rmmšrn* šmb mfttotrrwo wiph «Mrrrwo. —y aptmcnaro »t m aw <wr opto— t, wit, at m pot emc« or —w to«k. g. t. »rotder of n»	a. ». r y, p fir "
FSHF1 p T AG lVTAT^ATIA	~
L^r^™^ vxLAu li AiiU 1JA
Z* Hew York o«lo litfi..f< i-00 ^^ ' ^ W ^^	•»« ^ HtdUay.
1. t^.^ 7.00 I List slovenskih delavcev v Ameriki.	—* 7».ooo
TEUrOK: M7S OOETLAJfDT_KnUred m »econd 01— MitUr. »«pt«mbw h, 1*03. «t th» ro«t Offio »t Htw York, H. T, ni« tlx Act of Oonfrcu ot March 3, 187».	TBLXF0N: 4687 C01TLANDT
NO. 8«. — STEV. 86 HEW YORK, MONDAY, APRIL APRIL 12, 1920. — PONDELJE K, 12. APRILA, 1920.	VOLUME XXVEU. — LETNIK XXVDX
! VELIKA STAVKA PREMOGARJEV V KANSASU
_ %
STIHI TISOČ PKEMOGARJEV V KANSASU JE ZASTAVKALO RADI OBSODBE HOW ATA. — ŠTIRIDESET NAPRAV PKIZA DETIH — KAKIH PBlC SE POSLUŽUJEJO KAPITALISTI.
Pittsburg:, Kmii.. 10. Jiprila — Štiri tisoč pietnotrarjoi j.. y&pu st.lo danes zjutraj t!« i«» raditega. ker jo bil včeraj vržen v j*-čo Aleksander Howat, predsednik. v družbi treh nadaljnili uradnikov j Kansas organizacijo i'nited Mine Workers of Americo. Ti šti-je možje so b.li poslani v jočo rndi omalovaževanja sodiš*'a. ker niso Iboleli nastopit; pre<l sodiščem za induct rijalne odnošaje v Kaiwisii, |da priea jo eletle delavskih zadreg. «
Nekako štirideset rovov je bilo prizadetih vsled tega, k*-r hoteli iti premoga rji n:: delo. Ve." kot dvanjast tisoč premogarjev je zaposlenih v tem okraju. Dant je !»il plačilni dan ju premolar fji so delali le do opoldne.
P. H. (.'alien-, pravni zastopnik preniogarske organizacij', je rekel nanes, da ne bo Moril nikake^a koraka, da spravi llowata ju njegove tovarišj* iz yn:' temelju priziva ali habea* corpus pošto I anja
(ilas; se, tla s«' ne bo posvečalo nikake pozornosti stavki pivnm carjev od strani sodišča, ki nadaljuje s svojim zasli&avanjem.
Pri današnjem zaslišanju preti industrijalnim sodiščem govoril Patri, k Harrow, premolar, star .{3 let, o delavskih razmerah v rovih.
Tekom preteklega julija, ko se je vršila stavka na centralnih poljih. je dobil Dar row povelje, ko se je vršila stavka na centi ilnih poljih. je dobil Darrr.»v povelje, naj zapusti tlelo. Rekel je, da mu je tlal to povelj*« Ilowat. Stavka je šla naprej otl 16. julija preteklega leta pa do 1. januarja tekočega.
Kaj je bi! vzrok te stavke? — je vprašal sodnik Reed
—	XV vem. - - je glasil odgovor.
—	Ali hočete s t"m reči. da ste zapustili noje redno delo od julija pa do januarja, ne da bi vedeli za vzrok?
—	Skušal sem ng. toviti ta vzrok, — je rekel Darrow. _ a nisem nikdar mogel.
—	Koga ste vprašali ?
—	Vprašal sem William O'Briena, predsednika naše unij.*. Ro-kel je, da ne ve. Vprašal sem Earl Draper-ja, tajnika. Tudi cn mi je rekel, da tega ne ve.
—	Ali ste vprašali šc kakega drugega?
—	Da. Sel sem \ Aleksandru Howatu v tej zadevi.
—	In kaj vam je rekel ?
—Rekel mi je, da se tiče stavka nekaj kompenzacijskih slučajev.
—	Ali vam je pojasnil naravo teh slučajev ter vam povedal, koga se tičejo ti-slučaji?
—	Ne, ničesar mi ni povedal glede tega.
—	Ali ste kedaj izvedeli za naravo slučajev in zakaj se stavka sploh vrši?
—	Ne, gospod. Vso kar vem. je to, da so ini rekli, naj zastav-kam in zapustil sem delo. Moral sem ga pustiti. (To je bil posebno "tumpast" premogar in kapitalistični listi so seveda izbrali njegovo pričevanje, da pokažejo občinstvu, kako stavkajo premoga rji "ne da bi vedeli zakaj; kako so slepo orodje v rokah svojih voditeljev. V resnici pa je stvar seveda popolnoma drugačna, kajti premogarji vedo prokleto dobro, zakaj stavkajo, kadar v resnici stavkajo ter tudi niso nikako slepo orodje, ker imajo pravico glasovati, ali naj se vrši stavka ali ne. Kapitalistični listi lahko vodijo za nos take ljudi, ki prav nič n« vedo, kake razmere prevladujejo v tej industriji. Mi pa smo boljše poučeni in za to skrbe naši lastni rojaki-premogarji.)
ODPAD SONORE I OD MEHIKE
m
Scnora je prekinila vse zveze s Car ranzo in kongres je odredil vse
potrebno, ua zavrne invazijo.
Agua Prieta., Sonora. 1(1 npr. Držani kontrres Stmore. ki je bil j zbran it:t tajnt m zasedanju v Her-j mosilo. je zavrnil mehiško een- i Uuliso vlado ter prejel resc-luci-l }>. v kateri izjavlja, tla bo država! •storila konikf. » pomočjo katerih' »ito-l»i korake. s, pomočjo k.>t<-rilii bo tip ral.i vsaki invaziji čet J
ali omejevanju državnih pravic.! katero bi poskusila Carranzova viatic. Tako je izjavil danes tukaj Hernando Mendoza.
Nogales, Sonora. 10. aprila. — ♦ •ovorner tie la lluerta iz Sonore j. v brzojavki na <ron«*r»hr Sal-\ ador izjav 1 lia-dednj.-:
V-spričo odgovorov pretlsetl-
cika i'arranze na governerja in kontrr« <« tlržave Sonora j" b"lo sklenjeno prekiniti o^lnošaje s •-» utralno vlado tlo onega časa. ko I m t o pr«-nt-bali obstajati vzroki, k i so do votli i tlo t«'jra sklepa.
Državne oblasti Sonore so pozvale predsednika Carranzo, naj } rereha z mobilizacijo vladnih čet v notranjosti Sonore. Izjavila so. tla kuje mehiški predsednik zaroto za ustanovitev vojaškega i oiktatorstva v »Iržavi ter prev-/.* t je državne vlatle. Javno so je {dvignilo obtožbo, tla je to zarota proti predsedniški kandidaturi generala Obregona. farranza je j odgovor i državnim oblastim, da j nima nikakoga takega namena in | da so je poslale čete v Sonoro v jtlobrolvt države.
Državne oblasti so takoj pričele s pripravami, da se polaste carinskih uradov ter druge mehi&ke zvezne lastnine tukaj potem ko so dobile sporočilo, da je država prekinila svoje stike v zvezr.j vlado. —
Douglas, Arizona. 10. aprila. — Carinski tirad v Ague Prieta, pre-1 ko meje iz. Douglasa, je bil pozno i popoldne zaseden v imenu državne vlatle. v Sonori in ponoči so : oboroženi možje stražili poslopje. Državne oblasti so tudi prevzele poštni urad ter priseljeniško postajo.
Vsi telesno sposobui možki v Agua Prieta. v starosti od osemnajstih do šestdesetih let so bili I organizirani v državno milico ter j so pripravljeni zbrati se na krat-} kr obvestilo, da zavarujejo me-Isto proti invaziji zveznih čet. ' General Pino, ki je bil podgo-■ verner Sonore v časti, ko je bil (Calles governor. poveljuje tem | možem ter je danes zvečer izja-| vil, da ima na razpolago dva tisoč mož ter »lost i orožja in municije. t Zakopi so bili izkopani na za-1 padni. iztočni in južni strani me-stra in dvesto miličarjev se na-j haja sedaj v teh zakopih.
DDAlil POnUATVB t UTBO. *A OOBJtaO ni loniwjufli
IhiIiiJmI	t
•opolnoma sanealjlve bi t liliji i -mameram primerno tudi UtA p> ■«11 Istrt, na OocUkMi m t»dj m> j VotraBjatai po Mtmljm ki b m j <ed#Do po Hiljmiki armadi^
JuritaM aH pmltHM m tako poiiliatoT. toda ma kaka »« ' <ote saarad« t liplifili m m» mm p>iwU	ii^imo—til
50 lir .... $ S JO 100 lir .... $ B JO
i 300 lir ____ $16.00
500 lir .... $35.00 ^ -1000 lir .... $49.00
Wm T«k BMk M
ROJAKI, HAKOOATB SB Vi "O L A S MA1QD1", MAJ VEČJI P4IVUIII 1AUVI1K '? IDBUtUUH DrtAfAE
NewyorsKi polic nadzornik Henry (na levi) in njegov advokat. V .njegovem okraju so baje našli vse polno zloglasnih hiš.
VELIKANSKI DOBIČKI PREMOGAR, BARONOV
i
Premogarji so predložili številke.! ki kažejo ogromne dobičke pre-1 !	mogarskih baronov.
j številke, kojih namen je dokazati. kukt) ogromno so se povečali dob eki lastnikov antraeitnih pre-n:t>govnih polja tekom zadnjih štirih let. so b.le pretllože:ie otl s' rani preinogarjev na sobotni soji pod kom i te ja, ki je bil imenovan. da se pogaja glede nove pla-i j i'ilne lest vire za p V ja trdega pre-j n oga.
| Te številk«.- -o povzročile zelo i burno sfjo. kar jo imelo za posle-' (> ieo. <la j«* bilo nadalnje zaseda-nje komiteja odgotleno tlo pone-•dt ljka. Delotlajalei so nasprotovali predložitvi katerihkoli šie-\.Ik. ki bi kazalo njih dobičke. »Aha, ta je lepa! Javnost in de-j lave i ne sm,.jo vedeti za dobičke, j katere tlela jo premogarski baro-j ni! '/.*■ to. da so nasprotovali pred-1 Jložitvi teh yttivilk, j«* najboljši* ! dokaz, tla so njih dobički res ve-1
i kanskih in da kujejo zlato *z zno 1 . . t j:< tlelavskih par .
John L. Lewis. predsednik j I nip d Mine Workers, je izjavil, <ia so te štatistike pripravile naj-j višje in najbolj odlične aviorite-j te na tem polju, številke so bilo j vsebovane v več zvezkih, kojih; -prvi je bil predložen na soji. ki, se jo vršila v petek.
Premogarski baroni so priznali. da so pr'š!i podatki, katere so ' predložili delavci, kot popolno presenečenje. ker so domnevali.! tia so predložili možje vse svoje, podatke že pred desetimi dnevi. 1
Premogarji skušajo dokazati) na podlagi novih številk, da bi' ? ne bili v stanu zadostiti sedanjimi visokim življenjskim stroškom tu-j dt ne v slučaju, da bi v resnici toliko zaslužili kot trdijo to pre-j
' mogarski baroni, i _
I Bridgeport, Conn.. 9. aprila. — ? Petdeset galon dobrega žganja i ter priprave za kuhanje so tekom -jpretekle noči zasledili agenti ca-- rinskega urada na nekem samot-i nem prostoru na Boston Post j i Road, med Milford in Devon. Lju-i;dje, ki so se nahajali na lica me-j sto so bili aretirani.
KOUKO ŽELEZNIČARJEV
STAVKA V DEŽai?
— i Naslednje številke kažejo, koliko železničarjev je stavkalo v celi deželi do nedelje.	|
Chicago, III.. 10. aprila. Što-j vilo železnica!jev. ki so na stav-k: v mestih po t-'*li deželi, je naslednje na podhi^i sporočil iz vseh , delov dežele:
Chicago, MMM>; Gary 300.
Detroit 2000. kar znači povečanje za .">00 do nedelje: Kalama-izoo 200, Ni les 700.
Indianapolis 7(»0. povečan Je za 350.	|
St. Louis. ."»000; Kansas Oity l.?00. vet'- sto so jih jo vrnilo na delo. Fort Worth. Tex.. T."»'>. j»o-večanje za
Salt Lake City 47."». povečanje za 17.1.
San Francisco 440. Los Angeles 1100. :i00 se jih je vrnilo na uelo; več sto v Port lan. Oregon. | Cleveland l.'mm). Ct»Inmbus i'ihjO. povečanje za l-'KH); Youngs'own j :MKJ0. Dayton L'."»0. Toledo ."»000.1 ■ povečanje za tisoč. Manjše števi-f Iti v Warren i 11 Akron.
Pittsburgh 14MN). Ctniellsville JOO; manjše število v Sharon Karrell. Scrantoti in Sharpsville, Pa.
New York in New -lersoy 'ioOO. Buffalo 2000; Syracuse 2-"H). — Manjše število v drugih krajih.
1
; IZJAVA 60MPERSA
Philadelphia, Pa.. 10. aprila. — Nikaka stavka železničarjev ne obstaja, — j.» izjavil danes tukaj Samuel Ciompers. predsednik American Federation of Labor,, jtiočim je čakal na neki zakas-ineli vLak, tla se odpelja v New j\ork. Prisiljen je bil priti v West i Philadelphijo. tla dobi vlak iz ' Washingtona. Ko jo stopil na | vlak, je rekel:
— Zapomnite si, da ni nobene stavke. Kongres je prepovedal stavke na železnicah, a seveda ne obstaja nobena postava, ki bi prepovedala posameznikom zapu-! siti mesta, če se jim zdi to primer-! no. —
Gompers ni hotel povedati, kaj; PL j-; privedlo v mesto bratovske-ljubavi.	]
ALI JE BILA USTAJA V RUHR OKRAJU
"TRICK" EBERTOVE BERLINSKE VLADE?
PARIZ IZJAVLJA V SVOJEM ODGOVORU NA ANGLE&KO POSLANICO, DA JE PvSLALA NEMCI J A CETJB V RUHR OKRAJ Z DEFINmVltlM NAMENOM, DA D18KREDITIRA MIROVNO POGODBO. — TRI NADALJNA KRŽENJA.
Pariz, Frane ja. 10. aprila. Ministrski predsednik Millerand . \ nekem ugoto\i!u, katero je izdal na Ass. I*ress. izjavil, da je i Ner.čija vložila svojo nrošnjo. <Ia srne poslati svoje čete v Kr.hr o-l raj / namenom, da > ršj tein potom določbe mirovne pogodbe Ke-^ kcI je da je Francija «"-utila nevarnost svojega stališča na način kot i.i s.- te I't'variiosti n« i-iti.j'lc. -utiti v Ameriki te: opozoril n-t dejstvo.,
•	!;t .)• /uwlu li.-l^ij;. i-t«» stališ. «* kt»t Francija. k«*r je tiuli ll^'gija nt Uit »»varnost svoj. bližine. Mr. M.llerantl je rekel:
S:ališ. e Fran • je je popolnoma enostavno. Nahajamo se pred elo serijo nemških i'lsenj turo v ne pogodbe in zadnje kršenje se ' i če natančno onih dt!očb mirovne pogtxlbe, katere je kril francosko-Jigb-ško .Hiurški tb»^»»\«»r. soglasnt» s katerim naj bi prišli Aiiglijaj m Amerika nam na jx*m«w*.
