ospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 11 oktobra 1850. ^JfiM^W.pti Kdor dá pléti, vec ima V f J • zeti. ko Resnica ta je vsakemu gospodarju ravno tako dobro znana kakor nam. Tudi vidimo plevíc tu in tam dosti na najo takole in pravijo, da jih kmali odvadijo: Zvečer, so kravo pomolzli, ji prevežejo terdo rep gori, pri sramnici, s tankim motozom ali špago , pa vendar tako , da ne reže polji al vse premalo se še plévě. Deževno vreme je pognalo plevéla iz zemlje i da je gerdo. Nektero polje ima več plevéla kot žita. Ko bi se bila njiva ob pravem času opléla in tako žitu ali kakoršnemu koli sadu privošilo več zraka in prostora , bi se ji bila do- brota skazala. da bi bila očitna še pri poznejsih zetvah. Al tako ostane plevél na polji, zori in novo plevélno seme se zaseje, da se godi potem žitu kakor se je sanjalo Far aon u, da sedem debelih klasov požrč sedem medlih. premoćno v kožo ; ravno tako ga prevežejo na sredi in na koncu, in tako prevezanega pusté do jutra, ko se ima krava spet molsti. Preden pa dekla molze, odreže vse tri preveze, in krava je že večidel boli pokojna; po molzi pre-veže rep vnovič ravno tako, dokler se krava ne odvadi bercanja. Pravijo, da je včasih že dosti, ako se dvakrat Pomoč ta je lahka, in ker je nektero nepo- ? naj „Pléti !" pravijo nekteri pléti je ze prav vert se dá pléti pa ne polje. To je lahko rečeno, pa jeno ; je zamudno in pievice se morajo plaćati". težko stor tako stori. kojno kravo res težko molsti in se veliko mléka zlije se poskusi. 9 V (Ce se krave ne ubrejijo, ker po spoji seme iz sebe pahnejo), imajo nekteri gospodarji na Štajar- Ne vémo, da bi bila resnica, kar taki pravijo Ko bi dobiček dobro vorili tako. prerajtali, ki ga donaša plétev j Nočemo na drobno nastevati, kako dobro se přileze ci skem navado, da koj po spoji prevežejo kravi verv ali štrik V « cez sredo trebuha , na herbtu pa naredé tri močne vozle> bi ne go- Kadar potem hoče krava herbet skerčiti, da bi pahnila seme iz-se, jo vreže verv, in vozli na herbtu jo pritisnejo tako zlo, da jo zabolí in da opustí potem tisto razvado. V « sta njiva vsakemu sadu; le povedati hoćemo, kaj pravita Prav bi bilo, da bi več gospodarjev to skusili in da bi po dva imenitna mozaka od pletve. zvedili: ali res kaj pomaga. se vé da le pri popisani Slavni Sprengel pravi: „Če je tudi premalo rok, da razvadi. Će tiči jalovost v druzih uzrokih, ne more zavoz-bi se moglo poredoma vse polje pleti, se dá vendar veliko ljana verv pomagati ; to vé vsak gospodar. (W. d. st. LWG.) (Kako se dá vsake sorte plevél hitro v do- veliko več njiv plevéla očistiti s plevícami in otroci, kakor se navadno misli. Naj se za to delo udinjajo pievice počez za to in uno njivo, in stroški bojo veliko tnanjši. Polje °*noj podelati?) iz vsakega plevela in listja se dá to pléti ni le zatega voljo dobro, da se plevéla očisti in da se potem vsakega sadeža več in lepšega pridela; tudi v tem je dobiček, da se s plevélom včasih pridobí to li k o klaje da se že ž njo skor stroški splačajo". se frisnega plevéla na pri ? Gosp. Sprengel pri ber hitro dober gnoj napraviti, ako pravnem mestu za čevelj visoko na kup nameče, na to pa se potroši živega v drobni prah zmletega apna ; na to se spet nameče kakor pred kùp plevela, in na plevel se spet poveduje na dalje , „da ena sama plevíca , ki je na dan po 6 grošev dobila , je naplela vsaki dan blizo poltretji cent plevéla. s kterim ste se dvé krav' na dan redile, tako da je klaja , ki jo je ena krava na dan povžila, 3 groše