Dopisi. Iz Ptilja. (Volitve v okrajni zastop) Po oglih nahajajo se ozaaaila, da zboruje 19. t. m. zvečer ptujski ,,fortšritvereia". To draštvo aas sicer malo briga, ker gospodje, kakor so Pisk, Hinterič, mladi Rodošegg, po božji milosti pisač, in Brataaič, dobrotaik vsea tistib, ki potrebujejo aajao deaarja, ,,štimani Sulfiak" in drugi taki ljudje sveta ne prevraejo. Toda takrat bodo se tudi o volitvab v ptujski okrajai zastop pogovarjali ia narneravajo nek odbor izvoliti, kateremu bode delati priprave za bodoče volitve v okrajai zastop. Pa ti gospodje ne bodo delali za aas Sloveace ia aam v korist, ampak za-se ia v svojo koriat; oai za kaadidate tudi ae bodo priporočali Sloveacev, ali saj takih Neracev, katerim se koža ne ježi, kedar se govori o aas Sloveacih, ampak aaše aasprotnike. Zato bodemo morali uže aami za ae skrbeti, to pa o pravem časi. Zato že deaes opozarjamo vse Sloveace vseh staaov, da pazijo, kaj ae bode godilo; nevedne treba je podučevati, mlačae opomiajati, aaše narodae nasprotnike, če so predrzni ia se nam uailjujejo, ostro, brez strahu in brez vse milosti zavra« cati. Saj se imamo potegovati za preimeaitae reci. Bodimo tedaj jodiai ia delavai! Iz Ormoža. (Premiranje b i k o v) i n liceaciraaje bode dae 28. juuija 1883 ob 9. uri pred poludaem aa pašaiku pri pristavi ormoške grajščiae: razvea podpore od kmetijske družbe in deželaega odbora odločil je okrajni odbor za povzdigo živiaoreje 100 fi. ter dobijo aa zahtevaaje tisti, ki bike prižeaejo. podporo iz okrajae blagajaice, če so biki liceaciraai ali ae, kar okrajai odbor orraožki s tem aa zaaaje daje, da aaj okrožai prvosedaiki aa gori imeaovaai dea sami pridejo ali pa koači jibovi aamestaiki ter da aaj za to skrbijo, ka bo vdeležeaje od straai živiaorejcev živahao, ker po deželaej poatavi dae 9. jaa. 1^82 št. 12 morajo vsi biki, ki se pripužčajo tujej živiai, biti licenciraai, ter se tisti, ki bi tujej živiai takove bike pripuščali, ki aemajo dopuatnice (liceace), kazaujejo z globo od 1 fl. do 10 fl. Iz Vodranec. (Maogovrstae krivice) G. Rakuša, učitelj aa Holmu pri Ormoži je mlad zaačajoa mož, izborea odgojitelj, a vendar ga je aekdo tožil, da zaaemarja šolo, da v Ormoži po krčmali poje, da je preveč aarodea. Tožbo je tožaik poslal c. kr. deželaeam šolskemu sveta v Gradec. V kratkem potera pridem k sv. Miklavžu in oadi mi tedanji podučitelj g. T. reče, da sem g. Rakaša jaz tožil ia g. R. oadešaji trgovec je temu pritrjeval. Mislil sem iz početka, da me goapoda sarao dražita, ali ko še sta drugi daa ostala pri svoji trditvi, obšla me je jeza ia žalost. Hoteč se o tej atvari aataačaeje prepričati, šel sem k g. F. bivšema ačitelju pri Svetiajah, pa mi je tudi rekel, da so vsi aarodnjaki v Ormoži toga meaeaja, da sem jaz res sestavitelj, ker je tožba ličao pisaaa ia ker sem jaz laaskega leta g. J., župaaa aa Holmu tožil. Istiaa Bog, da je preteklega leta k meai prišel dvakrat, a dvakrat poslal je svojega siaa M. A. posestaik ia bivši občiaski svetovalec aa Holmu. mi pripovedal, da oadešaji župaa ai dobro aaredil občiaskega račuaa ter me