\* francoski poslanski zbornici miii tlne mana naštel ta i i s.-iijji ki so obsta jal. t \ tern. <la Nemčija ni hotela dobavljati pre-n <t|ro	je Kilo dol.no v imrovni pogodbi, tia ni hotela izročiti)
•	•nih ki s«» bili krivi «»n»zt>tlcpste\ •* vojni, da ni zadosti.la dolotliaBl . !eno\ glede reparacije in »lani hotela razoročiti svoje armade. Te-
•	i.ij scni r< kel, tla ne more Francija neprestano sprejemati pa siv-1 i»ib kršitev mirovne pogiwlbe.
Nemška vlada je prosila za dovoljenje, da sme poslati čete Ruhr Y.h kaj.' K»*r je vedela, tla je odpošil janje čet v oni okraj I r.-poveduno na tem 'Ho mirovne pogodbe. Mi nismo hoteli tlati te-' .i d«*\ ttl jen ja. Kljub icmii pa je nemška vlada poslala svoje čete v . okrja Etlina stvar, katero stno mogli storiti, je b'la, tla smo za i -•Hi Frankfurt in druga nemška mesta.	j
obvestili snto svoje zaveznike, tla nameravamo storiti to ■ i oni niso nasprotoval'-. Naša informacija je bila absolutno čista in' . vloritativua, d« je : -m reč odpošil janje nemških čet v ta okraj ne-j potrebno / o/irom na jtivni red. Cele so bile poslane tjakaj eno^tav-! •> v namenu, tla se krši mirovno pogodbo.
Stali«, e F ran.*'je je povsem razlijno od onega Amerike in Vn^lije Mi živima ko' sosedje Nemčije ter eotimi nevarnost svoje-, ,t stališ, a ra način k«.t bi ga Amerika ne mogla nikdar občutiti. Za i j j« zavzela lleigi.*a mo *tal š<v kot Francija! Kaditega, ker se' t ati'tj* Ittl^ijski nar<Ml \ istem op a sne m položaju. Ik'lgijei žive v no-, I os red n i bližini Nem je ter so prisiljeni zavarovati se.
inšk pooblaš • e.re. «lr von Maver, je naslovil danes spome-i.i	ministrskega t »Uctlnika Milleranda. v kateri ga je vpra-.
. . je namen Kfn.»eije še nadalje raztegniti svojo okupacijo na{ ■ esnere bregu Kena inistrski predsednik je odogvoril, da njegova l.ol.t še ni rit z m šlja>a t» primernosti kakega takega koraka.
I'n.'akovati ni nikakib nadaljuih razvojev v franeosko-angle-
•	Keiu položaju. k-.» s - je glasilo danes v zunanjem uradu, dokler s« ne bo sestal najvišji *.vet v San Kotno. Medtem pa vstrajajo Fran-,
•	o/i pri -\ojem staL*ču ter ni opazit i nobene tendence, tla bi s" vzelo stvar za preveč r**sm».
V fritvoskem •t'govorti, katerega je poslal včeraj Milleraud an^Uški \ladi. se glasi med drugim:	I
Francoska vlada trdi preti vsem, da ni mogoče oličutiti no-t • nc_»a tiroma glede lojalnosti njenega stališča. Zavezniki so bili •alno informirani gl-dc njene politike. Franctiska vlada je vedno-.tsprotavala vstopu nadaljnili nemških Čet v Ruhr okraj ter izjavljala, da mora imeti avrorizaeija za tak vstop protiutež v zasedenju Crankturta in Dai^fistadta.
Dne :i. aprila mi zastopnik: traneoske vlade v vseh zavezniških glavnih mestih iv*"o'- airali vlade, pri katerih so bili akrediti-;;iui, da ni mogoče če natlalje zavlečj otlretlbe, katere je pripravil maršal 1'och.
Kazventega p« j«* francoska vlada spoznala, da gre pri tem .i kršenje enega najbolj slovesnih členov mirovne pogodbo, katero| ♦ Nemčija slovesno »prejela ter potrdila in da je vsled tega Fran-. i ja upravičena zahtevati teritirijala jamstva.
Kako bi sc mogla francoska vlada zadovoljiti z nemško ob-Ijnbo, «la bo slednja imaknila svoj** čete, kakorhittlo bo napravljen i<d' Niti gledo repa ra-i je, uiti gledt izročitve vojnih krivcev in tu-
•	ii ne glede dobavo ;».*• nioira nis»> dobili zavezniki pogodbene satis-U kcije.
Francija je nit»^rla v tem slučaju le reči: — Dosti je tega.
BIKOBORBE NA ŠPANSKEM.
Madrid, Španska, 10. aprila. — Španska kraljica V;ktorija je danes prisostvovala bikoborbi, pri kateri je toreador usmrtil štiri bike.
PRINC IZ WALES NA POTI V HONOLULU.
Ban Diego, Cal., 9. aprila. — Angleška bojna ladja "Renown" je odpltda malo po sesti uri včeraj zvečer iz Coronado t$r odvedla princa iz Wales proti Honolulu, ki predstavlja nasledji del potovanja princa iz Anglije v Avstralijo.
Princ Edvard je bil zelo zadovoljen s sprejemom, katerega je
bil deležen tekom dva dni trajajočega obiska v tukajšnein pristanišču.
ORGANIZACIJA LOJAUSTOV V ANGLIJI.
London, Anglija, 9. aprila. — Daily Graphic pravi, da je postal položaj v južnem in zapadnem delu Irske tako resen, da niso lo-jalisti sklenili le organizirati svojo lastno obrambo, temveč tudi naprosili tudi pomoč angleških pristašev, da pomagajo pri tem novem gibanju.
Irski republikanci so pričeli soglasno z izjavo lista z organizirano kampanjo, ki pomenja praktično razposestvovanje zemlje poti pretnjami nasilja in umora.
| zdravil zastopnik francoske ar-. n.ade. nakar so bo podalo v oktt-pi cijsko zono.
Pariz, Francija, 11. aprila. —t Tukajšnje časopisje poroča, tla so štirje francoski kanonski čolni' oboroženi s »»trojnimi puškami za- i pustili Cherbourg ter odpluli na Ren, kjer bodo prevzeli kontrolo nad tamošnjim parobrodstvom.
Frankfurt, Nemčija. 10. apr. — Francoske oblasti so izdale pro-klamacijo, v kateri je rečeno, da so agitatorji znova začeli širiti)
it »nične vesti. Poročilo, da soj
• *
Združene države zapovedale Fran : riji, naj takoj umakne svoje če-| te. je popolnoma neresnično.
Berlin, Nemčija, 10. aprila. —, Ravnatelj Wolfove poročevalske agent ure v Frankfnrtn se je moral zagovarjati pred francoskim sod iščem Obsojen je bil na pet tisoč mark globe. V obtožbi se je , glaailo. da je bil poslal v svet br-Izojavko, da je bilo pri zadnjih ■ nemirih mrtvih šest oseb, d očim 'sla bili faktično mrtvi le dve.
FRANCOZI IN BELGIJCI 1 ŠE NIMAJO DOSTI
Francozi nameravajo razširiti svoje okupacijako ozemlje. — Kanonski čolni na Renu.
London, Anglija. 11. aprila. —
Kzehange Telegraph Co. je dobila i/. Berl.ua poročilo, tia nameravajo Francozi razširiti svoje o-kupaeijsko ozemlje v Main okra-<
ju. -
Na Bavarskem so že zasedli storkstadt. in Madenhausen ter protiirajo proti Darmstadtu in Asehaffenburgu.
Arlon, Belgija, 11. apriia. — Danes je odšlo otl tukaj 500 bel-gijfekih vojakov z vihrajočimi zastavami in z godbo na čelu. Korakali IkmIo preko Koblenza v, M a nz. Vojaštvo bo prišlo v por.-1 tleljek zvečer na avoje določeno, mesto, kjer ya bo ofieijelno po-'
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslali v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak sknia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne poailjatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
900 kron----$2.70	1,000 kron .... $ 8.60
400 kron .... $3.00	6,000 kron ---- $41.60
600 kron .... $4.60	10,000 kron .... $83.00
Orančeno cene to veljavno do dno, ko so nadomestijo s dragimi Dobit nam podati jo najbolje po Domestic Postal Money Order att pn po Hew Tork Bank Draft.
TVBDKA miK SAK8EB.
„ • '	Ystanovljena lote 1893,
^GLAS NABODA, 12. APK. V.rjH
• ^^ « iugpslmianska	Hatrt. Srhturta
Ustanovljena 1. 1898 mSv Inkorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
r gregor j. pohenta, bok 17$. rl j Diamond, Wu2l
i LEONARD 8LABODNIK, Box 480. Ely. IUbmmU.
j JOK.V BI'PNI K, 9. m. BOX M, I^H
p«.
i
JOHN PLAr?Z Jr, 433-Ttk im, Gft-
laaet. Mica. john movern. «24 2nd are, Dulath,
Minnesota. MATT. POGORELC. 7 W. Madison St, >' Chicago, ILL
BCDOLPraSjSf1 SSTbl nw1*
Avenue. Cleveland, Ohio. PRANK S K RAB EC. 4864 Washington
8t_ Denver, Cola OREQOR HRE5CAK, 407 — 8th Ave., • Johnstoarn. Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA"
V« atrarl tikajoče m uradnih zadev kakor tudi denarne potiljater naj , i * poSUjaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj *e pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh m sdrav-ai5ka_«pričevsla m naj pošiljajo na vrhovnega »travnika. l| Jugoslovanska Katoliška Je-lnota se priporoča vsem Jugoslovanom m t tbilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congzeee" lestvici. V blagajni lam okrog $300.000. <tristoti** dolarjev).	podpor, od-
*kodn!n, in poamrtnin je Izplačala te nad poMrugl miljoo dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članov(lee) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem > oddelku. Društva Jednoto ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah i *J*r Jih fie nL priporočamo v stanovi rev novih. Kdor fall postati flan : >aj se z«lasi pri tajniku blii,iepm društva JSKJ. Za vstanovitev novih druSter , « pa obrnite na glavne** tajnika. Novo drnSteo se lahko vsanovl a 8 člani - tli članleamL_
Ghrrf Uradniki.	;
Predsednik: MIHAFI1. ROVANŠF*.
Bos 251, Conematigh. Pa. Pod predjed.: LOUIS BALANT, Bok
Pear Avenue, Lorain, o. Tajnik: JOSEPH PTSHLER. Ely. Minnesota.
Blagajnik: GEO. »L BROZICH, Bj,
Minnesota. Blagajaik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTEJ.LO, Sal Ida. Colo.
Vrbami Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio Street, N. 8, Pittsburgh, Pa.
TORN GOrXE. Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0G41 Aveune M.
Sol Chicago, III. IVAN VAROOA. 5138 Natrona Alley. PUtsborgh, Pa.
Pijano3t uničuje življenje.
Kri*-«iri«-h Paniscn. nemški u«V-njak in v«<nh:iliški profesor, pravi; Nikomur ni znano, v kako visoki meri uničuje p$an«»st življenje modernih kulturnih narodov. Na Nemškem *■•«> kraji, kjer pr«w pade znatni ♦ moškega našel j«--tija ne| neredno na iMMleilicali pijanstva; ni i|./»•!»■. v kateri hi se iz. tega vira m- razširjalo največje /lo .Vz w življenje. Ono nam razdira gospodarsko življenje, o-vira in pridi družinsko življenje. d««la surovo in pusto duševno-nravno življenje, slednjič umira na njeni tudi telesno /.ivljenjf. — to so prve posledice pijanstva.
Revščina. /.Kn-ini, eel a vrsta bolez-■ i - - , ,ni. omra«*enje uma. samomor. du-
, ševno in tclc«no pokvečenje potomstva so njegovo /milostno , spremstvo. |)a tiči tukaj velika j nevarnost za ves "daljni ra/voj življenja kulturnih narodov, je pr«>pričanje. fii se v najnovejšem (•'-asu vedno bolj širi med rednimi in dalckoviduinii možmi.
i
Židovski bankovci.
Iz (kleše poročajo: Rotschildo-, va banka je žarela izdajati bankovce v hebrejskem jeziku pisane. Podobni so angl. Kterlingom.
PROGRAM
ZRINSKO-FKANKOPA^NSKEGA f	DNE
katerega priredita sKhpaj Hrvatski Sokol v New Yorku in "Osvetniki", 89. veja Hrvatske- -ga Saveza v Združenih državah
v soboto, 17. aprila 1920 v dvorani Del. Sokola, 525 E. 72 St., N. Y- C.
V spored;
Pozdrav predsednika Juraja A. Boškoviča.
1. a) Venec Hrvatskih pesmi
b) Banovac (proizva'a'Tambu-raški zbor "Dalmacija* ) . i', a) Hrvatsko j.
b) Ti si pupoljak (deklamira Miss Milena Babic).
3.	/-rinsko Frankopanska — Ivan Zajec (poje moški zbor slov. pevskega drnštva "Slavec").
4.	a) Medatition "Thais" — Massenet.
1») Slovanski ples — Dvorak.
Igra g. Drago .Tovanovič.
5.	Misao S vi je ta. — S. S. Kranj-čevič deklauiira g. M. Stupin).
6- a) Kad inlidtja umrijeti. — Uatxe
b) Xotturno.
Skoči — Ružič. Poje g. Nikola Zaninovič. ' Na glasoviru spremlja g. Charles Hart.