ko- jjotrese zivega apna in tako naprej, da se napravi velik kùp. Ze v malo urah začne poleti plevel in listje vreti, in kup postane vroč. Ko se to zapazi, je le na to gledati, da se kup ne vname, kar se s tem obrani, štala, pa je dala 3 bokale in pol mleka in pa dobrega gnoja poverh. Na opletem polji pa se je tudi več naželo?" Ai ni dobiček ociten? Mnogozasluženi Koppe pravi od da se nekoliko lopat frišne persti ali pa enmalo trave na vroči plevel verže. V 24 urah izvrč celi kup popolnoma, da ga ni druzega kot pepel, kteri je kaj dober gnoj. Bolj ko je pepel frišen iu pletve sledeče : „Tudi pri jarem žitu bi se dalo s pletvijo več opraviti kakor se dosedaj stori. Jez za svojo stran dam čedalje bolj pléti jaro žito in jemljem za to delo 8 do 12 let stare otroke ob bolje ko je zivo apno, toliko bolj se podela gnojni kùp. Kjer se poleti iz žita in lanú celi kupi plevela naberejo, in kjer imajo veliko krompirja in perje njegovo (krompirjevec) tako t ko nič ne zamudijo v šoli ? takem času vselej dobro poplaćali ; plevél sem pokladal prešičem stroski so se mi v Ce nikamor ne zaleze veliko, bi se dalo na to vizo veliko do brega gnoja pridobiti. Gotovo bi se jim splačalo, ako bi naši gospodarji to poskusili. prej se pleve, toliko bolje žito in plevel visoka, se poteptá bička od pletve je ; ce se pleve se le, ko sta v v . prevec žita, da ni nič do u ? naj V več deželah, ktere šlové zavolj izverstnega kmetij- Na Angležkem, v Eden . da stva. je zito pleti skoz in skoz navada. Elsasu, na Flanderskem plévejo jaríno in ozimino. Cudná novica letošnje letine. V časniku dunajské kmetijske družbe, na kterega se moremo zanašati, da ne troši praznih kvant po svetu smo brali te dní čudno novico, ktero je župan iz Pottenho- j imenitnisih anglezkih kmetovavcov Sinclair pravi prav bilo, ako bi vlade po postavah ukazale, da bi mogel vsak gospodar svoje polje pleti, da bi seme njego-govega plevéla ne trošilo plevéla po sosednih njivah. Gospodarske skušnje. (Kako se dajo nepokojne krave odvaditi ? da fen-a zboru dunajské kmetijske poddružnice v Laasdorf-u 3. septembra naznanil, namreč: da v Pottenhofen-u (kakega pol dné od Dunaja) je 5. dan vélikega serpana (augusta) strašna toča vse polje, verte in nograde pokončala, perve dní kimovca (septembra) pa je vse sadno drevje in tudi glogovje (beli tem) v naj lepšem spomlan skem cvetji bilo; tudi terta je cvéla. ne bercajo, kadar se molzejo?) Na Štajarskem rav 328 i gled po svetu. Kavkaz iu njegovi stanovniki Čerkesi- ali Adighé. (Dalje.) Rodovitnost zemlje. Kakor je pogorje veličastno, tako imenitnaje različnost rodovitosti teh dežel. Po legi in podnebji rodi zemlja obilo mnogoverstnega rastlinstva. Planine polne jelk in borov gledajo ponosno na priljudne doline; nižje prepeva v lavo-rovem gaji slavič, visoko se terta ovija okrog senćnega topola, in dolge ciprese, enake zelenim stolpom, stermijo v zrak. Mili vetriči pihlajo po krajinah, kjer v prečudni le-poti rastejo lepe cvetlice, lastne černemu primorju. Rodo-vitno polje, kakor deleč oči sežejo, in lepi pašniki se popotniku odgrinjajo. Tukaj je zares narava svoj blagoslov prebogato razpotresla, zakaj, kar le vidiš, rodi zemlja sama po sebi. — Vendar vživa človek le malo od vsega tega, kar mu narava tako obilno daruje, in mnogo mnogo let bo se minulo, preden bodo poljedelstvo in umetnije v zaželjenem miru te krajine zaljšale. Dokler bodo vojskine zastave na Kavkazu vihrale, bo vsak napredek le napredek razdiranja. Namesto pluga derdrajo kanoni čez rodovitno