prosil, da mu sestavim zoper ajega tožbo zbog te nemaraosti. Mislec, da ima M. A. prav, ia da je oa mož pravičaik, pošteaa duša, prosil sem res v ajegovem imeaa deželai odbor v Gradci, aaj se pobriae, da g. J. predstojaik aa Holmu aaredi iz aova občiaski račua. rieai li s tem komu kako krivico storil? Ko bi bil vedel, da je anož, ki me je aa to aagovoril, čadea ptič, ki rad ia aeprestaao tožari, bi ae bil tega storil. Ne imajoč mira šel sem prašat g. ačitelja, kaj je aa tcj stvari, ia oa mi je rekel, da je aa tožbi videl moje lastao ime podpisaao. Mežirki so se mi delali, ko sem to slišal. Nadalje rekel je g. učitelj. da je tožba datiraaa dae 22. jaauarja 1. 1. ia daaa v Središči aa pošto. Jaz sem bil tega dae v Ormoži zaradi cestitke učitelju g. R, ki je bil istega dae poročea, katero 8'em pustil pri orgaaistu g. Fr. Se istega dne kreaol aem iz Ormoža proti sv. Miklavžu. Na poti sreeam kmeta iz Salovec, ki je bil aaaieajea iti iato pot kakor jaz. Domov sem prišel stoprv drugi daa. Je li torej dokazaao. da sem g. Rakuša jaz tožil ? Da bi jaz kot sloveaski pisatelj aarodaega učitelja zbog aarodaosti tožil, to bi bilo več nego p!juvati lastni aiateri vlice! Clovek tedaj, ki je g. Rakuša tožil. je aajaesraamejši grdež in slepar, ia obrekovalec, ker on je g. učitelju to aagodil, da še sedaj aeraa v rokah dekreta, akoprem je že pred tožbo bil imoaovaa za denaitivnega učitelja aa Holmu ia da zbog tega v deaaraem obziru škodo trpi. Nagodil je pa tudi meai slabo, ker mi je aa glavo aakopal maogo aepotrebaih sitaosti ia spravil ob dobro ime. Božidar Flegerič. Iz La.škega. (Sprejem cesarja aa postaji laškega trga.) Na posebao prošajo lastaika laskih toplic (Kaiaer Fraaz-JosefBad) se bo mudii cesarski vlak dae 11. jalija aialo časa tudi v omeajeai postaji. Ta postaja pa spada k občiai sv. Krištofa, zategadelj je tudi le ta občiaa opravičeaa za slavnostai sprejeai Cesarja aa postaji potrebuo preskrbeti. To pa greai aemške ,,pargarje,, v Laškeai trgu. Kaj storiti ? Pustijo aagovarjati župaaa občiae sv. Krištofa, g. Kačiča po g. okrajaem glavarji, aaj oa dovoljiije gosp. župaau Laškega trga tadi v imeau občiae 8v. Krištofa cosarja nc kolodvora pozdraviti. Na tak aačia bi se obČiaa sv. Krištofa sama podvrgla tržaaom! Gospod Kačič pa aa ravaost gospodu Haas-u odgovori, da aa Laški postaji železaiški bode občiaaki zastop sv. Krištofa sam za se pozdravil presv. cesarja ter bo ta občiaa sama skrbela za slavaostai sprejem. Tako prav, odločaost mora biti. Iz Celja. (Posojilaice v Istri.) Dae 3. juaija se je vršil velikaaski ,,tabor" aa Brezovici v Istri. Sprejetili je bilo več resolacij, med temi tudi ta , da se aaj ,,p o s o j i 1 a i c a" v Podgradu astaaovi. Omcaiti je posebao, da cela dežela Istriška še aiti eae posojilaice aima ter sploh aobeaega aarodaega deaaraega zavoda. — Načelaik zveze sloveaskih posojilnic, gosp. Mihael Vošajak v Celji, je v tem saiislu odposlal odbora omeajeaega tabora sledeči telegram : ,,Zveza aloveaskih posojilaic pozdravlja z veseljem tretjo točko vašega daevaega reda, to je uataaovitev posojilaice za !'odgraški okraj. S tem aaj bo storjea prvi korak v važaej zadevi osaovaaja aarodaih deaaraih zavodov: posojilaic v Istri! Odjarmiti se mora aapredujoča Istra tujega deaaraega sredstva ter osuovati se morajo narodai deaarai zavodi: posojilaice v Trstu, Poreču. Roviaji. Piraau itd. Pripravljea seaa pri ustaaovitvi teb zavodov Vas podpirati v vsem, kar je mogoče." Iz Šniarijskega okraja (Rogovilstvo u lieraški šulverein.) Neki moj nosed je pred kratkim v ;,Slov. gospodarji" poročal, da v aašem okraji volk — ali Wouk — strasi. Nekega Kobaeta, bivšega župaaa aa Sladkej gori, je pisač Wouk v uradaej sobaai vlovil ia ga priailil, da podpiše polo ia priatopi v šalfaraja. Po aekolikem prevdaijaaji pa ae je Kohae vcadar lo izstrezil ia svoj izstop iz šalfarajaa pismeao prijavil. Ta Kohaetov izstop pa "\Vouku ia ajegovim poveljaikom nikakor ai ugajal. Moral je tedaj Wouk hote ali aebote zaova se odpraviti aa lov. Da bode pa vspeli sigurea, združi ae Wouk še z ,,Wreschakom'', češ da jima sedaj Kolme pet ao odaese. Wreahak je vpil ia Wonk lovil. Zasledila ata Kohaeta v Cvekovi krčmi, vpila ia udrihala po ajem ter ga silila , da aaj svoj prijavljeai izstop pismeao zopet prekliče ia ud šulfarajaov ostaae. Upliv aasega vrlega narodajaka, gostilaičarja Cveka pa je aakaae teh lovcev uaičil. Priliodaji daa zgodaj aapoti se Wreschak h Kohaeta, zasači ga še doma, vabi ga z vsemi silami zopet v pristop ter aiu preti s kazaovaajem zaradi razžaljeaja caati, ker se je a svojo pismeao izsjopao prijavo pregrešil, oe ae pristopi zopet k tenvu zveličavaema šulfarajau — ia tako vjame prestrašeaega Kohaeta koaečao veadar le zopet. Goldinarcek pa, ki je po pravilih vsakemu ada na leto plačevati, obljubil je Wrescb.ak iz svojega žepa plačati. Jeli pa šulfarajaarjem Smarijskim več mar za deaar ali za gole podpise, prevdarjaj častiti bralec sam. Kohaeta pa je ta aovi pristop k Salfarajau aeki že zopet zgreval in pravijo da je že tudi vdrugič izstopil. Prav tako gospod Kohae! Ne pozabite, da ste Sloveaec, ia da je nemški šulfaraja pravičaim terjatvam Slovencev protivea. Podpirajte raji aaše domače revae šolarje, kateri Varavbodo za to gotovo tudi hvalo vedeli. Tudi Šmarijskega dacarja je Wouk aa limaaco dobil, ker ma je pravi aamea farajaov ia korist, v ktero se aa oraai deaar porabiti ima, bržča3 zvito zakrival. Ko je pa ta goapod ta aamea poizvedel, precej je pismeao prijavil izstop ia ae bodeta ga več ne "VVreshak prevpil pa ae Woak vlovil. Več po teli diuraistia privabljeaih ljudij, ki so pa pozaeje 3vojo zraoto uvideli, je že iz šulfarajaa izstopilo, ia aadejati se je, da jih še tadi dosti izstopi. Tako se vedejo pisači aaši Šmarijski. Upamo. da jim vrlo spoštovaai sodaik, kteri gotovo še o vseai tem aič ae ve, to marljivo delo skoraj prepove. Prihodajič bomo poročali, kako se je po rristavi ia taai okolo lovilo ia kdo da je tam lovil ia kako. Ne mialite, da sta tudi tam Wouk ia "VVrešak sama lovila. Neki drugi gospod se je tamo okolo kakor brzojav naglo vozil, ker se je aemara od avojega tovarša bivšega telegrafista , take naglice aaučil.