7.	Padla je padla slanica — Schwab (poje mešani Aor slov. pev. društva "Slavec").
8.	Slavnostni govor (g. Srdžan Tueič.)
Iz prijaznosti sodelnjejo hrvatska umetnika gospoda Nikola Zaninovič in Dra(*p Jovanovič ter slovensko pevsko društvo "Sla-vec". •
k
j le nase. oziroma na zelo majhno'
i število kmetov.
i
Pri prvem vknjiževauju v z«*m-
l.i.ške knjige v letill sedeimb-Mrt
:je ta rop srenjske zemlje potom
{velikih kmetov postal zakonit. Pri
tem se ni oziralo na nobene svoje
j dol»iie okolišeine. Na ta na«"-in so . .	. . .	I
ostali veliki kmetje in imovitejši
| občani edini upravičeni do užit niti na srenjskili zetnljiša'ihT goz-jdovih in ]>jašnikili. V oln-inali sicer. v katerih so imeli politično oblast manj imoviti sloji, manjši posestniki in obrtniki jc bila >renjska zemlja proglašena za ta-, kozvano oltčhisko posest, na kateri občani nimajo nobenih užitnin-* skill pravic, čijc dohodki i»a se i stekajo v občinsko blagajno in sc znižuje ž njim občinske dajatve. 'Co so seved.i v odborih sčasoma zpdobili premoč imoviti kmetje, so si na zvit in goljufiv način s i tožbo proti občini iztožili prizna-'nje lastnine na srenjski zemlji, i Občinski odbor. ki jc obstojal .ravno iz teh istih elementov, sc i namreč kratkomalo ni udeleževal jsodnijskih razprav in je tožitelju enostavno priznal lastninsko i "pravico *. Takih procesov je bi-flo zelo mnogro in o njih ni verie! : izmeti občanov nihče razen na tem j zainteresiranih družin. Sodnija I pa se jc mogla sklicevati pri odločanju o tožbah le na pravne iz-|jave Občinskih zastopnikov; in ti j ravno so bili oni. ki so bili inte-resirani na tem. da občina izgubi I tožbo, blagor občine pa jim je deveta briga.
| Dolga desetletja sem že pašu-ijejo v podeželskih občinah naj-imovitejši in najboljše situirani I kmetje, ki izrabljajo vso občinsko oblast v svojek oristi, ki malih kmetov, bajtarjev in poljskih i delavcev sploh ne vpoštevajo, in j so, s kratka rečeno, le v škodo ob-'čini in občanom. Ti ljudje so odvzeli malim poljedelcem, k.tjžar-jfm in bajtarjem najpotrebnejše dopolnilo njihovega gospodarstva in srenjsko užitnino. med tem ko sami, že ftak imoviti, dobivajo iz srenjskili gozdov drva, pasejo na srenjkih pašnikih svojo ?iyino itd., pridelke s svoje zemlje pa z dobičkom prodajo, malim kmetijam pa grozi polom. In v tem je | v prvi vrsti iskati tudi vzroka konservativnosti dobro stoječega kmeta, ki je nasproten, vsaki zdra vi in res pravični agrarni reformni in je predvsem proti razlastitvi.
Pravična rešitev agrarne reforme pa je le mogoča od spodaj navzgor! nikdar pa je ne bodo t pravično rešili veleposestniki in veliki gruntarji.
Iz it. Ruperta pri Velikovcu.
V "svetovno" vojno je poslala tukajšnja župnija 216 mož in mla-deničev; padlo jih je 28. vsled vojnih naporov umrlo 8 in 8 se jih še pogreša, tiajbrže pa tudi ti že kje pod jpnwlo počivajo, domov se jih je vrnilo 172.
se** je bila potrebno izpopolnilo t zj, poljedelen. da je svojo ž»vino-f»ošiljal na srenjske pašnike, da' si je nasekal v sreujskem gozdu i ! potrebnega l<»sa za kurjavo in
I	popravljanje svojega doma. ter
da si je v teli ogzdovili navrabil jstelje za živino itd. Kjer se je iz-1 i vršila kolonizaeija kmetov. je izvršila ve«" i noma ita plemen itaški zemlji, t. j. zemlji posvetne kakor tudi eerkvene gospode. Ker pa je ta gosposka bila tujerodna, se je kolonizacija kmetov izvrši-' h po tujem, splošnem lahko rečemo. |»o nemškem vzoren. In čeprav ! je pravi lastnik- te Zfiulje bil ple-menitaš. se je *<*as«»ma vseeno razvila na nas»-ljniški zemlji nekaka dru«?ore<lna lastninska pra-viea kmetov in kmetiške naselbi-i-ene. t a koz va nega srenja. Taka d m go retina r.ii potlrejena "lastninska". ali recimo tlajši naiem-ninska pravi»-a je bila tudi dedca. Srenj takrat nikakor ni bil j pojem, ki l»i pr«-dstavljal to. kar; pomeni danes občina, namreč jav ' no-pravno upravno korporat-ijo.; temveč predstavljal jc "zemljiško. I«-o».potlarskt» skupnost, družbo s; : skupnim zemljiščem, skupnimi, gozdovi in pašniki.
Praviea užit nine srenjske zeni-lje je bila v tesni zvezi s pri pa d-ji.ostjo k "srenji**. Samo ksnetje j s lršo in dvoriščem so bili člani stenje, samo ti so uživali srenjsko i zemljo, zato pa so ludi sami nosili vsa bremena in stroške. Vaš-! . ki priseljenci .rokodelci, pomožni
■	poljedelski delavsci, tržni nase-
>	Ijeuei itd. vsi ti nLso dobili užit--Ininskili pravic na srenjski zemlji. .; Seveda so se za take pravice vneli hudi boji in tupatiu se je pri-
i (seljeneeni posrečilo, da si končno -j izbili večje ali manjše, toda omenjene nžitninske pravice na srenj-•!ski zemlji.
| i Ko je ta boj divjal najhujše
uietl kmeti in ostalim vaškim pre-
• bivalstvom. je poseirla vmes re-* i
J volne ija leta ls4S. Sad te revo-jhieije je bila oprostitev km*'ta iz odvisnosti jrrajščaka. dalje zem-' Ijiška odveza in s tem izpremeni-' te v obstoječe zemljiške ustave. ; Splošna reforma upravne državne i ustave, ki sc j« v tem letu izvedela. je močno uplivala tudi na iz-Jpremenjeno agrarno ustavo. Pro-j|v?zorični občinski red otl 17. tnar-!«•;> 1849 je napravil iz dosedanje _j.srenje, ki pe bila dosedaj zgolj J gospodarskega značaja, moderno i politično občino, ki je zbrala oko-L|Ii sebe vse osebe v kraju kot pred
-	i stavitelje nove upravne korpora-
II	c i je. Vsi občani so bili sedaj pri-
Itegnjeni k temu, da nosijo stroške razširjenega občinskega u-pravnega delovanja. Novi zakon
>	,ji nanovo porazdelil meti občane
-	dolžnost občinskih dajatev, brejj-" uspešno pa iščemo v njem kake
nove ureditve v pravicah občanov, i Paragraf 22. določa samo, da ima-• j c vsi občani pravico do srenjske r zemlje "po obstoječih uredbah*'.
Občinski red iz leta 1849 je dal 1 samo možnost ustanovitve privile-
-	gijev za nekatere občane, ki uži-" vajo posebne pravice, ki pa nima-
■	jo za to nobenih še posebnih, odgovarjajočih dolžnosti. Reakcija leta 1849 je zadovoljila revoluci-jonarne velike in male kmete, ki se jih je najbolj bala, z zemljiško odvezo in jim je izročila kljub mnogoštevilnim prošnjam manj imovitih občanov vso politično
" moč v občini, pa tudi vso srenjsko ' zemljo. Prehod te srenjske zemlje " v roke'kmetov in velikih kmetov se je izvršil skoro neopaženo; to r pp v glavnem vsled tega, ker ob-1 činske dajatve sprva niso bile ta-
■	ko težke in so se v mnogih krajih
■	šele polagoma vpeljale. Tako so ' torej imovitejši kmetje nemoteno
še nadalje obdržali v svojih rokah srenjsko zemljo in so samo oni imeli na njej servitutne pravice.
Občinski red iz leta 1863 ni v 1 tem oziru ničesar izpremenil. Določil je samo, da se dolžnost splošnih občinskih dajatev razširi na prav vse občane, ter da odloči občinski odbor, kdo ima pravieo do užitnine srenjske zemlje in v koliki meri, v slučaju, da se užitni-na ne izvršuje, ali je glede nje 1 kakršenkoli spor.
ITmljivo je, kako je o tem ob-čiuski odbor, v katerem so sedeli samo dobro situirani kmetje, o tem odločal in odločil. Ti ao kajpada servitutne pravice omenili
prosperiteta nad vse značilna. Na ta način sta postanek in narastek iiaeijonalizma povsem enostavna in še bolj enostavna, če spoznate, da ao Holadei mislil«, da je kouečno prišla prilika vs1<h1 zadreg, v katerih se nahaja Anglija. Oči vidno je, da more prebivalstvo prepričati o varljivoti njegtvih teorij le naravna i.rprememba politične icisli ali pa eksperiment v samo vladi.	,
Naeijoualisti temelje svoje zahteve. tikaj.»«-e neodvisnosti, i:a praviea h malih n--».-o«to\ koT -u; jim dala izraza predsednik Wil-s«»ii ter L.loti tžeorjge. .'eroceval «• pa je luneuja. tla bi bile t8zadev-J nt- zahteve* bolj iirav:»-< ne. «"-e lil ne bil narod v splošnem za anjrle-tko nadvlado in «"-<■ bi ne 1»i I rekor»4 na«-i jonalUtov t*»kom vajiip ta-l*»i proti-aiigleški. tla bil skoro pio-netuški.
Poročevalce pra1 i tla Ziihterajo neodvisnost, k.itero že imajo* Kizveti v imetui in pnfeiu. ko so skozi štiri leta in pol storili v^. kar j' bilo v ejih moči. d*: prcpr<v!jo zmago istega r.arotla. kat.*rcga' j- osijo s^.laj, naj n-r« «!i nj"h ži-1'r.n:. To naziranjc j" mogoče. :ogič-io z i^jih siališ«"a. p»avi *• Afrikaner*". — h je »ki-ajn«* nelogično! - staljj^a Anglije.
«ilet!e tlelavske ; i.ke v Južni Afriki pravi poročevalec, da i .iste, tli. pa je njen ur-rastek omejen vsled narave dežele tor kon-!• "rv:itivn »sti l>olamMih farmerj«-v.
Dopisi
"GLAS NAHODA"
mavBNiAH naiLirt
wAww ift^m ^KUW_ttoti mwDtntwrni
_m cwrt_
^■LAt^ NA ROO>A
?LA**AHOPA _ _Tai^anai cwnwn mm_
Naj Nemci izbirajo.
Nemšlcn vlad-i »•* vctlno nastop.-i kot branilec pravice in re-nicc, prav kot da je bila Krcneija t^ia. ki je kršila določbe mirovne po-KtMlbe. V kolikor je } a«** v stanu, skuša ta via la predstavljati stari nemški narodni ponos ter tudi novega duha osvetoželjnosti. Drži se namreč stare ideje, da lahko Nem ija krši sklenjene dogovore ka darkoli se ji zdi to primerno in da je dejanje velike krivice, če se i ;«)ile\ a «»d nje, naj si drzi sklenieuih dogovorov.
Mi-iltein, ko *ete, ki so ]Tre<l kratkim okušal« strmoglaviti Eber-tovo \ lato. opravljajo delo vlade v Kuhr okraju, so tlelavske orj*a-i'iza« ije. ki so resile Kl»erta i z rok vtm Kappa in n5ego\ ih trjban-1iV, predložil«- p«t .'.a'liev, ki preilstavljajo boljšega duha. na kale i« m piliva upauje za demilitarizirano Nemčijo ter za koitečno -pra-\o fictl iiaroili.
iKlavske unije / ih'evaje. da s«.- umakne •-•te iz nevtralu« ga o-uilja kot določeno v mirovni pogtnlbi; nikako uatlaljnje napredo \auje rednih čet v kateukoli smeri; nadomeščen je rednih čet v drugih okrajih z novo o ga niz i ranimi tibrambnimi kixleli; kaznovanje liezanesl j.vih častnikov ter prekinjen je dobave živil za proti-revolu-« ijouarne čete. Koneiuo pa se zahteva, da se stavi na mesto čet, katere s<» organizirale tlelavske skupine, varnostno polieijo.
1'rva teh zahtev namreč umaknenje rednih čet iz Kuhr o|-raja. j ■ tudi zahteva Francozov. Nemške čete naj izpraznijo nevtralno o-/ inlje in francoske e«-ie se botlo takoj umaknile iz Krankfntta in Darmstadtu. S** bolj v lina pa je zahteva, tikajoča se proti-revoluei-jouarn h junkerjev, k. so o«"ividno v stanu igrati se z Ebertovo vla-«!o. prav kot so bili t»it!i v času Kappove listaj" organizatorji in vo-tlitelji celega gibanja
fe bo nemška vlada ugt*dila tem zahtevam, katere je stavila inovroeita skupina neu:-'kega uartala sann-ga, botlo odšli Francozi nazaj na He 11 in s tem bo t utl ]>rišel konec cele mučne ^adeve. te bo iM-mška vlada odklonila te zahteve ter bo Ebert še nadalje opravljal tlelo l.udcudorffa, potem je smatrati nemško revolucij«* Še za netlovršeno zadevo.
Ainerikauci tu or«'.j o razumeti, «ia so Nemci, na katere se lahko z.inc>emt» in s katerimi bi bili v stanu sodelovati, stopiili na 4ran l iaiuo/.ov \ tem zadu.ieui sporu, tločim stoji za nemško vlado stari milituristir-ni razred. Ameriki se ni •treba dolgo poniišljati. na ka-t«-ro stran naj st«»pi v tem slučaju.
**
Separatizem v južni Afriki.
Odlo« enje ml angleškega eesarstva je bila glavna točka v jiro-iirainu ju/uo afr.ske nacijoualističnc stranke pri zadnjih volitvah v marcu ter pri prvih, ki so se vršile izza leta 1915 in ta stranka je j <>d v« d»tvoiu geneiv.hi llertzoga poveeala število ovojih članov v l»arlaiji'*iitu, ki št« je I {O članov od 27 na 43. V prejšnem parlamentu je imela ju/att-afriska stranka, kateri sta načelo vala general Jan Kristijan Smuts in pokojni general Louis Botha. 54 članov, a oči m ima ta stranka sedaj £tirid«set Članov. Južuo-afriška stranka ni baje nič bolj za Angleže, kot je nacionalistična, vendar pa se jo v sploš-i.em opisuje kot "zmerno" iu gederal Smuts je po mnenju števil-ki!i ju/nih Afričanov v svojem srcu &e vedno i.eizpreobrnjeu republikanec.
rnijonuti, ki so imeli štirideset setležev ter jih imajo sedaj le ae ;_'."> hočejo razviti .tužno Afriko bolj na korist Anglije kot na ko-i st dcirle same in s« temu upirajo pristaši generala Suutsa. V pr-vciu boju je pridobila delavska stranka 21 sedež Ln v parlament so prišli tudi trije neodvisni, ('t bo skušal general Smuts ustvariti koa-1'eijo Južnoafriške st rake, uiti jon isto v in ueoclvisn h, bo imel večino »tirih glasov, ki pn m vfjkaka večina za uspešuo vlado.
Vprašanje, za k »lero se zanimajo sedaj številni, pa je, če bodo I.aei.ional sli ustrajali pri svojih zahtevah gjede neodvisnosti po Co-1't vab i*rav tako ostn, kot so tlelali to tekom volitev in pred volitva-> i. Znano je, da ni njih število tako veliko^ da bi mogli dovesti do tako revolucionarnega koraka kot bi bil otliiad oil angleškega ce-sarsiva ter se tudi glcsi na temelju številnih vzgledov iz modernega čas«, tla "pride treanost obenem z odgovornostjo".
