ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki gtatelje opozarjamo, Via pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. •ELEPHONE: CHelsea 3—1242 lo. 137. — Stev. 137. Entered ma Becoud Ltm~ Matter September 21st, 1903 at the Port Office at New York. N. V., under Act of CengreM of March 3rd, 187». NEW YORK, TUESDAY, JUNE 14, 1938- TOREK, 14. JUNIJA, 1938 ^ADDRESS; 216 W. 18th ST., NEW YOKK Volume XLVI. — Letnik XI-VI. ENLEINOVA STRANKA JE DOBILA VELIKO VEČINO Razkol v uniji avtnih delavcev LASOVANJE NA SLOVAŠKEM NI ZA HIJNKOVE AVTONOMISTE 'RAV POSEBNO UGODNO IZPADLO • rladna stranka je dobila na , Slovaškem 25,000 glasov, Hlinka pa samo 8000. — Spopad med Nemci in policijo v Krasni Hori. — Pogajanje med sudetskimi Nemci in ministrskim predsednikom Hodze se bodo obnovila. — Nemčija ni pripravljena na vojno. PRAGA, Cehoslovaška, 13. junija. — Tako stranka sudetakih Nemcev, katero podpirajo nem-iki naziji in katero vodi Konrad Henlein, kakoi tudi čehoslovaske stranke so pri tretjih in zadnjih >bcinskih volitvah preteklo nedeljo dosegle lepe spehe, Nemci v Sudetih, Cehi pa v ostalem delu -ehoslovaske. Volitve so skoro povsod potekle mirno. Do edi-[lega spopada je prišlo v Moravski Krasni hoii med naziji in policijo in je bilo ranjenh 14 oseb— |3 polcistov in 9 sudetskih Nemcev; pa še to se je 'godilo po končanih volitvah. * Nemci so namreč priredili v proslavo svoje velike zmage pri volitvah veliko parado po mestu, »licija pa jih je hotela razgnati in je pri tem pri-> do izgredov. Nemci so pričeli kričati: "Cehi »retepajo naše žene,*' in prišlo je do splošnega pretepa. Henleinova stranka je izmed oddanih 824,282 I nemških glasov dobila 749,820 glasov. V sudet-|skih okrajih, v katerih žive Nemci, je Henleinova »tranka v volitvenih dnevnih 22. in 29. maja ter '2. junija dobila 1,154,946 glasov, ali 91 odstot :ov 1.268,649 oddanih glasov. Na Slovaškem pa avtonomisti niso dosegli take-Iga uspeha, kot so ga dosegli sudetski Nemci. Samo v Požunu, ki je glavno mesto Slovaške, so dobili avtonomisti pod vodstvom župnika Andreja Hlin-ke 8000 glasov, medtem ko je dobila vladna stran-[ka 25,000 glasov LONDON, Anglija, I 3. junija. — Po končanih občinskih volitvah i\a Cehoslovaškem je postal položaj v osrednj Evropi zopet zelo napet. Da ni prišlo do večje napetosti med Nemčijo in Cehoslovaško v času občinskih volitev na Cehoslovaškem, je samo zasluga Anglije in Francije. Ko pa je bila pri volitvah pokazana moč sudetskih Nemcev, bo sedaj premirje končano in Nemci bedo zopet pričeli dvigati glave. Sudetski Nemci se bodo zopet pogajali z mini- TEŽKE 0BD0LŽBEG O N J A PROTI ANGLIJI NEMŠKEGA Pet mirovnih organizacij je obtožilo Anglijo, da pobija civilno prebivalstvo v Indiji. — Amerika naj ne prodaja Angliji letal. WASHINGTON, D. C., Vi. junija. — Pet mirovnih organizacij je danes pozvalo ameriško vlado, naj prepreči pro dajo ameriških letal Angliji. Iz Londona poročajo, da so Angleži naročili od raznih ameriških t'vrdk 4(H) bomibnikov, za katere so pripravljeni plačati — Vsemu svetu je znano, — je rečeno v pozivu, — da zatirajo Angleži s pomočjo leia! vstaje v Severni Indiji. Nt; vstaše mečejo bomiie ter s tem povzročijo smrt neštetih žensk iu otrok. Ce hoče ameriška administracija preprečiti to nečloveško početje, naj prepove ameriškim tovarnam prodajati letala angleški vladi. ČASOPISJA Praga mrgoli vznemirljivih govoric. — Nemci trdijo, da so samo Čehi postavili na mejo vojaštvo. JAPONCE ZADRŽUJE P0V0DENJ Rmena reka je preplavila velikanske planjave. Ameriški general jse ne vkloni japonskemu admiralu. BERLIN, Nemčija, 13. junija. — 4'Berliner Zeitung am Mittag'* prinaša članek pod naslovom *4Angleži odkrili praške laži o Zbiranju -vojaštva" iu pravi, da je poročevalec Ion-1 douskega lista 4 Daily Express' sporočil, da v Pragi kar mrgoli razburljivih govoru*, med ka terimi ena govorica.bega Čehe, da *so ob poljski, madžarski i.i nemški meji čete proti Cehoslo-vaški. •Poročevalec je sam odpoto val na mejo iu se je prepričal, da čeJioslon aška nuna nikji-kega povoda za kako vznemirjenje, ker ob ipoljski, inadižai-ski in nemški meji ni, razun če hoslovaškega, videl uikalcega vojaštva. Po zatrdilu mirovnih organi I -Berliner Zeitung" k temu zacij je sedaj .trgovina z oro- dostavlja : žjem v večjem cvetju kot je »Anglež bi si mogel prihra-Pred svetovno vojno. Ann- niti potj kajti samo v Praifi grt riska administracija ni storili mislili na abiranje vojaštva, ničesar, da bi se dežela ne zapletla v mednarodne konflikte. ker so z began jem volileev v ne jdeljo hoteli doseči kak dobiček. "Zločinsko lahkomišljenosi, s katero Čehi v Pragi razpoši-jajo v svet neodgovorne vesti, so sedaj tudi spoznali inozemski poročevalci, ki do *edaj niso imeli poguma, da bi svoje rojake poučili o temnem na menu neprestanih čeških vznemirljivih vesti, namreč o sovra I . i i i , , '"."'" »štvu do nečeškili narodnosti in Letalo bo lahko poletelo zlasti tio sudetskih Nemcev." iz Amerike v Evropo in ---- nazaj. - Tehtalo bo | VELIKA SUŠA V EVROPI 160,000 funtov. — Na( LONDON, Anglija, 10. juni-njem bo prdstora