polje, namesto gerpa žanje kervavi meč in namesto gnoja rodoviti zemljo le človeška kri. Planine segajo na Kavkazu kakih 7400 čevljev visoko ; višje naprej se zgubi germovje v pečovje. Neprederljive meje zaderžujejo Ruse v vojski, da ne morejo do Ijudstev unkraj mej, ki so jim ob bitvah v veliko korist. Rusi so začeli sicer gojzde požigati, da bi jo lože naprej udarili, al pot jim je vedno s ternjem zadelana. Višine černega primorja so polne pervotnih gojzdov; različne drevesa, javori, jeseni, hrasti, orehi in divje sadne drevesa vsake baže rastejo tako visoko in široko, da se po-potnik zavzame. V doljnem delu Oseto v se nahajajo hra« sti, bukve, topoli in jelše grozne visokosti. To veljá tudi od dežel Kistov. Prostori v deželah Daghestan a so na vse straní z gojzdi napolnjeni; zlo stari topoli, bukve, jeseni in lipe pokrivajo višine, do kterih človek ne more, in tako dosežejo mirno svojo od narave namenjeno starost. Posebno žlahno je sadje tukaj : breskve, marelice, jabelka, hruške in višnje. Kavkaz je perva domovina terte, ki tukaj neznano debela in visoka zraste. V Tiflisu se je kazal leta 1843 grojzd 14 funtov težak. Prijetne doline Kura, Fazisa, Alazana in Jore dajejo dobro kapljico. V rusovskih deželah, med rodovitnima dolinama Seki iu v Širvan imenovanima so se poprijeli murvo- in sviloreje in prideljujejo pavolo, celó cukreno terstiko so nasadili v knežii tališ ki, ki se prav dobro sponaša. Iz dežele se prodaja razun svile in pavole v druge kraje silo veliko brošča, žefrana, vina, rajža, prosa, ješprenja, turšice, žita in tobaka. Kasikumiki in stanovniki jelis-niškega kantona se pečajo z živinorejo. Po dne bje. Prečudno podnebje (klima) kraljuje na Kavkazu. Ko visoko pogorje pokriva večni sneg in led in sonce le medle žarke na temena ledenikov razliva, se v nižjih dolinah od zime malo vé. Pokrajine, ki po svoji legi in milem zraku med naj lepše pozemeljske kraje spadajo, se verstijo z merz-limi kraji. Ko mraza trepetajoči popotnik čez Kresto va j o-goro skoz visok sneg do trebuha ali še do pajzdihe gazi, cvetijo v vertih tifliških že cvetlice in mandeljni. V nizkih ravninah je poleti takošna vročina, da ljudjé v hřibe bežé. Stanovniki višjih hribov pa, ko jih zima zapodi iz njih kolih , iščejo v nizkih ravninah za-se in za svoje cede potreb-nega živeža. Veliko Tatarov privrč ob zimi na štepi Upa-dar in Karaj ves, kjer do poletja ostanejo. Dežele poleg morja so močvirne in ne brez nevarnih bolezin, h kterim pogostoma terdovratna merzlica pritiska. UVajškodljivši zrak se pa razširja v dolínah in štepah med Sir va nom in knežijo Ta liše m ob hvalinskem morji, kakor tudi poleg černega primorja ; toda domaćim ni tako škod- ljiv kot je ubogim Rusom, kterih vsako leto veliko pogine. Posadke od R edut-Kalé do A nape se vsake tri leta versté. Krogle hribovcov so malo nevarne, pa se namesto njih razsajočih hudih bolezin ne manjka. Zdrave dežele so : Georgija, Kartli, Imereti, Mingrelija in severni del D aghestana. Tudi na juzno-zapadnem podnožji kav— kažkih predhribov ležeča Abhasia se raduje zdravega podnebja. Pa vendar v naj zdravejših deželah je prenagli prestop vročine na merzlo in narobe večkrat uzrok smertnih bolezin v rusovski posadki. Rusi imajo na Kavkažkem tri ogromne sovražnike krotiti, kterih pervi in naj huji je podnebje, pogorje drugi, in hribovci tretji. Kolikrát vidijo očí usmiljenega popotnika trop nesrečnih, bolnih vojakov, ktere iz nezdravega podnebja v zdravejše kraje prepeljujejo, da si svoje žalostno življenje za kake