Naeijoncbstično iazpoloi« uje v tleželi pa jc tako mogočno, — Lot je raav dno »z sporočil ut Kapske^a mesta. — da so celo druži-r.e razcepij*Mie |Mf teg« vprašanja, kar je gotovo preostanek sta-i ga »Kija. ki sega naz; j v čas. ko je leta 1814- Nizozemska odstopila . ugliji kapsko kolot. jo. S«»gla>iio z nekiiu londonskim poročevalcem je lahko uweti mikavnost nacijoualističuega veroizpovedanja >a .Juine Afrikaner nizozemskega ali holanskega pokolenja, kajti I aeijonalisti pridirajo prostost plemenu, "ki je bilo slavno radi svoje ljubezni do lasti e zastave, plemenu, ki goji prirojeno sovraštvo do Anglije in nr dvsem pb menu, kojega večina je otočnjaške-i a duha. ki ni v stane la/um.-ti ali ccuiti varstvene sile Anglije ali »rednosti njenih trgovskih prilik." Ta i>oročevalec, ki kaže v svo-.1 h izvajanjih, da jc konservativen Auglež, čeprav se podpisuje Afrikanec, pravi nadalje:
—- Neumno bi bilo pričakovati od Nizozemcev. ljul»ezcn do Anglije kot take in na ,kort> enak način bi bilo neumno pričakoval, da bi ti Ilolantlei znali ceniti prcduosti take zveze z Anglijo. General Herttog je imel plastičen mat* rijal na razpolago in njegova fauatič i a vera t ideale, katere ^ je cstvaiil. mu je dala zgovornost in neumorno eneržijo pri ut,speie\anju doktrin, za katere sc je zavzemal. Pomagali »o mu številni Holandei ter nekateri angleški' parlamentarci in publicisti. Ljudje opozarjajo s presenečenjem na dejstvo. MtovJi*1* Pr<>Wf^,?rt" Jni"r Afrike le še povečala politično^ne-
* ffcdMMfJMMii^rtlandHkih farmerjev ne ve ničesar o notranjih razmerah ▼ dragih Milih ter tudi ne razume, da je njih lastna
Kew York City.
Na velikoutn'-n«« nedeljo sta se zaroči i a tukaj splošno priljubljena go.spod Frank Potočnik in g >-s{>odična Albina Hribar, ohadva sta nas že neštet«»krat očarala z ueprekosljivim nastofM*m na dramatičnem i>oiju m v slovenski |»csmi. Ne more se prehvaliti. kako so stariši neutrudljiv«* stregli gi^tom. Miza s<- je šibila	!♦•>.<•
vsakovrstnih j«-dil in 'Iioiim- made' pijač. Najsrčnejše čestitke!
Kden navzočih.
Lorain, Ohio.
Zima z vst» svoj«i nirzb»t«» j»- pri-<*-ela jemati sl«»vo. vsa narava |»«j-staja z vsakim dnem bolj živa. Ako je človek opazuje, mu veselja zablišče «>či. Tu«li mati j» vesela. ko je z«*pet prijel enkrat čas. katerega si j.' vs<» zim«» želela, in v«-nda j«-. k»« 1m» /t»j»et lalik«« o«l-prla «lnri ter spustila ven svoje ljubeče otroke j»o«I t«»pl<» solnčim «»hl<»: in tudi sama si želi kakšne-aa razvedrila, ali sama ne ve. k j« bi ga jsiiskala. Isto tak<» si tudi fantje in dekleta žele pošt«Mie za have, t »»tla kje jo lažje dobiti, kol pri lepih slovenskih poskočni« ah tllas harmonike vsakemu spusti vso kri v noge. pa naj si bo stai ali mlad. i*a tudi dramatični predstave blaže človeka.
Tega smo se Slovenci v r.aši na »•lbini zave«lali ter smo vstanovili Slovenski čitalnični, pevski in dramatični klub "Lipa". T«ircj Slovenci in Slovenke, v soboto 17 aprila ob 7. uri zvečer priredi klub "Lipa." veselo dvodejanskr igro "Trije ženini" v Kočesovi dvorani. Za nameček sledi pa šf plc-i. kateri traja tlo 12. tire. Ves čisti dobiček za vstanovitev slo venske knjižnice v naši naselbini
Oben cul naznanjam vsem. kate ri še niso člani kluba "Lipe'*, tla lahko postanejo. Pristopnine n nobene, le vsak mesec sc plača 2" centov mesečniue. Seje se vršijr vsako tretjo nedeljo zvečer ob 7 uri v prostorih rojaka A. Viranta Prihodnja mesečna seja se vrši ii nedeljo 18. aprila.
Slovenci in Slovenke, klub "Li pa*' vas vljudno vabi, da posetitt igro in obenem pristopite v klub da bomo tako bolj močni in de lavni za procvit naše naselbine. Z narodnim pozdravom
J, Brus, tajnik.
Wilburton, Okla.
lisjakom, katerih jc že dosti de-' laio v vilburtonski okolici, b«.' j znan rov št. 5. Tam se je 6. aprila i dopoldne okoli lo. ure pripetila i »trašna nesreča. Vdrla je voda iz' -taro št. ."» ter drvila navzdol p«.' ■rovu, da hi človeka tnluesbt v glo-' lNn>ine kot smet. K sreči s«- tam ui» nikdo nahajal. Ko s«» vstranskih r«»vih vodo opazili, je moštvo zbe-j žalo navzgor p«# raznovrstnih starih 'Miprtinah ter se v eoi uri re-■^il«. vse ni««štv««, izvz.-mši treh. I*itt Mr. Tritio se je podal kot , vrli rešilec nazaj še v nenapolnje-Ine prostore iskat dva moža — ter tam našel smrt. Rešiln«» moštvo je dobilo še trupla nesre«-uih na su-ihetn. ker so dovolj visoko zbežali.; tam sf je pa plin razstrelil ter u-i smrtil nesrečne. Tako pod vrni o ni j ! ostalo n obe rtu človeško truplo. O-stali sta dve muli. ki sia bili vj>re-j : žene v težke vozove. Druge mule. j ki so bile proste, so pa kljub j ■ strašnemu vrvenju vode navzdol] zbežale vodi vbreg nasproti ter 'srečno ušle do vzdigala. kj«-r je bilo potem časa še dovolj, ker je dvigalo iz rova na najvišjem v rovu. ter danes s«* žival srečno obra-jča na pašniku.
Pa naj že bo z mulci kakor ho-, če. ]M>j«iiino nazaj k Človeški dn-i godbi.
i „ . . !
l'o mestu se je stresna novica j
| bliskovito naglo raznesla, vse je j (tlrvelo k šahtu. kaj bo. Dvigalnij stroj je bil pridno na delu ter od-| važal moštvo na površje. Marsikatero solzno oko je opazovalo; nestrpno, kdaj ugleda soproga.) očeta. sina. brata, ljubčeka itd. A j k posebni srei^i se je stvar še dovolj dobro pričakala. Prizor je bil najžalostneji. ko jc Mrs. Tredo iz-i vedela, kaj je s soprogom. Padla 1 je v nezavest, njeni sinovi so jo j . pa odnesli na avtomobil ter so jo odvedli na dom. da dobi zdravniško pomoč. Potem so truplo soproga spravili na dom.
Kar se pa tiče dela. še gre tu 'vsak dan na vso moč. toda ne vem. kdaj bomo dobili počitnice po par tednov kot drugod.
Na zgoraj omenjenem rovu pa že tudi imajo danes žival (sesal-kol. katera bo 500 galon vode spila v eni minuti, tako da bo baje rov suh v Štirih tetinih.
Jos. Alič, Box 617.
Srenjska zemljiška posest
kmetje premoč napram imovitej-šim in so takoj ostro nastopili proti obstoječim servitutnim pravicam na srenjski posestvi.
Zanimivo bo, če pogledamo, kje tiči pravzaprav vzrok vsega tega interesnega boja med kmeti. I>a bo stvar umljiva, bo treba poseči precej daleč nazaj. Zemljiške razmere pri nas v Sloveniji so v toku časa zavzele iste oblike, kakor jih bomo opisali, vsled česar j« gotovo, da se l>odo sčasoma tudi pri nas naši poljededci, ki imajo premalo ali pa le najemninsko zemljo, skupno dvignili proti sedaj obstoječemu redu glede ser-vitutnih pravic na srenjski po-ssti. ker jih uživajo le imoviti kmetje, meščani in sploh ljudje, ki so v to najmanj upravičeni.
V historičnem času se je privatna lastnina raztezala najprvo le ua hišno posest in njive, med tem ko jc skupnost na (srenjska) posest še nadalje ohstala na gozdovih in pašnikih, ki so jih vašča-i»i prosto izrabljali v zasebn družinske potrebe. Ta srenjeka po-
Oktobcrska revolucije 1918 jc v[! Nemški Avstriji zavzela v soci- i jaluih, gospodarskih in političnih ] czirih mnogo golbokejše brazde, kakor se more to trditi o naših jugoslovanskih deželah. V me- ] st:h in na deželi je mahoma po- i medla vse priviledije med ?taro j šaro. V industrijskih krajih je s delavstvo zadobilo politično moč i v svoje roke in v podeželskih ob- i *inah jc bila odpravljena volilna 1 pravica po višini davkov. Tudi po mnogih vaseh je delavstvo zador t bilo premoč, po drugod pa se zdi r.c pn-i pogled, kakor da so stari i občinski oblastniki obdržali še i vedno vso moč v svojih rokah, i Ali že se kaže, tla temu ni tako. i Celo v čisto kmetiških okrajih se 1 namreč dnevno jasueje kaže raz- 1 kol kmetov v različna irtej-esne skupine, kar ne pomenja ničesar i drugega, kakor obnovitev onega I perečega starega vprašanja, kdo I vse ima užitninske pravice na ] srenjaki zemlji. Ta stara rana *e\< ji odprta raled tega. ker so v ji mnogih občukh zadabili mali i
čudno. oh. tako neopisljivo sUh<> mu jo. da sv mora nekoliko v trn vi) vleči. To je vpliv nikotina na j mladi. š»- nt- razviti organizem. Dalje kajenje, ako m- ga kdo že v nežni mladosti privadi, dotič-nega ovira v ra«ti in razvoju telesa. Tak mlad kadilec ostane navadno slaboten vse žive. dni. ji-ves betežen. vsaka, reč ga boli in v najboljših letih pri "ne hirati. Dostikrat so pljučne bolezni, bolečine v vratu, razburjenost in nervoznost e<linole posledica pre-zgodaj pričetega kajenja. Prav pametno torej vsak stori, kdor nezrelo mladino na vsak dostojen način od kajenja odvrača. Kdor ne. kadi. ni nič zamudil, pač pa j«-veliko na dobičku, ker ne spušča denarja v zrak. katerega drugod tudi živo potrebuje. <*'e si pa zdrav Ijuož v prostih urah ali v veseli j družbi zapali smodko. mu pa tudi ne bo škodovala, ako je sicer sa mu na sebi kaj vredna. Nikdar pa ne kadi preve« in pri delu, zlasti če si plačan od ko.sa, to je kolikor narediš, toliko plačila dobiš. V tem slučaju stalo bi te kajenje preveč denarja, kajti nikjer se ne zamudi več časa pri deln,-kakor pri pipiei ali cigareti.
Kdor ne kadi. ga pa včasih rad skozi nos uživa — tobak noslja. Nosljan j»» potrebno, neizogibno |)otrebno ni. dostikrat pa je celo koristno, dokler se nahaja v dostojnih mejah. Ne pozabi pa nikdar. da vi kot nos)jae prav take dolžan za --nago skrbeti, kakor vsak drug olikan človek. Žalihou da se v t eni ozirn pri nosljan ju večkrat silno greši, z Last t če noši brke. Po nekaj zrtiic zmletega tobaka tupatam v nos povzroči nekako nevihto, kihavieo. katera ti marsikaj iz glave potegne, zaradi česar bi te morda danes ali jutri ■ glava bolela. Ako pa nosljae in 1 se želiš odvaditi, ne smeš kar hipoma prenehati. češ, sedaj, pa nikdar več ne. Hej. to hi bilo slabo. 1 kajti )»omisli, da je tvoja glava ' tobaka navajena in tla tekočine iz : glave skoti nos le vsled njegove-1 ga vpliva odtekajo, katere hi bržkone ondi ostale, ako bi topa vpliva več ne čutile.
Torej !c polagoma, kakor gori. ' tako doli!
ROJAKI. lCABO&AJTK ffB HA "GLAS MABObA". HAJTFjflJI
staram 9n?v» ¥ a* vftroib _ . ____
lepim glasim, zatlsnila oči hi zi- « bala z glavo.	;i
'"Kaj — kaj. — kaj. Kaj naj ti dam,	i
Da bi te. ljubil sam. O j vsako noč;"
Roka mu je zdrknila z njene n'Uie, prebledel je v lica. nagnil glavo in strmel z izbljeuimi očmi v polodgrnjeno okno.
"Kaj ti je.' Kam gledaš"
O vila se ga je krog vratu in pritisnila svoje vroče, potno Irce na njegovo.
"'Ali nisi videla tam črne sen- . ee -1*'
"Ničesar ni".
"'Kakor bi se zasvetlilo dvoje plavih oči j in gledalo v sobo."
''-Jaz jih ne vidim".
Stisnil je glavo med pesti, ali te ko j se je dvignil in vzravnal, j
"Pojdimo, Ada!*'	S
Zunaj je bilo temno in hladno. Oster veter se je p lip odi l zdaj pa zdaj po cesti in zastokal v vejevju.
Izginila sta v noč, za njima pa je capljal z vijolino in s eitrami eigan....
Ob oknu je še z mirom stala plavooka njegova ljubica, zakrivala si je obraz z rokama in nežno telo se je krčilo in vilo od silnega ihtenja.
' '
O tobaku.
Po jedi večina ljudi moškega spola rada nekoliko pokadi, kmet iz svojo pipice, gospod si pa prižge duhteeo smodko in oba spuščata sivobele kolobarčke kvišku.
t'ujiao. kaj o tem pravi Kneipp.
Mladi ljudje pri 16. in 17. letih, ki prično kaditi, gredo v tistem trenotku precej veliki nevarnosti nasproti, katera jim utegne veliko škodo napraviti.
Kdor kadi. srka vase strup, ki se mu nikotin pravi in tisti strup je zlasti mlademu organizmu vse več kakor koristen. V poznejših letih, ko je telo že utrjeno. nevarnost ni več tolišnja. V dokaz ozrimo se v življenje. Tu stojita deček pri 12. in mož pri 24. letih, vsak ima prvič smodko v ustih. Mož jo brez posebnih težav mo> > in vztrajno do koqfa pokadi, aeč-ku pa že pri polovici okolica pred očmi pleše, mraz ga spreletava. mrzel |*ot stopi mu na čelo in tak«
A d a.
- i
t	Ivan Cankar.
Njeni okrogli, rjavi prstki sOi drsali po strunah; na lahno upo-' gn jen i glavi so >e časih stresli pjojročiii temni lasje, lesketajoči se. kakor goževa koža v soliuu: i:: črnih očij so se dvigale zlato zelene iskre, potapljale se in tre- j petaie. kakor jutrauji žarki za ! gardhiami; polni, rjavi, obraz z j majhnim rimskim noskom in debelimi. razpokauiuii ustni s<* je ^ svetil v umazani svetlobi.