za sto ja. — Po celi Evropi vlada le-Oseb. itošnjo pomlad velika suša, ka-—---------'koršne že ni bilo dolgo let. — SANTA MONICA, Cal, 13.lVsled tega se države PriPrav- VELIKANSKI ZRAKOPLOV ZA ARMADO -j*. predlo. Ho^T toTr^aX SStlS izid pogajanj m mogoče upati. armade ogromno letalo. Grad- z.e Trala ""P'1' Evropska javnost pričakuje, da se bodo poga- ^ 7 posebnem bs^arjn.Ui je janja zavlačevala in bo saj za nekaj časa zagotov- močno zastražen. Dasi je inže- *al.bo se dal3e kupovala. Na] m oo saj za neicaj časa zagotov- nirjem in uradnikom 3strogo bolj so prizadete totalitarne dr Jjen mir. V državah osrednje Evrope je v juliju in J prepovedano govoriti o podrob zav*' klJbodo morale mno^° de' avgustu žetev in mlatev. Ako se pogajanja zavle- n°*ti, so letalski izvedenci do. ?arja' klJf. nameiJJe» ™ oro" čejo do septembra, je manj nevarnosti za kak obo-'^ali' da bo m*rila ZJ otel-lon de la Plana, da osebno prevzame poveljstvo nad tamošnjo armado. Predno je odpotoval iz Madrida, je prejel poročilo, da je njegova armada pripravijo na braniti se do zadnjega moža in da so bili fašisti na nekem kraju celo odbiti. Fašisti so -v svojem prodiranju zavzeli nad 20 vasi. Njihova poročila naznanjajo, da se jim je podalo več tisoč repiibK-kaneev, toda vlada v Valeneiji naznanja, da se njena armada umika v popolnem redu. Deževje je zelo oviralo vladno armado, da je morala pri svojem uniitfu zaradi velikegn blata pustiti mnogo topov. i Martin je povedal pozneje časni-škim poročevalcem, da ni bil nihče suspendiran zaradi politične pripadnosti, in dostavil, da ne bo pod nobenim pogojem trpel, da bi bila organizacija avtnih delavcev orodj«.-v rokah tujezemskih agitatorjev. Nadalje je Martin ugotovil naslednje: — Po štrajku pri Ohrysler-!ju leta 1937 so se nekateri linijski člani posvetovali s ko munitftičnimi voditelji in :-u skušali preprečiti sklenitev ,pogodbe s Chrvslerjevo družbo. Suspendirani člani, k' - bo do morali po preteku eru ga tedna zagovarjati pred odboror \ so: podpredsedniki Riohaid T. Frankensteen, Wyndham Mortimer, Ed Hall in Walter V.\ Wells ter tajnik George Adtašev" v organizaciji avtnih delavcev Suspendirani odborniki so • e takoj nato podali k Le wis u in ž njim dolgo konferirali. Martin je rekel pozneje eas-'nlškim poročevalcem, da ji- t»il [prisiljen do tega koraka, ka.jti j vse povsod so se začele pojavljati takozvane "divje stavke", ki jih imajo "v.:taii" na -vesti. SKLADIŠČE ZA SREBRO V vojaški akademiji v West Pointu, N. Y., so zgradili no^o posloipje, v katerem bo spravljeno srebro, vredno več tisoč milijonov dolarjev. Poslopje si je ogledala včeraj Mrs. Nellie Taylor Ross, ravnateljica zvezne novčarne. ADVERTISE IN GLAS NARODA" VELIKANSKI VOJAŠKI AER0PLAN1 WASHINGTON, D. C., 1 J. junija. — Ameriški mornariški department je naznanil, da bo pričel graditi velike patrolnu aeroplane, ki bodo mogli leteti na dolgo razdaljo in bodo tezk: po 50 ton. Vojaške krogi pa so tudi sli šali, da bo vojni department zgradil bombnike po 75 ton, ki bodo dvakrat tako veliki kot so sedanje "zračne trdnjave*'. Ker je kongres vojnemu department dovolil $33,150,64':, bo ameriška armada .v prihodnjih 12 mesecih kupila 394 novih aeroplanov. 01 NAROSlTE SE NA "GLAS tf AROD A " N A J STA REJ SI SLOVENSKI DNEVNIC V uti L £ 8 NAHOD AiJ — Mew YoxM Tuesday, June 14, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. 99 "GLAS NARODA :t.')iJ Za .vtrt let*................fl^ij Zu New York za celo leto . Za |h»I leta .............. 7m lumewtvo v.ii it:it» leto . Za |h>1 leta ............... . »7 (» .. *:i.ro Subscription Yearly »6.— •*t;lJiS NAKOPA" IZHAJA VMAKI DAN IZVZRM&I NEDELJ *N PRAZNIKOV «»LAB NARODA". 21« WEST 181b STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHHm« 3—1S45J Itol'lsl lire* pod|4aa iu oM-Unostl ae ur orJobtujeJo. Denar za naročnino u»i ne blagovoli iMwUjati "no Money Order. Prt spJ-emeihW kraja naročnikov, primimo, da ae nair tixll j.ri jSbJe Mvaltftfe naznani. omngačom, ki so skušali z umorom, uho j'in in ustrahovanjem nasilno preprečiti premoga rjev^pristuu k delavski organizaciji. Iz poročil, ki jih tibja\ Ijamo na prvi strani, si zamore-jo čitatelji mstvariti že vsaj medlo -lik«) o nasiljih, ki so bila v Marjana na dnevnem redu. Konrpanijskini najeležen. ni bil noben zločin prenizko len, noiben leror pregrozen za preprečitev razširjenja premoga rsk e o rga 11 i za ei j o. ritatelju se zdi Harlan srednjeveška fevdalna država, \ kateri smatrajo premogovni baroni svoje delavce za čisto navadne tlačaue; kjer policijski uraJtiniki niso služabniki javnosti, pač pa služabniki privatnih interesov premogovnih baronov. Proces razkriva popolno a narhijo, toda doslej še m-tuo dišali, da bi Hčerke ameriške revolucije ali podružnice Ameriške legije sprejele resolucijo, v kateri bi javno obsojal«* te brezpravne razmere. O, če bi v Harlan n uganjala delavska organizacija taka nasilja! O, če bi delavski voditelji pomorili par premogovnih baronov, kateri so branili delavcem vstop v unijo! V tem slu čaju,bi bila seveda stvar drugačna. Od vseh strani bi deževa-"i protesti in zahtev po