leta podaljšajo. Po-stopajo ti reveži enaki sencam, da se ne vé, kaj da je bolj sivo in zlizano: ali njih bled| obrazi ali pa debele ogrinjala. ki habljene ude zagrinjajo. Ce semtertje naletiš na kakega zdravega mladenča, ti je gotovo, da je še le pred kratkim iz Rusije tù sem přišel, in da še ni tukaj poletja preživel; le pol leta — in njegovo lice bode bledo in očí temne kakor drugih sobratov! Otužnost spreleti cloveka, kader ravno vidi dohajati nesrečne vojake, ki jih bode gotovo strupeno podnebje v kratkem požerlo. Vojak si že grobne pesmi prepeva, ker vé, da na njegovi gomili nihče žaloval ne bode. Národ. Slišali smo sedaj od pogorja, rodovitnosti zemlje in podnebja kavkaškega. Naš daljni namen pa je se ozreti še na stanovnike te dežele, to je, govoriti od pravih Cer keso v ali drugače tudi Adighé imenovanih. Cerkesi se razlikujejo s svojim pogumnim obnašanjem, z zanimivo enaličnostjo šeg, in po lepih životih od drugih stanovnikov že imenovanih dežel ; oni prekosijo vse druge sosede v hrabrosti. Etimologijo ali izvirno imé Cerkesov natanko po-zvediti je bilo dosihmal nemogoče. Kar nam dogodivščina spričuje in kolikor deleč seže , smemo reči, da so oni bili od nekdaj lastniki teh dežel. So taisti, ki so v Carigradu znani po imenu Cikhen, Cikhi in Ce khi. Imé samo po sebi ni ondaj bivajočemu ljudstvu znano, in utegne biti novega koréna. Nekteri ga razlagajo po Klaproth-u od turške besede Cer kas, in drugi po Senkovskem od novoperziške besede Serkeš (razbojnik, voditelj). Ce se ne raotimo, je bil Chalcocondylas pervi, ki Cerkesov z gerško besedo TÇdcQxccffoi omeni. Vera tega ljudstva kakor Abhasov, je mešanica kristi-janstva, mohamedanstva in paganstva. Keršanska vera je bila že v 5. stoletji upeljana; knezi in plemenitniki so jo spoznavali, dokler ni Sajh-Manzur začel serca obudo-vati za turčinstvo (mohamedanstvo). Sajh-Manzura pa ome-nijo kavkažki letniki pervič leta 1785. Ta zviti zapeljivec, kterega imena še zdaj ljudstva med černim in hvalimskim morjem pozabiti ne morejo, je bil — po ruskih pripovedkah — od Turčinov plačan poslanec, da je turško vero zasejal med kavkažke gorijance in podpihal pogumne stanovnike zoper kristijane Ruse. Al hrabri Rus je tega tička leta 1791, ko je terdnjavo A na po s silo vzel, v kletko vjel íd ga pustil zapreti na otoku Soloveckoj (po našem „sla-vičji otok"), kjer je tudi žalostno poginil. (Dalje sledí.) Jezikoslovne stvari. Za pokušnjo eno besedico iz mojega slovensko- nemskega slovnika. (Konec.) Do-mreti, vollends sterben, do-mirati, im Sterben liegen ; — i z - m r e t i, aussterben ; izmirati, allmáhlich aus-eterben; — o-mreti, an den Gliedern erstarren; o-mirati, allmáhlich an den Gliedern starr werden; — od-mreti, absterben ; od-mirati, allmáhlich absterben; — po-mreti (mehrere an der Zahl), absterben; po-mirati, allmáhlich absterben (von mehreren) ; — pre-mreti (vor Kalte) - 329 - starr werden; pre-mirati, allmâhlich (vor Kàlte) erstarren; premerl, adj. (vor Kàlte) starr; premert, adj., starr; pre-merta roka (vor Kâlte) starre Hand; premerta koža, ge-klemmte Haut; kruh je premerl, die Gâhrung an dem Brot-teige wurde durch die Kalte verhindert; — smert, smert-nica, f., der Tod; smerten, adj., des Todes— smertne težave, die Todesángsten ; usmertiti, im, il, en, todten; — za-mreti, in Ohnmacht fallen, sterben; zamirati, allmahlich in Ohnmacht fallen; mraza zamreti, vor Kalte starr werden; zamertvec, m., der Schein*odte; zamert, adj., scheintodt, starr; — u-mreti, sterben; u-mirati, im Sterben