1 Življenje je kot sestavljanka. Dan za dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves vaš trud in jo sesuje. Zato potrebuje človek pravega prijatelja. Prijatelja, na katerega se lahko zanese kadarkoli in kjerkoli, ki je nevsiljivo ob njem 24 ur na dan, 365 dni v letu, doma, na poti, v tujini, pri delu, športu, zabavi..., ki mu svetuje in pomaga, ki predvideva. Skratka prijatelja, ki poskrbi, da življenje gre naprej. IN MI V ZAVAROVALNICI MARIBOR ZNAMO POSKRBETI ZA SVOJE ZAVAROVANCE Zato vas zadovoljni obveščamo, da bomo v četrtek, 8. septembra, pričeli poslovati v novih prostorih podružnice Zavarovalnice Maribor za Koroško v poslovni zgradbi na Francetovi cestj 7 v Slovenj Gradcu, kjer se boste tudi vi gotovo dobro počutili. Z veseljem vas bomo sprejeli vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 uro ter ob sredah do 17. ure, v času od 8. do 30. septembra pa vam bomo pri sklenitvi novega nezgodnega, premoženjskega ali avtomobilskega kasko zavarovanja podarili še posebni dodatni popust. Pozdravljeni in dobrodošli! Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem. ZAVAROVALNICA MARIBOR - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI Karikirano BREZ KONKURENCE Kdaj bo konec pasjih dni? Avgust je povsod po demokratičnem svetu namenjen parlamentarnim počtnicam. Poslanci in državljani naj bi uživali na dopustih. Novinarji v Sloveniji vedo, da je v času "kislih kumaric" treba poskrbeti za tiste, ki preživljajo dopust kar doma, s posebej zanimivimi prispevki. Pa so se znašli. V vseh medijih se dan za dnem vrstijo nasveti in pri-poroala, kam naj vložimo. KAJ? Certifikate vendar. Vseh devetindevetdeset družb in skladov obljublja enako! Slovenija bo bogata, delnice bodo osreale mlado in staro. Kdor ne bo pravočasno zgrabi! sreče za rep pri vpisnih okencih, bo lahko mimo počaka! akviziterja na domu. Nikogar ne bodo pozabili, saj teh dragocenih papirčkov ne kaže skrivati po predalih. Poskrbeti je treba za prihodnje čase. Mladi vlagajo za nova delovna mesta, starejši pa za ... Priznam, da sem izpolnil državljansko dolžnost in zamenjal svoje certifikate. Sedim in čakam na delnice. Komu naj jih podarim? Vnuki so samo zamahnili z roko, ko sem jim ponuja! delitev dobička. So pa res smešni, da jih tovrstna igra na srečo ne zanima. Še žal jim bo. Delnice bom zalepil v kuverte in napisa! nanje imena pravnukov, ko se bodo rodili. Bodo pa oni bogateli na moj račun. Srečen sem, da sem zaključi s certifikatsko vročco, kajti tu je hladen september in z njim skrb za ozimnico. Da ne bo dolgčas, spet zagotavljajo najnovejša "orožarska odkritja" in podobne mednarodne aktivnosti, ki usmerjajo poedinca k svetovnim problemom. Papeževa mirovna misija pa sproža ugibanja, zakaj ga v Slovenijo ni. Če bi bil jager, bi zagotovo prišel na obhod po "svojih" reviijih. Tako pa lahko le ugibamo, kdaj mu bodo naše lastninske razmere omogočile obisk. Začelo se je obdobje zbiranja podpore volilcev za referendume o spremembah zakonodaje in celo ustave. Ne bo dolgčas! TIK • DOKLER BOMO IMELI LE DEŽURNE EKOLOGE, BOMO PAČ PISALI NARAVI - NEKROLOGE. • DEMOKRACIJA STOJ, DEMOKRATI NAPREJ! • NA BREZPLAČNI VOŽNJI BI VSAK PLAČAL VOZNINO. • TUDI PAMETNE GLAVE IMAJO OMEJEN ROK TRAJANJA. • AFORIZEM JE OPOZICIJA. • KO Tl POLITIKI NALIJEJO ČISTEGA VINA, SE STREZNIŠ. NIKO IZ YfCBIAC: □ EVROPSKI DENAR ZA MEŽIŠKO DOLINO □ GASILCI BREZ DOMA □ PROTI UNIČEVANJU NARAVE □ MARJAN REDNAK, SUVEL 10 □ SLAVJE KOROŠKIH PLANINCEV □ PROSLAVA v PODPECI Ul NOŽEM nad ZENO 28 O KRIŽANKA, RAZVEDRILO Na naslovnici: Lepote koroških gora Foto: T. Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, |t. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. __________ V ospredju ________ EVROPA DALA DENAR ZA MEŽIŠKO DOLINO Zdi se, da je ravenskemu studiu podeželja Nov’na in Mežiški dolini uspel velik met: Nov’na je prva nevladna,, slovenska organizacija, ki je dobila denar od Evropske unije. Preko Irske in Škotske bo Evropa sofinancirala razvoj podeželja v Mežiški dolini. Irci imajo izjemno izdelan sistem za razvoj podeželja in tam so v treh letih od 5000 funtov lastnega denarja spravili skupj 2,5 milijonov funtov letnega priliva, od Evropske skupnosti, od države do lastnih investicij. In v te namene sedaj v Mežiški dolini ustanavljajo družbo A.L.P. Peca (kratice pomenijo Aktiviranje Lokalnih potencialov), ki bo registrirana te dni, v družbo pa se v prvi fazi vključuje več kot trideset partnerjev. Mag. Mateja Mesi je na Nov'ni vodja projekta, ki ga sofinancira evropska skupnost. 'Večja podjetja se v družbo A.L.P. Peca vključujejo z 200 tisoč tolarji kapitala, podjetniki pa s 50 tisočaki, in tako računamo, da bo ustanovni kapital družbe znašal med štiri in petimi milijoni tolarji," pravi mag. Mateja Mešl. “Namen družbe je v tem, da združi in poveže posamezne programe v Mežiški dolini, da bi lažje prišli do kapitala in znanja in da bi se osnovna infrastruktura za podjetništvo lahko skupno razvila. Zdaj namreč ni skupnega računovodskega servisa, svetovanje je razbito. Načrtujemo, da bi septembra pričeli obnavljati Puhano-vo hišo v Črni, kjer bomo prostori za izobraževanje in štirje manjši prostori za inkubator, to je za tiste podjet- lahko pomagali tudi na ta način." Evropska skupnost je za projekt v Mežiški dolini namenila 226.820 ekujev, kar je okoli 32 milijonov tolarjev. Tu gre za tehnično pomoč, kar pomeni predvsem pomoč v znanju: ES plača uveljavljene stroko-vnjake v tujini, to je v deželah, ki so članice Evropske skupnosti, da bi nato ti strokovnjaki nudili Mežiški dolini s brezplačno pomoč. PODJE- TNIŠTVO organizirali računovodski servis. V tej hiši bo podjetniški servis za to podjetje, skupni Puhanova hiša v Črni nike, ki nimajo svojih prostorov in bi jim v začetku V primeru A.L.P. gre polovica sredstev za tehnično pomoč, to je za delo partnerjev Ircev in Škotov, polovica denarja pa za Mežiško dolino. Ta polovica denarja pa spet ne pride neposredno na Koroško, ampak ga dobi irski partner in nato preko posameznih programov in po računih denar prihaja v Mežiško dolino. Denar pa bo namenjen za razvoj doline, za vzpostavljanje skupne obnove, ne pa za posamezne pro-^ grame. Mešlova dodaja: ^ "S podjetjem A.L.P. | odpiramo dvoje področij, ° to je podjetništvo in § turizem kot način trženja. Na prvem področju, podjetništvu, je osnovna Karicljeva bajta v Mežici naloga postavitev Komentar poslovnega servisa v Puhanovi hiši v Črni. Za obnovo Puha-nove hiše računamo, da bomo dobili od Evropske skupnosti okoli dva milijonov tolarjev, to je za računalniško opremo, nikakor pa ne za investicije v zidove. Gre za sodobno računalniško opremo z modemsko povezavo z večino centri. Tu bomo preko javnih del zaposlili nekaj ljudi iz Mežiške doline. Poleg tega servisa pa bo organizirana tudi mreža svetovalcev. Obrtniki in podjetniki bodo lahko dobili nasvete na enem mestu, predvsem pa bodo nasveti cenejši. Prostori so drugi del: marsikdo bi začel na svoje, pa nima prostorov. Štirje prostori v Puhanovi hiši bodo novim podjetnikom na voljo za dve leti po resnično minimalni ceni. Na drugi strani pa bo A.L.P. Peca iskal tudi druge prostore po dolini, ki so sedaj prazni. Tretji del servisa je ta, da bomo posamezne perspektivne dejavnosti skozi A.L.P. Peca izpeljali. Ko se bo projekt uveljavil, se bo A.L.P. iz njega umaknil, kajti A.L.P. naj ne bi bil nosilec proizvodnjih programov." TURIZEM hodnje leto že pričeli z obnovo. Eden od konkretnih programov, ki že nastaja v okviru A.L.P., je tudi tako imenovani "ameriški program". Mateja Mešl poudarja, da je ta program v Mežiško dolino pripeljala Mojca Šepul iz rudniške družbe Korkad (to posebej podčrtavamo zato, ker se nekateri s tem projektom že kitijo, ne da bi zanj sploh dobro vedeli.) Gre za proizvodnjo plaščev za kolesa in za ta program so se zanimala tudi druga okolja v Sloveniji, saj je po vseh ocenah finančno zelo donosen. Američani bi namreč pokrival tudi evropski trg (sedaj zalagajo Kitajsko in Ameriko), ekološko in finančno je ta program preverjen. Problem je zaenkrat le v tem, da v dolini ni mogoče najti pravega partnerja, saj bi za nabavo opreme potrebovali okoli sto milijonov tolarjev. Delo bi dobilo 26 delavcev, po letu dni 50, v treh letih pa 80. Tuji partner zagotavlja za pet let celoten odkup proizvodnje. Eden od programov v okviru A.L.P. je tudi ekološki program Branka Stante iz Mežice, kjer gre za čiščenje gozdov in predelavo biomase. Razmišljajo tudi o najemu žage v Mušeni-ku in oblikovanju nekakšne zadruge in kasneje tudi o predelavi lesa v zgornjem koncu Mežiške doline. Turizem je drugi del tega programa in v Mežici že deluje informacijska pisarna, vendar naj bi družba A.L.P. Peca v te namene uredila najstarejšo hišo v Mežici, tako imenovano Karicljevo bajto. Načrte za njeno prenovo je že naredil arhitekt Uroš Reiter. Naslovili so tudi vlogo za demografsko ogrožena področja, da bi dobili denar za izdelavo projekta, del denarja pa bi dobili tudi iz Evropske skupnosti. Če bo šlo vse po načrtih, bi pri- Na področju turizma je projektov še več. Najprej velja omeniti skupni promocijski program in enotni sistem označevanja, za kar EU daje denar tudi za realizacijo. Katalogi, vodnik po tematskih poteh, informacijski terminal, razglednice, plakati, to je bolj prodoren sistem, ki bi začeli spreminjati image te doline. Sem sodijo tudi projekt podzemlja Pece, gorske kolesarske poti ob Peci, Črnjanski hotel in smučišča na Peci. Miro Petek PREPIH - PREPIH - PREPIH ■ PREPIH - ■ .. ' ■■■■.. ' . ....v.'":. . : ■ . . {INflRHIJfl KOT V RISANKI P/še: Blaž Prapotnik Močno je počilo. Še prej je bi! seveda "veliki pok", ampak to je druga zgodba. Nič več ne bo kot je bilo, so pisali svetovni časniki ob eksploziji ognjenika, ko je ogromen oblak prahu prekril ozračje in ogrozil temperaturo na planetu zemlji... Iste besede je, nič kaj izvirno, izustil otožni predsednik državice žepnega formata, ki ni ogrozila nikogar razen lastnih državljanov... Nekaj podobnega pa je pisalo tudi v vabilu na promocijo neke privat firme, ki je ogrožena v glavnem od ekonomskih tendenc "gnilega kapitalizma", kot bi rekli včasih, ko je še bilo, kot je bilo. Ampak brez panike! Prah se je razkadil; zemlja se ne ohlaja, temveč se pregreva zaradi ozonske rane v zgornjih slojih atmosfere; atmosfera v malih podjetjih in miniaturnih državah nikogar ne zanima, kljub temperaturam; v celotni zgodovini modre žoge pa so bili tako ali tako samo trije možakarji, ki jih je intelektualno zaposlovala in niso ostali hladni ob usodi malega človeka - nekoč velikega delavskega razreda - s pravnega, ekonomskega in političnega vidika; pa so žal mrtvi, spomin nanje in na njihov nauk pa (skoraj) povsod intenzivno pokopavajo. Nekaterih idej ni mogoče reciklirati. kes, na smetišču zgodovine je vedno grozna gneča. Naš eksistencialistični tukaj in zdaj pač je, kakršen je. Živimo