občutnem kaznovanju krivcev, bi ne bilo ne konca ne kraja. Ker so pa premogovni baroni uganjali nepostavnosti, objavlja meščansko časopisje skrajšana in pobarvana poročila iz Harlana na najbolj skritih mestih. K sreči si zvezno državno pravdnLštvo resno prizadeva prlkarzati storjene zločine v jasni luči, da bo imela porota na razpolago vse dokaze, ko bo razsojala o krivdi ali nekrivdi premogovnih baronov. VRHOVNI POVELJNIK KITAJ. ARMADE a1 Iz Slovenije. * - r t ------V ' (leneral ( ankajšek inspioira mlade častnike pred odhodom m fronto Iz Jugoslavije Peter Zgaga POČASNO Al Ur EN JE — Zdaj delani, hvala bogu, — je pripovedoval, — prej pa eela 1 ri leta nič. Še danes mi je nerazumljivo, kako sem se mogel pretoku skozi tiste hude čase. Družino imarh, to veš, najstarejši fant je star sedaj komaj osem let, najmlajši je pa jedva shodil. Kempatam sem ujel kakšno žernado, da so i ineli otroci in žena kaj za pod zob, zanič pa največkrat ni nič MMMMMHI MM!l(H:tiliMKHA!!lilWiSKWUNUMWIUiHIUUM pošiljatve wiii:iyiMii'iiit!ffli(iiiiiiiiiii[!:i;!iiimiiii!!iiii!iiiiniii DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Za $ -.55............Din. 100 »5.00............Din. 200 f 7.20............Din. 300 $11.65............Din. 5ti0 $23.00............Din. 1000 H& 00............Din. 2000 Za $ 6.35 $ 12.25 $ 29.50 $67.00 Ur 100 Lir 200 Ur 600 Ur 1000 $112.50............Ur 2000 $167 JO............Ur 3000 M CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE ORNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI vrtUb kit sfwaj Mfi 4v*«UaJ«tt te Mjto p^k v itnnritk M Izplačila v ameriikih dolarjih s.1s mm kraju Uplafilo t doiarjib. po cable urnn u rUBTOJBINO $L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda' mew x0bk, n. z. "Črna knjiga" dolžnikov in nerednih plačnikov. Krojači, čevljarji in drugi obrtni'ki so že davno v raznih krajih uvedli ''Trne knjige'*, v katere vpisujejo dolžnike iu neredne .plačnike, Ta;ke knjige imajo seveda tudi trgovci. Zdaj pa se je t|»ojavila nova "črna knjiga", katero so uvedli prodajalci beograjskih listov. Kakor znano, so beograjski dnevniki veliko bolj navezani na raapečavanje, kakor pa na stalne naročnilke. Prodajalci listov imajo svoje stranke in se /, njimi pogodijo na način plačevanja. Običajno je, da •plačujejo stranke liste tedensko. V ''črni knjigi"'ki sojo zdaj uvedli prodajalci listov, so neverjetni primeri. V lo ten ji go so vpisani tudi talci, ki imajo palače, avtomobile in dovolj gotovine, a nikdar ne "utegnejo" revnemu prodajalcu dnevnih listov odšteti male vsote. Ce jih prodajalce terja, ga naženejo in se hudo razžaljeni, ker jih vznemirja zaradi malenkost i. Nenavaden povod samomora. V Minovtjauu pri raknveu -e je obesila stara, bogata kmetica Klani /elozn jakova, ki je imela v>ega v izobilja, a je večkrat -potožila, da ji življenje I raja predolgo. Tudi s svojim zdravjem ni bila zadovoljna. Bila je zelo pobcžna in tudi revežem je rada pomagala. Njena vroča želja je bila priti čimprej v nfbesa. Ker ni prišla kalka boieken, ki ibi ji odprla to ipot, s«* je starki zmešalo in oni dan se je obesila. Za Čangkajškovega pri-prijatelja se je izdajal. Zagrebška policija je aretirala poljskega državljana Marka WeLssa,. ki se je izdajal za •prijatelja kitajskega maršala f'anigjknjska. Mož je trdil, da je trgovec z orožjem in da nakupuje po Evropi orožje za Kitajske. Seznanil se je z Za-gre.bčanko Darinko Kovačevo, ki mu je dala 140 delnic nekega podjetja v vrednosti 80.000 din. Slepar je z delnicami popihal in se ni več vrnil. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA bratska, delavska podporna ustanova 1 Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti. VELIK VLOM V CVETKOVCIH V (Jvetkoveih v olhcini Oslu-isevci, na spodnjem ptujskem polju je bil dopoldne izvršen velik vlftni. V vasi živita dva AmeiTkanca, polbrata Anton Janžeknvič in Ivan Hngula, ki imata večje posestvo. Dopoldne sta odšla (fl doma po o-pravkih, uvod trm tpa so neznanci vlomili v stanovanje, »vse KK/imetali in si prisvojili mnogo dragocenih predmetov. Odnesli so ameriških vrednostnih papirjev za 125,000 din, 2.000 din gotovine, hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke za 1.1.000 d in. five moški zlati uri in razne druge prevrnete. Vloma -ita bila osumljena d ^^ vr t x • o iUisko palico nad zver. Kordanovem posestvu >pri Sv." . 1 ,, . . -j -----«...... i.........• »-i Heleni blizu Mirne. Po več- mf V'OV ceste sta ri je sedel za veliko pisalno n| urnem gašenju se je posrečilo ^ !Tla- f 'f™1 |zo ^ožak. Dolgo se obvarovati domačije Kordano-^.