liegen; ogenj u mira, das Feuer ist im Verloschen; umerjočnost, f., das Sterben; neumerjocnost, f., das Nicht-eterben; umerljivost, f., die Sterblichkeit; neumerljivost, f., die Unsterblichkeit; umretnost, f., das Sterben ; — umert-Ija, f., der Todtenvogel; umirava, umiravica, f., die Agonie; umiravec, m., der Agonisirende, umiravka, f., sie. — Umerjoc, a, e, adj., sterbend, umirajoc, adj., allmahlich sterbend, im Sterben liegend; neumerjoč, adj., nicht sterbend. — Umerljiv, a, o, adj., sterblich, neumerljiv, adj., unsterblich; — umert, a, o, adj., verstorben; — umreten, na. no, adj., sterblich. — Merleti, im, el, schwach brennen, impf., merlévati, am, al, nahe am Verloschen sein; sveča merli, die Kerze brennt schwach; — merle nje, merlevanje, n. das schwache Brennen; — do-merlcti, zu Ende schwach brennen; domerljevati id.; — iz-merleti, ausbrennen, verloschen ; iz-merlevati, nahe daran sein zu verloschen; — po-merleti, po-merle-vati, von Zeit zu Zeit ein schwaches Licht geben. — Mer lih a ti, am, al, schwach brennen, wie merleti. — Me r 1 izati, am, al, trâge essen ; — pomerlizati, lang-sam, trâge aufzehren. — Meri i žiti, im, il, langsam et-was thun, wie ein Kranker oder Alter. — Mer sca ti, im, al, drohnen, erstarren; vse po meni od groze merščí, allés erdrôhnt, erstarrt in mir vor Entsetzen ; merzlica me meršći, das Fieber zehrt mich ab; mene po kosteh merščí, es drôhnt mir, es reisst mich in den Knochen (rheumat. Schmerz) ; — izmerščati, aufhôren zu reissen; — pomerščati, po-Bierščavati, ein wenig reissen; — premerščati, premer-sčavati, durchreissen; — razmerščati, auseinanderreissen, das Reissen ausdehnen. — Mertva čiti, im, il, abtodten; se, sich abtodten. — Me rt v iti, im, il, abtodten, plagen, mene merzlica mertvi, mich schwâcht das Fieber, wie me mori ; mertvinja, f., die Schwache, me mertvinja derži, mich hefiel die Schwache; — zamertviti, scheintodt sein, za-mertvica, f., zamertvija, f., der Scheintod. — Mertu žiti, im, il, abtodten, se, sich abtodten, kasteien. — Moriti, im, il, jen, morden, todten, schlachten, quàlen ; mene skerbi moré, mich plagen die Sorgen ; kislino moriti, der Sàure die Schârfe benehmen (chemische Sprache); živo srebro moriti, das Quecksilber prâzipitiren; solí moriti, die Salze neutralisiren; se morim, ich plage mich. — Mor, m., der Mord, die Pest; — ,m orana, f., die Parze; — mo rec, der Môrder; — morija, f., die Quai, die Metzelei; — mori šče, n., die Mordstátte; — m ori te v, f., der Mord; — morivec, m., der Morder; — mórš čin a, die Be-gràbnisskosten (Inn. Kr.), das Sterbgeld. — Mo riven, na, no, adj., todtlich, morderisch. — Morivsk, morljiv, a, o, tôdtlich. — Morjenje, n., das Morden. — Do-moriti, vollends todten, se, sich todten; — o-moriti, schwâchen; — po-m oriti (mehrere) ermorden; ogenj pomoriti, das Feuer lôschen; pomorjen ogenj, ein geloschtes Feuer; — pomor, m., die Seuche, die Sterblichkeit, das Morden, die Niedermetzelung ; — pomorstvo, n., die Niederlage; — z a - m o r i t i, erwiirgen, erdrosseln, schlachten, todten, amor-tisiren ; dolg zamoriti, die Schuld amortisiren ; zamorjeno dete, ein verwahrlostes Kind; z a m o r, m., der Mord ; z a m o-ritev, f., die Tôdtung, die Amortisation; — u-moriti, todten; kislino umoriti, der Sàure die Schârfe benehmen; «trop umoriti, das Gift neutralisiren; umor, m., der Mord, der Todschlag. Zalokar. Ivratkočasno berilo. Dober mož. Bil je lep poletin dan. Prijazen vert me je vábil v svojo senco, hude vročine se ohladiti. Vert je bil gosto na-sajen ; krog in krog ga je obdavala gosta meja, ktera je svoje veje deleč okoli razprostirala. Skozi goščavo pa se je blišela farna cerkvica; zvonovi so doneli z nizkega zvonika, miliše kakor med mestnim ozidjem, ker tukaj v prosti poletni naravi vse z radostjo navdihuje , kar med mestnim ozidjem duha le z žalostjo zatiruje. Ko sem še nekolikokrat vert prekoračil, mi neki kmet seničnost prav živo obudí. Krepak možák namreč je bil, ki je z velikim nožem okoli meje imenovanega verta hodil in jako marljivo na cesto moleče veje obrezoval ; opravljal je to delo tako umetno, kot da bi se bil pri naj pervem vertnarji učil. Vidila se mu je radost na očéh, kadar je kakošno vejo odžel ; če mu je pa ktera — nepokorna — ušla in se visoko kviško stegnila, jo je zagrabil in odrezano kaj jezno poteptal. Uzrok, kaj to pomeni, zvediti je bila moja želja. Ze sem se pripravlja], ga vprašat iti, ko se je, delo dokončavši, že proti vasi vernil. Cez nekaj časa zaklenkajo zvonovi. in kmali potem pride po poti memo veliko ljudi. Za černim križem gré duhovnik, za njim štirje černo oblečeni možje z mertvaško škrinjo in najpervi pobožnih vaščanov je bil — oni pridni ob-rezovavec vej poleg verta. — Zvečer, ko se je solnce že skrilo, grém v prijaznem mraku v vas. Nisem še dolgo hodil, kar zagledam pred hišico imenovanega moža sedeti. Zjutranja prigodba mi berž na misel pride, češ: zdaj lahko zveš, zakaj je mož zjutraj mejo tako pridno klestil. Ko do njega pridem, ga nagovorim: ,,Dober večer, oče! ne zame-rite : koga ste pa danes pokopali, da ste tako pridno pot cedili?" Mož mi odgovori: „Zakaj bivam ne povedal! — dvé Jeti ste minule, ko mi je bila žena umerla. Ko so jo pa ravno memo tište poti nesli pokopat, so mertvaško škrinjo veje raz nosilnic vergle, in — mi ne boste morebiti verjeli — živa žena se iz škrinje zvali ! Predvčeranjim mi je vdrugič umerla. Da bi se ji pa zopet taka nesreća ne pripetila, sem poleg poti vse veje pořezal". P—ski. Na rovtah. •r ^ 3 / Po ravnem je pomladni sad dozoril, žita so požete in mar-sikaka cvetlica je pod ojstro koso pridnega delavca že usah-nila. To naše kmetiške fante in dekleta jako veseli, še bolj pa na rovte iti, kar kakor božji dar sprejemajo. Minka že na sejmu nove grablje kupuje, da bi ji delo bolj od rok šio in da bi ne imela le bistrega obraza, timveč, da bi tudi vunanje pokazalo, s kakošnim veseljem se na to delo verne; Jože že koso kleplje, da bi svoje tovarše osramotil in pre-kosil. Ze pripravljanje je lepo viditi, ko je v nedeljo po keršanskem nauku vse po delavniško, vendar pa čisto in pri-ljudno oblečeno. Skerbni oče pokličejo sedaj svojo družino, jim na serce položé, da naj pridno delajo, orodje varujejo in jim potem pri odhodu za bokal vina dadó. Po ti južni vzame nar poprej vsak svoj del ; poverh pa še vsakega kaj doleti; eden dobi v bisago dva ali tri hlebe kruha, drugi sira, tretji kak vere vina, dasiravno kislega ; ženske morajo za kosila, južne in večerje skerbeti. Bog varuj, ko bi piece domá pozabíle! — Sedaj vidiš versto za versto veselih koscov na rovte hiteti, stařeji imajo vsak svojo lulo v zobéh in ga počasi pijó, mlaji pa kinčani po slamnikih z zalimi venčiki, ki so jim jih nježne dekleta spletle, lepo po domače zapojo, in nekoliko deklet, ki niso domá ostale, jim tudi pomaga. Kako lepo petje se sedaj nazaj v vas, po logih in gojzdih razlega, si vsak lahko sam misli, če je čiste glasove naših Gorencov slišal. O takem petji z mrakom vred na rovte pridejo. Pod seboj zrejo mirne doline in homce, pod temi