'"Pij. ljubica moja!.... Nagni se k meni. Ada in poljtihi me! — Kako imaš razbeljena ustna..."!
i s'
. Naslonila je glavo na njegovo!j
ramo in se mu veselo zasmejala ▼ , i* <i | obraz. da sta se zalesketali dve -
j vrsti drobnih belih zob. Močna. J ....	s
/uljava desmea se mu je tresla.
ko jo je objemal krog pasu. Xa
eelu in sencih so mu stale potne f
i kaplje, oči pa so gledale pijano J.
ir. motno na njena okrogla liea.
i na polne, nemirne prsi. pokrite s
koralami in .svetlimi tolarji, ali
' • - - 1
; p<i so se ozrle za hip nemirno ni } j temno po tovariših in glasnih piv- 1 1 cih, ki so sedeli krog drugih miz, ! krohota! i se, razsajali in polivali vino, da se je odtakalo v širokih curkih na tla.	(
''Tone. ne bodi nennmen i*» pu- s . stl to žensko 1 S ciganko se ven- • dar ne boš.... **
Govornik je skočil v stran in nagnil glavo; pivo se je razškro- ; pilo po mizah, vrček pa sc je raz- " bil ob steni na sto koscev.	^
'iTukaj imaš ciganko, vrag! j Brigaj se za svojo puuico!" f Tu pa tam se je kdo ozrl in se f j nasmehnil. Oglasil se ni nihče. To-j netova široka, silna postava pa se je krčila in tresla od razburjeno-jsti. Njegov prijatelj se je sfiskal j i v kot in gledal pod mizo.	j
"Ne bodi užaljena, ljubica!*' j je govoril Tone. — "Glej. jaz te ' imam rajši, kakor svoje prijatelje. rajši kakor očeta in mater; ^ kdor se te upa dotaniti samo z be-j stdo, ubijem ga!1'	'
Ona se je smejala tako veselo j in sladko, kakor bi ji pravil naj-l kratkočasnejše stvari; njeni prst-Iki so zdrknili zdaj po zdaj po ci-j ti ah. tla je zatrepetal po sobi glo-ibok, zategnjen glas. Nji nasproti j je sodel sključen, suh cigan s po-itlačetuim. zelenim klobukom na 1 j glavi. V temnem obrazu, podob-' nem koščku sesusene ilovice, je mežikauo dvoje drobnih, zelenih
: očesec. i
I ''Ti ljubček moj, in kaj poreče j tvoje dekle?" je šepetala, pobo-(žala ga po licu, njemu pa se je i zdelo, kakor bi se ga dotaknila z 1 'žarečim železom, in mraz ga je | spreletel po hrbtu, i "Ne govori, jaz poznam samo
! 1 ebe.
■ t
i Govoril je veliko, hitro in či-j-dro drugače, kakor je čutil. Zde-| i lo se mu je, da sliši poleg sebe Let las te. dolgočasne besede v po-poluoiua tujem, neznanem slasu. . Kri mu je plula v prsih in po ži-)1l1i, da se mu je rol|a stresala, ka-Jdar jo je položil na mizo; in vendar se je čutil slabega in onemo-! glega. Ves večer se ni vprašal, kaj poreko ljudje in njegov oče lin vsa vas; niti ni hotel opaziti kako gledajo nanj s prikritim smehom in začudenjem. Bilo mu jijc. kakor bi zagazil v globoko vo-|do. iz katere se ne more ni noče , j vet*' rešiti; gorki valovi mu plu-
>	- skajo ob telesu; kakor gole. meh-jjke roke ga božajo in objemi jejo;
• i razkošno in sladko mu je v orsih.
I
i ue mu roko omahujejo, da se mu
-jšibiujo kolena in pred očmi se vr-
i. ti in ziblje megleno obrežje.
Stisnil jo je k sebi.
"j "Ada, svoj dom pustim, svojo
mater in svojo ljubico in pojdem
s tehoj, kamor hoče«. Vse. kar it . .• ,	.	Z
imam, ti dam, svoje premoženje,
svoje življenje iu svojo dušo, sa-
p n.o ljubi me, Ada!"
i Suhi eigan je zaigral na vijo-
_ I lini. Ada pa je zapela z visokim.
d j - ■-
i- nja ne samo padce politike, ki te-, melji na udejatotvi londonske po-
godbe, temveč tudi načrta od 20. i i januarja. ki ne utemeljuje prav n j nikakršne politike, ker znaei spor
-	med Italijo in Jugoslavijo!"
Članek zaključuje — kar nas i- pa ob tej priliki ne zanima toli-
-	ko — z navajanjem napak ita-iHjanske politike, ki da je na poti.
►	da izgubi diplomatsko vojno.
[svojih zahtevah po Reki. Nitti je> I izjavil, da je reško vprašanje j I "majhno sentimentalno vpraša-i nje". Vsak pa razume, da niso ne j Wilson, ne Lloyd George, ne j Francozi pripravljeni na žrtve, ki! so v navzkrižju s koristmi dru-l gih. a pri Francozih in Angležih; tudi v navzkrižju z njihovo proti-J italjansko politiko na Balkanu. Nitti je *udi izjavil, je Jadran- j ko morje skupno morje Italja-j nov in Jugoslovanov. Če mora Jadransko morje torej biti, skupno morje obalnih narodov, je treba imeti pogum in priti do edino mogočnega sklepa, to je. da se mora dati Reka Jugoslovanom, ker je Reka sedaj edina jadranska luka. ki odgovarja z vojaškega in trgo-j vinskega stališča jugoslovanskim; jadranskim zahtevam. Jugoslovani imajo torej popolnoma prav. ko pravijo, da Jugoslavija ne naredi velikega greha, ee si priklopi i 40,000 Italjanov, čc si je Italija' mogla priklopiti 600.000 Jugoslovanov.
Člankar govori nadalje o zad-j njeni zavezniškem načrtu in londonski pogodbi ter ugotavlja, da i'' Wilsonovo posredovanje pome-
! Medtem, ko večina italjanskega J j časopisja vztraja na stališču, da i je ministrski predsednik Nitti j 1 ustvaril za Italijo zelo ugoden položaj s tem. da si je zagotovil po-' moč Anglije in Francije, in da tega položaja ne more veliko izpre-j meniti niti Wilsonovo posredovanje. so postavljajo nekateri listi i na povsfm nasprotno stališče, to t je dvomijo o odkritosrčnosti au-•gleške in francoske pomoči, ne omalovažujejo pomena Wilsono-vega koraka, očitajo Nittiju i.«»te 'napake in isto nesposobnost kakor njegovim predhodnikom in t pripravlja jo javnost na zopetni . neus{>eh italjansko politike.
"Resto del Tarlino" je priobčil članek Artura itabriole, ki vsebuje nekatera priznanja, kate-!ra se doslej niso mogla izslediti ,jv it al j an tke ni časopisju. Clankar i ugotavlja, da se pariška konfe-irenea ni držala pri reševanju evropskih vprašanj narodnostnih načel, in da se Italija, ki je anek-tirala zaradi gotovih državnih po-, treb čisto nemške kraje na severu 'in precej (?) Homogene slovanske j kraje na vzhodu, ne more skliee-. I vati na narodnostna načela prij
Kanec d^gemtemadiooale.
Strankin zbor fraueoskih soeijalixtov. ki sc je otvoril drie-25. februarja in je bil zj ključen dne marca v Strassburgu. je z o-gromno večino glasov sklenil izstopiti iz druge bruseljske iuternaei-jonale. Istočasno pa j- bjj tudi z dvetretjiusko večino oilklonjen preillo«- za vstop v tii-tjo moskovsko internacijoualo. Ravno tako ! torej, kakor nemški ;ie»Klvisni sot.-ijalisti iu švicarska soeijalna de-mokraeija. otlklauja tinti večina ^rain-o^kih stnlrugov pripatln »st k bruseljski intemacijonali. twlreka pa se tudi moskovski komunistični centrali. Vsi- i. stranke zahtevajo, da se združitev vseli živih ' uroči internacijoualucga prolet arija ta izvrši u« popohitmia uovij' ptnilagi. Druea interna« ijonali ho s t« m prenehala. Ruski boljše vi- j ki ixi italjauski s«H-ija!:sti so jo že preje zapustili, nemški neodvisni', in Francozi pit m> se ji sedaj prav tako odpovedali. Otl večjih dela v-' skih strank se prištevaj«' k njej samo še angleška Labour Party in teniški večinski soeijeJi&tl. Druga internaeijonala nima torej \ tebi ve«'« moči. da bi zdriizda proletaree vseli tlež.ei. Zopet na. vpo^tavitev! i» ternaeijanale bo morala temeljiti na povsem novi podla<ri-
Driifra internaeijonala je bila ustanovljena leta 1£S9 v p.irizu.j Ko se je razšla prva. .Maiksova internaeijonala. je proletarijat bili tlolgih 1"» I. brez intirnaeijonalne združitve; šele znameniti inter-j naeijonalni konci-es. ki se je zbral ob stoletuici navala na basiiljo v j Pariiu, je tzuuvu Jnteruacijonalno združil proletaree vseh deže-. Prvo d**lo te nove intemacijonale je bil sklep, izdati 1. maja IšSO iu-ternacijonalni proglas ■/» osem urn i delavnik. Tako je postal prvi maj bojevui dan in praznik delavskega razreda; iu cilj. ki si pa! je stavil prvi sklep druge intemacijonale, je danes, po tridesetlet-j nem boju povsod dosežen. Potom mednaronega praznovanja prvega: majpa se je misel narodne solidarnosti proletarijata močno utrdila t v srcih vseh proletaree v. Druga internaeijonala je nadalje na mno-. gih kongresih začrtal:, estre meje pred soeijalizmom in anarhizmom. Pojasnila je odnošaje političnih delavskih strank do strokovnik in zadružnih organizacij, ter postavila pravila proletarske taktike. Mnogi izmed teh kongresov je postal historično važen: tako ?i. pr. amsterdamski kongres:, ki je združil prepirajoče se frakcije francoskega socijalizma, ter bazeljski, ki je bil zadnje, najmogočnejše svarilo proletarijata pred pretečo svetovno vojno. Pod vodstvom slovitih mož. kakor Avgusta Bebla, Viljema Licbknechta. Viktorja Adlerja, Jauresa, Vaillanta in Lafargue-a. Keir Hardie-a in P'echa-nowa je druga internaeijonala vstvarila epoho razvoja, organizacije in napreilka proletirijta. Tti je njena velika, neizbrisna zasluga. Seme bilo vsejano.
Nemško-francosk:; vojna leta 1870 in 1871 je zrušila prvo inter-nanijonalo. Drugo internacijonalo pa je udušila sveto\*na vojna, ki je nahnjskala proletar"jat proti proletsrijatu in potrgala, vezi med-i narodno solidarnosti. V ocigled sovraštva lued narotli. ki ga je iz-j umetničila svetovna vojna, so se izjalovili vsi poizkusi vzdržati! drugo internacijonalo pri življenju. Z dnem. ko se je razbil stock-: holmski kongres, je postalo jasno, da je druga internaeijonala mr-i tv?r. Vojna pa je rodila tudi revolucijo, ojačila je socijalizem povsod v ogromni meri. ter postavila delavski razred pred nove velike probleme. Na te probleme danes posamezne soeijalistične stranke! različno odgovarjajo; vsaka po strukturi svoje dežele,, po razvojni zrelosti svoje nacije in tradicijah svojih mas. Sporedno z zunanjo rastjo socijalizma se javlja duševna in taktična diferencijaeija. i ki se najboljše kaže v ostrih bojih med proletarskimi strankami.' Znnanji okvir druge intemacijonale je postal za socijalizem pre-; ozek. Razbila ga jeo jačena moč delavskega razreda.
Druga internaeijonala je bila pod nemškim vodstvom; njena j zgodovina zmage nemškega, Marksovega socijalizma nad francoskim, btankizmom in bruslzmom. nad angleškim samo-strokovničarstvom I in ruskim "ljudskim političarstvom". Poraz Nemčie v vojni in pro-1 letarijata v nemški revoluciji je prenesel težišče delavskega gibanja j na eni strani v Rusijo, na drugi pa v Anglijo. Ruski boljševizem ! in angleška Labour iV.rty sta danes največji sili internaeijonalnega| j delavskega gibanja Uuski boljševizem je demokratično zavrgel in j je vstvaril nov. diktaioričen. vojni tip socijalizma; okoli njega sel (zbirajo njemu sf»rocln. skupine vseh različnih dežel k tretji interna-i eijonali. Ti-etja internaeijonala pa vseh živih sil .socijalizma ne bo| i mogla v resnici združiti, kajti angleška Labour Party, v svojem j bistvu demokratična, reform:stična in pacifistična, odklanja meto-] I de sovjetske, dikiature. In kaj bi bila danes internaeijonala. kateri j 'ne bi pripadala velika, naglo rastoča angleška delavska stranka, j politično najmočnejše in gospodarsko najrazvitejše dežele. Tako I kakor ne more biti iretja. tudi druga internaeijonala ne more biti ; organ proletareev vseh dc_žel; kaj bi bilo namreč i* intemacijonale, v kateri ne bi bil zastopan revolucijonarni proletarijat sovjetske Rusije ? Prava internaeijonala je nemogoča tako hres Angležev, kakor brez Rusov. Nova internaeijonala mora nastati le na povsem i novi podlagi. Vsled lega je pomenil poizkus oživotvoriti Zopet dru-' go internacijonalo kot, nekako prothnoskovsko internacijonalo ne-^\arnost za vpostavo prave interacijonale. Nameravani kongres v Ženevi je preložen, oriromaže otlklonjen. Preteklost je za nami in
j treba bo fti po novih potih.
----
t
Italijanski gina o Reki.