*™ovjn. Ko jo v,del, da gre,zmonil zame< postopal sem vik sosedov, »j»osebno še lepo|ni°? l°;MSl° hhfn'.f z noge na nogo in včasih m Zaplata rje v o domačij Pri ^ Vr "ar1n3,"«i zakašljal, da bi rr a ' • , . I nogi in skočil nad (lrebenca; is lvordanu pa je bilo mogoče re-1 j • - . ' .... . ... J. , , prednjo sapo ga je opraslcal po siti le ziivmo m hudi. Kmalu i i , . . . , . . obrazu, z gobccm pa mu ie od- se je izkazalo, da ie ogeni za-L. ^^ i i rr ■ ■ i ... , v. *' trgal kar cel rokav. Ker ie imel netil donuK-i sin Anton Kordan! - ___4 • i- , . . , . ^ . „ . se eno roko prosto in palico, se ki se je < avi i^Sam lavil orožni- • r* i J ... * „ rr, Orebencu posrečilo, da se je skemu naredniku Besu v Treh- ■ . , r, , . oprostil m ^bezad v vas C ep lie. njem. l>o požiga so ga pripra-iTT-* i • • i i i - . . , 1 ' / Intel je prepovedovati v kaks- vile/milostne raizmere v Tvorda- „ , , • , ..... nem strahu ie bil. Ko «e ie ne- no\n ni«i. To je resnična zgodba. Pra- .ostalo. Zdaj je pa v^e pozabi jI vil mi jo je prijatelj, ki nima .no, razfn enega -amega dogof navade pretiravali ali lagati, lica, Ui mi bo osjal do smrti spominu. .Stisnil je pesti, iu čuden gonj mu je zažarel v očeh. — Predlansko zimo je bij Ves prezebel in premrl sem vrnil domov. Žena mi je žel obraza brala, da je bila vsa rnj ja hoja in popraševanje zi stonj. — Po večerji vzamem v ii ko angleški ča-opis, in oko rl obstane na malem oglasu, J iščejo človeka za delo, ki sel !mojster v njem, kajti izml som so ga že v starem kraju| — Kako da nisem davi tej opazil? — sem >i očital.. Zdaj jo že nra šest in je prop zno, jutri bo pa zagotovo pij pozno. — Navzlic temu sem se naslednjega jutra odpravil pot z desetimi centi v žepn. t| zadnje postaje pod ulične leznice je bilo še dobri dve n) I ji hoda do podjetja, kjer «♦* BOJ Z MEDVEDOM Precej je bilo govorjenja o velikem medvedu, kli se potopijo v okolici. To dni so otroci sli nabirat šmarnico. Ob robu malega"gozda med kapljami in Brezovem so zagledali v grmovju nenavadno žival. Bežali so proti domu. Kmalu nato pa jo prišel mimo Orehene Ciril, mož dar okrog 40 let. Tmel je koraj-.so nadal dela, zaslužka in si — Stoipini v pisarno, v kal Prod tremi tedni jo stari Koi'dan in odtlej v hiši ni 'bilo več mimi. Zlasti zadnji čas so bili prepiri na dnevnem rodu. M'lad.i Tono Kordau, ki stoje ,'?f) let, je liotel postati gospodar. Sestiii, ki sta tudi na domu, pa sta hoteli imeti grunt zase. Zaradi sovraštva Kordau ni imel hrane doma in je tudi pripovedoval, da so doma ne upa je>ti. Sicer pa je tudi že pokojni Kordan pravil, da s sinom večkrat doma skrivaj kaj vzameta ali pa si v mirn-akiih gostilnah privoščita kakšen priboljšeflc, tki ga doma ne moreta dobiti. Te dni je Tone Korrlan ^pet hodil po mi ruskih gostilnah. Bil je močno zbegan. Stopil je v Blažičevo trgovino in si kupil vrv, češ, da se bo obesil. Prej jo pa vendar še sklenil zažgati domačlijo. ("'im je podnet.il, je še planil v hišo, da je posvaril obe sestri in mater: 'Bežite, zažgal sem!' Nato je zbegan prišel v Bul čevo gostilno. Jo k a je je pripovedoval, da ie doma zažgal. Postavljal ise je, češ, da gre v smrt. Marulša Bulčeva mu je \T.ela vrv in svetovala ,naj se gre rajši sam javit orožnikom v Trebnje. koliko odpočil, so je opogumil umrl Jn šel nazaj lovit medveda. Z njim jo šel z vilami oborožen posestniški sin Pipan Anton. Medveda sta '-o videla, ko sta prišla nasaj, pa žival jo vedela, da ima »preganjalce, zato jo zbežala v notranjost gozda Bilo je že bolj na noč, zato sta pustila lov. Medved ima verigo okrog vratu, najbrž jo bil z< ikročon in jo kje ušel. TRAGEDIJA MATERE 10 OTROK Voli'ko senzacijo je vzbudila vest, da ise jo v Studencih pri Mariboru obesila znana gost'il-ničarka 48-letna Terezija Piv-čeva, lastnica Rebbergerjeve gostilno. Našli jo obešeno v hlevu. Pokoju i ca je prod loti podedovala Rebborgorjovo gostilno in jo veljala «a zelo premožno. V zadnjem času se jo pa njeno gmotno stanje zelo poslabšalo, in imela jo razno tožbe. Pravi vzrok njenega samomora ni znan, vse pa kaže, da si je končala življenje deloma zaradi 'bede. Pokojnica je zapustila deset otroik, od teh je šest nepreskrbljenih. Tragedija znane gost i I niča rke je vzbudila v mestu splošno isoeutje. ČLANSTVO: 50,000 \ PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Važno za potovanje MttiM pOvvatl v atari kraj ali Milit lap Hm J« prahn v vieh atvarek. VtM Mto irmi dati —l^liia kJ—»> ta tail m M psto?aaj* niah— ta hitne «^ta m u-> va Ml praahvUhM t m. MM prataja pata! Uata. atuja ta *lak vaa# kar Ja M»r ta kar Ja ftavaa, n ca patavaaja i*f«U«k aa«aM Is » ailaiaja «a sadaJefa trakta k*t pndm9 pa vrata* taaitak IMNM! PMUt, riMto tanl taka) ta tato WMi ta «Nta aava •apMavUaaM f« SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. ga opozoi nase. — »Slednjič me vendarle ip gleda iznad očal in mi pomij k sobi. Pokažem mu izrezek časopisa, prikima, premeri it od glavo do nog in mi voli, -edem. — Bo! — jo vzdregetalo meni. — Nato me jo začel s kol nekoliko preveč prijazno sevati, kako se pišem, kje si nojem, in druge podrobnos! Vso jo lopo zapisal na veli1 polo papirja. Posebno se zanimal za moje strokov znanje, »pri katerih podjetni; som že delal «v tej deželi, k< ko časa pri tem in onem in liko plače zahtevam. — Na to mi jo bilo težko govoriti. — Ali bo petindvajset larjev na teden dovolj za čete k ? — Petindvajset dolarjev! sem pomislil in bi najraje stropa iposkočil. C'ud ovita s ka so mi jo pojavila -prod oče v štirih tednih «bo «vsa drul na toplo oblečena, in vsega mo imeli za potrebo. — Torej petindvajset dobi jev, — je zapisal. — Pozne! pa