v ignorantskem času ali bolje, ljudje v tem času smo ignorantski in nekateri se za povrh še blazno sprenevedajo. Oblak prahu poteptanih marksističnih idej se niti polegel ni, ko so debeli rdeči komunistični paradižniki z blagoslovom "pravne" države že pospešeno zgnili v kapitaliste z novo materialistično filozofijo. Celo po - prej tako prepovedanih in tako od države ločenih - cerkvah posedajo v prvih klopeh in med obredi vplivajo novih naukov spreobrnjenja. Pa tako lepa in čista bi lahko bila komunizem brez hinavcev in cerkev brez farizejev. Vem, to ni vera, ampak zgolj religija in popolnoma mi je jasno, da bi sveta institucija na vprašanje o poštenosti in "krščanskosti" takšnega početja kaj hitro postregla s priliko o izgubljenem sinu v odgovor in izgovor. Sicer pa... tudi kameleon je Bogu dopadljivo bitje... in ... celo človek! Ne, tu se ne da nič spremeniti. Ta, sam sebe imenovani homo sapiens - razumni človek, vrta luknje v svoj ozonski ščit, onesnažuje vode, iztreblja manj krvoločne živali, zastruplja zemljo, se spreneveda, se vojskuje, ubija druge, iz dolgega časa, iz prestiža ali kar tako... Skratka, svinja ri vsevprek. In raj bo nastal šele, ko bo ta plevel, človek, odšel iz vrta ali pa korenito spremenil svoj odnos do narave, sveta in sebe; neha! poslušati politike, spletkarje in čvekače in že enkrat prisluhnil umetnikom, pesnikom, modrecem ter filozofom. Naj verjamemo štoriji o nadnaravnem stvarjenju sveta ali teoriji o velikem poku kot počelu vesolja, nekaj je zagotovo: ko bo človeštvo delalo inventuro svojega početja, bo moralo, čeprav nerado, ugotoviti in priznati, da si ne zasluži drugega kot "veliki hrsk" (v religiozni terminologiji -sodni dan) in izničenje lastne civilizacije z vesoljem vred. Sicer pa, kdo sem, da bi sodil? Počakajmo še hipec, tisočletje, pa bomo videli: veliki vesoljni zmazek, ki ga vleče skupaj in kako postaja kozmos manjši in vse manjši. In "žljočk" ga nihilistično posrka samega vase, kot v risanki. In... Konec. The end. □ Aktualno GfiSILSKO DRUŠTVO RAVNE BREZ GASILSKEGA DOMA V Mežiški dolini ima vsako gasilsko društvo svoj gasilski dom, le na Ravnah ni tako. pisno sporočite, če ste pripravljeni tak prenos sprejeti s pogojem, da se uporaba do- prenosu sklenjena pravno veljavno in je brez soglasja železarne ni mogoče spreminjati Leta 1961 se je sedanji gasilski dom gradil z namenom, da bi industrijsko in prostovoljno gasilsko društvo imeli en dom. V naslednjih dvajsetih letih je gasilski dom postal pretesen, tako je SIS za varstvo pred požarom v letu 1981 začel z adaptacijo in dograditvijo obstoječega gasilskega doma. Investicija je bila končana leta 1982. Leto kasneje je SIS za varstvo pred požari tedanjemu poslovodnemu odboru v železarni predlagal, da naj prevzame gasilski dom in dvoje stanovanj z brezplačnim prenosom. V dokumentu iz leta 1983 je med drugim zapisano: "Ker je lastnik pretežnega dela objekta Gasilskega doma Ravne vaša delovna organizacija (železarna), menimo, da je smotrno, da izvršimo brezplačen prenos dogradnje investicije, tako doma gasilcev kot tudi obeh družinskih stanovanj na vaš naslov. Prosimo, da nam ločenih prostorov naknadno in pogodbeno prenese v uporabo Gasilskemu društvu Ravne, naši SIS in občinski gasilski zvezi Ravne - vsakemu ustrezne prostore." Gasilsko društvo Ravne se z brezplačnim prenosom na železarno že tedaj ni strinjalo. Iz zapisnika obeh zborov skupščine SIS VP Ravne (1983) je razvidno, da so gasilci želeli, naj se investicija prenese na Gasilsko društvo, vendar se je glasovanje izšlo v prid brezplačnemu prenosu na železarno Ravne, s čemer je soglašal tudi delavski svet železarne s sklepom 3.2.1984. Tako je železarna z brezplačnim prenosom dobila pravico do uporabe in razpolaganja novozgrajenih in adaptiranih prostorov v gasilskem domu in do dveh stanovanj na Javorniku. Status lastništva se v naslednjih letih ni spremenil. Na občini so lani ugotavljali, da je bila pogodba o brezplačnem Nasilna izselitev iz garderobe ali razveljaviti. Uporabnikov gasilskega doma je bilo po dograditvi več, zato je bil leta 1985 sklenjen dogovor o koriščenju prostorov. Prostore so si po tem dogovoru delili: Gasilsko društvo Ravne, Industrijsko gasilsko društvo ŽR, občinska gasilska zveza, poklicna gasilska enota ŽR in SIS za varstvo pred požari. Torej precejšnja gneča pod isto streho, ki je v zadnjih dveh letih prerasla v nesporazume, ki se kažejo na različne načine. Prvi resnejši konflikt nastopi leta 1991, ko je v.d. direktor Zaščite Bojan Krajnc Gasilskemu društvu Ravne poslal najemno pogodbo, po kateri naj bi društvo Zaščiti plačevalo mesečno najemnino za štiri garažne prostore, garderobne prostore, za pisarno in sejno sobo. "V gasilskem domu," pravi Kučej, "so nas v preteklosti celo nasilno izselili iz garderob, ker je g. Krajnc kot v.d. direktor Zaščite hotel imeti pisarno za svojo dejavnost. Tedaj sem klical na policijo in na občino. Potem pa smo gasilci sami znosili opremo nazaj in zamenjali ključavnico. Predsednik GD Ravne Karel Kučej je povedal, da so s svojimi zahtevami glede lastništva seznanili Tasiča, Ciglerja in nazadnje tudi Hermana Rigelnika. "Rešilo se ni še nič," pravi, "čeprav smo se dogovarjali, da bi naše društvo prevzelo poklicne gasilce železarne, finančno pa naj bi gasilsko dejavnost pokrivala železarna in občina. Železarna nam je obljubila lastništvo gasilskega doma, mi pa bi zaposlili njene gasilce s pogojem, da jim občina daje plačo. Na občini so nas zavrnili, da to ni mogoče, naš UO pa je ugotovil, da jih sami ne moremo financirati. Nazadnje je občina sklenila ustanovitvi Gasilski zavod in takoj so se našla tudi sredstva na občini. Naše GD je staro 117 let in tako kot imajo druga društva v dolini svoje gasilske domove, hočemo tudi mi imeti svoj dom. V zadnjem času ugotavljamo, da članstvo upada. Nastajajo medsebojni spori. Naši člani ne hodijo več z veseljem v gasilski dom. Naše društvo niti gasilskih veselic, od katerih bi lahko imeli prihodke, ne more prirejati, ker jih nimamo kje imeti. V uporabi imamo le še dve garderobi in pisarno. Zakon pravi, da mora biti gasilski dom v lasti društva. To vedo na občini in tudi v železarni. Tudi zavod ne more biti lastnik gasilskega doma," meni Kučej, “če bi se ravnali po zakonu, bi morali oni nam plačevati najemnino, vendar občina dela po svoje." Kučej je še dejal, da gasilcem očitno ne bo preostalo drugega, kot da sprožijo upravni spor. Z.S. LET PLIBERŠKI EJEM NA TRAVNIKU V petek, 2. septembra 1994: 6.00 18.00 21.30 Mednarodno srečanje upokojencev Prižiganje luči - uglasitev sejma na travniku V Breznikovem šotoru predstavitev nove laserske plošče skupine „Die Buben” 10.00 14.00 15.00 15.30 V dnevih sejma v velikem šotoru velik bolšji trg z izžrebanjem za dobrodelne namene Vse dneve sejma tudi KRAMARSKI SEJEM V soboto, 3. septembra 1994: Sveto mašo na avtodromu »PrechtT opravi duhovni asistent razstavljalcev Josef Franzi Velika povorka z vpregami in s spremstvom kakor tudi slavnostni sprevod Postavitev sejemskega znamenja; tržni referent mestni svetnik Stefan Visotschnig naznani začetek sejma Simbolična otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva; opravita jo deželni glavar dr. Christof Zernatto in deželni poslanec mag. Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk 15.05: Neposreden prenos čestitk na M:IJ 21.00: Velik ognjemet V nedeljo, 4. septembra 1994: 11.05: V neposreden prenos dopoldanskega glasbenega sporeda 13.00: Odprtje razstave ovčerejcev - prikaz pridelovanja ovčjih proizvodov V ponedeljek, 5. septembra1994: od 13.00: Nadaljevanje razstave ovčerejcev ob 15.00: Občine okraja Velikovec se v nogometni tekmi pomerijo z mestno občino Št. Vid na Glini (na športnem igrišču v Pliberku) Z Novo železnico na Pliberški sejem na travniku JOŽE-SILVA KREUH g WZYAjS BREG i 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz ANTENSKI SISTEMI PEČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, NUDIMO mobitel: VAM: 0609/619-074 INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME 7A: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S HKIK0R0M MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVl/EV DOGRADITEV KANAU 52 /TV VEI.ENJI UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI S8 JELOVICA Fja loka, Kidričeva 58, < 4)631-241 _ , . kovinski % ; U Škofja loka, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA VM:(064)631-241 _ , » Fax:(064)632-261>/ mmmmmmm ’.............................. /TT\ iHj HONDA HvunDdi SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHAMIKA - AVTO KLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - moDAJA vozil trt nnz. ulluv 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizije 86 Tel.: (062) 510-625 Anketa Naia ankta: SMO PROTI (JNICEVflNJG NfiRfiVE... Ko so nedavno na Ravne pripeljali v predelavo Coloijeve odpadne lužine, se je to dokaj hitro razvedelo po Mežiški dolini, sam smrad okoli železarne pa je dal slutiti, da se v Železarni nekaj dogaja. 0 tem smo pisali tudi v zadnji številki Prepiha. Kaj menijo občani o takem početju, so nam naključno izbrani anketiranci povedali takole: ERNEST RUTER, ing. gozdarstva, Ravne na Koroškem: “Kaj naj rečem? Sem absolutno proti takemu zastrupljanju ljudi, okolja, zraka in vode. Naša prelepa Mežiška dolina je bila nekdaj ogromno onesnažena, iz leta v leto zelena. Mačehovsko se obnašamo do nje, čeprav smo vsi proti uničevanju narave." PETER OBRETAN, sekač, Bistra: “Nekdaj so nas zastrupljali odpadki rudnika, zdaj pa v našo prelepo Mežiško dolino vozijo odpadke od drugod, da bi jih tu predelovali. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se pri nas predelovali odpadki. Jaz sem proti temu, absolutno proti, da se kaj takega pri nas sploh dogaja." ŠTEFANIJA SIPEK, kmetica, Šentanel: "Za božjo voljo, kaj pa mislite, če bodo k nam vozili odpadke in jih tu predelovali. Potem nimamo več kaj pričakovati. Bojo delki ne bojo več užitni. Mežiška dolina in naš kraj Šentanel sta tako lepa. Če bo tako šlo naprej, ne bomo imeli več turistov." ANGELA PEČNIK, mizarka, Mežica: "Ne vem, kaj dela stranka Zelenih. Ali ti ljudje sploh vedo, kaj se v naši Mežiški dolini dogaja. Kaj takega, da bi se še naprej predelovali odpadki, pa sploh ne smemo dovoliti. Komaj se je Mežiška dolina malo opomogla, pa bi jo ponovno radi zastrupili. Kaj takega pa ne!" FRANC ZAPONŠEK, delavec, Dravograd: "Čeprav delam v železarni in si tu služim kruh za sebe in družino, odločno protesti- lave odpadkov. Živim in stanujem ob reki Meži, ki je že tako zastrupljena, da se ob njej ne smejo igrati niti otroci. Ne vem, ali res mislijo nekateri naravo in okolje popolnoma uničiti." ŠTEFAN PREDAN, upokojenec, Mežica: "Vse svoje življenje sem bil rudar in sem že dovolj zas-trupljen od rudnika. Zdaj na stara leta, ko bi moral uživati svojo skromno pokojnino, pa nas zas-trupljajo drugi. Proti takim uničevalcem narave in okolja je treba nekaj storiti. Preganjati jih je treba, povzroatelje onesnaženja pa kaznovati." F.Jurač pa je postala bolj čista in ja vendar vse zastrupili, tudi pri- ram proti takemu načinu prede Franc Zaponšek Ernest Ruter Štefan Predan _________ Intervju _________________ Marjan Rednak, direktor SUVELff SPONZORSTVO KOROTfiNfi -ZADETEK V POLNO! Trženje postaja osnovni pogoj za delovanje športne organizacije. Konkurenca je huda, zmagujejo le najboljši in tisti, ki imajo dovolj denarja. Tako si vrhunskega športa ne predstavljamo brez sponzorjev. Športni klubi ali posamezni športniki ponujajo potencialnim sponzorjem imidž športa, imidž športnega dosežka, športnega dogodka in s športom povezane javnosti, sponzorji pa z denarjem omogočijo njihovo delovanje. V vodstvu ta hip najdražjega koroškega športnega kolektiva Nogometnega kluba Korotan so se tega hitro zavedli. Med tistimi sponzorji, ki so doslej prispevali največ sredstev za dejavnost prevaljskega kluba, pa je trgovsko podjetje Suvel iz Slovenj Gradca. Drag dragemu zvesti tadi v prvi ligi □ G.Rednak, za sodelovanje s Korotanom ste se odločili leta 1992. Sponzor kluba ste bili v obeh drugoligaških sezonah 1992/93 in 1993/94, Korotanu zvesti boste še najmanj po! leta prvoligaške sezone. Kako ste sploh zajadrali v nogomet? Leta 92 smo se iz bivšega Merxa transformirali v zasebno podjetje. Na trgu te pač morajo spoznati. Ker smo dejavnost, ki potrebuje oglaševanje, smo se odločili angažirati tudi v športnem marketingu in predstaviti s športom. Ker je bil Korotan s svojimi uspehi tisti čas zelo aktualen klub, smo se dogovorili za generalno sponzorstvo. Ocenjujejo, da ta poteza nikakor ni bila zgrešena. Ljudje, ki prej niso vedeli, kaj je to Suvel, zdaj to bolj ali manj vedo, preko spremljanja tekem, radijskega oglaševanja... Poudarjam, to je bil naš zadetek v polno. Zdaj nas poznajo po vsej Sloveniji □ S sponzoriranjem športa vaše podjetje komunicira z mnogimi javnostmi. Neposredno s tistimi, ki so prisotne ob samem športnem do- Marjan REDNAK, Suvel Slovenj Gradec godku. Posredno pa s pomočjo medijev z vsemi bralci, poslušalci, gledalci. Kako se vam je to obrestovalo po poslovni piati? Promet nam globalno gledano raste. Slabše nam zagotovo ne gre, prodaja se iz meseca v mesec povečuje, fizična prodaja je večja. Zagotovo je eden vzrokov tega naša prisotnost v nogometu. Seveda pa za uspešnost podjetja samo to ni dovolj. Tudi naši dobavitelji po vsej Sloveniji ugotavljajo, da je bila to naša resnično dobra poteza. Naj navedem samo primer: ko smo se uvrstili v prvo ligo, smo proti pričakovanju dobili cel kup čestitk, faksov s strani dobaviteljev. Nisem vedel, da vsi tako spremljajo naše uspehe. □ Na katerem koncu Slovenije ste najbolj prisotni? Najbolj pokrivamo seveda Koroško regijo, Mežiško, Dravsko in Mislinjsko dolino. Naša dejavnost je grosistična prodaja živilske branže, oskrbujemo maloprodajne trgovine, družbena in zasebna podjetja, gostinstvo, šole, vrtce, tudi industrijo... □ Znano je, da so svoj čas živila, sponzor naklonskega prvoligaša, odpirala trgovine v nogometno "razvitem'' Prekmurju. Tega sicer ne poznam, vendar imamo tudi mi koncept, po katerem se bomo pojavili najprej v Mariboru kot grosisti, prodajalci. V planu imamo tudi lasten močan diskont tukaj, na Celjski v Slovenj Gradcu, kjer imamo sedež podjetja. Zaenkrat pa smo še strogo orientirani na veleprodajo, lastne maloprodaje nimamo. Prispevamo v okvira naših zmožnosti □ Proračun Korotana znaša cca 400.000 nemških mark. To je velik zalogaj tudi za veliko večja podjetja od vašega. Znano pa je, da gre pri vaši polletni pogodbi za veliko manjšo vsoto denarja. Potrebe Korotana so bile vedno večje, vaše zmožnosti pa se še niso kaj dosti spremenile, saj ste vendar razmeroma majhno podjetje, ki bogastva ne more ustvariti čez noč. Vsak tolar je treba pridelati, potem ga pa lahko deliš oz. nameniš oglaševanju, razvoju. Ko se je Korotan uvrstil v prvo ligo, je bila seveda dilema, kaj narediti. Denarja so potrebovali več, mi pa smo dali, kolikor lahko damo. Zaenkrat smo se dogovorili za jesenski del prvenstva, gre pa za sredstva, ki so v drugi ligi zadoščala za celo leto. Intervju V času pogajanj je bilo dogovorjeno tudi, da če klub najde močnejšega sponzorja, ne bo nič narobe, tudi jaz sem pristaš nogometa, mi bi še zmeraj sodelovali, le da ne kot generalni sponzor. □ Koliko ljudi zaposlujete? Zaenkrat nas je zaposlenih 36 ljudi, ocenjujemo, da bomo lahko odprli nekaj novih delovnih mest, če bodo projekti, ki sem jih že prej omenil, uspeli, kar pa mislim, da bodo. Omenjeni diskont bo namenjen temu, da bodo lahko obrtniki z vse Koroške, manjši zasebniki, gostinci, nabavljali blago kar tukaj. Morda pa tudi sistemu "catch thè cash", kjer boš dobil vse in takoj tudi plačal, cene pa bodo bistveno nižje kot v maloprodaji. □ Vrniva se k nogometu. Sponzorske pogodbe so ponavadi poslovna skrivnost. AH ste svoje sodelovanje s Korotanom pogojevali tudi z rezultati moštva? Sponzorstvo smo seveda vezali tudi na uspeh, še posebej v lanski pogodbi, ko sem bil presenečen, saj so bili uspehi večji, kot smo jih v pogodbi zahtevali. To je 50 odstotkov točk v jesenskem delu, bilo jih je pa bistveno več. □ Kakšne so vaše “tekoče" for- malne pravice, razen tega, da se ob imenu Korotan pojavlja ime vašega podjetja? Naše ime mora biti prisotno na dresih, na stadionu, v medijih. Predvsem to slednje je relativno poceni reklama za nas, saj je znano, kako visoka je cena oglaševanja npr. na televiziji. □ Tekme seveda redno obiskujete. Ne izpustim nobene, doma sploh ne. □ Zaenkrat kaže zelo dobro. Morda celo preveč dobro. Upam, da se fantje ne bodo izčrpali. Zaupam jim in glede na igre, ki sem jih videl do sedaj, mislim, da lahko povsem objetivno ostanemo med prvimi osmimi. Če le ne bo kuhinje. □ Ste bili kdaj nogometaš? Ja, svoj čas pri Korotanu kot pionir in mladinec. □ Torej se k vaših žilah pretaka nogometna kri... Pa še Prevaljčan sem povrhu, ha, ha. No, bile so pripombe, zakaj sponzoriramo Korotan, čeprav smo podjetje iz občine Slovenj Gradec. Odgovarjamo takole: Prvič, želeli smo poiskati najboljši klub, in drugič, ti občinski plotovi nam niso všeč. Gre za regijsko moštvo, naši poslovni partnerji pa tudi niso le iz občine Slovenj Gradec. □ imate tudi v podjetju opozicijo? Ne, ne, vsi navdušeno spremljajo nogomet, ta opozicija prihaja bolj od zunaj, vendar so njihovi očitki neupravičeni. □ in vaša projekcija Korotana za naprej... Sem optimist in pravim, da se bomo nekoč pojavili celo v Evropi. Mislim, da pot, ki jo je ubral Korotan, ne bo šla nazaj. Tomaž Rane TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMLI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE nudi /rojim odjemalcem pe/tro ponudbo: > YfÉH YRfT pREimnmBcnni IZDC1KOY > niKoiioME m BREZMKOIIOME PlinČE > ČISTIM, PRflME PRAŠKE, GAMATERIJO S K V il TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Dejarno/t opravljamo v Koro/ki regiji in izven. Se priporočamo: v/em trgov/kim podjetjem' go/tin/kim podjetjem in družbenim prehronom Planine 75 let Planinskega društva Prevalje SLOVESNO Nfi URŠLJI Minulo nedeljo so ljubitelji gora v čudovitem vremenu prisostvovali proslavljanju častitljive obletnice obstoja društva, ki je potekalo ob planinskem domu na Uršlji gori, ki ga to društvo upravlja že skoraj 50 let. Na prizorišče je prišlo čez tisoč ljudi, predvsem iz Koroške in Savinjske doline, pa tudi od drugod. Planota na Gori je bila živahna kot že dolgo ne, ljudje pa so sedli tudi na od sonca razgrete skale, saj so bile klopi kaj hitro prenapolnjene. Tako se je ustvarilo priložnostno gledališče. Predstavo je vodila planinska veteranka Ivanka Komprej. Zbranim sta najprej govorila predsednik PD Prevalje Ivan Komprej ter podpredsednik PZS Janko Mirnik, ki je izrekel priznanje zagnanim dolgoletnim funkcionarjem društva, orisal probleme varovanja okolja v gorah, ki so vedno bolj obiskane, pri tem pa planinci pričakujejo denarno pomoč države. Sklenil je z mislijo: "Kako lepo, če se srečujemo na poti in se pozdravimo, čeprav se ne poznamo.” Slavljencem so čestitali, izrekali in podelili priznanja tudi predstavniki planinskih društev iz Mežice, Ravne, Črne, Mislinje, Slovenj Gradca, Ožbolta, Velenja in iz Murske Sobote, predstavnika medobčinskega planinskega združenja Koroške in Savinjske doline, planinskega društva Matica iz Ljubljane ter ravenske borčevske organizacije. UO PD iz Prevalj pa je podelil priznanja pevcem MPZ Vres in ansamblu Stari prijatelji, s katerima društvo tesno sodeluje, prav tako sta za dolgoletno plodno sodelovanje s Koroškimi planinci prejela priznanja člana PZS Janko Mirnik in Jože Dobnik. Ob zaključku kulturnega programa, ki so ga izvajali pevci Vresa z ljudskimi pesmimi, ansambel Stari prijatelji in mladi kulturniki, je v cerkvi Svete Uršule potekalo bogoslužje. PD iz Prevalj, kjer je v društvo včlanjen vsak peti prebivalec in šteje 1600 članov, kar je v slovenskem merilu rekord, je ob tej priložnosti izdalo almanah o svojem delovanju. Začetki društva segajo v čase razpada avstroogarske monarhije, ko je bila 1919 leta ustanovljena Mežiška podružnica Slovenskega planinskega društva v Pliberku, ki pa se je po plebiscitu 1920 leta, ko je prišlo do današnje razmejitve, prestavila na Prevalje. Dom na Uršlji gori jim je bil dodeljen s strani PZS 1946 leta in so ga v celoti in udarniško obnovili. V letu 1984 pa so dogradili prizidek, ki je odpravil marsikatero zagato. V zadnjih desetih letih je bilo prav tako potrebno opraviti precej vzdrževalnih del na starem delu doma. Vzorno oskrbovan dom bo odprt še do konca septembra, potem pa ob vikendih in praznikih. V društvu že od vsega začetka delujejo zagnani in sposobni ljudje, ki so jih ob tej priložnosti s hvaležnostjo poimenovali pred ob- činstvom. S.