• ...... i
(laijevnti u »»pisanih pričet kov. j
Po tržaškem sestanku iu preti iz- j bruhom laške vojne je namreč dr. , Žerjav >-tal v neprestani pismeni., /v*'zi z inozemstvom ]>ott»m ;.auj>-!, nikov. ki s<» prenašali korespon-L deneo čez laško mejo v Švico. Po-{ tem. ko je vojna leta P»15. izbruh-' nila. je seveda bilo sila težko ope-j rirati iz Trsta. Vendar s<» Ae pri-' hajab- vesti <h1 zunaj in taktij 1 razširile po Trstu, in tudi časopisje inozemstva je prinašalo toč-;1 ne podatke o stanju pri nas. Ta-j1 ko je policija postala pozorna in;1 je s silno vnemo iskala virp te in-j formacijske službe. Vrhu tega so! avstrijski konfidenti pošiljali svarila iz Amerike in iz Geneve (Že-j ne ve) v Švici. — ta svarila je ved-j; no priobeevala frankovska 41Hr-i vatska v Zagrebu in sekundiral j jej . je ljubljanski "Siovence**.,,. Končno je julija 191"» "Urvat- , ska" dobila dopis otl konfidenta iz Švice, o katerem je v Žerjavo-vem aktu izrecno rečeno, tla je hrvatski katoliški duhovnik, fran-kovec. Končno so ta poročila ne •samo pokazala sled v Trst. marveč so izreent) izrekla sumnjo, da i so vsi naši delavci v emigraciji, kakor Vošnjak. Gregorin, Jedlow-•ki. Marjano vie itd. iz gotovega primorskega krožka ali vsaj iz njemu blizu stoječe skupine. — Kljub temu. tla ni ob najbolj napeti pozornosti tržaška policija 1 ničesar dognala, je j>o izrecnem nalogu poizvedovalnega t^ldelka vojne komande in ob sodelovanju ljublja nskega Skubla posebna ko-' misija napravila pri dr. Žerjavu! hišno preiskavo, našla koncept' nekega letaka na tržaške Sloven-' ee za slučaj prihoda Lahov (ki ! pa ni on napisal) in neki ključ za j šifre. Položaj je postal opasen.l, Vendar so vsa ostala poizvedovanja ostala brezuspešna. Noben strokovnjak ni znal ključa pravilno razrešiti, nasprotno, šli so ob-'
•	toženemu dr. Žerjavu "na lim"! 'in nazadnje verjeli, da pomeni*
zanje kljub posesti ključa neeit-i Ijiv stmek \ edinem zaplenjenem i šifri ranem pismu — "naš spas jej le I teč (Dunaj) !" — kakor je ob-i toženec trdil v spretni svoji o-|
hrambi. Obtoženeeva pot je potem peljala v via Tigor. v čentpetrsko! vojašnico, v inkviziti\*no bolnico.j in ker vojaška sodna preiskava! ni mogla nič dognati, v tujino v I konfinaeijo. od tam končno k vo-j I jakoui. Ves ta križev ptit, ki je| končal s supt^rarbitraeijo in spret-l no izvedenim embusguenient*-oni , (prikritjeiu). je trajal do konca , leta 1!>16. Meil tem letom se je . bilo v notranjosti še mnogo spre-! ! menilo. Leto 1916. samo je bilo j glede važnih dogodkov nekako , "mrtvo", brez velikih "zmag".t potrpežljivost je popuščala, na-| ; sodni elementi so sc začeli gibati' i in v letu 1916. so po raznih kra-i , jih, bolnicah, pisarnah in kompa-* . nijah raztreseni zarotniki mogli!
pričeti iznova misliti na akcijo.j . predvsem pa na medsel>ojno iska-i . nje. sestanke, posvetovanja, raz-j j ar«»\ore. načrte. V časopisju so se-. pričele pojavljati redke notice, kij I so tlišale po protiavstrijeu. Ak-I ► cija. v Trstu prekinjena, se je na-1 enkrat obnovila in postala daleko-f . sežna. tnlkar se je vršil drug se-1 , stanek. to pot v Gradcu. Imena ini , sklcfti s«t bodo objavili ob drugi!
•	priliki. Ta sestanek i** dal pečat, . pisanju novinstva Vf»rihodnjih le-j I tih. navezal je stike zarotnikov z> i drugimi politiki in položil temelje
, za možnost akcije, ki jo opišemo j
_ v prihodnjem člančiču.
j- • • • j
Uši trn r i na dragocenost.
V nekem dtntsjskem listu po-
*	nujs nekdo železno poniklano po-'
*	štel j, v kateri je (kakor je doka--1 /anoi spal bivši avstrijski ees«r. i
ko jc bil na laški fronti. Medtem, i ko so tisoči prelivali kri in umi-j ■ rali. jt^ cesar sladko spal v ome-' njeni postelji. Prodajalec je pri-j pravi j en dokazati, da je ee*ar Ka-jrel v omenjeni postelji v 1st ini ilfpai Da je spal, ko so vojaki umi-] -'rali, ni treba posebej dokazovati!
Leta 11*14. je vladala "težka ro-	<
ka'" iu zapirali ><• kar vw \prek	I
pa kt»utinirali, internirali, areti-	I
rali itd. Ljubljanski Skubl. «'»ri-	i tkUi < asapiccoltt. tržaški Manuv>i.
celjski Anibrositsek itd. v> slavili	i
svoje orgije, ječe v Gradcu, Mari-	(
boru, pri sv. Justu. v ulici Tigor.	1
na Gratlu iu pri raznih deželnih	■
sodiščih st» ,«*e napolnile z razno	1
* 'pr* »t i državno -.«»drito". Tu j** bi-	I
lo no na stotine, ampak na tisoče	:
Slovencev, pa tudi muogtt Črno-	]
goreev, Albancev, Lahov, Židov,	1
Poljakov in Rusinov, Večina njih	1
je. Uda nedolžna, iu se je šele v za- ■ poru navzela "*ubreozivnega ' duha, mnogi s«» bili metlnartidni ; tatovi, tuji državljani itd. Drugi so bili več ali manj ponieuibui pt»- 1 litiki, ali ])K>ritM}uo neptonembni 1 duho%itiki, (fostilničarji, )>osestni-ki in študenti ter nekaj železni-skih uradnikov in literatov. M«mI ■
njimi so pa živeli oni, ki so takrat ? v fantaziji iu pozneje aktivno ren- i liično -ovali prttti Avstriji.. Vendar n»» <lo pričetka leta 1;»1H. ni ' poznalo, niti ni navzelo pomenili- ' Iiejše oblike n I i vsebine. Začetki tega dela so bili uprav smešno majhni. Avstrijaka i»olieijji Lu vo- ' jaška sila je bila še preinočua. Po- ' liigonta so se ječe brez rezultata zopet — izpraznilo.	1
Kljub pritisku ml strani }toli- 1 t i čile in vojaške oblasti se je vendar /e leta 191?» preti počet kom vojne / Italijo »bralo v Trstu nekaj politikov, da se razgovore, ka j na i se ukrene v očigled pre-teči \ ,jni / Italijo. Sredi aprila so zbrali v Narodnem domu tržaškem. v čitalniški dvt>rani, gg «lr. Gregorin, tir. Rybar. tir. Gregor Žerjav, tir. Abraui, dr. Fran ' Novak, «lr. Trinajsti«*, dr. Uregi-gar, <I•*. Ijork«»vič, tir. Pavelič iu s.« nekaj tlnigih jHtlitiktiv. na katere se ne spominjam, ki so koti- : statirali. tla so slovenski interesi ; v emigraciji premalo zastopani in da je v interesu zlasti primorskih I Slovencev, tla dobe izrecno pooblaščeno zastopstvo v inozemstvu. Zato se je sklenilo, tla zastopaj v inozemstvu dr. Gustav Gregorin izrecno primorske Slovence, »Ir. Vinko Trinajsti.'- Istro, in tla se imata oba nemudoma podati v inozeiiMVo. To se je tudi takoj izvršilo na veliko zadoščenje vseh narodnih krogov doma in na največjo nevoljo policije in armadue-ga poveljstva.
Dr. t i Ustav Gregorin je ikIšcI torej po sporazuma in na nasvet imenovanih, in je na ta način fungi ral kot predstavnik samozvanih zastopnikov revolucijouarnega javnega nuu-nja, ki sc je baš pri-eclti oblikovati. Poleg agilnega iu idcttlnega tir. Vošnjaka je dr. Gregorin	posebej zastopal sam Trst.
Njegov odhod in razgovori, ki
so si* vršili poprej, so bili prvi čin v pričeti «*r#auizaeiji, ki bi imela nalogo delovati v smislu iredenti-ktieue jugoslovaiuke (Mtlitike pro ti Avstriji zunaj iu znotraj njenih mej. Na teui sestanku se je dogovorilo, ,Ja se bo sistematski ruvalo proti Avstriji potom časopisja. širjenja defetističnih v»*sti in propagaiitle. in da siv prične propagirati ideja nove države. Začetki ali zametki ideje uacijo-nnlizma v tem «lržavnem smislu spadajo v dolto dela goriškega kroga ', v takšuem okvirju hi v s vrbo ui-o utč.iija je pa i*tejo direktne akeije spr*»žil in jej dal prvo konkretno obliko glavni "vodja prol iavstrijske agitacije pri Slovencih v notranjosti Avstrije hi v ti predsednik ljubljanske deželne vlade dr. Gregor Žer-ja\.
O politični strani tega delova-nja bomo poročali v enem poznej-4»lt |M»srl»vij teh sparmiiiov. V prvih poglavjih ht»Vnio očrtati v gla\*nih obrisih in dogodkih orga-k n ir. i rano direktpo akcija.
Žal i bog se ta akcija ni mogla pričet itzv« jati uspešnejše takoj po tržaškem sestanku, maja 1915. ampak «m»Ic *k*raj e«4i dve leti kasneje, ker je bi| dr. žerjav km«-j lu po 1em sestanku aretiran in j mu je bilo tako onemogočeno na-
Pa vseh zatiranih..
Ko bo* Italija \ stala, bo vstala v imenu načela: vstala bt» kot sestra vseh zatiranih narotlov. ki imajo, kot ona. pravico, tla posta ne jo nacija.
(Gius. Mazzini; l^cttcre slave
Italija ima v borbi, ki jo bijemo z njo za Adrijo. marsikako prednost preti nami. Predvsem to. <ia že skozi sedemdeset let dosled no zasleduje svoj narodni proeraiv. in tla j«- vse ljudstvo potom vzgoje znala prepojiti z domnevo «» naravnih mejah združene Italije. In vendar je globoka razlika med Mlado Italijo meti domovino velikega bojevnika Mazzinija in meti državo, ki hoče nas sedaj pritisniti k tlom. Mla.la Italija je vstala v imenu načela, tla ima *.sak l arod pravico vladati s« sain v lastili državi. Nittiieva Italija gazi to i.ačelo. zapostavila ga je gospodarskim koristim, "ki uis.» toliko koristi italijanskega ljudstva, ampak bolj koristi aurarnesa in indit--[strijalnega kapitala. Toda ne varajiuo ><• /. upom. da je itaijaii^kctnn ljudstvu vseeno, čigav, bo Adrija. S;ij sc i-clo ilaljaiiska s«».-ijalmi demokracija, ki ni vezana po nacionalističnih tradicijah, ne upa jasno in odločno nastopiti proti italjanskim zahtevam po Gorici. Tr s:n. Istri in Reki. Gotovi smemo bifi. da bojno imeli v jadranskem vprašanju proti sebi jedro italjanskega naroda: na hiter in korcuil preobrat v njegovem mišljenju ne moramo računati. Tudi je zelo r.aivuo upanje, da izb-uhne v kratkem v Italiji socijalua i-evolueija. k> hi x enim mahtlni presekala jadranski vozel. Treba j.- pogledati resnici v oči. vreči od s«-bt- vse varavc np.-. ki samo ohromijo delav rost in si povedati: To bomo imeli, kar bomo suni ustvarili! Mazzi-nijeve Italije, ki je vstala v imenu načela, da je sestra vseli zatiranih. ni več. računati moramo z Italijo, ki jo duševno vodita D' An-iiuuzio in Nitti.
Mi ne moremo odstopiti od svoje upravičene zahteve, da j»- So ča tista črta, ki so jo narava, zgodovina in živa telesa naših obmejnih bratov potegnila med jugoslovanskim in italijanskim naro dom. 0e bi to storili. :>i bilo to ne samo izdajstvo načela, privoliti v svojo gospodarsko smr-t. Brez Adrije nam ni živeti. Vprašanje je. kako bomo prišli do svojih pravic. Le tedaj, če gospodarsko in kul turno ojačimo svoje postojanke ob Adriji in če ustvarimo iz Jngo avije zdravo in močno državo, ki bo opora rojakom onstran meje. Ne želimo krvi in ne vojne, islep je, kdor ni videl, kako ogromne vrednote so izirinile v plamenih svetovnega požara, gluh je, ki ni vztrepetal. ko je zadonela pesem vojne. A eno hočemo in moramo b.oteti vsi, ki smo seme izkrvavelega naroda; Ojačiti moramo k"ul turno in gospo<larsko svoje ljudi onstran mej in ustvarili iz zasede nega ozemlja sklenjeno celoto, ki ie noben vihar ne ho mogel oma ^ jati. —
Mogoče bo potem propadla sedanja, tlo dna sebična Italija, iiks ^otle bo zopet zaplaval nad to solnčno zemljo duh onega .Mazzinija. i ki je napovedal; "lu če hi danes vstala Italija v imenu vseh naro dov, ki hrepene po /družitvi v nacijo. bi vstala boreč se iu zma<ru joč. to<la pri vsaki zmagi ponujajoč pakt poŠte ne ga miru in svobode <n«m, ki tostran Alp še sovražniki, za morejo postati prijatelji on stran naših mej... " Tudi to je mogoče in mi bi t »ozdravi j ili uro. Danes pa, ko je "sestra vseh zatiranih". Mazzinijeva Italija, v grobu. — daiics vclj^ klic; Vsi možje na krov!
OlaAS NARODA. 12. APR. liTjO
i i 1
Ko je razpadala Avstrija...
Poročilo o slovenski špionasni službi, ki je veliko * pripomogla k razpadu dvojne monarhije.
Prvi sestanki.
OT,AS NTAIKVDA. 12. \P*. 1920 *
PROŠNJA.
Pr«isi\aF aku kdo kaj ve «• najinem bratu ANTONI' KOVAČ iz Skrbie. Opatija. Istra. Zadnjič je pisal meseca oktobra JU18 iz ruskega ujetništva njegovi ženi Cili {Kovač. Ker od takrat ni nobenega elasu ml njega, je njegox a žena. kakor tudi midva brata v velikih skrbeh /a njega, ka.i se je ž njim zgodilo. Zatorej, kdor cenjenih rojakov v Rusiji ve kaj o njem. je vljudno iiaprošen sporočiti vse i podrobnosti njegovi ženi Cili K«»-jvae, Skrbiči .">4. Abbazia. I stria. Venezia Giulia. Italia, ali pa bra-i t orna na la-le naslov: Ix>uis &. .|Frank Kovač. Garland Ave., i j Detroit. Mich.. I'. S. America. (9-12—4)
' Dr. MOY Je nsp^nc ozdravil na-d uho. boijast, ataknjo. vodenioo-I	free, Jetra, lediol
In želodčne bole. .	Cine aa Sudežea
-	s-ičin. Bolečina
1 jy . gjl ttrebuhu, v pnih, fjT ^ j očeh, nogah. r» -I	jkah ali križu; o.
-	teklina, revmatfc sem, kožne bolea
e ni, izpuščaje, ogree. Možka aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v naj-4 krajšem času in po najnižji ceni.
Uradne ure: ob delavnikih od f. Jop do> i pop. Ob nedeljah In praznikih: od 9. dop
ado 1 ~ Dr. JIN FUEY M0Y
i 1308 6rait Street PITTSBUR6H. PA.
i-1___
j Suho grozdje
, importirano iz starega kraja . j	centov funt*
[. Boksa 50 funtov $II.OO. Posebne cene na veliko.
d
» Balkan Importing Co.
^ 51—53 Cherry Street, [>.	New York, N. Y.
r»- ___
;a -
i Dr. Koler
t-	ILOVENSKl ZDRAVNK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
fk	Dr. Koler je naj-
\	atareJSI alovenakl
i zdravnik. tpec;&-lint v rittaburahu. ki Ima 2i-l*lito A prakso v Ed ra v I je nju vseh moAkih ^^ bolezni.
ZaatruplJenJe kr vl zdravi ■ jrla-aovitem «©«. kl ra Je lrumel dr. prof.
Erllch. Ce Imate mozolje all tn«our-
-	tke po telesu v rrlu. Izpadanje laa. bolečin« v kosteh, pridlle in i/«I*t!l vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo
q lezen m naleze.