več. Lahko bi že danes čeli, — je rekel, — toda j kompanjou so šele jutri vrne Philadelphijo. Imava tak d govor, da jaz brez njega in brez mene ne more nikogar jeti. Jutri vam bom pisal, kd| lahko nastopite službo. — Ves radosten sem se nI lepo zahvalil. Do -vrat me opremil iu mi krepko stisil desnico, kar pri gospodarjih v navadi. — Na hodniku se potipljel in opazim, da sem v naglici p| zabil na mizi dvoje sprieevi — Vrnem se v pisarno, spodar ali lcarkoli je že bil, več sedel v udobnem stolu, pil je pa stal pri oknu in tiho žvižgava 1. Oprostil sem -se, se pa ni niti zmenil zame. Ko pobiram z mize sv« je listine, mi tpade pogled v kc šaro poleg gospodarjevega st< la. V košari je bila zmečkal pola papirja, na katero je malo prej zapisal moje ime, ni slov, leta mojega stažbovanj in priipombo, da da mi bo o frfotali; veter se pa še pljunil v roke i.11 dejal: Zganil ni, menda je Iril le v nji- "To liila Mioka vesela, liovo prelepo (popcv&nje zave- če bi tudi videla naš novi krom. H,van. Od hIi-čivo zemlje se je pir, Dobro se -p< minjam. da jo v/vijaia meglica, ki je bila ko lansko zimo ravno todle trosila r»d dišečega kadila: nemara da gnoj." so ga taztiosle vile, ko so raja- Xa te br^ede so v.-i prole « udi. N*a .-»vetu je bilo zaros molknlli. Fant jih opomnil h jm. Zdelo se je. da ni nikjer na najstarejšo hčer. Že v zgod-kaj drugega razen ljubezni in nji sp. mb-di je odšla v Ame-h,|>o|o, pa blagodišečega polet- riko. Od tištihmal so dobili ml nega zraka in žgolenja s ročni h nje eno- samo •pi^mo. Sosedovo fpl ičkm\ ni mislil na dok le pa je nrdavno pisalo do- kaj. vsakdo je le šJkrja-nčke sli- mov. da Micka nima dela. Pt-šal peti. Celo roga,ti polži so vo službo ji je priskrbel iieki se s hišicami na hrbtih zloknili duhovnik v hiši bogate gospe po civi'h kamnih in poslušali. Xikjer ni bilo slišati kakega kričavega glasu. Ničemur 3e ii i bilo t roba uveljavljati v di-vjem h rumu vetra in groma. Nič ni ni lirnpelo in se bahavo tkosatilo. da bi ne motilo popolno ubranosti. Velik« in po-monlji.ve so bile še male žsužel-ke. ki so zložno plezale gor po tucvnU* bilkah. Trav ne bilke so nežno zven-čale, kn >o se stikale v gibih rastja; slišati jih je bilo, ko da bi zdi h ova le zaljubljene dokli-ce. Xa njivi pod pojočimi škr-jančki so delali neki kmet in ii jogo vi. Oče, mati in eotvero njunih otrok je bilo tam. Osi-pali so krompir in bdi srečni. Lnpo jim je bila na njivici pod .pojočimi škrianoki. Kaj vi Š, morebiti je sam Bog naročil -rojim muzikantom, naj raz. vesele siva svojih ljudi. Mati in druga hči sta nleli 1.razde in se pred drugimi pomikali naiproj. Oče je previdno o-ipal >teibla s dragoceno prstjo, ki jo je najstarejši sin nakopal iz skalnatih tal plitvega polja. Mlajši sin. ki mu je bilo dvajset, let, jim je«v canjah nosi morsko si-po s konca njive. Sip< so zamešali s črnim ilom, da 'bi bilo bolj rahlo. Četrti o-trok ji* bil še mnnjhcn in je samo okoli matere hodil, počasi je pulil plevel in ga ji- nosil v dar. Delali so molče. Šele ko je oče na hipem kriknil, so postali — a je šla stran. Mati je sklonila glavo iti žalostno mrmrala. "P.og je usmiljen. Morebiti l.rmo danes dobili pismo." Oče se je spet pripognil iu k sil. zakadil motiko v zemljo. Rezko je ulkazal: "Alo — delat!" Vsi so se razmaknili. >.11110 najstarejši sin je še nekaj časa zamišljeno strmel v daljne Uri-• kolenih. Mati ]o malega vzMa he. Zgolj iz ki jiibo-valnost i je; y naročje. Vsi so postali j ako ei v sončni luči! Punčki sta tekli k njim iu veselo vzMikaii s svojima < lok lusk ima glaskoma. Bili sta tudi njihovi. Bili sta n apoti iz šole domov "Kaj je le vaju prineslo na polje."' je zaklicala mati, ko sta bili še daleč proč. 44Pismo," je vrisnila ena, ko ji» skočila na ogrado ob njivici. Oče jo spustil motiko iz rok in zakaŠI jal. Mati se je poikri-žala. Najstarejši slin je udaril 7. rovnieo ob tla in dejal: 4'Prime jta n svojih vtWlh „ovar]Ul v "Jaz ga bom prebrala," je pianih skoraj z na ki m i bese rekla druga hči . /THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 2. nadi tahkft TOlja za ~ca»fno"iz-jemo. Pred nedavnim je umrl in je oštavil več nego 250,tHH» dolarjev v gotovini. 15.000 dolarjev je ml trga določil svoji ž« ni, ki ji je pripatihr tudi v^«* nopreiuično imetje, a od ostale gotovine ji j«* določit obresti z izjmio majhne rente. ki jo bo dobivala njegova sestra. [M*t poročila, bo im.