc dobi od slc-Sečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tainik Mike Opeka, bla-Rajnik. vojno ministerstvo nikoli ni poslalo opomina za plačilo, je mislilo konzumno društvo, da je napravilo dobro kupčijo — in molčalo. Pred par meseci je pa konzum likvidiral in zdaj so našli v knjigah neplačan dolg 'v znesku 60,000 frankov. Denar so takoj nakazali in poslali vojnemu ministerstvu. Toda denar je prišel nazaj. Vojno ministerstvo o tej pošiljatvi ničesar ne ve. Zdaj so se obrnili na finančno ministerstvo, pa tudi tam vinske pošiljatve nimajo nikjer zabeležene in denar je zopet priromal nazaj v Vitry-le-Francois. Likvidator kon-zumnega društva je zdaj v veliki zadregi: rad bi plačal dolg, a denarja nihče ne mara. -o- Tako je. — Ona: Glej moži- ček, nikoli ne slišimo, da bi pobegnila gospodična ali gospa blagajničarka z denarjem svojega šefa. On: O tem slišimo res redko, če se pa že kaj takega zgodi, vzame blagajničarka navadno šefa s seboj. GLEDE STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kariski Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO. Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za :tari kraj, in mi iih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojc«m v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Društvo 'SV. JEROIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesccu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 2l7, I-Ioustan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako jo rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vse vedeti in no verujejo ničesar. Doliil je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Ma-letoma s svojimi Sestcrimi otroci. Pole« dru-noo, ki je prišla iz starepra kraja prod dvema 2ine jo Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela jo hitro napraviti denar in si vrniti. Sost mesecev jo »1« dobro in Miko jc vlagal donar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala jo oditi v bolnico, to v druko, v tretjo itd. Iz vsaki •le posla bolna. Niso motfli vedeti, kaj ji je. Mike jo bil ves zbcsiui, kajti čutil je, da bc '••nihil svojo ženo. Imel pa je nctena prijatelja. ki mu je dostikrat dal kak svet. Milie «a seveda ni nikdar poslufial, kajti vite je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal I,O neko zdravilo, ki je bito oitlašano \ listih, kajti bil je prepričati, da ima Marija trakuljo. Ko jc zdravilo pri&lo, jra je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je sla od njo (rakulja, 31 čevljev dolga. Ntiko ni mojiol verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo polom ojrlasa v časopisu. Zdaj jo od svojo ne verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji si hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopcl gospodinjila. Na tisočo mož, žena in otrok, ki so bolni, sc neuspešno zdravi za mnoffo druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista poSast, t rakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajodavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požreSnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečino v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih ■i občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo. izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljujo, jo brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je. da je ta pošast povzročila tudi napade padavico. Ta pošast zraste včasih do BO čevljev Kadar lože v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne ho mogočo pomagati. Pošljite $3.60 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajodavca, na U. S. Laboratory, USL BIdg., Box 2006, Hollywood, Cal, Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COI). Garanti rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite '2S centov. (Izrežite ta oglas in ga shranite, fcei vam bo mogoče prav prišel.) Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal Q523 Uradne ure: O-d 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Izšel je KOLEDAR AVE MARIA za leto 1934. Bogato ihistrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nenaročnike pa stane 50 centov AVE MARIA BOX 60S, LEMONT, ILLINOIS l f Striffi l I|TBJHniWW|i •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 23. januarja 1931 "črni moz" POVEST IZ PRETEKLIH DNI Spisal K. M. "Nikar ne bodi tako nestrpen", ga je pomiril podčastnik. "Kmalu boš vse vedel. — Nisem še utegnil premisliti, kaj naj to pomeni, ko pride že drugi in napravi prav tako. Cez deset minut tretji in tako dalje, da me je že pošteno mučila radovednost. Ko je eden imed njih odšel, sem skočil h kamenju in pogledal pod skalo. In veš, kaj je bilo pod njo?" "I, kako naj vem. Saj vendar nisem bil zraven!" "Pod skalo je bil listek in na njem je bilo za-pisano :"Ob desetih pri starem rovu." Kaj praviš na to?" "Čudno se mi zdi." "Samo čudno? Ali se ti še ne sanja, kaj mora to biti? Črni mož je pustil pod skalo svojo pošto. Njegovi ljudje pridejo drevi k staremu rovu. Jaz bom čakal z vojaki in vse po vrsti polo-vil. Ali veš, kaj je to?" "Sreča. Neumna sreča in še v sanjah je prišla, prav tako, kakor pišejo v knjigah!" je posmehljivo dejal Poljanec. "Toda, četovodja, pazi, da ti ne uide." "Meni ne, glavo bi stavil." "Ali si vzel listek s seboj?" "Še na misel mi ni prišlo! Ali misliš, da sem na glavo padel? Papir mi nič ne koristi. Tihotapce potrebujem in jih bom tudi dobil! Ce bi jim vzel listek, bi zaslutili nevarnost in nikogar ne bi bilo." ' "To je res! Ali si koga izmed njih spoznal? "Nikogar! Domači so najbrž že prej prišli, preden sem se zbudil Toda to nič ne de. Vem, kje iih bom dobil in vsi skupaj bodo moji." "Kako jih le misliš poloviti? Tako, kakor si prej rekel, ne boš dosti opravil." "Zakaj?" "Pri starem rovu je napisano, toda kje? Pri izhodu ali kje na sredi?" "Hm, tega pa ne vem." "Vidiš! Vse vojake misliš vzeti s seboj, in jih razpostaviti tam, kjer imajo tihotapci svoje sestanke. Ali misliš, da je Črni mož neumen in da ne bo opazil, da oprezuješ za njim in za njegovimi? Saj ima v vsaki hiši vohune. Če bodo vsi vojaki izginili iz vasi, bo takoj vedel, kaj se pripravlja. Njegovi ljudje pa tudi ne prihajajo v gručah. Saj si jih sam videl, kako hodijo drug za drugim; Kako boš potem vse skupaj zajel?" "Res, prav imaš. Toda kaj naj napravim?" "Četovodja, to moraš pa že sam najbolje vedeti! Poljanec je osel — tako si rekel, kajne? Kako naj ti povem, kaj napravi?" "Trdoglav si pa, da je kar grdo! Saj vendar veš, da nisem tako hudo mislil. Več si slišal o Črnem možu kot jaz, zato motaš bolje poznati njegove muhe. Povej mi, kaj bi na mojem mestu ti ukrenil?" "Nikomur ne bi ničesar povedal." "Tudi nadporočniku ne?" "Njemu pa še najmanj! Ali hočeš, da ti od je nagrado, ki je razpisana na glavo Črnega moža? Ti ga boš moral ubogati, on pa bo že tako napravil, da bo slavo in denar sam poba-sal. Če pa ga pokličeš na pomoč in tihotapcev ne bo, se bo iz tebe norčeval. Ali se zadnjič ni, ko ste čakali za streliščem?" Podčastnik je prikimal. "Da, prav imaš, Poljanec ! Vse skupaj moram vzeti na svoja ramena. Ko bom okolico dodobra poznal, bom vse tako uredil, da ne bo več časa za klicanje na pomoč. Potem naj se pa nadporočnik kar lepo pod nosom obriše!" "No, saj nisi tako neumen, kakor sem mislil! Poslušaj me! Nikomur ne povej niti besedice tega, kar veš. Splazi se skrivaj kakor mačka k rovu, kjer misliš, da so tihotapci. Meni se kar zdi, kje bi utegnili biti." "Kje pa?" "Na koncu rova, kjer je bil takrat Potočnik, rase breza in tik zraven nje je luknja v tla. Zarasla je z grmovjem, da je ni mogoče videti. Toda ko bodo lezli vanjo, jih boš že videl." "Ali dobro veš?" "Da, kakor bi jih pred sabo videl. Luknjo poznam že dolgo, o tem, da bi bila skrivališče za tihotapce, se mi pa doslej niti sanjalo ni." "Ali misliš, da bodo obešali na veliki zvon, kje se skrivajo? Zdaj vidim, kako prav je, da sem se najprej s tabo pogovoril. Dobro da vem, kje jih dobim. Nihče mi ne uteče. Vse bom tako uredil, da nadporočnika ne bom potreboval. Najbolj se veselim mladega Potočnika. Dobro vem, da je med njimi." "Res? Kako pa?" "Ker je bil prav tako v hribu in gledal pod skalo, ko sem spal. Dohitel sem ga, pa je bil v strašni zadregi, ko