majhne vaší, nad kterimi se dim za dimom v višavo dviguje. Ce se ober-neš na Bleško dolinico, vidiš v srebernem zerkalu na neba 330 utrinjajoče se zvezdice plavati ; ce se oberneš proti Tri Iz Ljubljane. Da unidan v ,,Novicahi4 imenovani glavu se ti hrib čez hrib povzdiguje, in zadnji beli glavan Len cek iz Notrajnskega celó nič ne skriva svoje zdrav z oblaki obdan sinje nebo podpira. Po tem se stari k pokoju spravijo in s kakimi rijuhami odeti kmali sladko pospe. Ko vse tiho in mirno ogledu druge vernejo postane, zapuste fantje domače svisli in se na Ko pa zarja pervokrat nad nebotičnimi gorami zablisči snidejo pri domaćih svislih in sledečo pesmico zapojó se niske umetnosti in da mora se zmiraj dosti opraviti imeti z ljudmi in živino, se je vidilo iz tega, da je přišel ta te den, ker ni v Idrii spanjskih muh dobil, celó v Ljubljano v živinozdravnišnico po nje!! Da jih mož tudi tukaj dobil ni, nam ni treba zagotovljati. Vstanite fantici! Sem slišal tri biť, itd Novičar iz raznih krajev. Po preklicu starejih postav dopuša nov cesarsk sklep> Ne dajo se dvakrat klicati ; hitro mož za možem iz da u rad nik i in praktikanti smejo pravoslovske iu sena leze; vsak svojo koso pridno nabrusi in pervi pravi: tehniške šole obiskavati in si tako za višjo služba sveti božji križ !" Sedaj se zastavijo eden za dru- pridobiti potrebnih znanost novejšega casa, ako jih šolstvo gim in vsak pazi, da je njegov red ličen in da pervencu ne zaderžuje v opravilih njih službe. — 11. dan t. m. grejo na pete bije. Pervi na konec pridši caka zadnjega, in v v Perz ij o 4 visji oficirji in pa en vojašk zdravnik, kine tem redu gré do kosila; po kosilu še bolje, če jim krape sejo od našega cesarja ondašnjemu caru (šahu) dragocene „Bog in kaj dobro polijejo, do južine, od južine do malice (maleju- darove in bojo ondi nakupili imenitnih perzijanskih kónj. zine) in od te do večerje. Navada je, da priden kosec dva- Vremenikarji pravijo, da le leta 1802, 1822 in 1839 je bilo krat na dan kleplje. B n. mesca oktobra tako toplo, kakor je letos. — V pondeljk (13. dan t. m.) 27 minut čez 10. uro ponoči bo na Dunaji Novičar iz avstrijanskih krajev. pričenjala luna merkniti in bo ob polnoci skor popolnoma temna ; tudi pri nas, se ve da če bo jasno, se bo vidila ta Iz Dervanja na Štajarskem 3. okt. Bendima se prikazen ob zlo enakem času. — V letu 1830 mesca okto-je tù in tam po Štajarskem že začela; večji posestniki pa bra je veljal na Dunaji funt mesa 8 krajc., letos 1856 čakajo ž njo do konca tega mesca. Vina bo dovelj v ravno tem mescu pa veljá 16 kr.; pri tem kupu in dobrega. vse veselo po naših pri nas , kakor je bratva. Vreme je sedaj kaj prijetno, zato je pa tudi pravi neki dunajsk časnik v®«® ř i •• i • v • i _ naj se pa redi Dunajčan, če Po našem Laškem so přidělali letos vina blizo Ker bo vino dobro, se bo tudi peti del navadnega pridelka, vino je pa bolje memo poprejš gorieah; saj ni ga veseljsega opravila more ? lahko specalo, pa cena mu bo premajhna, po 5 ali 6 gold, nih let; v Toskani, Napolitanskem in Rimskem so precej vedro, kar je malo v primeri stroškov, kteri so se zadnje zadovoljni z bendimo, naj bolj pa na Sardinském; cena mu leta zlo pomnožili. — Kaj bo iz mnogo sort francozkih je pa povsod visoka. Iz vsega se vidi, da tertna bolezen semen, ki sem jih sabo prinesel, Vam bom ob že naznanil. Iz jajc mnogoverstne perutnine že ni bilo nič, svojem času konec jemlje. > ni liiln ni/' ..