Š. DRAVOGRAJSKI PLANINCI IMAJO SVOJ DOM NA KOŠENJAKU Osebna privrženost skupnemu cilju in prostovoljno delo ter naklonjenost podjetij, ki lahko finančno pomagajo pri nekem projektu, kot kaže, še ni izgubljena. Prav v tem poletju je namreč Dravograd dobil dva objekta, ki sta nastala z omenjenim sodelovanjem. Najprej Koroški ribiči nov ribiški dom ob Dravi, nazadnje pa so planinci uradno odprli planinski dom na Košenjaku. Nekdanja stražnica, preurejena v planinsko postojanko, je poslej dostopna vsakomur. Planinsko društvo Dravograd je stražnico dobilo v najem leta 1992 in brž pričelo s pripravami za preureditev. Poslopje je terjalo novo kritino, ureditev sanitarij, gostinskih prostorov in spalnic. V dobrih dveh letih je pri preureditvi s prostovoljnim delom sodelovalo okoli 150 dravograjskih planincev, sredstva pa so zbirali pri različnih podjetjih. Kar petdeset podjetij je pomagalo po svojih močeh, med drugim tudi eno iz Slovenj Gradca in Raven. Za preureditev so po- Planine trebovali 6 milijonov tolarjev. V planinski postojanki na Košenjaku je prostora za okoli 100 ljudi, v petih spalnicah pa za 24. V koči je tudi telefon, in ogrevana voda. Ob otvoritvi postojanke je koroški poslanec dr. Vladimir Topler dejal, da si dravograjski planinci zaslužijo čestitke, saj so iz stražnice, ki je Slovenci nismo marali, naredili lep planinski dom. Predsednik PD Dravograd Marjan Epšek pa nam je povedal, da Planinska zveza Slovenije za prenovo ni prispevala niti tolarja, ker je koče v slovenskem sredogorju očitno ne zanimajo kaj prida. Dejal je še, da jim je šla na roko skupščina občine Dravograd in PD Prevalje. Dostop do koče na Košenjaku je možen z različnih smeri peš ali z avtom. Vendar tistim, po poldeseti zvečer zaprt. Ne bi radi, da se tu ponovi zgodba ravenske Smučarske koče." Dom na Košenjaku bo odprt ob koncu tedna vse do sre- dine oktobra. Organizirane skupine pa se lahko prijavijo gospodarju doma Ivanu Grab-nerju iz Črneč na tel. (0602) 83-585. Okolica doma je lepo urejena Predsednik PD Dravograd Marjan Epšak in Rado Krpač z zanimanjem ogledujeta podarjeno uro, ki sedaj tiktaka v Planinskem domu na Košenjaku. ki se v hribe radi vozijo z avtom in pri tem mislijo, da jim je tam dovoljeno več kot v navadnih dolinskih gostilnah, dežurni v koči ne bodo preveč naklonjeni. Epšek pravi: "Pravila planinske zveze bomo strogo spoštovali, kar pomeni, da bo in ponuja različne možnosti za rekreacijo. Narava je tod neokrnjena, razgledi po dravski dolini pa so še dodatno vabilo vsem, ki tega nam bližnjega koščka koroške zemlje še niso spoznali. Z.S. KOROŠKE PLANINE SO LEPE, LJUDJE PA PRIJAZNI... Ko so na Košenjaku nad Dravogradom predajali svojemu namenu planinski dom, so se slavja udeležili planinci od blizu in daleč. Vsi pa so bili mnenja, da je planinski dom na Košenjaku koroški lepotec, kamor bodo radi prihajali planinci. Tako pa so nam povedali tudi trije planinci, ki smo jih srečali na prireditvi na Košenjaku: ANTON SREBNIK, dostavljač pošte, Ravne na Koroškem: "Marsikdo me je že vprašal, zakaj sploh hodim v planine, ko pa sem nekoč bil v planinah doma. Že trideset let planinarim in to prav zato, ker že od mladih let ljubim planine. Ni lepšega, če prosti čas izkoristiš v planinah, tam, kjer so samota, mir in lepota. Po celotedenskem delu se človeku ob nedeljah še kako prileže počitek v naravi. Dokler bom zmogel, bom hodil v planine, kjer je najlepše." ANA FILIPI, gospodinja, Ruše: "Z velikim veseljem smo prišli iz Ruš na planinsko slavje na Košenjak. Moram vam povedati, da so koroške planine res lepe in, kar je še lepše, je to, da so tu ljudje srčni in prijazni. Koče so čiste in tudi postrežba je povsod izredno lepa. Vsako leto radi prihajamo na Uršljo goro pa na Peco. Tudi letos smo že bili s prijatelji tam gor in lepe spomine odnašamo. Vse dotlej, ko nam bo dopuščalo zdravje, bomo radi prihajali na koroške planine." ALOJZ HOZNER, upokojenec, Mežica: "Planine sem vzljubil že v otroških letih. Leta 1965 pa sem postal aktiven član planinskega društva in do danes sem obiskal veliko planin v Franciji, Avstriji in Italiji. S teh planin imam zares lepe in nepozabne spomine. Čeprav so tu že tudi visoka leta, še danes rad hodim v planine. Dokler bodo zmogle še noge, bom jaz na planinah." FJurač Dobrodo/li y trgoyinoh / kruhom KOROŠKIH PGKRRA podjetje kairske DRAVOGRAD, p.o. Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 iY@lek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. DplbOpra tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. soss^-f TUS KO SI d. o. o. 62380 Slovenj Gradec, Stari trg b.š. Tel.: 0602/42-659 Fax: 0602/43-795 Telex: 33-450 partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 Planinski kotiček POROČILO O OPRAVLJENEM TEČAJU ZA PLANINSKE VODNIKE PLV-94 V M DO KOROŠKE *11 PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV V SEPTEMBRU PLANINSKO DRUŠTVO IZLET DATUM VODNIK/INFORMACIJE TELEFON PD ČRNA Triglav 17/18. sept. g. Pavel Mavrič 38 160 PD MEŽICA Sonnblick (Avstrija) Ni datuma Info.: ga. Milka, PD Mežica 35 378 PD PREVALJE Goldeck (Avstrija) Srečanje žensk z družinami 03. sept. Info.: g. Ivan Komprej 31 479 na Gori 18. sept. Info.: ga. Ivanka Komprej 31 479 PD RAVNE Izlet v Bazovico (Italija) 11. sept. Vodnik: g. Toni Cifer 21 178 Jerebica, Mangart 3/4. sept. Vodnik: g. Ivan Cigale 22 874, 21 985 Pohod na Tursko goro Ni datuma Vodnik: g. Igor Golob 21 529 PD DRAVOGRAD Visoka Ponča 10. sept. Ga. Sonja Buhvald; g. Franc Kadiš 85 823 Skupni izlet z Viharniki: Muta-Pernice-Košenjak-Goriški vrh 17. sept. Ga. Ruža Tekavec; g. Marjan Epšak 83 487 Dobrač 24. sept. Vodnik: g. Ludig Pušnik 83 016 PD FECRO Triglav Ni datuma Info.: g. Jože Senica 41 765 PD SLOVENJ GRADEC Lipanica - Bela peč Ni datuma Info.: g. Ivan Hartman 44 126, 43 332 PD MISLINJA Bohinjsko hribovje 11. sept. G. Bojan Šinko; g. Mirko Tovšak 55 789, 55 765 PD VUZENICA Izlet na Razor Ni datuma G. Branko Bricman; g. Ignanc Kaiser 64 161, 61 600 PD RADLJE Vršič - Prisojnik - Razor - Vrata 10/11. sept. Vodnik: g. Rudi Ambrožič 71 853 PD OŽBALT/KAPLA Pohod na Ojstrico 16/17. sept. Info.: g. Igor Glasečnik 60 016 V Julijske Alpe, (morda Jalovec) 29/30. sept., 01. oktober Info.: g. Igor Glasečnik 60 016 PD RIBNICA NA POHORJUPiknik na Lautrovem vrhu Ni datuma Info.: g. Božo Kotnik 68 194 Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076 ■ SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ■ CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) ■ LOGOS (pisala) ■ PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur NAJ NAŠE GESLO mi piioHo- y vami POSTANE TUDI VAŠE! TRGO VSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC VAS OBVEŠČA, DA ŽE ZBIRAJO NAROČILA Z4 OZIMNICO 1994/1995 V POSLOVALNICAH • MARKET MISLINJA, • SAMOPOSTREŽNA ŠMARTNO IN • MARKET SLOVENJ GRADEC. POLEG KROMPIRJA, ZELJA, ČEBULE IN JABOLK LAHKO NAROČITE TUDI SVINJSKE POLOVICE, PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH PRI NAKUPU OZIMNICE VAM DAJEMO MOŽNOST UGODNEGA OBROČNEGA ODPLAČILA. IZKORISTITE PRILOŽNOSTI, KI VAM JIH PONUJA TP ŽILA IN PRIHRANITE KAKŠEN TEŽKO PRISLUŽENI TOLAR. ŽILA DANSS - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. ama OPREMA SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602/44-185, 41-144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068/21-674 noinizje možne cene oblazinjenega pohi/tva in ugodni kreditni prodajni pogoji o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero • • v • Leto, ki bo še dolgo odsevalo Če drži pregovor, da le delo daje pravo podobo človeka in ljudi, potem so si Vuzeničani zaslužili z delom ob njihovem "Slomškovem letu" zares vso priznanje. Mineva 150 let, odkar je v tem kraju služboval takratni dekan, nadžupnik in šolski nadzornik Anton Martin Slomšek. obnova je končno vendarle le delo pridnih rok mnogih ljudi in organizacij, od lovcev, do gasilcev in posameznikov. Nekaj Slomškovo vstrajnega In Vuzeničani so to obletnico proslavili z delom, z ureditvijo nekdanjega Slomškovega župnišča, njegove bogate spominske sobe in okolice. Pričelo se je z obnovo ogromnega ostrešja, s prenovo in vezavo notranjosti častitljivo stare, tudi zgodovinsko pomembne stavbe. Obnovili so vso zunanjost, ob vsem pa pod vodstvom in pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, prof. Gojkoviča in drugih odkrivali in ohranili prenekatero redkost in vrednoto preteklosti. Če malce poenostavimo, trudili so se na vsaki pedi zgradbe, da bi obnovili zgodovinski spomenik in ne dodajali novih elementov. Tudi zanimivosti o tem in podobnem bi bilo za pravo knjižnico. Vse to je vodil poseben odbor, ki mu je bil na krmilu Radeljski župan Herman Tomažič in pa seveda vrsta pravih delovnih ljudi, ki so tu kar nekaj mesecev iz dneva v dan garali in se trudili - vsa je bilo to leto v Vuzenici. Sobota, 13. avgusta pa je bil zares svečan dan. Osrednjo slovestnost in mašo v cerkvi Sv. Nikolaja je vodil škof dr. Franc Kramberger, maševal je za Slomškovo beatifikacijo, kasneje pa je zbranim tudi spregovoril o vsestranskem, predvsem vzgojno-pedagoškem pomenu Slomška in njegovih del za slovenski narod, njegovo književnost in narodno zavest. Blagoslovil je Slomškovo spominsko soboto ter spominsko ploščo, ki krasi poslopje župnišča. Še bolj pa gre za nekakšno dramilo Vuzeničanov. Že vrsto let se v kraju ni toliko delalo. Poleg že omenjenega so uredili tudi cestišča, očistili kraj, uredili, očistili in prebarvali celo cestne znake. Težko bi našli kaj, kar bi kazilo izgled in ugled Slomškovega kraja. Sicer pa so se prireditve ob Slomškovem letu pričele že prej. Zajete so v posebnem glasilu Krajevne skupnosti, dejavnostih učencev tamkajšnje šole, tu je gostovala gledališka skupina Beseda s Tržaškega, ki je uprizorila Božjega viteza na slovenski zemlji. Prav zanimivo delo, ki nam odkriva manj znane strani Slomškovega dela pred 150. leti. Ob tem je bila v Vuzenici še vrsta drugih zabavnih in kulturnih prireditev, celo vrtec in otroci so dodali svoj lep delček. Pravtako so Vuzeničani pripravili omembe vreden kulturni program, nastopili so domači pevci pod vodstvom Danice Pokeršnik ter odlična recitatorska skupina mladih domačinov. Opravljeno je ogromno delo in res ni mogoče, da ne bi ostalo še nekaj zagona, ki bo dal kraju zalet vsaj še nekaj let in ga potegnil ničel bolj znane kraje, kar po svoji zgodovinski preteklosti tudi zasluži. Je pa v tem sodelovala množica pridnih rok, od mož krajevne skupnosti, do otrok in mladine, ki je poprijela za njim primerno delo. Predvsem slednji si ustvarjajo svoj prihodnji kraj, ki naj bo lep in vsestransko, tudi duhovno bogat. Saj je Slomšek prav v tem kraju in v svojih delih vedno postavljal v ospredje duhovno bogastvo človeka, naroda in nas Slovencev. K.Valtl KOROŠKI UTRIP pripravili že skorajda tradicionalni prikaz tukajšnjih običajev. ,, ss s,St Št Vendar je že letošnja priredi- S £ StSS « SS«” ^ xSy:-: naokoli verjetno najbogatejši et- -..rt li:;:-:-..