-!a piavii-o do ivrplačila polovice kapitala in v prime ru sv: je smrti h.hko zapusti svojemu drugemu možu ohnsti od tega kapitala, ki jih bo užival toliko ča-a. dokler se znova ne ]M>roči. t roki. Boh in Fred sta se nature-** poročila, in siceb v istem času. Da imata celo gled0 žensk is'i oku>, so je pokazalo tedaj, ko stn si oba izbrala blondinki, L. sta si zopet precej podobni. Kr«»d in Bob sta pred nekoli ko leti na različnih krajih do/i vela istočasno nezgmio: vsak i/med njiju je zašel z roko v stroj Tod« med tem ko j«* Boo ršel zdrav, jo K risi izgubil tli prste na roki. To je danes edino zunanje telesno znamenji-, po katerem morejo ljudje o)>» . . dami. 1'čila s t/ se oba gradnj«*' vrala razlikovali V^ela jc pismo, površno pre- straj(.v in stn postala vozača. I--- gledala stran za stranjo in hi- Kadar sta v uniformi, ju sploh poma bruhnila v jok. nj nlo^.e raz|ikov.lti; če pa nosita različno obleke. "Kaj ti je le?" >e je nejevoljno obregnil vanjo naj-ta-reiši sin. 14Daj r>\smo meni!" Vzel ga ji je iz rok. In ko ga je na hitro sam zase prelie- Včasih pa se zgodi, da si i/, bereta enako blago ali da si natakneta enako ovratnico, ne da hi vedela drug za drugega. Zgo-(iS ad al je van je na 4. strani.) |dilo se je tudi že to, da so Bo NESEBIČEN SOPItOG. Z«'* p«.gostoma1 je bilo slišati o zakonikih možeh, ki so svojim ženam v oporoki zapustili večje ali manjšo inu-t je pod po gojeni, da se me smejo več po ročiti. .John Davis i/, l^uobeca v Kn NA PRODAJ Dobro i doe Boarding llon>e z IS akri zemlje in 400 kokoši vred prrMhi vsled boleztii pod ugodnimi pogoji. Hiša je nova. -tara 4 leta, ima 1"» >ob v vsemi udobnostimi, manj kot '1 milji towna in samo milj od New York«. Za podrob no ti pišite na: L. \VEIS£, P' D. Bawlev, Pa. (f» -14,17,1*1) naglas .dejal inateri: "Veste — mati, le ponosna je tako, da noče pisati prej, preden lie more poslati tudi kaj denarja. Micko je treba poznati. Od nekdaj so je štela za ponosno." Vsi so se pripognil i nad delom. Otmk je spet kobacal za plevo lom in ga nosil materi v dar. Mati je malega na hip ujela v naročje in ga poljubila. Nalo pa rekla: 4 »Tako- se . mi zdi, ko da bi nad nami peli angeli. Saj >0 tudi podobni angelom. Kaj rml jih je moral imeti Bog, ko jim je dal takšne glasove! Morebiti bi pisala, če hi slišala poti šk rja neke. Toda v velikih mestih jih pač ni." Nobeden ji n i odgovoril. Sftcrjančki vsekakor niso peli več tako veselo. Zdaj'hi že ne bilo nioč zmeriti neba. Sveta hi že ne bilo moč izmeriti — postal je prazna nevarna neskončnost. Ptički so še frfotali in poli nad njimi, a ne tako, ko prej. Takšno so čutili vsi ra- in se ozrli vanj. Motika mu jeizen najmanjšega, al po-glodati vanjo. Tedaj jo ena dok 1 ic« zwpil>;i: 44Glejte, glejte! Ček je notri. J^roti sonon ga vidim!'' "Kaj res!" se jo zavzela mati. Oče jo hlastno potegnil vsebino i/, ovojnice. V preganjo-nem pismu jo bil res čok. Nihče ni spregovoril niti besedice, dokler ga oče ni vzel v roke in rekel: "Oče nebeški! Za dvajset funtov!" 44Ta ljubi otroik!" je zdih-nila mati in dvignila oči proti nebu. 44 Ljubi moj zak'lad, ki sem te pod srcem nosila! Moj edini dragi zaklad'" Otroci co se začeli smejati, — visi iz sebe od nezaslišanega veselja. Oče se je odka'sljal in potihoma dejal: 44Za toliko se dobi konja. Kon in!" ".Teh! Oče," jo rekel najstarejši sin. "D\^e leti starega in doli na obali ga bom izuril za vožnjo. Bom pa, oče. Pa bo- 8POVIIN NA STARCI 'domovino Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz v«eh krajev Slovenije. V finem, bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev Ta krarfna zbirka, vas •tane aamo $1 , SPADA V V8AK1 SLOVENSKI DOH Nafvecit zaloga slovenskih knjig \ Ameriki! V Rajifan»ii«au«* Karoda^JUbl t - epi ^ # • ♦ Uubitt^vMilfo vritnt ^flortfitM^kzijiy* ntUk piisnaaih pUfttijcrTCankar Tavčarja,* ^iwtkmj^ h prevekk 4tl »vetovnetnaaih 109jat G^odarske^gospoaia) poi * - v v: Ljuljitalji lep« knjiga naj pile jo pa * ♦ * ^ ^ caoik kaji^, ki jib ixaamo ▼ MUM V (Dep. e ) 2M W. ltth Street, tow York Spisi Josip Jurčiča: I. ZVrRZKK: V v o d — X a r o d 11 o pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-" — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrhan Smuko va ženiSev. — Klošt^rski žolni r. — flrnd j i nje. — CJoliua. rTT. ZAHRZEK: Doseli brat. — Nemški valpet. TV. Z\rEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koz lovska sodba v Višnji sori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kinetskei»a ee-sarja. — Med dvema stoloma. VT. ZVEZEK: Dr. Zober. - Tn-omer. VIT. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. M„r-m pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. VTII. ZVEZEK: Ivan Erazem Talenbab. — ISojim se te. — Črtica iz življenja političnega aifilatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. - P<» tobaku smrdiš. — Zenitov iz novoŠeljivosti. - Spomini starega Slovenca Andreja Pa jka. tX. ZVEZEK: Kokovnjači. — Kako je Rolnrjev Peter pokoro delal, ko j<- krompir gra.n-.. Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) (Sloboko pinl zemljo vrtajo «»r-jaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. in kater«* žrtev ie tisoeč in tisoče delavcev. Toda zelezn-:i volja MacAlana no odnolia, dokler no steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vs.