me je opazil. Kaj išče v gozdu, kaj? Kmet je in spada na njivo ali pa v hlev in ne med drevje?" "Na tvojem mestu bi mu bil jaz že davno posvetil. Če bi ga srečal, bi ga brez drugega u-strelil in še mački se ne bi za njim tožilo. Ali je on Črni mož ali ne, je pač vseeno." "Zaslužil je že kroglo, toda to je premajhna kazen. V jetnišnico mora; desetkrat huje se mu bo zdelo kako smrt. Potem bo imel dovolj časa za premišljanje,kdo je močnejši, on ali jaz. Veš kaj, Poljanec. Ti poznaš luknjo. Pojdi z mano do rudnika!" "Kaj si na glavo padel? Kaj me ta reč briga? Saj niso izbrali mene, da ulovim Črnega moža, in tudi prav nič me ne mika, da bi si kje prste opekel. Ne poznaš ga še. Kar te ne peče, ne pihaj!" pravi pregovor. Sicer si mi pa že sam rekel, da imam velik jezik, a majhno pest. In razen tega ti niti pomagati ne bi mogel, ker se na take reči ne razumem." "Nikar ne govori neumnosti in mi ne očitaj! Vsake besede vendar ne smeš resno vzeti. In v škodo ti tudi ne bo, če mi boš nocoj pomagal." "V korist pa tudi ne! Ali se morda bojiš iti sam v gozd?" "Jaz? Ali si neumen?" "Tako zelo kakor ti prav zanesljivo ne. Stavil bi, da se ne boš upal iti sam do rudnika. Veš, pogum ni kar tako. Zelo rad uide iz srca in sede na jezik." "Pri tebi je morda tako, pri meni pa ne. Zdaj pojdem. Jutri zjutraj boš že videl, kaj bom napravil." "Radoveden sem. Le hitro pojdi in prehitro ne pobegni, če ti bo začelo srce v hlače uhajati!" £;el je iz izbe in krenil na dvorišče. Skrivaj je odprl kolibo, ki je zakrivala vodnjak. Od znotraj jo je spet skrbno zaklenil. Potem je tiho modroval sam pri sebi: "Kakšna sreča, da ne zna držati jezika za zobmi! Če bi bil skrivaj naznanil vse to, kar je po neumnosti videl, bi bil jaz sedel v žerjavico, tako bo pa on! Pogumen je res, toda previdnosti in pameti nima nič več nego kokoš. Zdaj mi grozi večja nevarnost z njegove strani kakor s Potočnikove. Kamen pozna in njegovo skrivnost. Napraviti bo treba tako, da mu bomo usta zamašili. Oslepljenje ne pomaga nič. Umreti bo moral ali pa — no, da — ali pa stopiti na našo stran. Samo te dve izberi mu pustim. Prehuda kazen to ne bo, ko je pa tako grdo govoril o Marti." (Dalje prih.) -o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 1 111 MOLITVENIKI. ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOLITVENIKI "BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar, Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00 MOLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1-25 Kudeča obraza ................................................................ 85c MARIJA VARH1NJA: V platno vezan ................................................................ 75c Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1-50 NEBESA NAŠ DOM: V platno vezan ................................................................ 75c Fi..o usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1-50 OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c Bele koščene platnice, zlata obreza.....................-...... '5o RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk. Vezane v umetno usnje, zl. obr......................1.00 Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50 SVETA URA: V platno vezan ........................................ 8Sc V fino usnje, zlata obreza .......................................— MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: Umetno usnje trde platnice, zl. obreza.................... 1.00 Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza.................... 1.00 Pristno šagren gladko usnje, zl. obr......................... 1.50 Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..................... 1.50 V platno voz., zlata obreza............................................ 75c V usnje vez., zlata obreza ............................................ 1-00 Vatirane platnice, zlata obreza .................................... 1-25 Bele koščene platnice, zl. obreza............................... 