-arstrss." e Zcpet Hud« 205 milijonov tolarjev škode. it«. ii,utili ali poškodovali ,,f ”■ 7*f sp“;;t t'-'; Ribniški koči je bila zapita pre- oriic' “ Pohvaliti velja, da so se ljudje S rS'tts1 S L,n»jSa. Družabna kronika LEPOTNI UTRINKI N0 TURISTIČNEM TEDNU V ČRNI Plfl ZEMLJIC SE POIGRAVA \ O. , firefiifiane čvc&e Ker je letošnje poletje bilo v znamenju svetovnega in koroškega nogometa, ni nobeno naključje, da je tudi Pia Zemljič iz Slovenj Gradca prijela za žogo, se nasmehnila in se poslovila iz Črne z mislimi na prvo jesensko oddajo Poglej in zadeni. ŠPORTNIKI Ob pogledu na sliko boste mislili, da so kakšni športniki. Pa niso. To so tekmovalci gozdarskega tekmovanja v Črni na Koroškem ob Turističnem tednu. Predzadnji v spodnji vrsti od leve proti desni *je zmagovalec tekmovanja, domačin Andrej Obretan. IRENA VRČKOVNIK V SVOJEM ELEMENTU ODLIČNA IN PRISRČNA PEVKA IRENA VRČKOVNIK NAŠEMU FOTOGRAFU NI NAMERNO POZIRALA, AMPAK SE JE V ČRNI PRAV prijetno" počutila, še POSEBEJ ZDAJ, KO JE PRIŠLA DO SPOZNANJA, DA JE NAJBOLJŠE IN NAJLEPŠE SAMO PREPEVATI. ZA BODOČE NASTOPE JI BODO TUDI ČRNJANI NA prihodnosti Črnjani so letos spet prisostvovali atraktivni in dobti nogometni predstavi med estradni-mi glasbenimi zvezdniki iz vse Slovenije in znanimi Korošci (v glavnem direktorji). Zadovoljni so bili z neodločenim izidom 33. Še bolj pa so bili presenečeni, da je na tej tekmi prvi udarec z žogo izvedla 17 - letna naj manekenka Vesna Dolenc iz Maribora. Vesna je dobro izkoristila priložnost in še dolgo |X) tekmi delala družbo domačim izbrancem ter si tako nabirala točke še za kakšno srečanje na Koroškem. in prepihane čveke Letos je Koroška ribiška družina praznovala štiri desetletja uspešnega dela. Ob jubileju jim je svojevrstno čestital tudi gospod Jožko Kert z njegovo firmo EKO, kemijski inženiring. Ob naslednjem jubileju, to je 50-letnici ribiškega druženja na Koroškem, bo nemara gospod Kert postal njihov častni član. Tudi mnogo bolj izkušeni ribiči zavidajo gospodu J. Kertu in njegovi firmi EKO, kemijski inženiring. Nobenemu ribiču namreč doslej ni uspelo v tako kratkem času na suho spraviti toliko rib. Znani Korošci Na nogometni tekmi med pop estradniki in znanimi Korošci, ki je bila v okviru turističnega tedna v Črni, smo v ekipi Korošcev videli tudi tako "znane" Korošce, ki jih poznajo celo lastne žene in matere. Jarmak in državniki Ko se bodo slovenski politiki spet želeli pokazati Korošcem, bodo morali obiskati jarmak ob turističnem tednu. K Najevski lipi jih namreč Korošci, "izgleda", ne nameravajo več hoditi gledat. Priprave na sezone Tudi hotel Peca v Mežici se pospešeno pripravlja na smučarsko sezono. Dva lokala so oddali v najem, na sedežnico pa so že namestili sedeže. Bližnja srečanja Tovariš Vilko Černovšek je bil v zadnjih dneh bolj pogosto viden v Črni, kjer živijo njegovi starši. Odkrili smo tudi vzrok za te obiske: tovariš Černovšek je kupoval nov avtomobil... Da bi nakup novega Lorda zvenel vsaj nekoliko frajersko, se je odločil za ravno takšno vozilo (in skoraj takšno barvo) kot ga ima gospod Miro Petek. EKO - potenca Dolgo smo ugibali, kdo bo prva prava žrtev hrupa UHP peči na Ravnah. Zdaj smo iz zelo zaupnih virov izvedeli: Zaradi neprespanih noči in načetih živcev je Kavtičnikov Joži - Knoka Lovven-brauški začel izgubljati - potenco. Knoka, ki svojo ranjeno dušo še naprej zdravi s pirov, se zaradi tega preveč ne sekira. Če bo uspel dokazati neposreden vpliv zvočnih vibracij na svoje erotične sposobnosti, bo namreč izplačana doslej daleč rtajvišja odškodnina na Koroškem zaradi posledic ekološkega onesnaževanja. EKO DOPUST Jaz nameravam svoj dopusi podAljŠAii iz ČISTO EkoloŠlčECjA vidilšA. V SEpiEMbRU jE SONCE MNOCjO Šib-IčEjŠE, TAko dA lAbko SVOjE teIo bREZ skpbi pOSONČiM. Po Koroški KOROŠKI UTRIP PROSLAVA V PODPECI Mladi roiaki v Vuzenici Vuzenica in okolica ta teden zopet gosti mlade rojake in seveda domačine, ki so prišli na 24. koroško likovno kolonijo mladih v ta kraj. V njej so mladi risarji iz zamejske Koroške, iz Italije in Madžarske. Za vodstvo so kot vedno poskrbeli domači likovni pedagogi in drugi, ki jim je likovno delo poznano in ga posredujejo mladim. Ker se ta kolonija po dvajsetem letu seli (vsako leto je v drugi državi - od Avstrije, Italije do Madžarske) so Vuzentčani in Mušani, ki so vrsto let gostili mlade risarje, že kar težko pričakovali nove in tudi še kakšnega starega znanca teh zanimivih likovnih srečanj. Na pobočju Pece, streljaj nad Mitnikom, sta pred petdesetimi leti padla partizanski komandant 3. bataljona Vzhodnokoroškega odreda Franc Visočnik-Falent, doma iz Šmarjete pri Pliberku in kurir Karel Klančnik, o čemer priča spominska plošča, vzidana v Najbrževo domačijo. IfKMSSISS&SttSSSS&K Seveda mladi v Vuzenici počnejo še kaj več kot samo rišejo. Spoznavajo kraj, matično deželo, hodijo na izlete in sploh pravijo, da je izvrstno. Ob koncu bodo seveda pripravili posebno razstavo in svojo zaključno prireditev. Na proslavi, ki so jo minulo soboto pripravili člani organizacije Zveze borcev iz Mežiške doline, se je zbralo okrog 500 udeležencev. Prispeli so iz raznih krajev Slovenije in iz Avstrije. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala Rudnika Mežica, harmonikarji KUD z Raven, MPZ Gozdarji iz Črne in učenki z branjem literature. Zbranim so govorili Miha Petan - Brico, naslednik padlega komandanta, ki je podrobno orisal tamkajšnje partizanske boje z okupatorjem. Lipe Kole nik, predsednik KO Zveze Koroških partizanov iz Pliberka, je predstavil partizansko pot padlega komandanta Falenta, se zahvalil domačinom za negovanje spominskega obeležja in podčrtal pomen proslav v opomin pred ponovnimi grozotami vojne. Predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca dr. Marjan Sturm pa je poudaril pomen boja proti nacifašizmu za obstoj Slovencev in za oblikovanje zavesti o skupnem kulturnem prostoru Koroških Slovencev in matice. Ob tem je pomembno dejstvo, da demokratična Evropa "Le nekaj splošnih nasvetov in takoj bodo mladi sami poprijeli za delo" priznava, da svoboda in demokracija slonita na protifašističnemu odporu. V družabnem delu srečanja, ki se je ob glasbi in gostinskih dobrotah v idilični Podpeci prisrčno odvijalo, so se povabljeni prijazno odzvali in izrazili mnenje ob priložnostnem dogodku. Janez Apovnik, okolica Pliberka: "Veliko Koroških fantov se je vključilo v osvobodilno borbo iz slovenskega prepričanja, predvsem pa za uničenje nacifašizma v pričakovanju združitve z matično deželo. S tem smo prispevali tudi k osvoboditvi Avstrije, a so nas po vojni obravnavali kot izdajalce. Do danes se je odnos do borcev precej izboljšal, vendar se zopet pojavljajo neonacifašisti in grozijo slovenskih ustanovam z najhujšim terorjem." Vera Horjak, Ravne na Koroškem. "Še vedno se družimo in čutimo se pripadnike tistih, ki so osvobodili našo domovino, brez kolaboracije." Roman Kogelnik, Prevalje: "S tem, ko so našo borčevsko organizacijo sprejeli v svetovno veteransko organizacijo, kjer pa kolaboracionistov ni in ob sporočilu ob obletnici "Normandije" smo premagali pritiske zoper nas. Smo nadstrankarska organizacija, ki prireja proslave." TEicron STISKI ŠIFRA: ''PRIJATELJ" Za otroke in odrasle 0602 23 399, 23 004 sreda: 17 - 19h ponedeljek - petek: 12 - 13h Mitja Šipek, Prevalje: "Zadovoljen sem, da se ljudje v takem številu udeležujejo proslav, čeprav je pred nekaj leti kazalo drugače. Vidi se, da nam ta zgodovina pomeni več kot druga propaganda. Mladi so čustveno navezani na zgodovino staršev. Katerakoli politična stranka bo krojila bodočnost, se bo morala sprijazniti s tem, da zgodovine ni mogoče niti zamolčati niti preobračati. Vsa demokratična Evropa spoštuje protifašistični boj." Res je, da so na proslavah predvsem sive glave, je pa dosti mladih, ki trezno razmišljajo, kar je garancija za demokracijo, ki naj bi šele prišla. Res je bilo postavljenih preveč spomenikov in jih vse ni mogoče primerno vzdrževati, nekaj jih bo pa treba." Zakaj danes ni tu predstavnikov strank in oblasti? “Politiko še vedno vodijo ljudje, ki jim ta zgodovina ne pomeni kaj dosti ali pa nič. Morajo pa vedeti, da jim ljudje to bolj zamerijo, kot pa da slabo vodijo gospodarstvo. Njihova zgodovina lahko pade v pozabo, ta pa ne. Ti ljudje so si hoteli postlali z ignoriranjem te zgodovine, kar je nemoralno. S takimi voditelji si Slovenci ne moremo dosti pomagati." S.Š. Odpeli smo^FoTlSij^ifrvo ™ živili/ TRGOVSKI £<£AJT<£R s^edi A^e.žice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VAB1_J<£A)I! % MIEIRX TGP KOŠENJAK DRAVOGRAD AKCIJSKA KKCKAJA V SAiiNi CAlAAli i lH IA INTIMNC ALIA - %1X ShCl l v Dravcaradu ni 1C. - 3C. septembra 1994 Izkoristite uscdnc ponudbe izdelkov za vaše dobro počutje in sprostitev: Pričakujemo vas vsak dan od 14. M do 41.31 ure9 razen nedelj. MIIJISI' GinS PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Tra 4. julija 34 Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique Prizma Dravograd Orione me ^ MURSTtS OnoAit yUtmne (Zetje OfouAfač Jote datimi O iyteÙU cCatHOČe i*c untetne Priprava na tisk /računalniški prelom/ > Oblikovanje /design/ > Izdelava reklamnih tablojev /folijski napisi/ > Tisk > Izdelava štampiljk.... IVKO - kvaliteta, ki se vidi PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OSEB, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. MED MINISTRSTVOM ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE IN ZZZS JE BILA SKLENJENA SKUPINSKA POLICA ZA OSEBE, KI PREJEMAJO DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA. Kontaktne osebe: OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVNIK, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VOD1AK, tel.: 063 831 840 ZA TO OBDOBJE BODO TE OSEBE IN NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI, KI SO PO NJIH PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANI, PREJELI NOVE IZKAZNICE. PODJETJA IN USTANOVE ZAKLJUČIJO IZKAZNICE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z ZADNJIM DNEM MESECA, ZA KATEREGA JE PLAČANA PREMIJA IN POŠLJEJO ANEKS Z ODJAVAMI NA IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE, S KATERO IMAJO SKLENJENO SKUPINSKO POLICO. PODATKE 0 OSEBAH, KI BODO SPREJEMALE DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA, POŠLJEJO NA PRISTOJNE CENTRE ZA SOCIALNO DELO. CENTRI ZA SOCIALNO DELO BODO NATO POSLALI PODATKE O PRIJAVI TEH OSEB NA USTREZNO IZPOSTAVO ZZZS OE RAVNE. Informacije na izpostavah ZZZS, OE Ravne. ODDELEK ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OBMOČNE ENOTE RAVNE NA KOROŠKEM Glosirana črna kronika Pi/e: Tomi/lav Mč Z nožem noci ženo "Boj se marčnih dni!" je dejala velikemu imperatorju Cezarju neka vedeževalka. In imela je prav: nasilno smrt so mu prinesli prav tisti dnevi. "Boj se vročih dni na Koroškem!" pa je misel, ki se mi je utrnila ob tokratnem prebiranju in raziskovanju policijskih zapisnikov na UNZ Slovenj Gradec. Toliko nasilja v najožjem družinskem krogu že kar lep čas ni bilo. Seveda pa ostaja odprto vprašanje in predmet drugih raziskav, če je temu zares krivo zgolj vroče vreme. Kar verjetno je, da gre v bistvu za "evropeizacijo" naše družbe. Če je namreč Balkan nevaren s svojim nastopaškim nasiljem, nam Evropa grozi s svojim navideznim mirom in spokojnostjo, ki pa jo razjeda od znotraj, potihoma in socialno mnogo bolj nevarno. Samo eden izmed mnogih značilnih primerov: M.J. s Prevalj je 17. avgusta ves popoldan in zvečer grozil članom svoje družine in se prepiral z njimi. Okoli 22,30 pa je segel celo po nožu, pristopil do žene in ji zagrozil z ubojem. Dejanje je preprečil oče, ki je prav tedaj vstopil. In dalje: M.M. z Mute je 15.8. med prepirom proti svoji ženi vrgel nož. Na srečo je ni zadel, lahko pa bi se končalo mnogo hujše. In tako naprej. Vseh podobnih primerov ne morem