> delo čnli orjaški ritem, ki mestoma kulminirn gran-dioznih opisih in oziiane /.goduvin- ske slike tftoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede 44življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čndovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že spi osno zasloveli pridiki "Pustina pridiga, in "Pnlver nnd Blei" ter hi^i- in 4 za vrat in ga dvigne, zakldče Winnie: "To ga boli, stric Regi. Tega ne smeš!" "Beži, beži, Winnie, niti ne čuti ne." * * Vse, kar živi, tudi čuti," pravi Winnie važno. "To mi je Rozana refcla. Celo cvetlice čutijo; v cvetlicah žive prav majhne vile in jih zadušimo, ako cvetlice prt Teč trdno držimo v rokah." Regi in Gwen se smeje spogledata in Gwen pravi: "Rozana ima zelo nežno srce." Reginald jo malo potegne za ušesa. "Česar pa o tdbi ni mogoče trditi, Gwen." "O, čemu bi si človek obtežovail srce z nepotrebnimi čustvi. S tem se samo mučimo." Regi je nekoli'ko meftikejši kot njegova sestra in ravno lo mu je na Rozani všeč, da je bila v svojih čustvih tako mehka. To je vedela tudi Gwen in zato je tako povdarila njeno lastnost. Ko so se nagi ed ali psičikov, vsi nadaljujejo svoj ieprehod in Regi se živahno zaibava s svojo malo nečakinjo, da ne bi za hleva 1 a Rozane, kajti Gwen mu je povedala, da je treba gledati, da Winnie ne bo njej preblizu, iker bi preveč živo dekle moglo suniti v Rozanino koleno. "Ali ,e d, potrebuje z(«aV ^a sUrt.no ^'o'bi SLeTvXl,Toltu Nekdaj Rajski otok groza za jetnike VA2NO ZA NAROČNIKE za jastrebjimi gnezdi ter praznijo jajca, ki jih jastrebi vanje ležejo. Edina si je vsa ta živad, le v sovraštvu do človeka, !;i sme hoditi po tem otoku le s puško v eni, z gorjačo v druiri Poleg uasluva je razvidno do kdaj imate iilafauo naročnino. Prva številka iHimeni mesec, druga dnu iu tretja |>a leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo }»a plačajte uaseuiu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojiii imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuoi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. „ J ----7 — O--»I --- dne razbojnike na Hudičevih o-1 roki. Le tako se more človek o Reginald "Prosila me je, da zdravnika nikakor ne pokličem in je zatrjevala, da saona ve, kako je treba zdraviti rano. 3aj je tudi na potovanju Gladys spretno osknbovala." "Tn midva ji Še poleg tega napraviljava toliko dela," pripomni Reginald. Sestra ga od strani pogleda. "Oba se bova pametno omejila v vsem, Regi in ji ne bova dajala mnogo dela." "Doibro! Rajšo Mary malo bolj poženi va." Gwenodlin se zasmeje. "Pri tem ne boš imel mnogo sreče, ker se bo zatekla k Gladys in ne bo naredila več, kot pa se ji izljubi." Izprehod z Winnie se raztegne tako daleč, da je imela Rozana v resnici pk>l ure časa za poči.tek. Zopet si'^reveže rano 111 se preobleče, da je pripravljena za večerjo. Marv ji boječe gre s poti in 'kadar mora ž njo kaj govoriti, tedaj govori malo bolj prijazno. Rezano celo vjpraša, ako jo rana zelo boli in Rozana cdločno zanika. Toda naslednje noči Rozana ne more spati. Celo lahka odeja, s katero se je odela, ji je pretežka in neprijetno pritiska na rano. Uboga Rozana se počuti precej slabo in poleg te"-a se je loti zopet domotožje in pekoče hrepenenje po Ralfu Tie-fenbadhu. ^ Sele proti jurfru zaspi nekaj ur, toda se zbudi le malo odipocita. Rana je več ne peče in ko jo po-leda se prepriča, da izgleda precej dobro. Čez nekaj dni Rozana ne čuti več bolečin. Ker se je rana zacelila, more brez vsake težave opravljati svoja dela in sama sebe prekosi. Občudovaje jo opazuje Gwen, koliko dela more opraviti m o tem govori z bratom in sestro ter ji oba pritrdita. ' 1 Reginald o vo srce se je v nekaj dnevih ta>ko zelo vnelo za Koza no, da začne premišljevati, da jo ,bo, predno bo odpotoval, prosil za njeno roko. Kadar pri tem tudi pomisli na svojega očeta, tedaj mu ni preveč prijetno pri srcu, kajti pre-oobro je vedel, da mu oče brez velikega boja ne bo dovolil. Kako misli Gwen o celi ,zadevi, rmi tudi ni popolnoma jasno, kajti z veliko spretnostjo prikriva, kaj misli. i« k™1 William pa niti najmanj ne opazi njegovih ŽS^M i i . ~ ** bi prišlo na misel, da bi se mogel Reginald .kdaj zaljubiti v kako žensko, ker se ie ženskam vedno izogibal in je prekrižal vse zakonske načrte svojega cčeta. J 6 Tudi William se je oženil, ne da bi dolgo premišljeval, ako bo njegovemu oeetm sinaha všeč in Gladys je imela mno-fto tnuda, da je starega gospoda sprijaznila z'izbiro njegovega Fipa. Oce je bil s&moglav, je bil s svojimi nazori še vkore-mnjen v starih časih in je smatral za edino prav, da Nariši jiomoae svoje otroke. Tudi za Gwendolin je že imel izbranega ženina in ga je -labral z veliko previdnostjo. Ravno tako mu je bil bodoči zet v*eč, kot bodoča sinalh'a s konjskimi zobmi. In ne glede na to, da je imelo dekle v resnici velike, naprej štrleče zobe in ne glede na to, da izbrani ženin za Gwen ni bil nič dragega kot sin bogatega očeta, je v resnidi zelo dobro izbral za svoja dva otroka. William se je sicer odtegnil njegovim željam in je poročil Gladys, ki jo je vroče in iiskreno ljulbil. Toda Reginald in Gwendolin, to ne je zavzel, se morata poročiti po njegovih željah. Brat in sestra sta zato skoro pobegnila iz očetove hiše in sta hotela dalje časa ostati v Williamovi hiši v upanju, da bo oče iajprevidel, da ne marata, da bi ž njima razpolagal, kakor bi sam hotel. V Williamu sta upala najti zaveznika in sta mu v mirni iwi pojasnila, da jiima mora pomagati očeta prinesti na drugačne misli. William pomisli na svoje 'boje z očetom in pravi nekoliko netmnen: "AH vama sploh ni mogoče izpolniti očetove