• Vse moAke bolezen I sdmvlm po o-J- kraJAani metodi. Kakor hitro opazite Jj da vam prenehuje zdravje, ne fakaj ' te.' temveC pridite In Jaz vam za bom m zopet povrni L
m Ifydrosele ali vodno kilo ozdravim
v 36. urah in »icer brez operacije. ,z Bolezni mehurja, kl povzročajo bo tj lelne v križu in hrbtu In vi*a«lh tudi pri puftfanju vcnJe. ozdravim a Kuto-O- vostJo.
Revmatlzem. triranje. bolečine o tekline. srl/e^ice, S k role In druge ko-T. *ne bolezni, kl naatanejo veled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno letati.
Uradne ure: vsak dan od i. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zjutraj do S. Dopoldne: ob nedeljah od __, zjutraj do t. popoldne.
^ Začimbe, želišča in najraznorrst. lo	nejia
t domača zdravila
,e katera priporoma msgr. Kneipp, ;	imam vedno v zalogi
h, Pičit« po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
ur
P. O. Box 772, City Hall Station HEW YORK CITY.
Rada bi izvedela za naslov svojega bratranca ALOJZIJA KA-LlATER. IVwl 9. leti sva bila 1 ne skupaj na DavLs. \V. Va. Doma Sk je iz Juršie št. 15 na Notranj- pi> skem. Išče ga njegova scstriČna ski Marija Sedmak omožena Pucelj.iK« Cenjene rojake prosim, če kdo eli ve za njegov sedanji naslov, da ka mi ga blagovoljno naznani; ali sk pa če sam bere ta oglas, naj se zg mi sam javi na naslov: Mrs. Ma- ro. ry Pueelj, 1417 Kast ."»:{. Street, vl. Cleveland, Ohio.	10-1-1—4) po
i
---- iva
Kdo ve kaj o FRANCETI* DE-jv< BJSVCU? Doma je iz Skriva pri | to Igu. Ko je izbruhnila vojna, jejf*1 služil pri 17. pešpolku in je bilj^' ujet leta 1914 od Rusov v fJali-ciji. Pisal je nato še dvakrat. — potem nič več; odkar je zadnjič p pisal, je minilo 4 leta. Xazad-;£i nje se je nahajal v mestu Har-j kovu. Kateremu rojakov v Ru- r siji je o njem kaj znanega, naj sporoči Jeri Debeve. Skriv po- j šta Ig pri Ljubljani. Jugoslavia (10-12—1)
Kje je moja hči MARIJA PE- |j TERLIN. sedaj morda že poročena? Odšla je leta 1912 in se n nastanila pri stricu Jerneju Pe- ^ terlin na 728 N'. Warnian Ave.. ^ Indianapolis, Ind. Od leta 1914 k nisem prejela se nobenega pis- ^ ma od nje. Rojena je bila leta d< 1S94 v Domžalah: nje oče Janez Peterlin je bil železniški j 31 delavce. Ce kdo kaj ve o njej. j _ prosim, naj mi poroča, ali naj •se pa sama oglasi svoji materi:! Jera Peterlin. vdova v Kamniku. Novi trg št. 28, Slovenija. .
*	Jugoslavia.	(0-10—4) xu
-1
Kje je moj brat MATEVŽ PRI- C
.MOŽIC? Doma je i/, vasi Ter-bija. občina Stara Oseliea nad
t	&kofjo Loko. Rad bi izvedel za
^	njegov naslov, ker imam mu po-
i	ročati več važnih stvari iz stare
\	domovine, ki se njega tičejo,
f	Prosim cenjene rojake, če kate- -
e	ri ve za njegov naslov, da irii ga •
*	naznani, ako pa sam bere ta o-e	glas, pa še rajši vidim, da so mi
*	sam oglasi. — Anthony Priino->t	žičt Expert S. R,, Box 12, West-q	nioreland Co.. Pa.
s _____
0	•
l-	OGLASI NAJ SE .
*	ANTON KOMPOft; išče ga sestri Marija Kompoš, Rateče št. 35, Ju-
n goslavia. — Nadalje naj se oglasi
*	tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima ~ pismo od Spedike Piacenti iz Ri-
ma^Italia.
i. Upravniatro Glas Naroda, k
a	■ -
1	VABILO
t na plesno in zabavno veselico,
'* katero priredi društvo sv. Aloj-- zija »t. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., v soboto 17. aprila v lastni >. dvorani na 1st Alley. Tem potom ti vabimo vse rojake iu rojakinje iz 3 te okoliee. da blagovolijo poseliti e omenjeno vesclieo. Za dobro po-n strežbo in zabavo bo obilno pre-c skrbljeno. Začetek ob 7.30 zvečer, i. Vstopnina 50v.
K obilni vdeležbi valii odbor. (9-12—4)
■ ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 45 let, dobrega značaja, brez otrok, imam stalno i- delo ter zaslužim na 8arno delo u $9.00 in imam tudi že lep prihra-n nek, iščem tem potom v svrho želi nit ve pridno žensko, bodisi dokle j ali vdovo z enim ali dvema otrokoma od 30 do 44J let staro. Na r- premoženje se ne oziram. Samo ?- resne i>onudbe naj se pošljejo na naslov: Vdovec, e o Frank Sakser iz 6104 St. Clair Ave., Cleveland. O. r- _(9-12—I)_
_I
I ■	Ri
French Line
CANMMIE CEKMU TUKATUITIVK
V JUGOSUVUO PREKO HAVRE
• Httrl parnlkl s štirimi In dvema vijakoma.
FRANCE ...... ...... 14. aprila
i ROOM A M BEAU ...... 22. apria
LA TOURAtNC......24. aprila
LORRAINE ........ i. maja
' RoMfenl zastopnik Jugoslovanske vlad« bo ~ ori£akai potnike ob prihodu nafti* par-n'kow * Mavru tor jih točno odpremil, a
kamor so namenjeni. •
< Parnikl Francosko trte so transporti roll i tokom vojn« na tisočo ftohoolovaftkih va i lokov brez vao nc?riliko.
j Za itfkarto In ceno vpraiajto v
j ORUŽBINI PISARNI, 19 State St„ N. Y. C.
, j aH pa pri lokalnih agentih.
' t —__:_
j mmmmmammmmmmmmm
Gosulich črta
> Direktie potovaife v Dilreviik h [6ravosa] ii Trst.
Parnik Belvedere odpluje 1. maja.
d Parnik President Wilson od-i;	pluje 8. maja.
Potom listkov, izdanih za vao " j	kraio v Juooallaviji in Srbiji.
I linatkoNiif uKoditosti prvfg:l. dru-i' in tr»*rjeaa nzretla. Potniki tretjeaa razreda dobivajo brezplačno vino.
J PHELPS BROTHERS & CO.
Pssssnpsr Deportment 4 WssS smol	No« I«ft
t'-----
:! KRETANJE PARNIK0Y t
^ KEDAJ ODPLUJEJO IZ i	NEW TORKA
1 France	I 14. aprila — Havr#
P1 Rochambeau	22. aprila — Havre
La Touraine	24. aprila — Havre
,r Adriatic	24. aorila — Cherbourg
New York	24 aprila — Cherbourg
Belvedere	1. maia — Trst
i La Lorraine	1. maja" — Havre
'St. Paul	1. maja — Cherbourg
Lafayette	8. maia — Havre
•Pres. Wilson	8. maja — Trst
I-1 Philadelphia	8. maja — Cherbourg
p j France	12. maja — Havre
^ La Savoie	22. maja — Havre
I- New York	22. maja — Cherbourg
i Susquehanna 22. maja _ Trst
e' Rochambeau	27. maja — Havre
o I Adriatic	29. maia — Cherbourg
. 1 La Lorraine	29. maja — Havre
'I i St. Paul	29. maja — Cherbourg
y.j Argentina__1. junija _ Trat
n Glede cen za vozno listke In vsa druga n pojasnilo, obrnite se na tvrdko
FRANKSAKSER j at Cortlond at. Now York 1
ižf —————— ,
O Ištetf DOBRE DOGARJE. ,
3 t Imam mnogo najboljfiega lesa. v višini. ! suh in zdrav kraj. Lahko delate vsak
1 dan. nI močvirja, ni povoden] in dobra '
j studenf-nica. Plačam visoke cene dobrim J dOKar-jem. stalno delo in plačam votnjo, l-j^e delajo n^kaj mesecev za mene. MAX J : FX-E1 SCI IEK. 258 Lewis St.. Memphis, . ; Tenn.
U- ;
ŽENITNA PONUDBA.
v Vdovec, star 34 let, se želi po- < i.iroeiti s slovensko vdovo v starosti j. j «xl 30 do 3;» let; lahko inia 2 ali 3 i d- j otroke. Na zunanjost se toliko ne >a ■ ozira kot na dobro srce. Jaz imam 1 a. 3 otroke. Ke«ne pen ud lie. jK>šljite ! e-iiia: Ženin :i4, e o (Jlas Naroda, ,a Cortlandt St.. New York. N. Y.
J- (10-12—I) p. ------
i-	j ^HIHHHHiHHHHBl
t • ■
-	NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sreeni naznanjam znan-r.»ceni. sorodnikom iu prijateljem •
j žalostno vest. da je po kratki in ;t. niueni bolezni noš preljubljeni j. i oi'e oziroma moj soprog
-	i	JOHN OJSTR&EK
za vedno zatiKnil dne marca 1020 v starosti ."»I let. I\>»e-^ sreeil se je v preinogorovu oziro- . [)-i ma se .je prizipnil. Doma je bil iz 1
ii-1	vasi Sele. faru La>ko na Stajer-'nUkem. V Ameriki je bil nad 11 1«'T. š-:Tuk«j zapušča mene žaln joT-o so-»rj progo in štiri otroke. T'okojni je ;e bil elan dveh podpornih društev, il-j katera sta mu priredila dostojni
a-j pogreb, ki se je vršil dne 21. mar-re <*a oh 2. uri popoldne v Krruite-n-nap. Kansas. p*> katoliškem ob-'v t redu.
Mil Lepo se zahvaljujem vsem čla-e.inom omenjenih društev ter vsem drugim, ki so se vdeležili pogreba
in so nas tolažili ter nam stali na
-	strani ob <"asu nesm'e in smrti pokojnika, ki je bil obče znan v
o- vse j okolici kot priljubljeni ro-r5|jak.
t" j	Žalujoči ostali:
a. Kristina, Ojstrick, soproga. -4 Frank in Mfiki Ojgtrick, sinova.
Marija
oni ozena
Vrtaik,
Ttrcsija omožena ipih,
jo	hčeri*
li- Breezy Hill, Kansas. 6. aprila
h. 1920» . _
« mmtmmmmmmmm
Za trenutek pa jje pozar.il na ta ropot ter se vrnil « svojim mi-1 j slum.
— Kdo so bili erni možje, ki so ga vprašali za doktor Gil be rta, ( i ki so mu zvezali roke ter ga zasledovali iu katere je sedaj tako da- j j leč pustil za seboj *
Odkod so prišli ti ljudje, ki so bili v celem okraju popolnoma nepoznani?
Kaj so imeli tako posebnega opravka s Pitovom. ki jih ni še Irikdar videl in vsled tega tudi ne poznali.'
/Dalje prihodnjih
Koroške novice.
|slopja in vodovode, čez njive in' R pravnike. Največ trpijo tisti kme- ^ (t je, ki imajo svoja posestva aa j k. obeh straneh črte. Dasiravno jeiR (meja tako skrajno neugodna, ven-j]] dar je dobro zastražena. Orožniki-j in vojaki, državna polieija in ti- { nanena straža vestno izvršujejo i J J svojo težavno službo. Tihotapci J dobro vedo. da bi tukaj ne imeli! prave sreče. Orožniška postaja sei^ 'je ustanovila tudi v Kneži.
j
Iz Bač.
Kakor drupotl. tako se tudi tu-j .kaj gibljemo v narodnem oziru j .IVed kratkim sta se dve igri, vzeti \ iz življenja našega naroda, \ipri- j 'zorili. ki sta jako dobro v zado 1 | v olj nos t vseh uspeli. Zahvala gre ,vrlemu učiteljstvu, ki naše otroke* ,tako lepo vzgaja v našem jeziku {in našem duhu; na njih prizadevanje sc je tudi revnim otrokom preskrbela obleka in obuvalo.
Iz Kamena.
Stari Crank je izročil lepo po-j seetvo svojemu sinu Jožefu »Ter-
Inej, ki se je poročil s ŠiberLnovo' Ano Dixer.	: '
j Močno se je ponesrečil kmet Rus Alojzij Dajčnian. Domov gre-i de od konjskega premiranja v Ve. likovcu je padel z mosta, ki je za l silo napravljen, na dravski prod in si zlomil roko v rami. Na istem f mestu je zdrknil v globočino lep1 J dragoceni konj šmihelskega župa* * na Rudolfa in poginil.	i
1	Ii
Ii Sel.
11
I Mladi morejo, stari morajo it-i mreti, pravi pregovor. Letos si je j J pri nas smrt izbrala kot žrtve ra-' - zrni dveh malih otrok same stare I »jkorenine. Tekom treh tednov sojJ >!romali na oni svet sledeči; stari | Franc, star 86 let. Meta Ogris 87 j in pol leta, stara Kobovniea 72 in pol leta, stara Lukanca 85 let in; , | stari Mihe 77 let. .j Iz italjanskega ujetništva sta se ji v zadnjem času vrnila Tomaž-J Dovjak pd. Dovjakov in Janko j j Ogris Tišlarjev. Oba sta morala t tam veliko prestati.