obdelati, saj bi mi zmanjkalo prostora. Naj povem le še - resnici na ljubo - da je bilo nekaj podobnih nasilnih dejanj takšnih, v katerih so osrednjo vlogo igrale ženske. Vendar pa glede tega na Koroškem še vedno prevladuje patriarhat, če lahko uporabim ta izraz. Kar prav bo zatorej prišel jesenski hlad, da bo vsaj delno ohladil razgrete glave. ° Neurja in kraje Druga značilnost tega obdobja je bila pričakovana - spet je bilo precej neurij. Poplave ter udarci strele so terjale svoj davek. Nepričakovano veliko pa so svoje tatinske prste stegovali pridaniči, ki so si za cilj tokrat izbrali osebne avtomobile. Prav zanimivo in neverjetno pa je, koliko ljudi je prepričanih, da so njihovi osebni avtomobili nekakšni potujoči "sefi" in v njih puščajo velike vrednosti. Bodisi v denarju, zlatnini ali drugače. Primeri se celo, da kakšen avto s tako bogato opremo na domačem dvorišču ostane celo nezaklenjen. ° Rusi prihajajo Vedreje zašpičen del lahko kar pričnem s tem naslovom. Prvi "Rus" se je že pojavil v Dravogradu. I.P. je namreč osumljen, da je 5.7. dopoldne na občini v Dravogradu predložil ponarejeno rusko vozniško dovoljenje in si tako na lahek način pridobil veljavno slovensko vozniško dovoljenje. "Morda pa bo I.P. zdaj slovensko vozniško dovoljenje zamenjal za rusko državljanstvo," bi to komentiral moj prijatelj, "bi-fedžija" Miran. Poseben in svojstven način včlanjenja v sindikalne organizacije si je izbral NN na Ravnah na Koroškem. V času od 15.8. do 18.8. je namreč na neugotovljen način vstopil v osebni avtomobil nekega Ravenčana in med drugim odnesel izkaznici neodvisnih in svobodnih sindikatov. Z njim so odšle tudi nekatere plačane in neporavnane položnice, potrdilo o plačilu kredita itd. Skrbni vlomilec je odnesel celo kemični svinčnik. In še nekaj: kot kaže, si je želel dobro zapomniti še lastnika, saj je odnesel 6 njegovih fotografij. Lastnik zdaj upa, da bo tatinski tiček katero izmed njegovih fotografij poslal tudi na kakšno lepotno tekmovanje, da bo od vsega vsaj nekaj koristi. ° Na recept Policisti Dravograjske policijske postaje pa so 17.8. okoli 23,40 v Otiškem vrhu ustavili I.G. iz Velenja in pri njem našli okoli 5 gramov posušenih rastlin. Sumijo, da gre za indijsko konopljo. Glede na količino pričakujem, da se bo I.G. zagovarjal, da je rastlinice dobil na recept kot "odvajalni čaj!" Če mu bo kadija seveda verjel! Pri Koraturu bodo, kot kaže, morali razmisliti o uvedbi posebne avtobusne povezave Dobja vas - Črna na Koroškem. Morda si potem NN v noči od 13. na 16. avgust ne bi bil "izposodil" osebno vozilo Audi 80 in se od Dobje vasi popeljal do Črne, kjer je bilo vozilo najdeno. Gre za značilno kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. Obstaja pa tudi verjetnost, da je kakšen stasit mladec svojo mladenko vsaj enkrat želel popeljati domov na "dostojen način" in ne z avtobusom. Hitro pa je želela zaslužiti tudi M.V., natakarica, ki je utemeljeno osumljena, da si je prilastila okoli 43 tisoč tolarjev. Zakaj? Kdo ve? Morda pa je vsaj enkrat želela izgledati tako lepa kot Venera je denar porabila za nakup make-upa. Dobre hrane pa se je - kot kaže - zahotelo N.N. ki je 12.8. iz prostorov Jonson v Slovenj Gradcu odnesel prehrambene bone za H P Vili v višini 30.000 sit. Bolj od policajev se mora storilec poslej bati Vilija, ki je pošten človek, z močnimi rokami, ki tatov v svojem lokalu ne prenese! o Herkules Tudi Herkules ima močne roke, zato se NN, ki je v času od 4. do 7. avgusta iz zapuščene stanovanjske hiše v Jazbini odnesel električni pastir s tem imenom, še ne zaveda, kako močno ga lahko pastir udari (električni udar). Sicer pa je bil lastnik J.K. oškodovan za dobrih 30.000 tolarjev. Pa še novega pastirja si bo moral nabaviti. Tokrat raje ta pravega, da ga mu kdo spet ne bo sunil. Če bo vzel resničnega Herkulesa, se mu to zagotovo ne bo primerilo. Pravi Peter Klepec pa je moral biti T.K. iz Grosupljega, zaposlen pri Luna parku Litija. Dne 8.8. mu je namreč med prepirom z F.R. na zabaviščnem prostoru v Vuzenici nek glas dejal: "Izruvaj železni drog!" In T.K. je ročno to tudi storil ter izruval 170 cm dolg železni drog in z njim začel preganjati F.R. Gonil ga je vse do gostilne Kocman, kjer je drog odvrgel. Morda tudi zaradi dobre ponudbe v tej gostilni. Na zimo se je treba pripraviti dovolj zgodaj, je v smislu basni o murnu in mravljici razmišljal NN. In je šel na delo: v noči od 28. na 29. julij je namreč iz prostorov sanitarij bifeja Bistra na Muti odnesel - radiator. Zares bister deček, ni kaj reči!. H.F. iz občine Slovenj Gradec pa si po svoje predstavlja lastninjenje. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja zatajitve. Gozdarski zadrugi Slovenj Gradec namreč ni vrnil 73.735 tolarjev preveč izplačanega denarja. Zdaj bo najbrž moral "lastniniti" še del svojega premoženja! ° Sreča v nesreči V tem delu običajno sklenem svoje pisanje z bolj resnimi rečmi. Navadno je to kakšna prometna nesreča. Tudi tokrat je tako, vendar pa je v resnosti tudi kanček nasmeha. V tem času smo na Koroškem spet imeli tudi železniško nesrečo. Pri tem si je ena oseba poškodovala - prst na nogi. Do nesreče je prišlo, ko so delavci skupine nadzorništva gozdov ŽG Maribor zaradi nepazljivosti podrli drevo na železniško progo, po kateri je pripeljal vlak. Strojevodja je zaviral in zapustil kabino, v nesreči pa se je poškodoval edini potnik - delavec železnic, ki je med vožnjo spal in z nogo udaril v pepelnik v vagonu. □ v Črna kronika ZGORELO DVOJE GOSPODARSKIH POSLOPIJ, UMRL GOSPODAR, POGINILA ŽIVINA 88mi8888888f8ì8888888SS«88888888888888i8888888f8ì8888888fKi8888888S^^ Neuija v tem poletju so najbolj prizadela območje Radelj. V zadnjem pa je zaradi udara strele pogorelo gospodarsko poslopje v Mislinjski Dobravi na domačiji Ivana Tamšeta. Nesreča je v tem primem udarila kar dvakrat, saj je gospodar Ivan Tamše med reševanjem imetja nenadoma umri. Istega dne se začenja še druga žalostna zgodba na domačiji Vaut v Breznem pri Prevaljah. Tudi tam je udarila strela in gospodarsko poslopje je pogorelo do temeljev. Ob našem obisku se je s pogorišča še valil dim, smrdelo je po ožganem, v zrak je molelo črno ogrodje dveh traktoijev in drugih zgorelih kmečkih strojev. Gospodarice Brigite Ovnič ni bilo. Že prejšnji dan so jo zaradi hudih opeklin, ki jih je dobila med reševanjem živine, odpeljali v bolnišnico. Že deset žrtev v prometa Iz policijskega fotoarhiva prihajata tokrat dve fotografiji, ki nazorno opozarjata, da previdnost nikoli ni odveč in da nesreča pač nikdar ne počiva. Prva je najbolj tragična: nesreča, ki je zabeležena na njej, je terjala letošnjo deseto žrtev na koroških cestah. Gre pravzaprav za klasično nesrečo: voznik tovornjaka je pretesno prehiteval kolesarja na Mislinjskem klancu. Vse se je zgodilo tudi zaradi prehitre vožnje in pretesnega prehitevanja. Takšne nesreče se po običaju končajo najbolj tragično. Z drugim posnetkom pa želimo opozoriti na črno točko sredi Slovenj Gradca - na obvozni cesti. V eni izmed mnogih nesreč sta bila tokrat poškodovana dva prometna udeleženca. Ta nesreča priča, da semaforji ne pomagajo veliko, če niso vključeni. Upajmo, da ne ugasne še kakšno življenje, preden bodo odgovorni to dojeli. □ Do tal uničeno poslopje na Vautovi kmetiji v Breznem nad Prevaljami. "Bilo je grozno. Gospa Brigita je klicala na pomoč. Sama je bila na domačiji, v tistem treskanju pa je ni mogel nihče slišati. Šele ko smo sosedje zagledali dim, smo prihiteli. Prišli so tudi gasilci. Ogenj pa se je širil tako bliskovito, da se rešiti ni dalo nič razen hiše," je pripovedovala soseda Štefanija Veber, ki je pazila na hišo. Med tem je prišel tudi Toni Veberič, ki živi na domačiji s svojo botro Ovničevo. "Bil sem v službi," pravi, " in ko sem prišel, je bilo tu polno ljudi, pomagati se ni več dalo. Lahko sem samo še gledal. Gospa Brigita je hitela reševat živino, ko je začelo goreti. Skoraj vse govedo je odvezala v hlevu, toda živina ni hotela ven. Devet glav živine je poginilo od vročine in dima, rešil se je le en vol. Poginilo je tudi osem prašičev, dva sta se rešila." Tonija Veberiča, sicer krepkega moškega, ob tem premagajo čustva. "Rad bi se zahvalil vsem sosedom in gasilcem, ki so storili, kar so mogli." Takole pa je izgledala Kristanova Kmetija v Mislinjski dolini. Na posestvu Vaut ni telefona, pa tudi strelovod so nameravali potegniti prav v kratkem. Po prvih ocenah znaša škoda 10 milijonov to-laijev. Samo upati je, da bodo ustrezne institucije v obeh primerih pomagale ublažiti nesrečo. -z.s. NISEM DOVOLJ OSTE! V zadnji številki Prepiha (13/94) je g. Franjo Murko v članku Nisem dovolj oster javno ocenjeval moje delo. Zato bi mu s tem v zvezi rad zastavil tudi javno vprašanje. Zanima me, kako si g. Murko razlaga naslednji paradoks. Šest let je bil on direktor Koroškega radia, zadolžen za finance, kadre in razvoj v najširšem smislu. Podpisani pa sem bil zadnjih šest let vodja programa, torej zadolžen za vse, kar se pojavi v etru. Program Koroškega radia je doživel potrditev pri poslušalcih. Po rezultatih javnomnej-skih meijenj je program Koroškega radia med najbolj odmevnimi med lokalnimi in regionalnimi postajami. Na zadnjih treh radijskih festivalih so se oddaje Koroškega radia vedno uvrstile med najboljše. Nikdar nismo bili slabši od tretjega mesta. Ali smo bili med prvimi tremi v Sloveniji tudi kar se tiče plač, kar se tiče pogojev dela; opremljenosti z računalniki, službenimi vozili, kar se tiče pravne varnosti zaposlenih in podobnega? Pri teh stvareh, ki so bile v domeni di-rektoija, g. Murka, smo žal bili v globokem povprečju. Zato bi moral g. Murko malo bolj premišljeno ocenjevati moje in svoje delo na Koroškem radiu. Očitno je v zahvalo, da sem bil njegov najbolj lojalen uslužbenec, ki ni nikdar nergal zaradi plače in ki je njegove koncepte podpiral, dokler so bili plodni, očrnil moje delo. Toda g. Murko se bo kot bodoči podjetnik moral izogibati neprer-ačunljivim izjavam. Žal bom spet moral končati z nasveti vašemu dankopiscu. Temu očitno ni jasno, da vsako možgansko iztrebljanje še ni angažirano, kritično novinarstvo. G. Tamše si je vatel vzel pri vzorih v slovenskem tisku, ki v odprtem kotlu mešajo dejstva, domneve, ocene in temu pravijo raziskovalno novinarstvo. Sicer pa, kje naj si g. Tamše vzame vzore. Na faksu še ni prilezel tako daleč, da bi ga naudli razlikovati med po-rodlom in komentaijem in kar je še teh neprijetnih podrobnosti. Marko Vredč Ravne ra Koroškem Pisma, Predsedstvo NSZS, in nekateri dani podružnice V. volilne enote, ki so sodelovali na letni konferen-d 7.5.94 v Dravogradu, odgovorni iz Podmžnice NSZS za V. volilno enoto, dani varovalne skupine predsedstva in dani ekipe za PREDVOULNE AKTIVNOSTI so se zbrali 8.