Želje t" Regi mru takoj popiše privlačne lastnosti dekleta s konjskimi aobmi, Gwen pa popisuje svojega od očeta izbranega ženina kot cunjo, ki ji je zoprna. "Pomagati nama mora«, William; ti naju boš mogel tem boljše raz ometi, ker tudi sam v tem oziru nisi izpolnil očetove želje." v - (DaJfe prihodnjič.) " Kakih 44 kilometrov severno-vzhodno od izliva Donave v Črno morje leži lual otok, ki i-ma strmo granitno obrežje. Na njem stoji samo en svetilnik. Otok je natančno en kolometer velik. Na njem je samo 11 mož vojaške posadke. Po pripovedkah iz starega veka je ta otok nekdaj bil pravi rajski otok. Takrat so ga i-menovali Leuka. Grška pripovedka pripoveduje, da je po smrti grškega kralja Ahila njegovo truplo dala njegova mati prepeljati na ta otok, kjer mu je 'bilo na grobu {postavljeno svetišče Pindar pripoveduje, da je bil ta otok kraj pravega miru, kjer so rastle mirte, cvetele vrtnice, med nasadi hodile krotke košute in kjer so rasti i ter zoreli prelepi sadeži. o resnice je v teli pesniških pripovedkah. Vsekakor je resnica, da dandanes otok nikakor ni podoben kakemu rajskemu 'vrtu, marveč da po vsej pravici nosi ime Kačji otok. Sedanji Kačji otok je skalnat, suh, nevaren in silno žalosten. Na njem ni nobene na drevesa, niti najmanjše bilke. Iz trdega granita ne poganja nofbeno življenje. O košutah ni nobenega sledu, zato na njem mrgoli jastrebov vseli vrst, strupenih gadov in modrasov, ter tudi strupenih pajkov, ki jV. njihov pik hudo boleč, včasih pa celo smrten. Vsa ta divjad in živad pa je druga drugi sovražna. Jastrebi uničujejo gade ir. modrase, zato pa gadje lazijo tupati svojih sovražnikov. Jastrebi so na tem otoku tako nadležni, da se je romunska vlada začela pečati z vprašanjem, kako bi jih zatrla. Doslej pa njeni poskusi Še niso rodi'i nobenega vidnega uspeha, ker jaztreb še 'vedno kar mrgoli. Na tem Ahilovem otoku je lota neki ruski pomorski kapitan odkril ostanke starogrškega svetišča, ki so menili, da je bilo Ahitovo svetišče. Zgodovinar Kohler je pozneje te tempeljske razvaline docela odko-pal in dognal, da je bil v templju več enako zgrajenih prostorov. Dandanes romunska vlada porablja ta otok za to, da na njem vzdržuje velik morski svetilnik. Na njem je, kt<-kor rečeno, posadka 11 mož, ki pa se vsak teden izmenjavajo. Morajo se namreč izmenjavati, ker je življenje na tem strašnem otoku, ki je na njem po! no tudi solne pare, prava muka za človeka. Človek se mora tako rekoč noč in dan bojevati z živaljo, ki je gnusna in strupena. Vrhu tega ga uničuje še strupeno ozračje. Tn prav na ta otok hoče romunska vlada prestaviti svojo kaznilnico, ki bi bilo v njej za 1500 ljudi prosto ra. Ne bo pa pošiljala sem navadnih zločincev, marveč bo to kazensko taborišče namenjeno političnim kaznjencem. Kakor trde, bodo prvi na ta otok poslani znani Oodreanu in njegovi tovariši iz Železne gardo. Sredi otoka je nekaka dolina, v kateri mislijo iz betona zgraditi poslopje. V tem poslopju bo mnogo celic za posamezne jetnike. Vendar bodo te celice majhne, ker bodo morali hrani- CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LausLtr COLORADO: Pueblo. Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčic Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero iu Illinois) Juliet, Jennie Bambich La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago iu Waukegan, M'Uh. VVaršek MARYLAND: Kitziniller. Fr. Vodopivee MICHIGAN : Detroit, L. Planitar MINNESOTA: Cbisbolm. Frank Gouže, J. Lr.ianicn Ely, Jos. J. Peshel K velet h, Louis eutschland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 15. Julija: Statendam v Boulogne lfi. julija: Conte di Savola v Genoa 1». julija: Bremen v Bremen 20. julija: Queen Mary v Cherbourg •<3. julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne Rex v Genoa . .Chninplain v Havre 26. julija : Europa v Bremen 27. julija: New York v Hamburg 28. julija: lie de Frauoe v H a vr§ ( ° 30. julija: Vulcauia v Trst M.avgusta : Hansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Norma ud ie v Havre 5. avgusta: Statendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Cbauiplain v Havre 12. avgusta : Europa v Bremen 13. avgusta: Satnrnia v Trst 16. avgusta : Nieuw Amsterdam r Boulogne 17. avgusta : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: ltex v Genoa i lie de France v Havre Veendstm v Boulogne 22. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta i Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg ' New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa vedeli, da joče. Ko jim je ob letu osorej .poginil konj, je tudi stalkole. Tedaj je najstarejši sin pridušeno zaklel in skočil na noge. A je obstal ko uJkopan, stisnil zribe in divje gledal predse. Malemu fantku je padel iz ro-»kic iplevel in bruhnil je v blaiz-niv jok. Mati je -ofojela otrok« in presunljivo zakričala: "Joj! Ptički, rptioki, samo bridkost imam De Grasee v Havre 31. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre v srcu, pa še pojete!" Visi skupaj so na ves glas začeli tarnati in trdi jek njihovega jokanja se je zdaj z grdega in pustega polja idvi