^..i^.v.U Politika delà dnarnica rj em ali ,,bôr- | zianarjem" še zmiraj ^ive lasé, to je. nekterim mošnje kolje, zato bi nikomur ne svetoval, če je deleč od doma, da bi drugim jih pa polni, in od tod izvira tista vsakdanja biba « • 1 • • « • • «V I • i • V « V« 1 /-J _ - _ - « . . . . « • . • . i-. « ... kupil jajc ; vselej je varniše kupiti živo žival. D. C. akcij in obligacij ? ki jo vidimo na velikih dnarnih sejmih Iz Kaple na Koroškem piše K. Z. od groznih ne- sreč, ktere so se po silni povodnji ponoči od 28. do 29. septembra primerile v planinskih dolinah od Kaple do Bele in od Jezera do Krajna. Ob desetih ponoči začne dež liti in toča biti, bliska se in gromi, da je groza, in čedalje huje (borsah). Mir je sicer sklenjen — pravijo — pa na medli pod ta se boji angležkega upljiva na Turškem , uni francoz lagi; kega ; enemu delate skerb podonavske knežii, drugemu to Ćernogora ; ta kaze na Lasko y uni na Spanjsko; enega stra se tergajo oblaki ; neprenehoma do polnoči lije ploha i kako rš ne naj stařeji ljudjé ne pomnijo. Bela z mnogimi po-toki, kteri se v njo izlivajo, prihaja od trenutka do trenutka večja in kmali je bila tudi Kokra tako V • • S1J0 pa zadrege Neuenburg; na Francozkem, dru/ega Slezvik-IIolstein in ta se spodtika nad tem, da na Gerškem ia y velika, da še povo dinj od leta 1851 preseže. Bilo je ko sodni dan. Hudour niki so valili s hribov perští in peská v ozko Belsko doli nico in zasuli vse pod seboj; koce, hise, voglarije iu kope so se poderle in so zginile iz mesta , kjer so stale , kakor bi jih nikoli ne bilo. Lepa cesarska cesta od Kaple do Krajna je vsa razrušena, da komaj peš clovek po nji more; vse je zametano z lesom , ogljem , zemljo in drugo šaro Rimskem stojé še zmiraj ptuje armade, uni spet nad tem da na Napolitansko silijo angležke in francozke vojne ladije; enemu je Sardinec preglasen, drugem Rus sedaj pretih itd. Če se v takih okoljšinah veter le enmalo napačno zasuče, se prestrašijo berž tisti, ki imajo z dnarno barantijo preveč opraviti. — Ni res, da bi bila avstrijanska vlada vojno ladijo poslala na Napolitansko iz kakega sovraznega namena ; le kralju gerskemu je namenjena, ako na poti Kar dnarne in druge y mostove je Kokra večidel vzela. Tudi več ljudi je konec vzelo. Danes smo pokopali že 4 merliče, ktere so strašno razmesarjene našli eno uro deleč med odvalinami. v svojo deželo pride v Na polj. skerbi tarejo francozko vlado, se ne sliši več, da bi jadrale francozke ladije nad Napolitance. Zlo še zmiraj godernajo delavci v Parizu čez drage stanovanja ; vlada si tedaj pri- Iz Dolenskeiga 5. okt. Tergatev na Dolenskem je dokončana. Přetekli teden, to je, Mihelov teden, so pa zadeva kar more ubogim cenejsi cinz oskerbeti ; zatega volja je te dni razglasila, da tudi za take poslopja veljá odpustek davka, ktere se p o viša j o za eno ali dvoje novih . da hisnega nadstropij. Od napolitanskega kralja se sliši metnejsi vinorejci v lepem vremenu tergali in bodo precej edino to hoče dovoliti, da bode poslal poslanca v pa dobro kapljo imeli. Bolj silni so pa že kvaterni teden v de- rižki zbor, ako bi se utegnil ta zbor spet začeti v po ravnavo politiških zadev. Sekvester cez posestva kra zevnem vremenu svoje tersje oberali, ker so ze komaj ,,cvickau čakali. — 0, da bi pač skorej postava dolenskim vinorej- ljičine'matere na Španjskem je preklican. — „Uni cem došla, da bi saj pred sv. Mihelom nezrelega grojzdja vers-u" se iz Jeruzalema piše, da so bili poslednji fran oberati (tergati) ne smeli! Saj bi bil to le njih dobiček, cozki in ker bi ga lože in dražje kupcem spečali. v« 1 1 V V