-8.1994 (nekateri so prekinili dopust) in sprejeli naslednje SKLEPE glede delovanja NSZS, Sklada Slovenska solidarnost ter nekatere politične sklepe, pa tudi opozorila: Z DANAŠNJIM DNEM ODVZEMAMO VSA POOBLASTILA KRAJEVNEMU ODBORU NSZS DRAVOGRAD. Člane tega odbora in javnost obveščamo, da je bilo nekaj nepravilnosti, ki jih je storil en dan tega odbora ter njegovi zunanji "sodelavd". Predsedstvo NSZS je že prevzelo nekatere aktivnosti (ovadbe, preklici) in jih še bo, saj gre za zlorabo imena in povzrodtev velike materialne škode in goljufij ter - po domače: KRAJE - ! O izkljudtvah bo razpravljal KONGRES 3.9.94. Štampiljka KRAJEVNEGA ODBORA JE NEVELJAVNA! Ob tem želimo poudariti, da so v NSZS krajevni odbori FIZIČNE OSEBE, prav tako tudi podmžnice (ki so skladne z volilnimi enotami) in da je pravna oseba le NSZS v celoti, pooblaščeni organi pa so KONGRES, RAZŠIRJENO PREDSEDSTVO IN PREDSEDSTVO NSZS. Politične izjave lahko podpisujejo Marko Gašperšič, Matjaž Breznikar, Matjaž Gerlanc in dr. Boris Ogrizek (v imenu NSZS), v imenu krajevnih odborov in podružnic tudi druge osebe; vsakršen posel - POSLOVANJE... pa morata overiti najmanj dva od omenjene četverice. Štampiljke krajevnih odborov in podružnic so le "informativne", niso pa veljavne za poslovanje. Edina pooblaščena oseba stranke v Dravogradu ostaja g.Hribemik Matjaž (Meža 36, Dravograd), samozvani organi krajevnega odbora NSZS v Dravogradu so z današnjim dnem RAZPUŠČENI ! Matjaž Gerlanc predsednik NSZS odmevi TIO Tekstilna Industrija (Hiški vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Y trgovini TARA no ffloribor/ki ce/ti v Drovogrodu /mo vom priprovili pe/tro izbiro obločil zo vo/ego /olorjo. Izbirote lohko med puloverji, trenirkomi in jeon/ hločomi po zelo ugodnih cenoh. Zo vo/ po /mo dobro zoložili police / hločnimi nogovicomi po konkurenčnih cenoh. Trgovino TARA vo/ pričokuje v/ok don med 9. in 19. uro. ob /obotoh po med 9. in 19. uro. Vabljeni! AH se odločate za nov način ogrevanja in priprave sanitarne vode ? Želite udobje in gospodarnost, vendar ne na račun okolja ? š § š g § g ©H gore nje servis bo s svojo ponudbo plinskih kotlov priznanega francoskega proizvajalca Saunier DuvaJ izpolnil vaša pričakovanja. Kajti plin je okolju prijazen vir energije: 0 o ■a co S OJ co o ‘E* o o O) - z najnižjo emisijo C02 ■ praktično brez žvepla - brez prahu in saj z minimalnim oddajanjem NOx In CO ■ z minimalnimi stroški Nakup plinskega kotla v servisu gorenje prinaša vrsto dodatnih ugodnosti: * brezplačen zagon * dežurno servisno službo * možnost brezobrestnega obročnega odplačevanja * popust za gotovinsko plačilo * možnost 2 ali 3 letnega zakupa z brezplačnim vzdrževanjem Seveda smo poskrbeli tudi za strokovno servisiranje in originalne rezervne dele, tako v osnovni enoletni garanciji kot v vsej življenjski dobi. Natančnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali po le!, št. 063/854 030 al' v najbližji servisni enoti I Odmevi « IŠ0ŠSŠ Nedelja je, 13. avgust, v torek se tudi uradno začne moj dopust. Sedim, berem Prepih in ne verjamem! "Z izjemo nekaterih koroških kmečkih tu-rizmov pravega turističnega vrveža na Koroškem v poletju pač ni", ali pa: "Koroška razen kakšnih trivialnih izborov lepotic in kakšne vrtne veselice... ne premore prireditve, ki bi bila kvalitetna in v širšem slovenskem prostoru tudi odmevna", se je v članku z zgovornim naslovom "Mrtvilo" zapisalo novinarju Miru Petku. Zmrazi me po celem telesu -po dolgih mesecih "ljubljanske" službe sem končno učakal svoj dopust, sedaj pa taka napaka; preživel ga bom doma, na Koroškem! Vendar je bilo moje dopustniško mrtvilo ravno med branjem članka Mrtvilo resno moteno. Dobrih 150 metrov stran je pred hotelom v Črni igral ansambel, pred kakšnima dvema urama sem si ogledal povorko kmečkih vozov in razstavo kulinaričnih dobrot. Potem sem se sprehodil po Čmi ter skupaj z množico nas domačinov in obiskovalcev od tod in drugod delil ta prijazen sončni popoldan. Z družbo sem presedel "Pri Matjažu" pred pošto, pa kakšno smo rekli in opazovali vrvenje v centru vasi. Nekateri so nosili hleb pravkar kupljenega domačega kruha, daigi postajali pred stojnicami, tretji smo preizkušali, če je pivo dovolj mrzlo... Med avtomobili, ki so se prebijali skozi množico, je bilo videti kar nekaj takih z avstrijsko , nemško, italijansko in celo belgijsko registracijo. Žalostno je, da avtor niti omenil ni, da imamo dober teden poleti na Koroškem pravo turistično vzdušje, ki ga bo letos, skupaj z množico obiskovalcev, ustvarilo 26 različnih prireditev. Turistični teden je v Čmi že devetin-tridesetič, v tako obsežnem programu bo gotovo vsak našel kaj zase. Tudi za ljubitelje kulture bo kaj: s Poldetom Bibičem bomo. v torek preživeli en lep večer. Res upam, da se ga bodo udeležili vsi tisti, ki so nad pomanjkanjem kulturnih prireditev na Koroškem tako iskreno zaskrbljeni. Izkušnje iz prejšnjih let mi pravijo, da bo Črna za mnoge med njimi predaleč -"pa še pol tista vožnja ponoči...!" Za majhno vas kot je Čma, je organizacija tako velike turistične prireditve ogromen in spoštovanja vreden projekt trmastih zanesenjakov. Za njimi ne stoji noben velik sponzor in silna finančna podpora (kot je to na primer v Laškem, ki ga gospod Petek omenja), prej so deležni kakšne zamere ali kritike. Včeraj je množica kakšnih 3000 ljudi uživala poletni večer z ognjemetom, na petih mestih v vasi je igrala "živa" glasba, gostinska ponudba pa tudi ni zatajila. Jutri bo tradicionalni sejem in ljudi se bo kar trlo, otroke bo razveseljeval magik in hipnotizer, v soboto pa nastop dresiranih psov. Tekači - ne le Koroški - so se včeraj zbrali na maratonu Kralja Matjaža, ki je bil uvod v športne prireditve (teniški turnir, nogometna tekma, prikaz plezanja in reševanja v skalah, kolesarjenje z gorskimi kolesi do Najevske lipe). Prispevek k zdravemu načinu prehranjevanja bo večer z makrobiotičarko. Glasbenih in še nekaterih drugih prireditev ne bom posebej našteval. Naj bo dovolj. Zame je to pravi turistični vrvež. Pa gre za nekaj več kot samo to, da s toliko truda organizirana in uspešna koroška turistična prireditev ni bila v članku niti omembe vredna. Gre za način pisanja, poročanja, razmišljanja, ustvarjanja podobe ljudeh in o pokrajini, v kateri živimo. Občutek imam, da si počasi, čisto počasi, zadnja leta nekako razvijamo negativni zven, ki vsaj malo odzvanja (mora odzvanjati!) V premnogih razmišljanjih, pogovorih in pisanjih o določenih temah. Turizem na slovenskem (!) Koroškem je ena od njih. O tem se JAMRA že po definiciji, vzrok se vedno najde. Če se najde konkretnega krivca, je sploh dobro, če je pa mogoče narediti širše odmevno novico, se bomo pa z njo sploh pohvalili, da se bo slišalo v deveto vas. Dobre stvari v koroškem turizmu se preskočijo (sploh ni nujno, da namenoma), kot se je v jamrariji Mrtvilo preskočil črjanski turistični teden. Zgodba se pri turizmu na slovenskem Koroškem sploh ne konča! Če samo za primer pogledam Prepih pred sabo. Takoj za naslovnico problem HE Golica, potem mrtve ribe v Meži, potem Mrtvilo, ... Veliko drugače ni v drugih medijih. Novice s Koroške in o Koroški so večinoma negativne. Spomladi beremo o uničenih cestah, poleti o zaprtih bazenih in o slabi gostinski ponudbi, jeseni o težki gospodarski situaciji, pozimi o zimski službi, ki jo je sneg "prese- netil"; in tako dalje in tako dalje... Ta negativnost, ta navada, da slabo poudarimo, dobro pa potisnemo na stran, da napake razbobnamo, dosežke in uspehe pa ponižno in skromno kje predstavimo, se nam že vrača. Začeli smo misliti, verjeti in reagitati na način "saj ne bo gr< atalo"! Ali me občutek res vara, ko se mi včasih zazdi, da je pri nas to bolj izraženo, kot v tistih slovenskih regijah, ki zadnja leta hitreje napredujejo? Morda se boste kdaj spomnili tega pisanja na smučanju na avstrijski strani Pece - saj veste, da se izgradnja žičnic na naši "ne izplača", čeprav se zadnje čase o tem nekaj govori. Samo "saj ne bo gratalo, pa turizem, pa to, to ne gre". Iskanje "novih perspektivnih programov" pri nas se tako v miru nadaljuje... Ura je pol dvanajst, članek sem napisal in hrup mrtvila koroškega turističnega tedna me je premagal. Kaj, če bi šel malo pogledat tja, od koder še vedno čujem veselo družbo... mag. Borut Repanšek BOJ Zff POSEST Seznanjena sem z vsebino čanka v zvezi z zapleti s posestvom Prežihovina, objavljenem v vašem glasilu štev. 1294 in Vas prosim, da bo objavljena v naslednji številki tudi moja izhava: Metka Petrič, vnukinja moje mame Marije Kuhar, je v oglasu v ljubljanskem dnevniku ponudila v prodajo več maminih stvari BREZ DOVOljENJA moje mame. S sodbo višjega sodišča v Maribom je odločeno, da mora moji mami vrniti vse, to do danes, 3.8.1994 še ni vrnila, razen popolnoma poškodovane kredence in nekaj stvari, ki so tuje, nepoznane - brez vrednosti. Moj pokojni oče bi to dmžino Ivanko in Mihe Petria, o kateri se v danku bere, zašatH, postopa! do njih socialno, Metka Petrič pa bi rada zagospodarila nad vsemi nepremičninami na Prežihovi-ni in v tem grmu tič zajec! S spoštovanjem Mojca Kuhar - Gosar Vaš Prepih Prenočišče v gamiL Lokal v zadružnem domu v Šentilju so zgradili kmetje s svojimi žulji, zbrani v KZ Slovenj Gradec, ob žegnu delegatov iz tega kraja. Sedaj pa vanj ne zahajajo, čeprav bi se jim morda poleg pijače prilegli še drugi užitki. Pa saj so ta lokal menda zato hoteli imeti. Najbrž se bojijo, da bi jih lepa točajka zvabita v kakšno garažo in jih zaprla, kot je to nekdo poročal v Prepi-hu. Doma pa bi se potem šli z ženami leteče krožnike, ko bi vrle žene izvedele, kaj so počenjali in zakaj so bili zaprti. Morda bi se pa kmetje v okolici le zanimali, koliko dobička jim vrača ta lokal za njihovo naložbo. Do sedaj je bilo vse to sumljivo zavito v meglo. Strela pa jim zato vsako leto pridno požiga poslopja brez strelovodov. Travniki so še zeleni Pred nekaj leti so zabrneli stroji na zamočvirjenih travnikih v zgornji Mislinjski dolini. Zabrneli so tudi tam, kjer so si zaželeli sorodniki tistih, ki so odločali, komu bodo osuševali zemljišča. Če je kdo te šefe krepko podmazal, so mu kopali stroji tudi za studenčke, ki niso delali nobene škode, in to po cele dneve. Drugi prosilci, brez zvez in šmira, pa so zaman prosili za izkop potokov, ki so jim poplavljali zemljišča, polja in kleti. Niso jim dali na razpolago strojev niti za plačilo. Sedaj so morali najeti stroje na svoje stroške in si urediti potoke in hudournike, da so vami pred poplavami in škodo. Marsikatero zemljišče, v katerega je bilo vloženega veliko družbenega denarja, pa zarašča grmovje. Na sliki: Na Turjakovci v Šentilju, kjer so osuševali travnike, sedaj raste grmovje. Kako so uporabljali družbena sredstva za urejanje in osuševanje zemljišč, bi morali po vsej logiki dati odgovor tisti, ki so imeli v rokah in o tem odločali. Jože Pačnik, Šentilj 87, Mislinja OP LOKALNE DO SVETOVNE OLIMPIADE Letos so potekale v Cmi na stadionu NK Peca prve igre CE-KO regije za vse organizacije, ki imajo