Poročila se jo Marija Oraže pd.| jZvrh. Dovjakinja z Blažem Bra-j ijdačem iz hodiške župnije.
e!	I
a j Iz Podkraja pri Pliberkn.
i-i Ugledna Badnikova hiša je do-i j biLa. novega gospodarja v Koleni-i ljkovem Juriju. Vzel je v zakon Ju-' e lijo Riedl. Na svatbi sta se spom-j
i	nila predvsem ženin in nevesta pa ■ o tudi drugi svatje našega izobra-' ejževalnega društva, katerega zve-j
ii	sta in navdušena člana sta oba ».jbila. Nabralo se je za izobraževalno društvo čez 100 kron in nevesta se je odločila darovati za pri-f
e(hodnjo tombolo dorastlo jagnje. j--:—-
POZOR* NA DOBER ZRAK!
i- Delo dobi za pomočnika na far-1 '- mi fant ali mož. Kateri je vajen! i- farmerskega dela. ima prednost.' i;Plača $40—.">0 na mesec. Vozni li-; >-|stek se ne pošlje nobenemu. —\ ii! Frank Vičieh. R. F. I>. 62, Sene<-a. Illinois.
i- —————————— ■> :
z Kje je JANEZ TKKAVČIČ? Do-1 >- ma je iz vasi Hinje. pošta Žu-e ženi berk na Dolenjskem, rojen!
leta 1880. STnžil je pri 17. peš-; a polkn in bil ujet od Rilsov ter: o prepeljan v mesto Tula, kjer se 5- je nahajal v evakucijonalni bol--i; nišniei št. 30. Kdor izmed rojakov. posebno onih v Rusiji, ve, it kaj o njem. naj naznani njego-n| vi teti, za kar dobi 5 dolarjevj >• nagrade. Naslov: Mrs. Frances Zevnik. 11310 Stephenson Ave ! i-! Pullman, 111. V. S. America.
r	(10-1»—*)
O	lite SE 75 MOŽ
a i za delati drva za kemikalije. Do-jbre kimpe zastonj. $2.50 in $2.75; i-1 od klaftre. Pišite na: Frank Cat! )-|erina, 138 Main St. Bradford, Pa. t- <10x 20A31-3 2.5,7.^.12,14,16,19-4
io	POJASNILO.
i- Po 1. aprilu 1920 plačam po t. $2.75 od klaftre drv za kemikalija je. — W. C. Guncheon. Norwich, »-I Pa.	(9-14—4)
! -
Prvi sestanek koroških prosto- jsl
▼oljcev	(ti
se .je vršil 15. febr. v gostilni Ru-(tj i";gaj v Kranju. Predsednik Lojze o! Cde je pozdravil zastopnike koro-Jra ških prostovoljcev, posebno pa d zastopnika "društva jugoslovan-jii iskih dobrovoljcev**, kapitana n jfraheoske armade Bratino, in ute-js1 Imeljeval vzrok in namen nstano- d ivitve nove organizacije. Pravila, p Sprejeta na sestanku, so s par iz-'j< jemami ista. kot jih ima "društvo jugoslovanskih dobrovoljeevO {sprejemu članov odloča poseben odbor. Za kritje stroškov se vpe-,k lj«» vstopnina 5 K. Sklenilo se je. F opozoriti vlado na koroške prosto-'i; voljee. ki i>o nekaterih tovarnah'z j ne dobe dela, s spomenico. Orga-Jv nizacija je nepolitična. Izvoljen,v ,je bil nov odbor: predsednik Loj-jt, ze Cde. stud. iur.: podpredsednik ii I kaplan Jernej Hafner; tajnik Jo- v žef Šter, stud. phit.; blagajnik Ja- ij nez Plestenjak. stud. phil.; odbornik Ivan Praprotnik. Zastopnik t "društva jugoslovanskih dobro-voljeev" kapitan Bratina pozd ra- c, vi v imenu svojega društva vse n ; idealne boritelje za jugoslovansko! J Koroško in poudarja, da vodi obe, društvi skupen cilj: stati r. življe-'l njem in smrtjo za svobodo Jugo- d slavije. Začasni sedež in naslov i organizacije octane-. Organizacija s kor.^kih prostovoljcev, Ljubi ja- i na. Poljanska eesta št. 81.	,
S Tinj.	r
Poročil se je Andrej Tomšič, ro-1 dom Ribničan. z gdč. Ano fJerer-j jevo iz ugledne družine s Tinj. j
j i
S Suhe.	J
') Naš grad je kupil dr. Frau Ir- ; ; golič, odvetnik v Mariboru. Tako jI 1 je prišlo zopet eno lepo posestvo!] ■'v narodne slovenske roke.	1
ji
Iz Galicije.	,]
Tukaj se je ustanovila ljudska!5
I	knjižnica. Na razpolago je že ne-* kaj knjig, ki se bodo začele takoj f izposojevati. Knjige se bodo deli-j
-jle ob nedeljah v šoli v Krejancah.P
Iz Vovber.
Celcstinu Maier pd. IlabernikuJ'
II	posestniku v nudein kraju št. 8,1' so pogorela vsa poslopja. Rešil je!
. amo živino; inventar in obleka j jo vse zgorelo. Akode je čez 30 ti-i oč kron, zavarovan je pri koroški) deželni zavarovalnici v Celovcu: za 5000 K. Po intervenciji občine t-e jc posrečilo spraviti živino pri raznih posestnikih na krmo. Kako je nastal ogenj, oziroma kdo jej žažgal. ni znano. Posestnik je biii
*	ožgan, prepeljali so ga v Striholče. j
1.	Z Djekž.
Dne 0. svečana smo imeli dve^ poroki. Breznikov sin Ignacij i j l A) bnik je prevzel Pojevčevo po-• ^estvo ter si kot ženo in gospodinjo izbral mlado posestnico Tere-r^zijo Jamnik od Mišjaka. Brežni-; t kova hči Jera l»bnik je dobila od;
ovojih starišev lepo Srančevo po-' ^ sestvo. Soštarjevi stariši pa so ji - dali svojega najmlajšega sina Pe-( rjtra K asi a. Skupna svatba v Kra-marjevi gostilni je združila čez -i K*) gostov, vrlih prijateljev in do-«l>rih sosedov narodne lircžnikove „ nodbine.
0 Dne 16. svečana sta si prisegla zakonsko ljubezen iu zvestobo Pečnikov Anton Polesnik in Mež-
*	n ar jeva Katarina Samselnik. Pri; por<M*ni sv. ma»i je cerkveni pev-
' ki zbor dokazal svojo zmožnost in dovršenoKt. Tako mogočno in|
ubrano f»etje se redko slisi na de-
r»t - i-	1
»zeli.
Na god sv. Blaža smo sprem-' ^Ijali na |k>kopali^-e blago mater ^trufinjo Marjeto Rebernik. Bila n jje stara 73 let. Pogreb je bil tako.
! veličasten, kakor pogreb kakega! r duhoMiika.	j
Dne 13. svečana pa je umrl Li-j >> kehpv sin v Kneži Andrej Globo- j : n jat, star 24 let. Iz ruskega ujet-, jništva je prinesel Mišico, j j Za ioUko knjižnico se nabirajo i-i knjige. Prri je daroval mnogo Jla-č'kih kaj« inpan Mihael Lftdinik. v | Več bridkosti nam napravlja j demarkaeijska črta, ki gre Hz po-
AINŽH PITO V'-
ALI	j ki
ZAVZETJE .BASTILE r
i m m m a ■	m
Spisal Aleksander Dumar, st.
, ,„ |	IrJ
22	Nadaljevanje.	' —
Moj Bog. moj Bog. ali boste zblaznili, oče moj? — je za kri-j tala Katarina.
Pričela je ihteti.	' ]
Oilgovonte vendar. -— je vzkliknila. — odgovorite vendar Kvoji hčeri.	s<
Mojega konja, mojega konja. — je vzkliknil najemnik. — či Takoj mi pripeljite mojega konja!	T
Kajn pa hočete, oče mojf	jšl
Obvestiti hočem doktorja kajti on mora izvedeti vse. Kje pa ga boste našli?
V Parizu. Ali nisi čitala v pismu, ki nam ga je pisal, da se'^1
napotil v Pariz! Tain mora biti in v Pariz pojdem. Mojega ko- <a
n ja mojega konja!
• • i ' S"1 In m nas zapustite v takem trenutku?	I.
- J*
Mura biti, dete moje Mora biti. — je rekel najemnik, ki jej.
* . * i J
prijel glavo hr-erke m»'d obe roki ter jo burno poljubil. — Ce bi kedaj j izgubil to škatljieo, — mi je rekel zdravnik. — ali če bi ti bila u-'Q kradena. napoti takoj, pridi k meni ter me obvesti in naj bi bil \ Kjerkoli. Nobena stvar te ne sme ustavljati, niti življenje človeka. |0 Moj Itog, kj;j pa je bilo v tej skatljioi.'	J^^Bli v
Tt",'« ne vem. \'em le. da je bila izročena meni v varstvo in Ju ■ 1,1 <.«*ni dovu l. so t»i jo vzeli. Ila, tu j»* moj konj! Od sina, ki se n i <i i lit \ kolegiju, bom že izvedel, kje se nahaja njegov oče.	j j*
Nato j.- poljubil m jetrni i k zadnjikrat svojo ženo in hčerko, za -; z j ili.d koiijii t»'r od ji /d .1 r galopu preko polja proti cesti, ki jc vo-jk dila v Pari/	!ž
n
9 CESTA V PARIZ.	^	"
Vrnimo v k Pit« vti.	}
Pitova •>«» guaii -laprej dve >tvaii, ki ^a največja bodri'a ua|v sveiu, namreč »trali in ljul>cz»*n.
• Strah mu j*1 šepeti v uho:	IJ
j«
Teb«' lahko an iiiajo t«M* nabijejo. Pazi m- torej, Pitov. Ta je zadostovalo da )♦' lekel kot jelen.
Ljubezen pa mu je rekla z glasom Katarine: Zbeži hitro, moj ljubi Pitov.	r
Vsled teh dveh -»lasov ni Pitov,tekel, temveč naravnost letel. j. Njegove dolge	z debelimi koleni so mu prišle sedaj prav,'r
< i-prav iiiho bile \ i«l«*ti posebno ljubke pri plesu.
(•ospod de Char v s svojimi majhnimi nogami, s svojimi fi-i. mu koleni bi gotovo ne bil v stanu teči tako.
Pitov je tekel neprestano skozi les. pustil dve vasi na levi in f • trsni ter se obrnil na vsakem vogalu gozda, da vidi ali da pravza- j prav prisluškuje.
Že dolgo <">asa pa ni videl nobene stvari v*e, kajti njegovi za-sledmalei so bili takoj v pričetku celih tisoč korakov za njim in, in razdalja %e je večala od trenutka do treryutka.	^
il«»+nifa j«', da agenti Pasdeloupa. ki so imeli plen v svojih j i<*kah, niso niti najmanj brigali za Pitova, a on tega ni vedel. Nje-m ;.m je gnal naprej strah pred biriči, ki so ga že davno pozabili.
Kar se pa tiee rrnih mož. so imeli samozaupanje, ki dela človc-t ka lenim.
Le trei, le teei. — so rekli ter utaknili roke v žepe. — Le toui | in ni i t» bomo našli, kadarkoli bomo hoteli.	1
P,tov pa je tekel napiej kot da je čul besede biričev.	i
i'otem ko je tako ; mešal svojo sled, da bi ne prišel na jasno Jii-jl ti najbolj i/kušrui iuvec, je sklenil naenkrat obrniti se na desno, u.'* dospe na eesto, ki jc vodila iz Villers-f otterets v Pariz.
Kakorhitro je prišel do sklepa, je planil skozi les, napravil pra- \ \\ kot ter videl četrt ure pozneje deželno eesto. obrobljeno od'] drevja.	•
Kno uro po odhodu ali begu s pristave se je nahajal na kraljevskem tlaku.
Tekom te ure napravil približno štiri in pol milj»*. To je vse, kar se more zahtevati t»d dobrega konja v ostrem trapu.
Vrgel je pogled naprej. Ničesar ni zapazil na poti kot dve žen-j ski. ki sta jahali na oslih.
Nekoliko pomiri n vsled tega, kar je videl ali pravzaprav, česar ni videl, je sedel Pitov na travo ob robu gozda, si obrisal z ro-, 1 avom svoje rdeče li v ter se prepustil razkošju, da na sveži de-1 telji počiva v božjem miru.
Lepi did detelje pa ni mojjel pregnati dulia mesa, katerega mu j« dajala mati P.illot in tudi duha črnega kruha, katerega je dobival pri \>-iki jedi.
Pitov si je reke' fiolzofično. da je gospodična Katarina najbolj radodarna prineesin ja lia svetu in da je pristava očeta Billot naj-1 bolj dra?o«eia palača rsemirja.
Nato se je poželjivo in hrepeneče ozrl v smeri proti pristavi (terj globoko vzdihnil. C«»i! je, kako so se njegove zmešane misli zop»»t pričele urejati vspri-'-o pravilnega utripanja njegovega srea.
Vprašal s«» je, zaki'j se je toliko izvali red ni h dogodkov završil« \ tako kratkem času Zakaj se je završilo več v treh dnevih kot pre-j. v njegovem celem življenju? Prišel je do sklepa, da raditega. kerj »e niti je sanjalo o m:C*ki. ki se je hotela prepirati z njim.
Napravil je kretnjo, ki je rekla, da ki je na jasnem glede vzro-, ka in vira vse njego%e pesreče.	*
—	I>a. si j«- rek-i Pitov. ki je premišljal n^kaj časa. — to ni lo-.
iLka k<»t ona moj*»j»i. olH*n<lovanja vrednota aheja F'ortier. Vse to
•>..' mi ni pripetdo radit« jra. ker se mi j<* sanjalo o razdraženi mački.. Sanje so dane človeku kot svarilo.
Raditega je tndi rekel neki pisatelj: — Cave, somniasti! — Va-* ni j se, sanjalo se ti j«*!
—	SomniaMi?	je vprašal Pitov prestrašeno. — Zopet barbarizem. Pravilno bi moral reei Somniavisti.
—	Naravnost presenetljivo je. — je nadaljeval Pitov. — kako. oobro znam latinski, o«!kar m> nič več ne neim.
Ko j«1 na I« način poveličal samep-a sebe. je nadaljeval s svojimi poliodom.
Pitov je šel naprej z dolgimi koraki, a mirnejše. Na tak !iačinj lahko napravi človek dve milji na uro.	1
Vsled tega je im»-l Pitov v tek»i d 'i ur za seboj Manteuil ter ie jaitral pi*oti Samni:?rtine.
N'aenkrnt pa mu j' prinesel fini sluh, ki jc bil izurjen kot oni; divje živali, na uho peKetanje konjskih kopit.	•
Ila. b*. — je vzkliknil Pitov. se ozrl. a ni videl ničesar. Ali so bili o*Ji. kri ere je pustil za seboj in%i so jo ubrali sedaj | v galop' Ne. kajti v ceste je prihajal zvok podkovanih kopit in Pi-i lov jf	dj. jfijut-eli okolici le en osel, ki je podkovan, namreč®
oni matere Marot, ki je oskrbljala postno službo med Villers-Cotte-1 rets iu Qkespj,	t «	'
, 'frM^m^L- ,	i
POTOVANJE IZ JUGO-SLAVIJE V AMERIKO
Xi xatiranjeno Kdor želi dohiti iz. starosn* krsija svojo družino. '
Ženo. sestro, bratu, mater ali očeta, mora r^lmi tja c..tove listine, na podla«! katerih se zamore doMti yw>trehno dovoljenje. Ako želite imeti pojasnila glede tecn. potem se obrnite na nione. l7^I»>lujem tndi vsa v
NOTARSKI ITlSKI. spadajoča dela.
_ ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar,
!•? Bakeuell BIH^ PITTSBCRT.H. PA.
Corner Diamond and firaut Sls. (Nanproti Court IIousu.)
P^rn Ll STE B0LHI7
Ju vam Sem ozdravil. Ž« vt£ kot triSasat Nt asm »irav u
^L VN botnnl. Kolnt, krvni, llvCn«, iaMCn« In rtvmattnin
ter vukovntM drupm b«toxnl. Lahka va« mtrif«m v«{ aofcasil naftm rojakov« fcatoro aom oatfravll. Jas asm Mrfravn. ho *u«l nl»o m »g II. Na Aafcajto. PrMNa k m«ni
pratfna Js prepozno. Cono oo taka is jtti lahko voakSo
jpjjHKm or m. ^rtltkiva brupljtn«.
Prof. Dr. H. G. BASI
l»SCUAI.tST ___
^^jp^BSBI^^ITMFHLD STftCET	PITTaauMOH. PA.
—11 " ' 1 -——-—-