1.25 VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .................................................... L25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vez^n .................................................................................. 75c ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane: Mala oblika, zlata obreza ........................................................................................85c Večja oblika, zlata obreza ........................................................................................1-00 Hele koščene platnice, zlata obreza........................................................100 Zlate platnice .................................-................................................................L50 Vez,, rdeča obreza ........................................................................................75c HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50 Koščene "latnice, zlata obreza .................................... 1-50 ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obreza .................................................................................. ANGLEŠKI MOLITVENIKI THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c I ITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) ...................................................................... 45c MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za ml-jše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezan, zl. obrezn ............................................................. 75c V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00 Tino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50 Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na platnicah ...................................................................... 1.50 Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75 THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50 Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00 Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da b-j tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL H Rev. J. C. Smoley: S0CIJALN0 VPRAŠANJE IN SOCIJALNI RED i / u i |V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo ameli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO 9-1.OO Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS DEJSTVA IN NAČELA. (Dalje.) Nima ničesar opraviti s kako utopijo1. Utopija je zanikanje sedanje socijalne iztinitosti, je zanikanje nravnih nalog v njenem okvirju, je kritika sedanjosti in brezdelno zrenje v zamrlo preteklost ali zasanjano bodočnost. Kakor da bi bil kak čas, ki bi ne bil imel svojega socijalnega vprašanja. Srednji vek? Le kdor ne pozna socijalne zgodovine, bo trdil, da srednji vek ni imel socijalnega vprašanja. In bolj ko gremo nazaj v preteklost, v čas izmi-rajoče antike ali cvetočih demokracij v Grčiji in obeh velikih državah ob Nilu in Evfratu, povsod bomo našli socijalno vprašanje, sedaj v osterjši, sedaj v milejši obliki. Je to izviren greh s svojimi posledicami, katere nosi družba stoletja in stoletja ravno tako kakor vsak posameznik skozi svoje življenje. In če je to vprašanje vsled moči krščanstva doseglo v srednjem veku najmilejšo obliko, nam srednji vek nikakor še ne more in ne sme biti kot absoluten ideal za vse čase, bila je rešitev socijalnega problema vsled nravne sile, nravne moči krščanske družbe na podlagi razmer, v katerih se je nahajala. Ravno tako je vsaka družba postavljena precl razmere in posebne naloge in jih mora rešiti s sredstvi, ki so ji dana, rešiti z nravnimi močmi, katere si mora sama preskrbeti, preskrbeti seveda v onem duhu, ki je bil ravno v srednjem veku tako živa istinitost. Spada k bistvu krščanske socijalne politike, da je realna politika, to se pravi, da spozna uistinitev nravnih idealov v danes in sedaj obstoječi istinitosti kot krščansko in katoliško nalogo. Vsa romantika, ki idealizira preteklost, ki hoče imeti to kot nekaj popolno absolutnega, se upira temu krščanskemu realizmu. Proč od vsakega radikalizma. — Nevarnost radikalizma ni majhna. Socijalna beda je tako velika, tako huda, položaj tako napet in sedanja družba se ne zdi biti kos svoji veliki nalogi ; zdi se, da ravno ti, ki so v prvi vrsti poklicani v to, to prezirajo, tega ne vidijo ali pa hočejo utajiti. Zakaj ne bi takoj razbili stare družbe in njenega reda, ki sploh nikak red ni in ustanovili novo družbo? Nevarnost je in sicer neposredno, da bi se lotili takega ideala, kakor da bi bilo mogoče stoletja in stoletja stare socijalne oblike in institucija kar čez noč odstraniti, izpodriniti podjetnika, preklicati vsako lastninsko pravico, odpraviti vsake obresti, iztrebiti vse delniške družbe z njihovimi dividenda-mi, razbiti vse truste in karte-le, izbrisati borzo iz svetovnega gospodarstva. Gotovo, vse te institucije potrebujejo reforme, toda vse te zgodovinsko utrjene oblike družabnega gospodarstva se ne dajo odložiti kar čez noč kakor kaka obleka, ki se menja, kakor bi to svetovno gospodarstvo ne bilo to ogromno skupno sodelovanje milijonov in milijonov, ki si dajo lahko vsak dan n6vo obliko sodelovanja. Tu -dokazuje zgodovina svoje pravo s tako silo kakor nikjer drugje v človeški družbi. Družba iz oblik družabnega gospodarstva, kakor so se razvile tekom stoletij, nikakor ne more priti ven, kakor bi se ji zljubilo. In kolikor se je družba v svojem razvoju odstranila od krščanstva, to mora nov živ krščanski duh z dolgotrajnim napornim delom tekom zgodovinskega razvoja zopet na novo sezidati. Nikdo ne sme misliti, da sme človeška družba kakor kak podjetnik svoje podjetje kratkomalo likvidirati in znova pričeti. In s tem pričenja nova doba za krščanstvo. Kajti obedve o- menjeni dejstvi, iz katerih mora izhajati vsaka krščanska so-cijologija kot svojih načel, ki leže v njenem svetovnem nazi-ranju, ne pomenjata, da spadata trpljenje in križ kratkomalo k človeškemu življenju, da mora kristjan socijalno bedo potrpežljivo prenašati, da se mora zadržati pasivno napram so-cijalnemu vprašanju, ne pomenjata nikakor fatalizma krščanstva napram družabnemu razvoju. Kajti razun teh dveh dejstev, ki vspostavljate brezpogojen realizem vse krščanske socijalne reforme, uči kr-ščtanstvo dve resnici, kojih ena vstvarja socijalno reformo kot stalno nravno nalogo družbe, ki kliče vedno po novih močeh, druga pa zasigura človeštvu krščanski optimizem, ki je vedno pripravljen za vse žrtve, ki nikoli ne opeša ali se utrudi, brez katerega optimizma bi o-stala ideja socijalne reforme protislovje. Ena "resnica je, da ne spada samo posamezen človek, marveč cela družba kot celota k nravnemu svetovnemu redu, da je njen red samo del onega večjega reda, in da sprejema socijalna reforma ravno od tega reda konečne in večne odredbe. S tem podeljuje krščanstvo socijalni reformi neusahljivo moč, dela iz nje kulturno nalogo prve vrste, da smatra vsak uspeh samo kot pričetek za novo delo, dokler se ne doseže kolikor mogoča popolen nraven red v družbi. Druga resnica je, da je za izvirni greh zadoščeno, da .ie smrt premagana po Kristusu, Sinu božjem, in da tečejo iz njegovega križa studenci milosti vsej družbi, ki ji pomagajo, da bo premagala posledice izvirnega greha. Da, ura krščanstva je zopet tu! Likvidacija zmot današnje druzbe'T? ifibraf izvršiti v generacijah, ki morajo preskrbeti vse nravne moči, katerih je v preteklosti manjkalo. Iz krščanstva morajo priti družbi nravne moči in sile, ki bodo vedle k pravi, resnični, pošteni likvidaciji preteklosti in tako privedle k rešitvi socijalnega vprašanja. In to je sedaj vprašanje na našo generacijo: Bo li imela živo moč krščanstva, da bo rešila družbo? Socijalno vprašanje sili na rešitev. Obstoje samo dve možnosti : evolucija ali revolucija, to se pravi, ali bo krščanstvo še enkrat lahko pokazalo svojo zdravilno moč v starajoči se za-padni družbi, bo li povedlo k preobrazbi družbe, ali bo pa prešel Kristusov klic na druge narode — potem pa se socijalno vprašanje zapadne Evrope ne bo dalo več rešiti, krščanska kulturna Evropa bo zginjala bolj in bolj v novih revolucijah, in s tem bo socijalna beda še rastla do neskončnosti. Strašilno, goreče znamenje vidimo že 15 let na vzhodu . . . (Dalje prih.) -o- širite amer. slovenca: Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.