duševno prizadete otroke. Današnji sistem tekmovanja DPO v okviru Specialne olimpiade, ki je svetovno gibanje na področju športa, se je oblikoval v desetletnem obdobju. Omenila bom le glavne mejnike, ki so vplivali, da je ideja svetovne Specialne olimpiade prodrla v slovenski prostor in dosegla enakovreden nivo z vsemi državami sveta. Začetek je bil leta 1983, ko je zavod v Čmi organiziral v svoji hiši 1. olimpijado športno - rekreativnih iger. To takrat še ni bila ideja Specialne olimpiade, to idejo so narekovali naši delavci, ki so skozi svoje delo spoznavali, da lahko šport zelo bogati življenje tudi DPO na vseh področjih. Kajti šport je izvor zadovoljstva, šport sprošča, nudi kreativnost, šport je učenje, šport utrjuje samozavest. Za prvo je naslednje leto sledila 2. olimpiada, nato 3... do sedaj že 12., z vsakoletnim dograjevanjem v smislu kvalitete dela, izvedbe in množičnosti. Velik pomen smo pripisovali tej vsebini in za te osebe tako pomembnemu področju, zato smo šli iz lokalnih okvirjev in leta 1988 organizirali 1. športno - družabno - rekreativne igre zavodov za delovno usposabljanje Republike Slovenije. Tega srečanja se je udeležilo 8 ekip iz osmih zavodov delovnega usposabljanja, kjer je bila zajeta populacija do 21. leta starosti. Naš poizkus, da s svojimi izkušnjami in spoznanji nudimo možnost tudi drugim, je obrodil sadove. Srečanja so se vrstila: I. 1989 v Ljubljani, 1990. v Dobrni, 1992. v Strunjanu in lansko leto v Radovljici. To so bile igre zavodov in oddelkov in so zajemale le del populacije. "En del ni celota. Vsi imajo enake želje in pravice. Treba bi bilo zajeti še vse tiste, ki so po delavnicah. Dati vsakemu največ..." - to so bila razmišljanja, dejstva, ki nas niso pustila pri miru. Leta 1992 smo organizirali 1. regijske igre varstveno delovnih centrov (VDQ. Te so že potekale v nekaterih delih Slovenije, mi pa smo zajeli mariborsko, celjsko in koroško področje. Vse te igre so potekale organizacijsko in vsebinsko zelo kvalitetno, vendar pod nobenim okriljem. Zato je že v tem obdobju (1990) bila sklicana 1. seja komisije za šport in rekreacijo pri Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim v Ljubljani. Ta komisija naj bi delovala kot koordinativno telo, pri usklajevanju politike športa in rekreacije DP oseb. Oblikovati so se začeli skupni kriteriji za sodelovanje: letnim igram so sledile zimske igre (prve v Čmi leta 1991); vključenih je bilo vedno večje število DP oseb in preko seminarjev za trenerje je to gibanje vodilo vedno več strokovno usposobljenih ljudi. Dve leti po ustanovitvi komisije za šport (1992) smo se vključili v Nacionalni olimpijski komite Slovenije. Še isto leto jeseni je bila ustanovljena Specialna olimpiada Slovenije (SOS), komisija pa je bila preimenovana v Nacionalni komite Specialne olimpiade Slovenije (NK SOS). NK SOS je v obdobju svojega delovanja dokončno razširil idejo SO na vso Slovenijo, izdelal pravila SOS, ki so bila potrjena na skupščini Slovenije in s pristopnimi izjavami včlanil 48 organizacij z 928 športniki. Pri tako velikem številu športnikov je bilo nujno, da se tekmovanja odvijajo po regijah (Slovenije razdeljena na 5 regij) vsako leto, medtem ko so skupne državne igre vsako dmgo leto - to je leto pred svetovnimi igrami SO. Pa to ne bodo prve svetovne igre, katerih se želimo udeležiti leta 1995 Ameriki. Naše želje in prizadevanja na športnem področju so že bila nagrajena: Leta 1990 Glasgow - Anglija - evropske igre SO (2 udeleženca); 1991 Minessota -ZDA - svetovne letne igre SO (1 udeleženec); predolimpiada v Schladmingu - Avstrija (6 udeležencev) in svetovne zimske igre SO v Schladmingu 1. 1993 (3 udeleženci). Vse to je naša prehojena pot desetletja, ki z letošnjimi - 7. državnimi igrami v mesecu juniju v Vipavi stopa že v drugo desetletje. Da pa si lahko tekmovalec na teh športnih prireditvah, ki so selektivne in pogojene ene z drugimi, pa ni odločilno samo to, da si dober športnik po rezultatu, ampak veliko več. Upošteva se vložen trud, napredek, socializacija, poznavanje pravil, biti sposoben tekmovati, znati slaviti zmago in prenašati poraz. Doseči to pri duševno prizadetih osebah pa pomeni: ogromno vloženega truda, dela in časa; ogromno motiviranja in pozitivne stimulacije; kajti te osebe morajo najprej premagati same sebe, svoje težave, nato pa se meriti še s sebi enakimi. Ivanka Srebot Za vas SOMELUER PRIMERI OPTIMALNE ZDRUŽITVE VIN Z JEDILI APERI- TIVI ŠKOLJKE MORSKI SADEŽI PEČENE RIBE RIBE V ALI Z OMAKO SUHO MESNA- TI IZDELKI GOSJA JETRA SVETLO MESO, NA ŽARU TEMNO MESO, NA ŽARU TEMNO MESO V OMAKI PERNATA DIVJAČINA DIV- JAČINA SIRI, NEŽNI, NEP1- KANTN1 SIRI, PIKANT, AROMA- TIČNI DESER- TI KAVA l j \ -Y KLASI-JL ČNO INNOVO 2 2 2 1 1 2 2 2 rn 2 SUHA BELA VINA LAŽJA POLSUHA BELA VINA 1 ! f f 2 f 1 1 2 POLSLADKA, SLADKA BELA VINA 2 2 i—I Y r~i 2 f f SUHI ROSEJI f f 2 POLSUHI, POLSLADKI ROSEJI f 2 2 n 2 2 2 2 2 rn 2 LAŽJA RDEČA VINA 5 s? 2 2 MOČNA, BOGATA, STARA VINA y f I ! ! f y ! y ! f ! f ! PENEČA SE VINA y f 1 1 f f y 1 f ! ŠAMPANJCI ? n 2 NARAVNO SLADKA VINA f 2 UKERSKA VINA 2 VINSKA ŽGANJA ZANIMIVOSTI Ì FUZINARSTVO Danes se ob pojmu "fužinarstvo" najprej spomnimo na Ravne in železarstvo, vendar korenine fližinarstva v Mežiški dolini segajo tudi v Čmo na Koroškem. Tam so domačini že pred mnogimi stoletji kopali železovo rudo in jo talili, čmjansko fužinarstvo pa so uničila bogatejša in privilegirana železarska podjetja pri Huttengerju na severnem Koroškem. V Črni na Koroškem se je leta 1620 naselil koroški deželni novčar Melhior Puc, ki je začel kopati in taliti železovo rudo. Vendar je Puc že štiri leta za tem svoje rudne jame prodal grofom Thumom in na ta način se začne tudi industrijska pot te fevdalne družine. Thumi so podjetje obdržali in v letih od 1772 do 1775 zgradili nove fužine v Črni. Kasneje, to je leta 1807, pa so Thumi dokupili še obrat in kovačnico na Ravnah. V teh letih so Thumi imeli v lasti tri fližine, ki so veljale za najnaprednejše na Koroškem. Nahajališča železove rude pa so bila v Mežiški dolini bolj skromna in se izkoriščanje kmalu ni več izplačalo. Bila pa sta voda in les, torej vodna energija in oglje, zato so v Mežiško dolino pričeli dovažati rudo od drugod. V spomin na čase vodnega pogona in oglja je v Koroškem muzeju na Ravnah postavljen repač (kladivo), ki je bil v tem času osrednji obratovalni stroj in najvažnejši predstavnik fiižinarskega in kovaškega železarstva. OTop nož lahko nabrusite tako, da z njim nekajkrat zarežete v surov krompir. Večkrat boste to ponovili, bolj ostro bo rezilo. Nože lahko prav tako nabrusite s trenjem ob dno porcelanskega krožnika ali skodelice. Že nekaj potegov po robu krožnika da zavidljiv rezultat. Pranje nožev v vroči vodi ni priporočljivo, ker na ta način rezila prej otopijo. OTope škarje nabrusite tako, da z njimi nekajkrat zarežete v brusilni papir. O Kozarce in drugo stekleno posodo, ki je izgubila svoj sijaj, namočite v čaj, ki ga pripravite iz koprivnih listov . Spet bodo sijali kot novi. OZataknjena kozarca razdvojite tako, da spodnjega potopite v toplo vodo, v zgornjega pa vlijete hladno vodo. OVrtljiv zamašek na steklenici nam večkrat povzroča težave pri odpiranju. Nataknite na roke gumijaste rokavice in poskusite še enkrat, če še vedno ne gre, zamašek segrejte. V_________________________________________________________________J Križanka AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK KOVINSKA POSODA Z ORNAMENTI KRAJ V MAKEDONIJI OB VARDARJU PROSTORI ZA ŽENE PRI MUSLIMANIH ORGAN VIDA TRAVNATA RUŠA VELIKO OCVIRK MESTO V ANTON UKRAJINI REKA V SLOVENIJI IN ITAUJI SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI □RIL JEGUČ ANTON AŠKERC POTOK, KI TEČE SKOZI SLOVENJ GRADEC PRVA SLOV. FILMSKA IGRALKA RADIOAKTIVNI PUN SKANDINAV. M. IME ČEŠKI SKLADATELJ SKLADATELJ GOTOVEC PESEM HVALNICA ČEBULI PODOBNA RASTUNA RIDA, _ 0KI,I11KA GR. IME MESTA ENEZ MOZ Z VE-UK1MI OČMI URNA VELIKA, LEPA STAVBA DIŠEČA ZDRAVILNA RASTUNA ČRNOMORSKO.. LETOVIŠČE ZDRAVILO IZ OPIJA SPOLNO PREOBČUT-LJIV MOŠKI DALMATINSKO ŽENSKO IME GORA V ŠVIO KORALNI OTOKI 1JUBIJAN- OČE POKOPA- LIŠČE ROMARSKI KRAJ NAD Rko IME IGRALKE VETRIH PRIPOVEDNA PESEM SKANDINAV- SKO MOŠKO IME IGRA NA SREČO TEČAJ NADAV, NAPLAÓLO KRAJNO ZADNJICA TOVARNA NA SLADKEM VRHU STARO IME ZA RADIOAKTIVNI RADON LOŠČILO IZDELOVA- LEC NAOČNIKOV STAR TIP VELIKE IN MOČNE JADRNICE EDEN OD RODITELJEV PLAZ IEM96JeNA KARI KAT V BA / ZGODBE IZ n M Z El Z .a RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR- - Povejte hčerki, da je prišel njen večni študent. v__________________________________________________________________y Na vratih RENE bara je nekega dne visel listek z naslednjo vsebino: DANES ZAPRTO! Danes mislim jutri, ker sem to napisa! včeraj ! MILČ Ko smo že pri DANES: Danes so tisti dobri stari časi, ko bodo čez dvajset let. Zadnji dan počitnic gorenjske družine v Šentanelu pokliče po kosilu ata Gorenc k mizi kmetijskega tunstičnega delavca in pravi: “Oprostite, tole meso, ki je ostalo, nam prosim zavijete za našega psa." Otroci pri mizi pa vsi v en glas: "Hura, očka bo kupil psa!" Na sredini Kolpe se srečata Tudžmanov pes Hektor in Drnovškov Artur: "Kam pa ti?' vpraša Hektor Artuija. "V Zagreb na zagrebške rezine, pa ti?' "Grem v Slovenijo malo lajat," odlaja Hektor. V_______________________________________________________________________S zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJeP ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU O PROMNG IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO d.o.O. akumulatorskih baterij MEŽICA mmmo im m mudimo: ^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. IKI akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. 'PvtMČiiU-^ettaoMUvf«, XOXOSXA VZ&VA t.*.*. OtiHi mH 25 a. 62373 Šc*tjaMf Cct.:060Z $5-620!ffS-6Zf i.xsmo-àoi-wrM sz?k rw^w JKOnStd - nova fuMud&a finiytatte in fnevfaUene fcocfanje. KOipŠKI 97.2 FM Ra< ' SLOVENJ GRADEC • •• vsak dan ves dan • • • Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 PONUDBA NA ENEM MESTU! - FREE SHOFA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čas vsak dan od 8. do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vič: 83-955 - Poleg cigara, originalnih škotskih in irskih whisky-jev, ameriških burhonov ter zlatnine in ur Vas vabimo s POSEBNO PONUDBO: - športna oprema za tenis in plavanje - kopalne brisače - sončna očala, kolekcija za sončenje - parfumi, igrače in sladkarije za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST - menjalnica denarja - špedicija - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka - prodaja turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino GOSTINSTVO Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žab j imi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena z dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI !