ŠT. 41 Ptuj, 14. oktobra 1966 Cene: 0.4 ND, 40 SD /Tednik« izhaja pod tem irnencm j ud 2t i.tAtmbru IHbl dalje po ^kk-pu občinskih odborov SZDL P'uj in Ormož — Izdaja zavori »Ptujski tednik-. Ptuj Odgovor- ni urednik; Anton Bauinan. — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Tel. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Ca&opisno podj. Mariborski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna nar6čnina 20 ND, za inozemstvo -to nD Letnik XiX Poleg družbene tudi individualna stanovanjska graditev feč investitorfev naj skupno gradi Z varčevanjem do graditve stanovanj Med nujpomembnejšimi vprašanji iz gospodarslva v ptujski občini, ki so bila na seji obeh zborov skupščine 10. oktobra 196G v obravnavi, so bila vprašanja s področja stanovanjske, urbanistične in komunalne problematike v ptujski občini v luči analize stanja na teh področjih in možnosti za bo- doče boljše in uspešnejše reševanje vseh v|)rašani. Kot rezultat le analize in razprave na seji pa so ugotovitve in priporočila občanov ter sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, sveta za urba- nizem ter skupščine občine Ptuj za nadaljnje delo, da bi dosegli uspehe, ki si jih želijo občani v ožji In širši skupnosti. Republiški posldnec Boriis K6cjaačič je izrekel priznanje občd- nom in svetoma, da so prcbleme o slanovanjsk.i, urbanistični in komunalni dejavnosti pravilno razumeli, prikazali, zbrali in ocenili, ker iS tem ne koristijo samo svoji ožji skupnosti, temveč tudi re- publiški, ki zbira ugotovitve in priporočila vseh občin v tej smeri i.n se bo potrudila uporabili za zakonodajo in vsakodnevno prakso najkoristnejše in najrealnejše predloge pa tudi vsakdanjo prakso, kjer so po'trebne najboljše rešitve. Po ugotovitvah omenjenih dveh svetov je povzročil razvoj v ob- čini v zadnjih obdobjih znaten premik prebivalstva z dežele v mesito Ptuj, v Kidričevo in v Majš,perk. Posledica tega so vedno večje potrebe po gradnji stanovanj s pripadajočimi ob- jekti, po gradnji komunalnih na- prav in po razvoju komunalnih služb. Potsledica precejšnjega zvi- šanja osebnih dohodkov in s tem združenega zvišanja osebnega standarda so tudi večje zahteve glede komunalnih storitev, ki naj zadovole posameznega prebival- ca in potrebe gospodarstva. Iz tega izhaja, da tvorijo stanovanj- sko gospodarstvo, komunalna de- javnost in urbanizacija zaokro- žen, lunkcionalno povezani eko- nomski proces. Zato je umestno to problematiko skupaj obravna- vati. GRADNJA STANOVANJ PO STANOVANJSKI REFORMI Po objektivni oceni poteka re- formna stanovanjskega sistema usnešno — kljub težavam. Ved- no bolj prevladuje miselnost, da je stanovanje individualna in ne kolektivna dobrina in da po- staja stanovanje blago, ki se ku- puje oziroma prodaja in ne ko- lektivna dobrina, ki se daje v najem. Odnosi, ki so se začeli oblikovati po reformi, • kažejo namreč, da se je povpraševanje po svoji strukturi in zahtevah nagnilo v prid individualne dru- žinske hiše. O tem zgovorno pri- ča lansko leto vloženih 306, le- taš do 31. avgusta pa 217 vlog individualnih investitorjev za odobritev lokacij, kakor tudi od- ločitve kolektivov v delovnih organizacijah v občini pri delitvi sredstev sklada skupne porabe oziroma sredstev iz prepuščenega stanovanjskega prispevka. Sta- novanjska anketa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj pri de- lovnih organizacijah kaže, da se je od 22 delovnili organizacij, ki so odgovorile na anketo, kar 97 "/o odločilo, da bodo uporabile ta sredstva za posojila delavcem za gradnjo stanovanjskih hiš. Na drugi strani ugotavljala sveta, da je družbena gradnja st^ovanjskih hiš po ukinitvi stanovanjskih skladov v ohčini stagnirala. Letos se samo dokon- čujejo dela na učiteljskem sta- novanjskem bloku na Polenšaku in v Cirkulanah ter na stanovanj- sko-poslovni zgradbi v Pluju na- sproti hotela Petovio. Namesto enega dosedanjega'nosilca druž- benih sredstev za gradnjo stano- vanja — stanovanjskega sklada — se je pojavilo letos toliko nosilcev teh sredstev, kolikor je delovnih organizacij v občini. Sredstva so sedaj bolj razdrob- ljena. Ker niso videle nekatere gospodarske organizacije možno- sti, da bi lahko s temi sredstvi same nastopile v dpglednem ča- su kot investitorji stanovanj, so razdelila sredstva kot posojila svojim delavcem. Skrbi investi- torja so si s tem prihranile. To je do neke mere razumljivo, ni pa to, da niso šle v varčevanje vsaj z delom sredstev pri Kre- ditni banki Ptuj. Ta je uvedla sprejemljiv način varčevanja sredstev za gradnjo stanovanj. Tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk se dogovarja v tej smeri s Kreditno banko Ptuj, 4 delov- ne organizacije pa so dale svo- jim delavcem posojila prek Kre- ditne banko. Edino tovarna gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je ostala pri družbeni gradnji 30 stanovanj v Pluju in je tako uporabila del namenskih sredstev za njo. Sveta smatrata, da je potrebno na eni strani podpreti s krediti iniciativo zasebnih investitorjev- delavcev za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, na drugi stra- ni pa je potrebno del namenskih sredstev porabiti za družbeno gradnjo stanovanj. Zaradi razdrobljenosti teh sred- stev jo priporočlijvo za delovne organizacije, da bi se vključile v sistem varčevanja pri Kreditni banki Ptuj. Združevanje sred- stev bo omogočilo pospešeno gradnjo stanovanj, na drugi stra- ai pa bodo tudi manjše delovne organizacije prišle do sredstev za družbeaio gradnjo stanovanj. Pri tem pa ne bi smeli prezreti tudi možnosti, da bi nastopilo več delovnih organizacij pri 'Madaljevanje na 2. strani) ŽAREK UPANJA Prepoved širjenja jedrskega orožja je zopet ena najvažnej- ših tem v obzirnem ameriško- sovjelskem dogovoru. Sovjetski zunanji minister pravi, da je po njegovih pogovorih s predsedni- kom Johnsonom in zunanjim ministrom Ruskom vendarle še nekaj upanja, da bi se sporazu- meli o prepovedi širjenja tega slrahotnega orožja. Američani so še bolj optimistični in pravijo, da so v pogovorih minuli teden celo odstranili nekatere ovire na poti do sporazuma, čeprav še ni- so našli skupne formule, ki bi v celoti zadovoljila obe strani. Do obnovitve sovjetsko-ame- riških pogovorov o enem izmed problemov iz ogromnega kom- pleksa razorožitve je prišlo ob pravem času in lo je samo v zadoščenje vsem tistim muro- Ijubniin deželam, ki so si že do- slej prizadevale, da bi preprečile atomsko oboroževalno tekmo. Danes je že več deset držav znanstveno in tehnološko sposob- nih za proizvodnjo plutonija v tolikšnih količinah, da bi le-te zadoščale za več sto atobiskih bomb. Ne glede na to, da se ve- čina izmed njih trenutno ne želi obremeniti z ogromnimi izdatki pa nevarnost vendarle ni minila, saj se oboroževalna tekma na- daljuje. V takšnem položaju bi sporazum o prepovedi širjeni'd jedrskega orožja vzbudil vsaj trohico upanja, da se bodo tudi ostalih problemov razorožitve lotili z bolj organiziranimi in iskrenimi napori. Eichmannov »železničar« oproščen Dunajsko sodišče je po dolgi sodni obravnavi oprostilo vojne- ga zločinca in enega najbližjih Eichraannovih sodelavcev Franza Novaka,, ki je med drugo sve- tovno vojno organiziral železni- ške 'transporte za prevoze Zidov in drugih nesrečnežev v uniče- valna nacistična koncentracijs'4a taborišča. Oprostitev krivde tega esesov- skega zlPčinca je vzbudila po vsej Avstriji veliko nezadovolj- stvo in zgražanje ter pro- testov. V Avstriji se sprašujejo, če se ne bo spremenil v podob- no sodno komedijo tudi no\^ pro- ces proti vojnim zločincem, ki je zdaj v teku na Dunaju. Tokrat sla na zatožni klopi brata Johann in Wilhelm Mauer, ki ju obtožnica dolži množičnih umorov 2iriov in ki ju je sodi- šče v Salzburgu februarja letos kljub pričevanju kakih 40 prič iz najrazličnejših držav oprostilo krivde. Značilno je, da sta brata Mauer pri svojem zagovoru takoj upo-. rabila izkušnje iz procesa proti Novaku in vztrajno zatrjujeta, da sla ubijala samo po višjem po- velju. Demonstracije in spopadi v Trstu Medminislrski odbor itdlijaai- ske vlade za gospodarsko načr- tovanje je predlagal, da bi uki- nili znano tržaško ladjedelnico sv. Marko in jo preusmerili na remont in proizvodnjo motorjev. Drugod l>i takšno odločitev z ne- ugodnimi posledicami verjetno laže prenesli, toda v Trstu, v tem mestu na skrajni vzhodni meji dežele, ki že dolga leta zaoslaja v gospodarskem razvoju, se j-e položaj močno zaostril. Vladno odločitev v Trstu hO pričakali z ostrimi protesti de- lavcev, ki so zapustili delo in prišli na ulice. Kmalu so posta- vili barikade, razlili motorno olje in ponekod tudi požigali. Spopadli so se z močnimi poli- cijskimi oddelki, tako da je balo v spopadih ranjenih 22 demon- straditov in 52 policajev, 450 de- monstrantov pa so aretirali. Italijansko ladjedelništvo je v krizi zaradi velike konkurence na svetovnem tržišču in zaradi relativne razdrobljenosti in slabe bpremljenosti. Izhod iz tega iščejo zdaj z ukinitvijo manj ren- tabilnih ladjedelnic, s prilagaja- njem evropskim in svetovnim razmeram. j Tako je prišla na Vrsto tudi stara tržaška ladjedelnica, za ka- tero pa niso dobili ustreznega nadomestila. Trst se je tako zna- šel v zelo neugodnem položaju. Ladjedelnica sv. Marka, ki je de- setletja bila simbol in moči me- sta, je pred tem, da jo zaprejo. Morda vlado v Rimu silijo k te- mu resni gospodarski razlogi, to- da najtežje je vsekakor za tiste, ki bodo zaradi tega izgubili de- lovno meslo. Ni čudno, če so se tržaški ladjedelniški delavci po- javili na ulicah in se borili za svojo staro ladjedelnico. Ostali dogodki Predsednik alžirskega revolu- cionarnega sveta Huari Bume- dien je minuli torek končal svoj šestdnevni uradni obisk v Jugo- slaviji in odpotoval v domovino. Po jugoslovansko-alžirskih pogo- vorih so objavili skupno poro- čilo, v katerem predsednika Titu in Bumedien izražata Zaskrblje- nost zaradi razvoja sedanjega mednarodnega položaja in nevar- nosti, ki ogrožajo svetovni jnir. Dva predsednika sta izrazila tudi I podporo osvobodilnim gibanjem i narodov, obsodila imperialistične 'akcije, ki skušajo razdvojiti, arabske dežele, opozorila na res- nost problema nezadostno razvi- tih držav in z zadovoljstvom ugotovila, da se jugoslovansko- alžirski odnosi uspešno razvijajo v duhu tradicionalnega prijatelj- stva na podlagi enakopravnosti in obojestranske koristi. Gomulka v Moskvi V Moskvi toe mudi na povabilo CK KP SZ in sovjetske vlade poljska partijska vladna delega- cija, ki jo vodila Vli^dislav Go- mulka in Jusef Cvrankievvicz. Vojni zločinec Speer nit svobodi Vojnega zločinca Alberta Spe- era in bivšega tlitlerjevega mi- nistra za oborožitev so 4. oktobra letos po dvajsetih letih zapora izpustili iz ječe za vojne zločince v Spandauu. Iz Avstrije poročajo, da se je Speer pojavil na Koroškem, in sicer v St. Oswaldu, kjer mu je njegov stari prijatelj prof. dr. Malzacher ponudil gostoljubje. • Speer se izogiba srečainjem s predstavniki tiska in zanimivo je, da tudi avstrijske policijske oblasti zanikajo, da bi se mudil na Koroškem, čeprav so ga mno gi ljudje zanesljivo prepoznali. V Gi'iišk«v|ii pouk v novi šoli Prebivalstvo iz Gruškovja v Halozah je upravičeno veselo, da je pouk že v novozgrajeni osnov- ni šoH in da je prejšnje staro šolsko poslopje čez cesto le spo- menik na minule čase, ko se je morala skupno s prebivalstvom tudi šola prebijati skozi največje ležave. V petih letih zidanja nove osnovne šole nižje stopnje v Gru- škovju se življenje na šolskem območju Gruškovje ni bistveno ^pt''menilo, Večina šoloobveznih olr-.k bi še vedno občutila vso te- zo življenja v tem delu.Haloz, če i: iega vsaj šola ne bi znatno '>ijiševdla s skrbjo za' njihovo Orsiioviio izobrazbo, za njihovo Prehrano v mlečni kuhinji in, za 'iiožnoš! spoznavanja sveta izven Hcil;)/ nied počitnicami. Sedaj, ko 'lociijo otroci v novo šolo, je več "^J^iira tudi v njibov;h očeh, ^aj "Oseže vsakega izmed njih skozi široka okna pramen toplih sonč- nih žarkov. Pedagoški vodja Rado Verk in učiteljica Milica Verk se trudita, da bi dosegla z učenci čim boljši učni uspeh, ki je pač mogoč v šolah, kjer nimajo za pouk učil in ponazoril, temveč samo, kar je v knjigah, na deski in v zvezkih. Zdoma prinesejo otroci v šolo skromen besedni zaklad in ko se v šoli razgovorijo, je to za učite- lja največji- uspeh. V 1. razredu je v 1. polletju težko pričakovati zgovornost učencev, ko pa vsi samo poslušajo in si ne upajo glasno uporabljati besed in stav- kov, ki so se jih naučili. Kjer se pogovarjajo v razredu z učiteljem že 4 ali 5 otrok, je to doživetje Družinske in krajevne slabe raz- mere vplivajo na svoj način na odrasle, zlasti pa na otroke, kar se opazi v šoli, kjer se najbolj vidi, da sedanji učni program po- vsod ni uresničljiv in da je mo- goče doseči le umski stopnji otrok primeren uspeh. Nadarjeni'- in umsko dovolj razviti otroci svoje vrstnike daleč prehitevajo v domači šoli, pa tudi v višjih razredih v matični šoli v Podleh- niku. Novozgrajena šola v Gruškov- ju ima 2 učilnici za 4 razrede otrok, šolsko kuhinjo in jedilnico, učiteljsko stanovanje ter sanita- rije. Vodo imajo iz lastnega stu- denca, speljano v novo poslopje po svojem vodovodu. Zraven hi- še je cisterna za več tisoč litrov vode. Jamo za njo je skopalo 50 prostovoljcev JLA, ki -so bili v bližini na manevru. Novo poslop- je, ki je stalo sem od 1961, leta, ko so ga začeli gradili, 11 milijo- nov dinarjev, bi danes s^alo okrog 40 milijonov din. Prostor- no pritlično poslopje ima lepo fa- sado, velika okna, parketna tla, hodnik s teracom, opleskana ok- na in vrata ter električno razsvet- ljavo, skratka vse, kar je bilo mogoče urediti z razpoložljivimi sredstvi. Poleg vsega razume^vanja ob- činske skupščine Ptuj, matične šole v Podlehniku, Zavoda za prosvetno pedagoško službo in garnizije JLA Ptuj visoko ceni Osnovna šola v Gruškovju tudi patronat Strojnih delavnic Ptu], ki pomagajo šolj po svojih močeh s plačilom prevozov za šolski iz- let po domovini, kar zelo koristi umskemu razvoju otrok. Tope) obrok hrane je za te, večinoma podhranjene otroke, dragocena pomoč. Kruh plačujejo iz občin- skih sredstev, mleko, olje in su- rovo maslo so dobivali od RK, nekaj pa prispevajo v denarju in živilih 'tudi starši. Kot sla povedala pedagoški vodja Rado Verk in učiteljica Mi- lica Verk se je v zadnjih letih opvezava med domom in šolo ze- lo izboljšala, žal pa še vedno ne povezava med domom in šolo ze- vsi starši, zlasti ne tisti, ki bi morali bolj skrbeti za svoje učen- ce. Upravitelj matične šole Pod- lehnik Ivan Težak je pohvalil od- lično povezavo med matično šo- lo in med šolo Gruškovje. Zelo pohvalno o šoli v Gruškovju se je izrazil tudi pedagoški svetova- lec iz ZPP Ptuj Franjo Hribernik Predstavnik Občinske skupščine Ptuj Anton Purk je dejal, da ho občinska skupščina tudi v bodo- če storila vse za izboljšanje šol- skih prostornih, učnih pa tudi ka- drovskih razmer, kakor bo to v njeni moči. Major JLA Radulovič pa je obljubil z šolami pogostejši stik, ker se je videlo tudi v šoli v Gruškovju, da marsikje ni za šolo tako važna delovna pomoč kot stik s pripadniki JLA, ki ga še ni dovolj. Formalna otvoritev^ nove šole (l\.oncc na 3. strani) iJesno nova šoI«^ v Gruškovju, levo pa poslopje stare šole, ki je že dotrajalo Merkur odpira novo poslovalnico v sredo, 19. oktobra 1966, bo odprlo trgovsko podjetje Merkur v Pluju v novi stavbi nasproti hotela Poetovio svojo novo poslovalnico. Imeno- vala se bo JASMIN. To bo trgovina z oddelki dro- gerija, kozmetika, fotomaterial, galanterija, glas- bila, športni rekviziti, pisalni in računski stroji, turistični spominki. Nova lrgo\ ina bo imela skup- no 300 nT prodajnega pro.slora. Vanjo bo Merkur preselil ne- katere svoje oddelke iz doseda- nje Veleblagovnice (kozmetiko, galanterijo), ki se bo poslej imenovala tekstilni dom. S to novo poslovalnico bo doseglo trgovsko podjetje Merkur na- daljnjo stopnjo v specializaciji maloprodajne trgovine v Ptuju. Nova poslovalnica pa ni po- sebnega pomena samo zaradi te specializacije, temveč tudi zaradi svoje lokacije. Domači in tuji turisti, ki se v največji me- ri ustavijo najprej pred hote- lom, bodo imeii tako takoj po prihodu v mesto možnost na- kupa stvari, ki |ih kot turiste najbolj zanimajo: totomateria- la, kozmetičnih preparatov, spo- minkov in drugega. To bo Mer- kurjc\a deveta poslovalnica v Ptuju. Žrabanje dobitkov zc kupce v prvem tednu Merkur je pripravil za po- trošnike-kupce, ki bodo v ted- nu otvoritve, torej v sredo, če- trtek, petek in v soboto (19., 20., 21. in 22. t. m.) kupovali v lej novi trgovini, žrebanje do- bitkov, kot so: fotoaparat, roč- na ura, ženska usnjena torbica, kolekcija kozmetičilih izdelkov. Izmed vsak dan registriraniin blagajniških blokov bo izžre- ban po en dobitek. Žrebanje l50 v ponedeljek. 24. oktobra t. 1. v uredništvu našega lista v pri- sotnosti zastopnika trgovskega podjetja Merkur in" našega uredništva. Kupci bi naj torej hranili blagajniške bloke. Re- zultat žrebanja bomo objavili v prihodnji številki, bo pa iz- obešen. tudi v izložbenem oknu nove trgovine. Potrošniki bodo lahko prevzeli izžrebane dobit- ke v roku enega meseca po žre- biuiju. Kot že rečeno, se bo velebla- govnica preimenovala v tekstil- ni dom. V njem bo koncentri- rano vse mogoče tekstilno bla- go v največiem možnem asor- timcntu, trikotaža, metrsko bla- go. lahka in težka konfekcija, nogavice in v posebnem oddel- ku otroške potrebščine. Stran 2 TEDNIK — petek, 14. oktobra 1966 Stran 3 Gradnja mostu čez Dravo v Ormožu, iieodložliiva potreba VEČ SREDSTEV ZA ŠPORTNO DEJAVNOST V torek, II. oktobra, je bilo v Ormožu posvetovanje o pro- blemih finansiranja športnih or- ganizacij v občini in o zbiranju sredstev za gradnjo novega mo- sta cez Dravo v Ormožu Posvetovanje jc sklical pred- sednik Občinske skupščine Or- mož Franc Novak, Udeležili pa so se ga nekateri direktorji in predstavniki delovnih organi- zacij. Namen pcjsvetovanja je bil navzoče seznaniti s težava- mi in problemi, ki so nastali zaradi uničenega mosta čez Dravo v Ormožu. Posvetovanje je bilo v gra- du. Navzoči so poudarili, da je most čez Dravo v Ormožu nuj- no potreben in da obstoječe stanje predstavlja v obdravskih krajih gospodarski in politični prol3lem. To potrebo so že izka- zali naši predniki, saj se je pri- čela prva ^kcija za gradnjo no- vega mostli v Ormožu leta 1848. Leta 1889 je bil čez Dravo v Or- možu zgrajen prvi most, ki je povezoval Slovenijo s sosednjo Hrvatsko. Ormož je bil že ta- krat gospodarsko in politično povezan s sosednjimi kraji Hr- matske. Takratni dravski most je v Ormožu povezoval pf> membno cestno omrežje, zato ni čudno, da ta cesta še vedno spada med ceste I. reda, je med ostalim navedel predsed- nik Franc Novak. Doslej so bili v Ormožu čez Dravo zgrajeni trije mostovi. Prva dva je porušila vojna vi- hra, zadnji pa je dotrajal. Navzoči so se na posvetova- nju vsestransko zavzeli, da je treba v najkrajšem času pristo- piti k gradnji novega mosta čez Dravo V Ormožu. To pa se- veda ni tako lahko. Predstav- niki samoupravnih organov v delovnih organizacijah bodo skušali pri kolektivih doseči, da bodo delovne organizacije v občini namenile del sredstev za pričetek gradnje. Po mnenju navzočih naj bi bila občina Ormož investitor za gradnjo novega mosta čez Dra- vo v Ormožu, ta pa bo dobila vsestransko pomoč delovnih organizacij. Sosednja občina Varaždin je pripravljena dati za gradnjo mosta eno tretjino investicij, kar bi znašalo pri- bližno 100 milijonov starih di- narjev. Na posvetovanju so prišli do zaključka, da v Ormožu ne bi gradili improviziranega mosta, temveč železobetonski most, katerega gradnja ne bi veljala mnogo več. Ta most bi naj bil b metrov širok, na vsaki stra- ni cestišča pa bi naj bil po 1 m širok pločnik za pešce. N^jegova nosilnost bi naj bila najmanj 10 ton, kar bi v celoti zado- voljevalo potrebe. Nladalje so navzoči poudarili, da je treba pristopiti k grad- nji v najkrajšem času, pred- vsem takrat, ko je v zimskem času nizek vodostaj, saj bi to znatno pocenilo gradnjo. Utemeljitev gradnje novega mostu čez Dravo v Ormožu ustreza, saj izgublja ormoško gospodarstvo zaradi nepoveza- nosti s sosednjo republiko znat- na sredstva, na drugi strani p« je meja med dvema socialistič- nima republikama politični pro blem. Približno 200 delavcev hodi iz sosednje Hrvatske na delo v Ormož, 66 otrok obiskuje iolo v Ormožu in nad 300 ljudi si mesečno išče zdravstveno po- moč v Ormožu iz sosednje re- publike Hrvatske. Na posvetovanju so navzoči temeljito in vsestransko obrav- navali slab in težaven položaj športnih organizacij v občini. Poudarili so, da je v nekaterih naprednih deželah finansiranje športnih organizacij urejeno z zakonom, pri nas pa ne. Ormo- ški rokometni Klub s svojimi prizadevnimi igralci dosega le- pe uspehe, razumevanje za nje- ga pa je bilo doslej premalo. To izhaja iz tega, ker je pre- jemal skromno f-inančno in ma- terialno pomoč IZ občinskeea proračuna in od nekaterih de- lovnih organizacij. Nekatere de- lovne organizacije v občini, kot na primer »Ograd«, bolnišnica in Kerenčič, so to športno de- javnost izdatno podprli, toda ta sredstva zdaleč ne zadoščajo potrebam. Po temeljiti in vsestranski razpravi o težavah finansiranja športa v občini so navzoči prišli do zaključka, da je moč zadevo urediti z bolj izdatnim finansi- ranjem iz občinskega proraču- na ter z denarnimi in storitve- nimi prispevki delovnih organi- zacij. ZA ČAŠO VINCA RUiNEGA... Na graškem jesenskem sejmu, ki je bil od 1. do 9. oktobra 1966, se je med drugimi razstavljavci viin zelo uveljavil s svojiimi vini Kmetijski kombinat Ptuj, kle- tarsiki obreit »Slovenske gorice«. družbe so apile več buteljk, če- prav je ena stala 40 avstrijskih šilingov. Uslužbenci Kmetijskega kom- binata Ptuj so se že vrnili iz Gradca. S celodnevnim delom in eikrbijo za gOtihe vseh narodnositi so se vsak dan temeljito natrudi- li. Ko sio zaigrali pri gostinskih prostorih Kmetijskega kombina- ta Pbuj še »Veseli Vitki«, se je zbralo okro-g njih toliko poslu- šalcev, da je bilo težko priti do Prostori za goste, ki jih ima v najemu Kmetijiski kombinat Ptuj, so bili vedno polni, od ju- tra do 2. ure. Mnogi gostje s'o pili po 1 ali 2 del in vendar je nateklo precej šilingov. Večje vrat v gostinski lokal ali pa iz njega. ^ Iz Ptuja in okolice je obiskalo jesenski sejem v Gradcu naj- manj 1000 odraslih in z njimi še nekaj otrok. Mnogi so potovali v Gradec z osebnimi avtomobili, drugi z vlaki ali pa z avtobusi. Večina sc jih je vrnila še isti dan, le nekateri so obiskali znan- ce in prijatelje v Gradcu in drugod ler so se vrniii šele na- slednji dan. Na sliki: pted točilnico Kmetijskega kombinata Ptuj. ZGRAJEN! STANOVANJ- j SKI OBJEKT NA RUNČUj TEHNIČNO PREGLEDAN v četrtek, 13. oktobra 1966, je bil na Runču tehnični pregled novo zgrajenega stanovanjskega objekta. Občinska skupščina Ormož je imenovala v komisijo za ta pre- gled Vlada Zldariča, referenta za gradbene zadeve občinske skup- ščine Ormož, Alfreda Cerneta, gradbenega inšpektorja, elektro- energetskega inšpektorja Janeza Rebernaka, urbanističnega in- špektorja ter Ivana Zadravca, še- fa odseka za notranje zadeve ob- čine Ormož. V komisijo so po- vabili tudi Franca Petroviča, sa- nitarnega inšpektorja te občine. Poleg imenovanih pa so obve- stili tudi Stanovanjsko komunal- no podjetje in Franca Sevra, zi- darskega mojstra iz Ormoža. Runeč je pridobil z novo zgraje- nim stanovanjskim poslopjem 3 sodobna stanovanja za javne de- lavce, ki so prej stanovali v od- daljenih stanovanjih. Štirikrat na mesec sejmi Po obvestilu Veterinarske in- špekcije oddelka inšpekcijskih služb Mestnega sveta mesta Ma- ribor, bodo v bodoče sejmi za plemensko in plemeno živino, za goveda in prašiče skupaj in si- cer vsak 1. in 3. torek v mesecu v Hočah na sejmišču pri železni- ški postaji ter vsak 2. in 4. petek v Pesnici pri Mariboru na sejmi- šču tudi pri železniški postaji. Seimi v Mariboru so s tem od- pravljeni, ker zanje sejmišče tam ni več primerno, ustanovljeni pa sta za to za desni breg Drave sejmišče v Hočah, za levi pa sej- mišče v Pesnici. V. J. Popravek v sestavku v prejšnji številki o obisku predstavnikov iz Szom- bathelyja je bil pomotoma nave- den tudi prof. .Jože Maučec, de- jansko pa sta bila poleg podpred- sednika Vladimdrja Vrečka z nji- mi le prof. Matija Mančec in Ivan Pucko. V naslovu in sestavku je bila napaka tudi v pisanju imena kraja, ki se dejansko imenuje Szombathelv. »»Panonija«! predlaga, kdaj naj bodo CJlede na prizadevanje Občinske skupščine Ptuj, da ho na svo- jem območju uvedla enoteji poslovni čas za trgovska podjetja ob upoštevanju 42-urnega tedna, ki ga bodo imela tudi trgovska pod- jetja, .ie predlagalo trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj. da bi mo- rale vse prodajalne z živili enako poslovati dnevno v Ptuju,, v Ki- dričevem in v Majšperku, pa tudi v drugih krajih, kjer se bo za to pokazala potreba. V non-stop poslovalnicah bi | skih goric naj bi imeli pozimi po- naj odpirali in zapirald poleti med 7 in 20. uro, v zimskem času pa med 7.30 in 18.30. Vsaj ena trgovina bi morala biti od- prta ob nedeljah in praznikih. Druge prodajalne bi naj imele odprto v poletnem času od 7.30 do 12. ure in od 16.30 do 19. ure, v zims/kem času pa od 7.30 do 12. ure im od 15.30 do 18. ure. Ob so- botah bi naj bil poslovni čas od 7.30 do 12. ure. V poslovalnicah, kjer kupujejo pretežno obrtniki ali gospodarske organizacije, bi lahko imele odpiralni čas poleti od 7.30 do 14.30. pozimi pa od 8. do l.^i. ure. Na območju Haloz in Sloven- slovni čas med 8. in 15. uro, po- leti pa od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Na Dravskem in Ptuj- skem polju bi lahko bil odpiral- ni čas enak času v Ptuju, ker so na teh območjih strnjena nase- lja in je največ ljudi zaposlenih. Pri določanju poslovnega časa za trgovine bo potrebno upošte- vati tudi poslovni čas drugih obratov in podjetij, zavodov in usta/nov, ker bi bilo tako omogo- čeno občanom urediti vse posle, ki jih privedejo v krajevni cen- ter. V. J. PoEeg rokavic izdelujejo tudi usnjena ter krznena oblačila Usnjarski kombinat v Sloven- skih Konjicah »KONUS« ima v Majšperku v prostorih nekda- nje tovarne Taninke svoj obrat HTZ, kjer izdelujejo zaščitne rokavice, pa tudi usnjena in krz- nena oblačila, za katera priča- kujejo večje povpraševanje v bližnji hladnejši sezoni. Sed^j delajo v HTZ obratu v M^šperku za domače tržišče, ker inozemsko tržišče ne ponuja ugodnih odkupnih pogojev. Do- mači kupci odkupijo večino za- log, vendar tudi ti ne morejo v redu plačevati odkupljenih do- bav. Nsdslje ugotavlja ta obrat povečanje cen reprodukcijske- mu materialu, kar ' onemogoča uspešnejLŠe povečanje prcizvod- nje. Preorientacija na domače tržišče znatno vpliva na rentabil- nost poslovanja, kar bo še ugod- nejše, ko si bosta bliže fakturira- na in vnovčena realizacija. Za obrat bo koristen tudi na novo pridobljen prostor, kjer je imela Tanmka žago /.a svoje po- trebe. Ta prostor sedaj preureja- jo. V septembru 1966 so dosegli 83,5 "/o operativnega plana, ko- mulativni plan pa so presegli za 5.8 "/o. Polproizvode dobiva obrt iz drugih obratov kombinata in to brez posebnih težav, Račuina- jo, da bodo proizvodne naloge tu- di v bodoče presegali. V. J. Jubilejno srečanje španskih borcev Slovenski španski borci so se letos že dvakrat sestali. Prvič 14. aprila ob 35-iotiniei proglasi- tve špamske republike (14. aprila 1931). ko je bil-a hkrat: žalnu se- ja, posvečena spomdvnu junaka dveh vo,in Dušana Kvedra. Dru- gič pa so se sestali 25. marca na občnem zboru sekcije španskih borcev pri gLavnem odboru Zve- ze združenj borcev narodnoosvo- bodilne vojne Slovenije. V šest- ,letnem obdobju 1960 — 1966 se slovensiki španski borci sploh ni- ■Sio sestali. Tej okoliščini je pri- pisati. da niso bili izvršeni neka- teri sklepi prejšnjih občnih zbo- rov, tako na primer tudi ne sklep o postavitvi sipomenika padlim in umrlim španskim borcem, čc- prajT, sio bila sredstva skoraj v celoti zbrana. Dne 29. oktobra t. L, ob 30-let- nici ustanovitve mednarodnih brigad, bo v Zagrebu zborova- nje vseh ]ugo3lovan3kin španskih borcev. Da bi to zboirovanje ime- lo internacionalni' značaj, kot ga je imel boj v Španiji pred tride- setimi leti. bodo povabili v Za- greb španske prostovoljce iz več držav ter zastopnike republikan- ske Španije. Pripravili bodo tudi razstavo fotografij o boju špan- skega ljudstva za svobodo. I. K (NadoJjevanje s 1. strani) gradnji stanovanj kot skupen in- vestitor. Delovne organizacije b; morale nameniti za gradnjo sta- novanj več kot samo odstopljeni stanovanjski prispevek, tudi del sredstev iz svojih skladov, kakor ^o to delale v prejšnjih letih. S pomembnimi sredstvi za gradnjo stanovanj bo razpolagalo tudi Društvo upokojencev Ptuj. Del teh sredstev bi bilo' koristno uporabiti za zgraditev doma upo- koj encev v Ptuju, da bi imeli tu- di osamljeni upokojenci topel dom v poznih letih. Stanovanjsko podjetje Ptuj se kljub prvotnemu nezaupanju jav- nosti nočasi le uveljavlja. Pred- nosti združenih sredstev iz sta- narine se že kažejo tudi pri nas pri investicijskem vzdrževanju stanovanjskih hiš v starem delu mesta. Misel, naj ae poveri stanovanj- skemu podjetju skrb za gradnjo cenenih najemniških stanovanj za stanovalce z nižjimi osebnim: dohodki, je sprejemljiva. Stano- vanjsko podjetje Ptuj se z njo strinja in že pripravlja gradnjo prvega takega 30 stanovanjskega bloka v Ptuju. Zgrešena je splošno znana mi- selnost, da je edino stanovanjsko podjetje tifito, ki razpolaga z najemniškimi stanovanji v druž- beni lastnini in da edino ono re- •šuje stanovanjske prohlftme v Ptuju. Se prej ko zahtevajo pro- silci stanovanje od stanovanj- skega podjetja, bi ga morali zahtevati od svoje delovne orga- nizacije. Stanovanjsko podjetje bi naj reševalo stanovanj.ske probleme le starih ljudi in inva- lidov ter oseb, ki niso zaposlene, ki nimajo možnosti dobiti stano- vanje kje drugje. Pri gradnji stanovanj za trg se bodo morala izkazati tudi grad- bena podjetja. Ta lahko nasto- pijo kot graditelji stanovanj za delovne organizacije s tem, da najamejo pri banki združena sredstva za gradnjo stanovanj. Seveda bodo morala najti pri tem računico zase kot tudi za delov- ne organizacije, kar pomeni po- večati bodo morala produktiv- nost pri gradnji stanovanj. OBRATNI ZDRAVNIK in varnost pri deiu Letos so mnoge delovne orga- imacjje ze siprejeie pravuuiive o varstvu pn delu na osnovi te- rneij-nega makoma q varstvu pri delu, z,a'to ne bo udvec, ce pono- vimo že znanko uiiatovitev, ivt.ko važno je za proizvodnjo m pro- izvajalce vaiTOO delo pn stroju ali kjerkoli na delavnem me.-tu. Tu je v prvi vrsti važno vpraša- nje zdravja i«n sreče proizvajal- cev, njihovih družin m seveda celotna družbene skupnosti. Raz- vijanje novega sistema delitve dohodka in nagrajevanja po de- lu povečuje intenzivnost dela, kair zopet terja povečano skrb za večjo varnost. Modernizaci- ja proizvodnje z gradnjo sodob- nejših obi'alov, uvajanjem mo- dernejših strojev in izboljšanjem tehnološkega procesa proizvod- nje mora istočasno upoštevati in uporabljati vse sodobne pri- dobitve na področju vernosti in zdravstvenih pogojev dela. Mo- dernizacija proizvodnje zmanj- šuje objektivne pogoje za nesre- če, zato pa se povečuje vloga subjektivnega faktor j S — proiz- vajalca, ki se mora predvsem sam varovati pred nesrečarai in upoštevati ter izkoriščati vsa sredstva, ki jih ima na razpola- go. Nesreče pn delu povzročajo nenavadno veliko ekonomsko in moralmo škodo posameznikom in družbi. Pri nas ima- mo gospodarske dejavnosti, delupovzročajo nenavadno veli- ko ekonomsko in moralno škodo posamenziko mi ndružbj. Pri nas imamo gosipodarske dejavnosti, kjer so nesreče pri delu osnovni problem, dočim se pri drugih o nesrečah sploh ne govori. In še več; imamo ljudi, ki se nikoli ne ponesrečijo, dočim se pri drugih nesreče stalno ponavljajo. Zato je treba misliti in sistematično organizirati vse tiisto, kar je po- trebno za zdravstveno m tehnič- no varnost pri delu, da bo človek lahko miren in zadovoljen pri svojem delu. Po mnenju svetov- ne zdravstvene organi-zacije in pa seveda tudi po lastnih doma- čih izkušnjiah je obratna ambu- lanta prva institucija v podjetju, kri predstavlja službo vsestran- ske varnosti za človeka. Kar so obratne ambulainite prvernatveno preventiv, ustamove, so poklicane lotiti se vprašanja nesreč pri de- lu. S tem v zve7i se tudi loteva^ 10 podrobnega študija vzrokov, ki ustvarjajo vsakovrstna nag- njenja lin predispazicije za bo- lezen in nezadovoljstvo. Zelo važen pogoj za uspešno delo varnostne službe je tudi, da ie t?) služba po.polnoma .s^amostoj- na in da ni vkl iučena v tehnični ali pogonski sektor podjetja, nodpirajo pa io zaradi laistnega interesa delavci. Pri delu v proijzvodnji' je človek prvi. On upravlja stroj s svojimi umski- mi in fizičniimi sioosobnostmi, od njegovega pravilnega dela je odvisna proizvodnja, rentabil- nosit podietja in končno tudi nje- j 2ova sreča. Da bi laže stpoiznali konkretne naloge iin delo obrat- nesn zdravnika v smislu preven- tivne zdravstvene in tehnične vnrnosti pri delu v boju za zni- žev.-^mje nesreč, moramo najinrej analizirati vzroke neareč. Na delo pozitivno vplivajo: izkušnje, znanje, zadostna praksa, zdrav- je, ?adovoliisitvo itd. Negativno pa: pomanjkainje občutka odao- varnp.=:ti. neznanje. bf>lp7.en utru- jenost, dnevne skrbi, živčna razrvanost, nesocialno obnaša- nje ijuai, napravam oclnovsi, po acDiiio pd sb uanoisi mojster - dcidvec, škodljive rctzvdCte, neij dovolj s.vo n.a delovnem mest; uu. ^araai vaen vzroKov £>e aeiavtsi^ ODoii i pride v ooraino aiinuuiamo. Vj vzroKi Kozejo, aa je ndjvaznej ši lakior pn nasitanKu nesreč - Človek sam z vsemi psihotizicai mti lastno^mu in a svojain sociai nmi osoijtm. iseKateii ceio tr dijo, da dosega laKtor CiOveK, ko glavni vzroK nea.rece ceto bU števila v.-^eli neairec. Seveda pj lem ne smemo zamiKai-i vdznosi telinične zaščite delovnega me sta m deJovne OKOiice, sdj do ne sreče ne pride, Ce ne obstaja tu di objeKLivnd nevarnost. Kakšne preventivne a.Kcije na podvzemaja oPraitfie amomante Obratni zdravnik naj bi obisko. v a., delavce na njihovih delovnil licstin, registriral deiovne po. ■ goje, posebno pri tistih, ki nisc popolnom azdravi, ki niso nor- malno produktivni im pn tistih ki se pogosto ponesrečijo. Obrat, m zdravniki se pn sistematskih pregiedih ne poslužujejo Sc;m( laboratorijskih in kknicnih me- tod za ugotavljianje zdravstvene- ga stanja posameznih organov ampak ocenjujejo človekove funkcionalno stanje glede na njegovo dejovno mesto itd. Obratni zdravnik spoznava v ambulanti življenje delavcev — srečava se z različnimi problemi, ki ogrožajo njihovo zdravje, mir, zadovoljstvo i.n dostojanstvo. On ne postavlja samo diagnoze, am- pak ugotavlja, da se za diagno- /.o skrivajo kompleksne člove- kove težave, ki so potrebne zdravljenja ne samo ? zdravilii, ampak tudi s humano pomočjo. Zato obratni zdravnik zdravi bo- lezenske pojave, predlaga spre- membo delovnega mesta, spro- ži reševanje socialnega proble- ma itd. Da bi obratne ambulante us- pešno opravljale svoje preven- tivne zdravstvene naloge v skrbi za varnost pri delu, so pričele ne- katere v zadnjih letih razne si- stematske akcije. Ponekod so začele s sistematsko zdravstven« vzgojo mojstrov, preddelavcev ter šefov oddelkov, ker so on' neposredni organizatorji dela i I vodje delovnih piw.-e30v, teme I zdravstveni vzgoji pa so obrav-1 navale tudi področja boja proti nesrečam. Nenehna skrb vod- stvenega kadra v podjetjih, pred- vsem še inženirjev in tehnikov ter mojstrov ah preddelavcev za varno delo je tudi vprašanje, ki ga je treba re.sino obravnavati na delavskih svetdh in svetih de- lovnih enot. In končno nenehna vzgoja neposrednih proizvajal- cev, da se predvsem sami varu- jejo pred nesrečami. Vse to so problemi, o katerih bi delavski sveti in sveti delovnih enot mo- rali mnogo več razpravljati in sprejemati ustrezne sklepe. Cc bodo vsi obratni zdravniki po- svečali vso skrb delavcem tudi izven svojih ambulant' ne bodo ambulante več siamo' zatočišče trpečih in nezadovoljnih, ne bo več take porabe Zdravil ter to- liko bolniških dopustov in ne- sreče v podjetjih ne bodo veŽ največji problem. Treba bo skrb- no prisluhniti delavcem pacien- tom, ki iščejo v ambulantah po- moč, da bi spet živeli normalno življenje. M. F. Kooperacijska proizvodnja mleka in reja plemenske živine Da bi zagotovili zadostne koli- čine svežega mleka obratu KK Ptuj — »Mleka^rni« Ptuj, je obrat za kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj sklenil pogodbe o proizvod- nji mleka v kooperaciji z indivi- dualnimi proizvajalci. Kooperacij'.sko sodelovanje v proizvodnji mleka daie rejcu - kooperantu več prednosti: cena v koperacijski proizvodnji je nam;reč 0,28 N din po "/n tolšče, minus pre^zni stroški, ki znaša- jo cra 0.11 N din po litru, med- tem ko je cena mleku iz prostega odkupa le 0,20 N din za "/o tol- šče. Kooperacijska proizvodnja mleka je povezana z obveznim opravijan.-^em gaspodarske molz- ne kontrole pri vseh kravah, za katere je sklenjena pogodba. Gospodarsko kontrolo proizvod- nosti krav opravlja Obrat za za- družno kooperacijo ».Tože T.ac- ko« za rejce — kooperante brez- plačno. Selekci^ska služba pri obratu za zadružno koo-peracijo »Jože Dacko« opravila gospodarsko kontrolo proizvodnosti krav pri rejcih v 3-mesečnih presledkih, z odvzemom mlečnega v'^orca za ugotovitev "'n tol^šfp V presled- ku med v.>Ti+-r.iirv ki jo opravlja kontrolor obrata za zadružno kooperacijo, pa bodo količino namolženega mleka zju- traj in zvečer, kjer se molze tudi opoldne pa še tem času izme- rili in vpisali v kontrolne liste za vsako kravo posebej sami rej- ci kooperanti. Po presušitvi do- bi rejec — kooperant brezplačno laktacijski zaključek za posa- mezno kravo. Koristi, ki jih ima rejec ko- operant cd kooperacijske proiz- vodnje mleka so torej očitne s samo ceno mleka in v brezplač- nem opravljanju gospodarske kontrole, ki mu na koncu daje uradni atest, kot dokaz proizvo- dne vrednosti posamezne krave. Ker bodo kontrolorji brezplač- no tetovirali telice — po' tomke kontroliranih krav, bodo rejci - kooperanti imeii tudi to- stransko korist, saj bodo t^k« teličke lahko prodajah na plc' menskih seimiV» dražbe kot STcef' Da hi se izognili nevšečnO'^tiTTi pri odkupu mleka, je potrebni posvetiti več pozornosti čistoči mleka Mleko, ki r.a oddaja.i'" rejci v mlekarno, bi moralo še posebej biti dobro jTrecejeno. či' sto in kT-T.Htet.no. ker samo čistega, kvalitetnega mleka lah' ko mlekarna izdela kvaiitc-tn^ izdelke. OZK Sti-au 3 TEDNIK- P^^tek, U. oktobra Stran 3 Vesti iz Kidričevega Rekreacija Na minulih sindikalnih sestan- kih. ki so biLi v vseh delovnih enotah in na katerih so proizva- jalci razpravljali o polletnem obračunu, je bilo med druqim tudi posvečeno precej razprave rekreaciji v letu 1966. V razpra- vi so namreč nekateri menili, da je bila rekreacija v letošnjem letu namenjena le nekaterim članom kolektiva oziroma da je bilo zanjo storjenega mnogo premalo. Ce bi hoteli podrobneje analizirati ta vprašanja, bi kaj lahko ugotovili, da je bilo o tem pomembnem vprašanju mnogo razprav, storjenega pa bolj malo. Seveda je več vzrokov, ki so vplivali na to, da se komisija za rekreacijo pri tovarniškem odbo- ru sindikata v TGA ni ukvarjala t-ako 6 tem vprašanjem kot v prejšnjih letih. Pred dvema leto- ma je bilo v tem pogledu stor- jenega zares mnogo, vloženih je bilo precej sredstev, uspeh pa je bil kljub vsemu zelo majhen. Takrat je imela TGA rekreacij- ski center v Stubiških toplicah in ob Negovskem jezeru, ki je bil po mnenju mnogih zelo pri- meren za res miren oddih in pra- vo rekreacijo, kar pa so žal mn-ogi člani kolektiva ocenjevali prav nasorotno. Temu je tudi precej kriva nekdanfa oblika sindikalnih izletov, ki so se naj- večkrat spremenili v potovanje popivanja in to je ostalo mno- gim v prelepem spominu. Več- krat se je zgodilo tudi, da je sindikat naročil avtobus iz Ma- ribora za potovanje v neki kraj, potem pa ?e je spremenilo vre- me m nihče od prijavljenih ni hotel potovati, medtem ko je bi- lo treba plačati polno ceno avto- busa. Na tak način so po nepo- trebnem porabili sredstva, koristi pa ru bilo. Zato se je komisija za rekreacijo v letošnjem letu odloči?a za to, da ni naročala av- tobusa za vsako DE posebej, am- pak za vse skupaj, kar je bilo bolj pravilno in racionalno. Letos je bilo namenjenih za rekreacijo 1,200.000 S din, kar je seveda mnogo premalo in bo treba v bo- doče misliti na to, da bi naj tudi DE odvajale iz svojih skladov nekaj sredstev. Bc dovolj Interesentov? v delovni skupnosti TGA Ki- dričevo je še vedno precej čla- nov, ki nimajo končane osemlet- ke.' To je razumljivo, če upošte- vamo, da je precej takih, ki so se šolali v času okupacije in ni- so imeli možnosti za končanje obveznega šolanja. Razumljivo pa je tudi, da se na drugi strani postavlja vprašanje, zakaj se ta- ki tovariši niso pozanimali v mi- nulih letih za svojo izobrazbo Mnogo je tudi takih, ki iz kakrš- nega koli vzroka niso uspeli kon- čati osemletke, sedaj pa jim to manjka pri nadaljnjem izobraže- vanju. Delavska univerza v Ptuju je sporočila izobraževalnemu centru TGA, da je pripravljena ustanoviti za take člane kolekti- va poseben oddelek osnovne šo- le za odrasle v Ptuju ali v Ki- dričevem, če bi interesenti to že- leli. Izobraževalni center podjet- ja je pozval glede na to vse čla- ne kolektiva, ki se zanimajo za ta način izobraževanja, da se ja- vijo v ta oddelek. Vprašanje je, če se bo prijavilo dovolj interesen- tov, da bi se šolanje lahko priče- lo ob pravem času. Izobraževalni center podjetja namerava tud: v bodoče organizirat; razne tečaje za pridobivanje strokovne kvali- fikacije, vsled česar takim, ki ni- majo končane osemletke, tak na- čin šolanja zelo ustreza. Kljub agilnoeti izobraževalnega centra, ki je pomagal že mnogim članom kolektiva, se ga še vedno vse premalo poslužujejo. Glede na to, da je še mnogo članov kolektiva, ki si želijo nadaljnjega izobraže- vanja m s tem napredka v pod- jetju, se bodo pozivu za izpopol- nitev m.anjkajoče izobrazbe ver- jetno prijavili tisti, ki jim je to potrebno. -mf- Ustanovljena zveza prostovoljcev- borcev za severno me o Leto® 15. maja jc bila Dstanovua skupščina Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918/1919. Na njej je bila poudarjena ne- izpodbitna zasluga le-teh, da so bili Maribor s Podravjem, Po- horjem. Slovenskimi goricami, Prekmurjem, Mežiško dolino. Jezer- skim in Krajijskogorsko - Jeseniikim kotom na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni priznani Jugoslaviji, ker sn ti prostovoljci z naglimi in odločnimi vojaškimi akcijami preprečili nasprotnku, da ni mogel zasesti tega ozemlja. Na tej skupščini je bil sprejet statut zveze in resoluci.ia v zvezi s priznan.iem pravic prostovolj- cein — borcem za severno mejo 1918/19. Komisija za vprašanje borcev NOV pri Izvršnem svetu Slove- nije je obravnavala na seji 19. 7. 1966 vsebino resolucije ter se je zedinila v mnenju, da je migcče rešiti to vprašanje v okviru ob- čin SR Slovenije, ki bi naj dajsle tem borcem ustrezno priznaval- nino. Vse občine v Sloveniji bi naj prispevale določene zneske za republiški sklad. S sredstvi iz tega siklada bi se 62 občin v Slo- veniji oddolžilo za slo\'enslco re- publiko zaslužnim borcem s pri- merno doklado k pokojnini, vsaj sedaj v njihovih visokih letih. Iz tega sklada bi dobivali borci doklade k pokojninam v enakih zneskih. Predsedstvo zveze se je že obr- nilo na občinske skupščine s pri- poročilom, da bi naj izdale od- loke, po katerih bi priznale vsem živečim borcem na svojem ob- močju priznavalnino v enakih mesečnih zneskih in da bi pri- spevale določen letni prispevek v republiški sklad borcev za se- verno mejo 1918/19. Iz tega skla- da bi potem prostovoljci preje- mali mesečne doklade k pokojni- nam v enakih mesečnih zneskih. Predsedstvo zveze smatra pri- merne. še kot priznavalnine, do- klade, za katere bi naj prispeva- le vse občinske skupščine iz ena- ke častne dolžnosti ne glede na to. kolikn bnrcev imajo na svo- jem nbmnf.iu. Teh borcev je na območju Slovenije le še nekaj sto, starih nad 70 let, ki pričaku- jejo, da se ,iim bo osvobojena domovina v predlaganih me- jah zadnja leta življenja vsaj simbolično oddolžila. Novi statut zveze ima 38 čle- nov, ki se nanašajo na naloge zveze, na njena sjedstva, član- slrv-o, vodstva, skupščino, repub- liški odbor. aku.pščine občinskih odborov, zastopanje zveze v jav- iiosti m drugo. Tudi statut so dobile vse ob- činske sikupščine, da se bodo laže prepričale o koristnosti ustano- vitve zveze in njenega delovamja na območju Slovenije ter zbira- nja vseh preživelih člamov, ka- kor tudi skrbi zanje v mejah možnosti za priznavalnino ali doklado k pokoj.nimi. V. J. Prehodni itirlzem zahtcvva stalne ^o^tinske kapacitete Okolica Podlehnika zelo privlačna Vedno munj planincev, vedno več avtomobillstov Gospodarstveniki ptujske občine so v lanskem in letošnjem letu z razumevanjem podprli prizadevanje, da bi bilo na občinskem območju toliko pomembnejših gostinskih točk, za kolikor se je pokazala potreba in interesentov, da bi jih uredili in pravilno vzdr- ževali. Tako imenovani prehodni turi- zem narekuje obstoj elastičnega gostinstva tudi na podeželju. So- botne in nedeljske kolone avto- mobilov potrjujejo, da se razle- tijo drobci iz teh kolon na vse strani. Ni slučajno, da ostane na območju občin Ptuj in Ormož 'mnogo vozil s številnimi potniki, ki so od'krili, da je tukaj vedno veselo ob dobri kapljici, v lep' naravi, pri veselih ljudeh in pri sposobnih gostincih. Oktober mesec je kot nalašč primeren za še pospešeni turizem v teh predelih, saj privabi mar- sikoga trgatveno razpoloženje, druge vabilo sorodnikov in znan- cev na sladek mošt in na kuhane in pečene kostanje, tretje pa or- ganizacijska sposobnost gostin- cev k: pripravljajo k trgatvene- mu razpoloženji! še kaj dobrega za pod zob, česar m doma, niti v domačih gostilnah, restavraci- jah in drugih lokalih. Potem se širi med prijatelji in znanci do- ber glas o prijetno preživelem weekendu in ni čudno, če sledijo obiskom iz Maribora še obiski iz Celja, Ljubliane in od drugod, ter iz bližnje Av.^trije, iz Ptuja pa itak, ker je najbližji m se iz nje- ga vedno kaj organizira, ko pa gostov nikdar ne zmanika. j Okolica Podlehnika je oboga- ' tela v zadnjem času za tri po- membne turistične točke. Gostil- na Svenšek pri,cerkvi ima svoje redne goste, ki si želijo dobro kapljico in topel ali hladen pri- grizek in zraven še prehodne goste, ki obiskujejo Sindikalni počitniški dom v Gorici, pa ugo- tovijo spotoma, da je v ponede- ljek in torek zaprt. Ko je t^ dom odprt, se zbere pri njem tudi do 50 osebnih avtomobilov, v soba- nah doma se napolnijo vsi stoli in dobra kapljica podžiga prijet- no razpoloženje za nevozače, vo- zači pa morajo upoštevati nevar- nosti na poti nazaj s hriba. V zadnjem času si je pridobil mno- go obiskovalcev tudi Alber^ Her- nec, ki je preuredil v Zaklu do- mačijo v prijeten gostinski ob- jekt ter je privabil k njemu lepo število prijateljev in znancev in njihovih družb. Pri podlehniški šoli je potokaz na hrib po novi cesti k hiši pod smrekami, kjer je novo gostišče in v njem mla- da Hernečeva ogstinca, ki si res- no prizadevata zadovoljiti vse svoje goste, zato pa se tudi vsi radi vračajo ob vsaki priložnosti. To so prve pomembne turistične točke, ki že čakajo na novo cesto Zagreb—Maribor rez Krapino po- leg vseh drugih činiteljev, ki jim bo ta cesta dobrodošla. Tudi Zupaničeva gostilna pr: Lovrencu postaja vedno pomemb- nejša, zlasti, odkar je vedno več izletnikov na poti na Ptujsko go- ro in čez njo dalje proti Rogat- cu ali proti Statenbergu in Polj- čanam. Tudi to gostišče se je oprijelo prakse, da prireja ob so- botah družabne večere za večie skupine, ki jih povabi ter sezna- ni, kar bo pripravljenega izmed specialitet Dravskega polja. Mno- go gostov ima stalno tudi prijet- no gostišče na Ptujski gori, kjer najdete tudi ob delavnikih doma- čine in tujce. Jesenski in zimski čas tem zu- nanjim gostišče nista tako na- klonjena kot pomlad, poletje in jesen, vendar vse kaže, da ob nji- hovi podjetnosti tudi v tem času ne bodo brez dela. V. J. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST DU ORMOŽ V SEZONI 1966/67 Delavska univerza v Ormožu je orgainizirala posvetovanje p^ed?ta^^likov oziroma vodij izo- braževalnih centrov. Namen po- svetovanja je bil prediskutirati delo v pretekli sezoni m ustvari- ti potrebne napotke za novo se- zono. Vodje izobraževalnih centrov so bili enotni v tem, da je izo- braževanje odraslih in dorašča- joče mladine skrb družbe in da je prav, da temu problemu po- svečamo dovolj pozornosti. V sezoni 1966/67 bo enako kot v prejšnjih letih poudarek na in- tenzivnih oblikah izobraževanja. V okviru družbeno ekonomskega izobraže-"anja bo osrednja oblika večerna politična šola. ki bo v le':ošnjexn letu širše zajeta in v okviru katere bo delovalo 6 ali 8 oddelkov. Za delovne organi- zacije bo pripravila Delavska univerza seminarje z družbeno tematiko za samoupravne orga- ne. Razen tega bodo v delovnih oraanizacijah posamična preda- vanja iz programa večerne poli- tične šole. kolikor bo za to zvrst izobraževanja interes v delovnih organizacijah. Tudi v vaseh bo- do predavanja iz družbene tema- tike. V okviru strokovnega izobra- ževanja delovnih ljudi bo ver- jetno seminar v tovarni ?>Jože '■'erenčič«, seminar daljše oblike za kmetijske proizvajalce koope- rante v sodelovanju KZ, v sode- lovanju z RK tečaji prve pomoči, medtem ko že mesec dni dela srednja komercialna šola. Ce bo dovolj reflektantov, bo v zimski sezoni zopet tečaj tujega jezika. V okviru splošnega izobraže- vanja je najvažnejši poudarek na osnovni šoli za odrasle, saj je mladih ljudi, ki niso dokon- čali osnovne šole. par tisoč. Sko- raj v vseh centrih bodo delovale šole za starše in šole za življe- nje. Poljudnoznanstvena predava- nja raznih tematskih področij v vseh krajih občine bodo dejav- nost Delavske univerze samo še popestrila in jo še bolj pribli- žala ljudem. Seveda to ni vse, kar DU v sezoni dela. So še razne oblike (tečaji in seminarji!, ki pričnejo že tekom sezone, razna filmska predavanja iz obrambne vzgoje in podobno. Dejavnosti je dovolj, so ugo- tovili zastopniki izobraževalnih centrov. Ljudje si te dejavnosti želijo, zato programa ne bo težko izvesti, B. Oberčkal Gostovanje mariborskega gledališča v Ptujy v ponedeljek. 17 oktobra, t. i., bo gostovalo v Ptuiu mariborsko gledaJšče s komedijo »Tvegana poroka« irskega dramatika Saula CHara. S tem delom odpiramo letošnjo gledališko sezono. Zal ne moremo objaviti celot- nega repertoarja za sezono 1966-67, čeprav smo se dogovorili z mariborskim, celjskim in lju- bljanskim mestnim gledališčem o vrsti gostovanj. Povemo lahko le to. da smo predvideli 5 gostovanj navedenih treh gledaliških hiš še za to leto in da se bomo glede posameznih gledaliških del sproti dogovarjali in tudi sklepali po- godbe. Ker naše majhno gledališče z vstopnino ne more kriti stroškov, podpirata gostovanja Skupščina občine Ptuj in Sklad za pospe- ševanje kulturne dejavnosti SRS. Predprodaja vstopnic za »Tve- gano poroko« bo v soboto. 15. X., od -15. do 17. ure, v nedeljo, 16. X., nd 9. do 11. ure. v ponedeljek. 17. X.. od 15 do 17 ure ter eno uro pred samim začetkom pri gle- dališki blaga.ini. Rezervacije sprejema gledali.?ka pisarna, telefon št. 219, v pred- po'danskem času. Iz pisarne obč. sveta ZKPOS PTUJ Nov cesinl nasip med Mo|šperkom in Lešfem Nov nasip med mostom čez Dravinjo in med naseljem s šti- rimi hišami, ki ni asfaltiran, ker čaka na preizK'ušnjo s prvo jesensko poplavo. Ta bo na- mreč najboljše pokazala ali bo- do 4 propusti v tem nasipu za- doščali za odtok narastle Dra- vinje s popla\Tiega območja iznad nasipa v stnigo DraMnje, ali pa ga bo potrebno prekopa- ti in zgraditi sirsi propust ter čezenj most in zavarovati štiri družine vzhodne od novega na- sipa pred poplavo. Več komisij je reševalo ta problem več časa, prva popla- va pa bo preverila pravilnost njihovih odločitev, ki bi vseka- kor morale biti v korist štirih družin iza nasipa, sicer pa bo potrebna hitra akcija s preko- pavanjem nasipa, da se bo vo- da brez zadrževanja izlivala v strugo Dravinje. Novi nasip je pri mostu čez Dr avinjo najvišji, potem pa se po- lagoma znižuje IGNAC TROP Pred dobrim mesecem smo brali v Tedmku o praznovanju devetdesetletmce upokojenca Ignaca Tropa iz Pavlovskega vr- ha pn Ormožu. Te d m pa žal v Delu že tudi njegovo osmrtnico. 6. t. m. je bil v Laškem njegov pogreb, ki je dokazal, kako pri- ljubljen je bil pokojnik tudi v svojem rojstnem kraju v La- škem, Lasčani ga niso pozabili, čeprav je že več desetletij stalno živel s svojo skrbno in blago že- no Marijo in sinom Igorjem v Pavlovskem vrhu. Ob odprtem grobu so govorni- ki poudarili njegove zasluge ter narGd:no zavest v času I. svet. vojne in po njej, ko je bil pokoj- nik med Maistrovimi borci, ka- kor tudi pozneje v času II. sve- tovne vojne, ko je podpiral na- rodnoos\'obodilno gibanje. Na pogreb so prihiteli mnogi njegovi znanci in prijatelji iz njegovega sedanjega stalnega bivališča in bližnje okolice. Posebno ganljiv je bil poleg le- pega petja žalostink in govorov trenutek, ko je tovariš Trstenjak posili pokojniko\t5 krsto v grob- nici s prieško prstjo, ki jo je po- koinik tako isikreno in globoko ljubil. Številni venci so pokrili njegovo gomilo, gasilske zastave pa so se sklonile v zadnje slovo globoko nad grobnico, ki je po- stala njegov zadnji dom. LA 400 KM PEŠ Statistiki so o ^loveknvp.m poletju zahP}pžiU fg marsiknj. Strokovnjaki npke tovarne pa so tp.m izračunom dx)daU ^p podatpk, da prehodi človek r. snojpm Hvljpn.ju po^iprečno 402.500 kilometrov. Pred SO leti je bilo to povprečje 750.000 km na osebo. Tako je avtomo- bil izdatno pripomogel k raz- liki teh dveh števil. DROBNI NAS\^TI • Vse krznene stvari potrebu- jejo zrak. Zato jih ne smemo shranjevati v nepropustnih pla- stičnih vrečkah. Tako ravnanje bi jim zelo škodovalo. Preden jih spravite v omare, jih dobro pre- zračite in, če le mogoče, preson- čite in narahlo iztepite. Ko krta- čite, bodite previdni. Nikoli ne smete krtačiti v nasprotni sm-eri kot gredo dlake. Tudi ni pripo- ročljivo potresati jih s sredstvi proti moljem. Take snovi bi jim lahko le škodovale. Bolje je to- rej, da sredstvo proti moljem da- ste v vrečko, kjer boste spravili krzno. Posebno poleti je priporoč- ljivo, da vsake tri do štiri tedne krzno obesite na sonce in na zrak, saj sta ta dva najhujša so- vražnika moljev in neprijetnega zatohlega duha. • Tekači na stopnicah se naj- prej obrabijo na robovih. Ta me- sta zavarujemo tako, da podloži- mo papir ali še bolje karton. • Kadar se vrata težko zapi- rajo ali kadar neprijetno cviLijo, jih široko odpremo in položimo prednje 2—3 cm debelo poleno. Pred vrata zagozdimo rezilo se- kire, ki naj v sredi počiva na le- su. Močno pritisnemo na hrbet sekire in tako vrata vzdignemo z vzvodom centimeter ali dva vi- soko. Sedaj lahko tečaje naoljieno s čopičem (kurjim peresom) ali posodico za oljenje. • Madeže v belih tkaninah omočimo z mešanico treh jedilnih žlic gorilneaa špirita in polovico čajne žličke solne kisline, nato pa takoj speremo z mlačno vodo. Podjetje »Les« za svoje delavce Skrb za stanovanja za svoje zaposlene po ptujskih podjetjih je tudi pomemben delež k priza- devanjem raznih investitorjev za večje in enodružinske stanovanj- ske zgradbe, da bi v Ptuju zmanj- šali stanovanjsko stisko in da bi jo v glavnem odpravili. Kot nekaj drugih podjetij je v zadnjem času tudi podjetje Les Ptuj poskrbelo dvema družinama sicer manjši, vendar kompletn družinski stanovanji s tem, da je pregradilo v desnem delu pritlič- ja v upravnem poslopju ob Ro- gozniški cesti dosedanje enodru- žinsko stanovanje, ne da b: se dotaknili pn delu obstoječega zidovja. Po podjetju ugotavljajo, da se da še nekaj pomožnih prostorov preurediti v skladiščne ali druge prostore, za stanovanja primerne prostore pa urediti za stanovanja za svoje zaposlene. GOSPODINJE, POSKUSITE! PIJ.AČE ZA OSVEŽILO H POMARANČNO MLEKO V2 1 mleka, 2 žlici sladke sme- tane. sok treh pomaranč, sok pol limone. 3 žlice sladkorja — led. Dobro zmešati. # BANANINO MLEKO V2 1 mleka, 2 banani, 2 žlici sladkorja, žlico limoninega so- ka, žlico sladke smetane, rume- njak, led. Dobro zmešati. ^ MEDENO MLEKO V2 1 mleka, 2 žHci medu, pol limone brez lupin, žlico sladkor- ja, riunenjak — led. Vse skupaj dobre zmešati. ® .TAGODNO MLEKO 250 gr svežih jagod, sok pol li- mone. 1 osminko litra mleka, 4 žlice sladkorja. Dobro zmešati. V. S. V Gruškovju pouk v no vi šeii (Nadaljevanje s 1. strani) je bila 10. 10. 1966. Ob tej prilož- nosti je pojasnil Rado Verk ome- njenim vse pridobitve z novo šo- lo, pa tudi vse težave kraja in šolanja. Obenem se je v imenu učencev, staršev in učiteljev šole v Gruškovju zahvalil za vso po- moč vsem, ki so jo tudi prispevali tej šoli od tega dne. Kot je še dejal, je želja vsega prebivalstva z območja šole v Gruškovju, da bi se življenjske razmere Gru- škovja in okolice tudi na drugih področjih hitreje razvijale in da bi prebivalstvo tudi tega predela občine in Haloz doseglo raven, dostojno naše skupnosti in časa. Cesta proti Krapini zapelje mi- mo šole v Gruškovju. Kakšnih 100 korakov od nove šole je ob cesti napis »Kotar Zagreb«, pa tudi napis »Občina Ptuj - Slove- nija«. Z vzhodne strani gleda na novo šolo kraj Macelj, z južne pa hrib Macelj. Vsakdo, ki ga zainese pot v ta kraj z veseljem pogleda na novo šolo in si reče: »Lepo, zopet nekaj novega!« Za Gruškovje je to mnogo. Tega jim prej stoletja nikdo ni dal, niti ni omogočil, da bi si sama zgra- dili. V. J. Prva izmed 2 skupin pripadnikov .IIA iz ptujske garnizije, ki so kopali jamo Zd cisterno pri šoli v Gruškovju. Posnetek: R. Verk stran 4 T F D M K — pefpk, 14. oktobra Stran 4 Kvarni vplivi stripov na mlade bralce PraVkar minuli teden otroka nam je ropet bolj živo predočil naloge in dolžnosti do mladega rodu ter nas vzpodbudil k inten- rivnpjnr-mu vzgojnemu delu z mladino. Zato rie bo odveč, če na kratko povzamem misli, ki jih je prf^-d nekaj dnevi poudarila ravnateljica pionirske knjižnice v Ljubljani MarHna Sircelj na le- tošnjem strokovnem posvetova- nju slovenskih bibliotekarjev In knjižničarjev v Kopru. V uvodu je pojasnila, da po- meni strip ozek trak papirja ozi- roma vrsto slik, ki prikazuje ne- ko zgodbo! vrsto feh slik sprem- lja zelo skopo besedo, ki razlaga in povezilje posamezne prizore slikpvnega traku. Bralcu se ni treba preveč mučiti z branjem, saj mu več ali manj nrikaže vse- bino zgodbe oziroma prizora ž^ slika sama. Domovina stripoV je Amerika, kjer so jih spočetka po- .sredovali vojakom za odpočitek. Ko pa so ugotovili njihove kvar- ne vplivfe, so jih začeli ortiejfevati. V Evropi se je razširila poplava stripov šele po drtigi svetovni vojni. V primeru z drugimi drža- vami izhaja pri nas maio stripov, izdajajo jih predvsem časopisna podjetja z namenom, da si zago- tove dodatna finančna sredstva (navadno naprej v nadaljevanjih v časniku, nato pa kot samostoj- ni knjižni zveze!?). Kako vpliva strip na mladega bralca? S slikovnim materialom vsilju- je otroku določene predstave, ob teh pa o'krneva otrofkova sposob- nost predstavljanja in domišljije. Ker je besedilo zelo skopo, mu ne daje priložnosti, da bi se jezi- kovno izpopolnil, v jezikovnem izražanju ne napreduje, ampak celo nazaduje. Vsebina stripov je prav pisanai saj zajema najraz- ličnejša dela od najbolj cenjenih, ki donašajo tudi največ dobička, pa do literature z visoko umetni- ško vrednostjo. Pri nas je izšlo tudi nekaj klasičnih del v obliki stripa, med njimi Jurčičev Jurij Kozjak. Knjižničarji odločno za- vračamo take izdaje. To so samo borni, močno skrajšani in zelo primitivni nadomestki literarnih um'=>*-n'n, prpprirevalnp umetniške mori, brez odlik nri- g''nalnpga pigove odnrise z oko- lico ter pospešuje njegovo asoci- alnost in agresivnost; pot od bra- nja kriminalne literature do kri- minalnega prestopka je prav kratka. Knjižničarji, pedagogi in vsi, ki se ukvarjamo z vzgojo mla- dine, odklanjamo stripe, ker du- hovno obubožajo bralca, saj bra- lec, ki se zadovoljuje s stripi, rie bo nikoli sposoben, da bi spreje- mal kvalitetnejšo literaturo, in deformirajo njegov odnos do družbe in človeka. M. A. Za 25-ietnico OF GIMNAZIJA PTUJ V SPOMIN NA POHORSKI BATALJON V četrtek, 6. oktobra 1966 zjutraj, je odpeljalo irpred pltn- hazije »Dušana Kvedra« v Ptuju 8 avtobusov z dijaki proti Po- horju. Dan je bil namenjen obisku zadnjega bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljlh. Kratka slovesnost s kul- turnim programom Vreme nam je bilo naklonje- no in čez dve uri smo bili pred domom na Osankarici, od ko- der smd se peš odpravili k spo- meniku Pohorskega bataljona. Tam smo imeli krajšo kome- moracijo. Ravnatelj Rudi Ceh je v svojem govoru opisal boj Pohorskega bataljona. Dijaki so pripravili za to priložnost kulturni program. V tišini sre- di vitkih in visokih smrek smo se Vrnili z mislimi na težke dni ")red 25 leti, na 8 januar 1943. eta, ko so tukaj regljale stroj- nicfe, pele brzostrelke in udar- jali topovski riaboji. Borci Po- horskega bataljona so bili izda- ni in obkoljeni. Nihče izmed njih ni ostal živ; zadnjo bombo si je vsak prihranil zase Danes stoji tu spomenik. Od zemljank so ostale le še kotanje. Trupla borcev so pokopana v Gradcu. Po našem zadnjem pozdravu Pohorskertiu bataljonu, po eno- minutnem molku, smo se vrni- ii k domu na Osankarici. Od tod so odšli nekateri k Črnemu jezeru, drugi pa so posedli po travi in si z malico in druaače krajšali čas, medtem ko jih je obsevalo toplo oktobrsko son- ce. Naša naslednja točka je bil Pesek. Spet stno pdsedli v av- tobuse in se odpeljali v 14 km oddaljeni Pesek. Oid tu ni bilo daleč k razglednemu stolpu na Rogli. Kot da bi si grizli kole- na, smo se vzpenjali po ozkih stopnicah na vrh stolpa. Vrto- glavost nikomur ni pokvarila krasnega ražgleda. Pohorske li- vade in gozdovi so bili globoko pod narrii. Nekateri so se po- trudili še do koče na Rogli, drugi pa so se vrnili na Pesek. Ob petih popoldne se je naša kolona avtobusov zopet pre- maknila. Poslovili smo se od le- pega Pohorja. .Nekoliko utruje ni in pulrli noiih doživetij smč se vračali v Ptuj. Z našim spo minotn ha jiohorske lepote bc vedno ostal tudi spomin na borce Pohorškega bataljona Naša brfezskrbna mladost sad njihovejia boja in naša ob. veznost, da bomo ljubili ih va- rovali svojo domovino po nji- hovem junaškem zgledu Pe- Slike borcev Pohorskega bataljona v doinu na OsaiikaHci Mednarodno turistično leto 1967 je pred vrati Važen člen v dejavnosti turi- stičnih organizacij je prav goto- vo zbornik »PO JUGOSLAVIJI«, ki ga sezonsko in po potrebi iz- daja Turistični biro TD iz Lov- renca na Pohorju. Za dobrodošlico mednarodnemu turističnemu letu Je natisnila Uprava zbornika na 152 straneh »VODIC PO JUGOSLAVIJI«. To Je knjiga s pravim bogast- vom slik najvažnejših in najzani- mivejših turističnih krajev Ju- goslavije. Naslovna stran je posnetek iz bližine ogromnih kamnitih vrat ob mestecu OMIS, kjer se izte- ka bistra Cetina v morje. To me- stece s krasnimi pečinami si jfe uprava zbornika izbrala za izho- dišče v mediiarodno turistično leto 1967 zatadi iztedne akcije Oraiša, ki namerava zgraditi so- doben tabor (camp) za tisoč mo- tornih vozil in pet tisoč turistov z vsemi potrebnimi napravami in delavnicami za popravila vozil. »VODIC PO JUGOSLAVIJI« Je že šesta kfijiga tutistično infor- mativne edicije, ki jo je uredil Franjo Novak, znani turistični delavec. V nJem najdeš najpo- ttebnejše opise naravnih lepot, opise letovišč in zdravilišč, kul- turnozgodovinskih spomenikov, ne manjka pa tudi podatkov o razvitku našega gospodarstva. VODIC opozarja izletnike na vse tisto, kar bi si naj spotoma ogle- dali in si ustvarili kar se da po- polni pregled o lepotah naše do- movine. Avtor knjige prepleta potopis z zanimivo zgodbo, da bi bilo po- potniku branje kratkočasnejše in vedrejše. Ta šesta knjiga vodnika po Jugoslaviji vsebuje tudi ugo- tovitve in napotke za naše tu- ristično gospodarstvo. Angleški turistični strokovnjak, mister John, rojen Omišljan, veliki pri- jatelj naše domovine in redni obiskovalec naših izletniških kra- jev niza v pogovoru z urednikom zbornika »PO JUGOSLAVIJI« svoja zapažanja, pripombe in na- potke. Tudi naš turizem se mora oplemenititi z dosežki mednarod- nega turističnega gospodarstva. Naša država bi naj mednarod- no turistično leto obogatila z iz- virnim prispevkom. Zvezni skup- ščini je poslan predlog in osnu- tek, naj bi Jugoslavija turistično leto 1967 začela z ukinitvijo vi- zumov turistom iz vsega sveta. Tako bi na stežaj odprla vtata vsem oddiha jjotrebriim in lepot željnim izletnikom. Dolžnost vseh turističnih de- lavcev, turističnih organizacij in ljudi okoli tlirističnega gospodar- stva je seveda odgovorna skrb, da s kakovostnimi prijemi pospe- šujejo jugoslovanski turizem na vsakem koraku. Uredništvo zbornika »PO JU- GOSLAVIJI* bi rado usmerilo našo javnost k razumevanju važ- nosti turizma in opozorilo rta ve- liko odgovornost in naloge turi- stičnega gospodarstva pred sa- mim vstopom v leto mednarodne- ga turizma. To leto bi naj resnič- no zbližalo narbde t vseh konti- nentov, najsi so tega ali onega plemena, najsi so te ali one ve- re, tega ali onega političnega pre- pričanja. Vse človeštvo bi se mo- ralo osredotočiti na edini cilj: mir na svetu. J. T. Obisk književnikov v Trnovski vasi Zelo rada berem knjige, poseb- no taike, ki opisujejo težko živ- ljenje otrok med NOB. 2e dolgo sem si želela, da bi osebno spo- znala vsaj enega pisatelja. In ta želja se mi je pred kratkim iz- polnila. V začetku preteklega tedna smo zvedeli, da nas bodo v če- trtek. 6. 10. 1966, popoldne obi- skali književniki. Z velikim ve- seljem' smo pričakovali ta dan. Vsi pionirji naše šole smo ?e v četrtek popoldne zbrali v šoli in nestrpno čakali njihovega priho- da. Kmalu sta stopila med nas France Be\'k in Josin Ribičič. Sprejeli smo ju z dolgotrajnim ploskanjem ter s šopki cvetja. Bila .sem zelo srečna, ker sem lahko prva stopila pred njiju in bi v imenu vseh p^ioniriev po- zdravilia. Prebral® sta n?)m ne- kaj svojih del In mi smo j-u paz- ljivo p>oslušali. Najbolj nas je navdušila zgodbica o junaškem dečku Jemejčku. ki je med NOV mnogo pretrpel in končno izgu- bil naidražje. to je mater. Potem 5Jmo iu sm-a.ševali. kaj najraje pišeta, kdaj sta začela pisati in še mnogo drugega nas je zani- malo. Na vsako vprašanje sta nam zelo lepo odgovorila. Nato smo deklamirali nekaj pesmic in jima v znak naše hvaležnosti po- darili šopke rožic. Obljubili .smo jiima. da bomo ostali zvesti bralci njunih knjig ter jima za- želeli pri njunem pisateljevanju še mnogo uspehov. Ca s njune navzočnosti med nami je hitro potekel. Poslovili smo se od njiju z željo, da nas čimprej spet obiščeta. Osebno poznanstvo ž našimi književniki nam vzbuj^i še večje zanimanje in želje do bratnja knjig in s tem tudi večje veselje do učenja. Ivančič Marija, 6. r. osn. š. Trnovska vas kratka z r, o r) o vin a ZIMNOREJE Človek si je najprej udomačil psa in jelena. Od tega časa je preteklo okrog 18 tisoč let. Ovce si je udomačil pred 8 tisoč leti, koze in svinje pred 6500 leti in govedo pred 5000 leti. 2ito je za- čel pridelovati okrog 6750 let pred našim štetjem. Po pionirskem prazniku Aktivna pionirska organizacija v Središču v četrtek, 29. septembra so kot vsi pionirji v Sloveniji prazno- vali svoj praznik — praznik pio- nirjev — tudi pionirji osnovne šole v Središču. Na svečani kon- ferenci, ki so jo vodili pionirji sami, so sprejeli program dela za tekoče šolsko leto ter kritično ocenili dosedanje delo. 'V uvodu so pionirji slišali živ- ljenjepis borca, po katerem nosi odred ime, potem pa poročilo o delu pionirskega odreda v pre- teklem šolskem letu. Sprejet je bil program dela za šolsko lefto 1966'67, nato pa se je zvrstil kul- turni program. Program dela vsebuje zlasti naslednje: imeli bodo skupne mesečne pionirske .sestanke, belo pionir- jev šole bo usmerjeno v globlje spoznavanje preteklosti naše do- movine :n pridobitve socialistič- ne graditve; sodelo\'ali bodo v najrazličnej- ših krožkih, v katerih se bodo seznanili z raznimi zanimivost- mi. JPI vsebujejo preučevanje domačega kraja, njegove kul- turne in zgodovinske dediščine, njegove prirodne lepote m zani- mivosti pod geslom »Kdo bolje pozna domači kraj«; na šoli bodo ustanovili planin- ski krožek. V njem se bodo zbi- rali pionirji, ki ljubijo naše go- re. Krožek bo organiziral izlete v bližnjo in daljšo okolico. S tem v z\'ezi bodo pripravili raz- na predavanja. Povez.aji se bodo z občinsko planinsko zvezo ter pri njej iskali pomoči; sodelovali bodo v tekmovanju za Ingoličevo bralno značko. Že- lijo več dobrih knjig v svoji pio- nirski knjižnici. Želijo si sre- čanj s književniki; skrbeli bodo za ureditev šol- skega okolja, ureditev učilnic im hodnikov ter ure^ditev spomeni- kov padlih v okolici; med letom bodo proslavili praznike in spominske dneve. Nosili bodo kurirčkovo pošto, organizirali bodo praznovanje ob novoletni jelki, pustovanjs in kresovanje ob 9. maju; v poletnih mesecih bi radi or- ganizirali plavalni tečaj; J pionirji si bodo pr-i^sadevrtii pr. i učenju, saj vedo, da je to sedaj ' njihova edina naloga. B. Oberčkal Pogovor dveh gasbenih strokov- njakov: »Vi,« pokliče prometni policist kolesarja, »ali ne znate brati? Tu vendar piše: ,Za kolesarje prepo- vedano'!« »Brati že znam, toda s kolesa ne znam stopiti.« Zdravnik: »Ce hočete še nekaj časa živeti, boste pač morali ve- dno, ko boste imeli poželenje po žganju, namesto njega pojesti eno jabolko.« »Toliko jabolk ne bom mogel prenesti.« Odlomki iz življenfa tierofa XXVIII Tomaž je s člani štaba nada- ljeval nočni pohod, ki bi ga naj bripeljal na Gorenjsko. Ali bo šlo po sreči? Netnce šo Italijani praV gotoVd obvestili o velikem številu partizanov ob nemško- italljanski meji. Italijani tudi Vedo, da hameravajo partizani čez mejo. To vedo tudi Nemci. Pot ne bo lahka. Tomaž je bil s člani štaba in tehniko v Simo- novem bataljonu. Z njimi je bil tudi kazenski vod. S Simono- vim bataljonom bo šel Tomaž iz Kuclja prek nemške meje pod krneli jo Eržen do Aliča in nato na Pasjo ravan. Tako so začrtali pot on. Stane in Skala. 1-fo'li z dolMo kolono. Razda- lja med partizani je po deset metrov. Med potjo se spomni na pot rr/ mejo pri Litiji, na boje nri Libet-gi in pri Jančjem. Nemška bojna vztrajnost je za- grizena! Kako bo sedaj? Skoro neverjetno je, da bi na meji ne naleteli na sovražnika! Vsepovsod j ' črna tema. Po- letna noč 22. VII. 1942! Se so na italijanski s?rani blizu cerkve sv. Martina. Nočna tišina! Izne- nada se pojavijo sovražni vma- ki. Veliko jih je. Nemci so! Pri- šli sO ha it-ilijansko stran, da bi partizanom preprečili prehod čez mejo! Prišli so na pomoč Italijanom! Ko jih je Tomaž za- gledal v temnih obrisih pred seboj, je zaslišal že pntkanje nemških težkih mitraljezov, ki so iskali v temi svoj cilj. Trdo temo osvetlijo ognjeni zublji. Partizani zavzamejo položaje in naperijo orožje na sovražnika. Stane, Tomaž in Skala povelju- jejo. Poveljuje komandant Si- mon, komandirji. Iž nemškega zaledja prileti po zraku lahka mina in se razstreli nekje pri partizanskih položajih. Njen tresk za"luši strele pušk in strojnic. A le za kratek hip! Na- to režejo zrak poki nemških dum-dumk. Razbijajo se ob ve- jicah in grmovju. Iz nemške strani odmevajo kričava nem- ška povelja. Nemcem pomagajo tudi Italijani. Iznenada sij nem- ške rakete! Pognala se je v zrak in osvetlila okolico. Za njo raz- svetli okolico druga, tretja ra- keta. Sovražnik ]e moral pre- iledati partizanske položaje, da JO streljal v živo in ne v pra- zno. Sovražnik pritisne za tem z novo močjo. Partizane ne sme- jo |»«stiti prek meje! Siškov iDataljon napadajo v bok. Boj je silovit. Nemci me- čejo tudi bfimbe. Eksplozije glušijo! Bombe niso zadele ci- ljev. šlškovi hočejo prebiti nemške vrste, a sovražnik se krčevito drži svojih položajev. Nemci mečejo proti partizanom minomete, streljajo iz pušk in brzostrelk, iz mitraljezov. Na- padajo v razširjenem obsegu! V boj so posegli vsi partizan- novega bataljona. Med umikorti prek meje so zašli. Sklenili so, da bodo skupaj počakali na vč- čer. Toda okoli druge ure po- poldne so jih presenetili Nem- ci. Spečim partizanom se je pri- bližala skupina nemških voja- kov. Mitraljezec Kijev in stra- žar, ki sta čuvala speče partiza- ne, sta čakala, da se jim Nemci približajo na razdaljo nekaj metrov. Tedaj je Kijev spustil nanje rafal. Nekaj jih je obleža- lo, drugi so se umaknili v do- lino. Streli so prebudili speče borce. Pripravili so se na spo- pad, saj so vedeli, da se bo so- vražnik vrnil z okrepitvami. Ta- ko se jc zgodilo. Že čez eno uro so sc sovražni vojaki vkopali osemsto metrov od njih. Šiška je tedaj poslal proti meji skupi- no partizanov, da je razrezala bodečo žico, h kateri so se po- časi pomikali. Borec za borcem se je nato pognal na drugo stran. Nemci pa so nanje stre- ljali, a niso nobenega zadeli, ker je bila razdalja prevelika. Tomaž je bil zadovoljen, da je šiškov bataljon brez žrtev prebrodil bojno vihro. On, Sta; ne in Skala "so se odločili, naj del Siškovega bataljona preide v Simonov bataljon, ker je v njem štab in tako več komand- nega kadra v primeru spopadom s sovražnikom V. R. (Dalje prihodnjič) Stran 5 T E D M K — petek, 14. oktobra 1966 StraD * Naše zdravje Nahod in gripa Lažja gripa in nahod se lotita po navadi skoraj vsakega člove- ka kakiti dvakrat ali trikrat na leto; obe bolgzni na prvi pogled nista nevarni, je pa vendarle priporočljivo, da ju bolnik nc skuša premagati kar stoje. Ali se dasta gripa in kihanje »zavreti«? — Včasih se ju da naglo za- ustaviti; toda če je dezinfekcija nosne sluznice prenasilna, se utegne zadržati vnetje pod njo, pozneje pa sc kaj rado primeri, da izbruhnejo sekundarne in- fekcije — vnetje sinusov, vnetje srednjega ušesa itd. Kako se lahko varujemo pred gripo? — Človek hitreje zboli za gri- po, če ni odporen. Zato pripo- ročamo ob začetku zime umiva- nje velikih doz vitamina C, ki poveča obrambno moč organiz- ma in ga utrdi. Pretopla obleka lahko bolj škoduje kakor kori- sti; tisti, ki se tudi v toplejšem vremenu pokrivajo ali nosijo volnene nogavice, se bodo prej prehladih. Zakaj zdravniki ob epidemi- jah .gripe priporočajo dihanje skozi nos? — Zato, ker se zrak pri diha- nju segreva, navlaži in pride v stik s sluznico ter se tako ste- rilizira. Sluznica in dlačice pre- strežejo prah. Pri izdihavanju pa se nos tudi delno reši uma- zanije. Kako obvarovati otroke? — Otroci se navadno po cele ure zadržujejo v toplem prosto- ru, v šoli ali doma, nato pa te- kajo zunaj in se hitro oznojijo. Zato mestni otroci laže zbolijo za gripo kot njihovi tovariši z dežele, ki hodijo v šolo peš in po svežem zraku. Mestne otro- ke je bolje počasi privajati na maio zakurjene prostore, na od- prto okno, na lažjo obleko in redno telovadbo, posebno pa na jutranje umivanje z mrzlo vo- do. Se da kako izogniti temu, da ne bi bolniki okužili svoje oko- lice? — Nujno je, da si mati, ki ima gripo, zaveže preko nosu in ust masko iz gaze, preden vzame v naročje otroka. Po brisanju no- su si mora bolnik umiti roke z milom. Kako se je treba usekovati? — Slabo je usekovati se ta- ko, da z močnim izdihom po- ženemo sluz iz obeh nosnic hkrati. Usekniti se je treba najprej z eno in potem z dru- go nosnico.. Cc se človek nava- di, da SI tu in tam obriše nos tudi, ko ni prehlajen, mu lahko samo koristi. Kako naj se zdravijo odrasli, ki so zboleli za gripo? — Najpametneje je, da tak bolnik ostane za dan ali dva v postelji ali vsaj v topli sobi. Da bi gripa trajala čim manj, naj vlada v sobi čim bolj ena- komerna temperatura. Večji del zdravstvenih posegov bolj škoduje kot koristi. Zelo učin- kovito lahko pomaga vdihova- nje pare iz slane vrele vode (velika žlica soli na liter vode) in pa topli obkladki s slano vo- do. Tudi tableta aspirina, ki jo vzamerno zvečer, ali pa vitamin C skrajšujeta napade gripe in prehlada. GOSPODINJSKI KOTIČEK Vsaj enkrat tedensko sveže ribe Prv.a hrana človeka je bilo meso. Kaj je bilo enostavnejše- ga kbt na lovu ubito žival odre- ti in si tako pripraviti izdaten obrok hrane? Tako so se hra- nili ljudje, ki so živeli na trav- nikih in med gozdovi, tisti pa. ki so živeli ob morju, so lovili ribe. Že pred 2000 ali morda še več leti so že razlikovali ribje meso od ostalih vrst mesa in j^ prav zanimivo, da so že takrat nekatere veroizpovedi dovolje- vale ribje meso tudi ob najbolj strogem postnem času. ko niso imeli niti pojma, da so ribe naj- revnejše s holesteriporp in da suhe ribe nimajo skoraj nič ma- sti. (ijavna prednost nb pa ni v tem, da ne vsebujejo maščob, ribe so namreč izredno bogate drugih za naše življenje važnih snovi. Mastne ribe vsebujejo v 100 gramih mesa vso potrebno dnevno količino vitamita A, 15—75 odstotkov dnevne potre- be vitaminov B-skupme in toli- ko vitamina D, da ga je it v 10 gramih ribjega mesa dovolj za en dan. Vitamini in kalorije pa še ni- so dovolj, potrebujemo šc vrsto drugih snovi v majhnih in manjših količinah, da ostanemo zdravi. To so mineralne soli in sledovni elementi. Tudi za te so ribe odličen vir. Predvsem so bogate fosforja, ki je hrana za živce, železa, ki .je važno za tvorbo krvi, nadalje mangana in šc posebno joda, ki nas ščiti pred golšavostjo. O koristnosti ribjega mesa so si zdravniki edini m ga priporo- čajo zato vsaj enkrat tedensko. Edino ljudje, ki so občutljivi za ribje beljakovine, se naj ogib- Ijejo rib. Pa ta alergična pre- občutljivost se pojavi včasih sa- mo ob določenih vrstah rib ali rakov. Za vse druge so ribe prava zdravilna jed in morda ob ne preveč bogati prehrani še po^ sebno priporočljive, ker so če- sto cenejše kot ostalo meso. Ribe so odlična hrana za shuj- ševalno dieto. Problem pn shuj- ševanju je namreč preskrba z beljakovinami, kar je najbolje rešeno z uvedbo ribjih dni. Ne- ki zdravnik je priporočil takle jedilnik: dva dneva zapovrstjo v tednu jejte ribe opoldne in zvečer, in sicer brez prilog: krompirja, riža ali kruha in brez omak. Ribe naj bodo tudi malo slane, kajti sol povzroča žejo in žejo gasimo s tekočino, ki tudi redi. Trditev, da bi ribe same po sebi žejale, pa ne drži, saj vsebujejo prav toliko soli kot katero koli drugo meso, ra- zen onih v konservah ali naso- ljenih. Kako najbolje pripravljamo ribe? Naše gospodinje jih po večini ocvrejo povaljane v moko, ve- liko pa grešimo tudi s tem, da ribje zrezke pripravljamo v mo- ki in jajcu in še morda v drob- tinah, kar je najmanj priporoč- ljivo, ker se drobtine namreč napojijo z maščobo. Najboljše so kuhane ribe. Ta- ko jih največkrat pripravljajo domačini ob morju. Očiščeno veliko ribo ali manjše ribe p^ 1 ožimo v kožico, dodamo lovop- jov list, nekaj zrn popra, malp kisa, zelen peteršilj s kcirejiino, sol in toliko vode, da je rjb^ .skoraj pokrita. To |uho doipa^ čmi zabelijo s pravjm olivnim oliem. Z vsemi dodatki kuhamo riSo, odvisno od debelosti, do pol ure. Kuhano damo na velik oval, odstranimo hrbtenico, po- tresemo z drobno nasekljanim zelenim peteršiljem m zdroblje- nim česnom ter polijemo s pre- cejeno juho. Tudi na žaru pečene ribe ne zaostajajo za kuhanimi. Pred pečenjem večjim ribam nareže- mo kožo, v trebuhe pa nadeva- mo sesekljan česen in peteršilj ter jih esolimo. Med pečenjem jih pridno mažemo z oljem, da se koža rjavorumeno zapeče. Ribe eisložimo s svežo zele- njavo in sadjem —' njkoli naj ne manjka limonin sok — ta- ko bomp nadomestili še vita- min C, ki ga v ribah najdemo le v sledovih. iZ ZGODOVINE KAVE Po ohranjenih pismenih po- datkih so poznali kavo v Arabiji iin v Perziji okrog leta 875. Prvo kavarno so odprli v Ca- rigradu 1554. leta. Takoj za tem .sio se. pojavile kavarne v drugih mestih. Žive razprave ob črni kavi so iTizvale nezadovolj.stvo muslimanskih duhovnikov. Last- nike kavam so začeli obtoževa- ti, da odvračajo vernike od mo- litev. Sultan je zapovedal zapre- ti kavarne, vendar so te nadalje- vale z delom ilegalno, medtem ko je število Ijubitieiljev kiave neprestatno rastlo. Končno so le zopet dovolili javno obratovanje kavarn. Tur- ški diplomaiti in državni urad- niki pa 90 začeli propagirati pi- tje črne kave tudi v drugih de- želah. Podatki o kavovcu in njego- vih pLodovih so prišli v Evropo koncem 16. stoletja. Nemški zdravnik Rauwolf je 1573. leta poročal o kavarni, ki jo je videl v Allepu. Prve vreče kave pa so pripeljali v Evropo leta 1615 na benečanskih ladjah. V Italiji je bila skuhana prva črna kava le- ta 1626, skuhal pa jo je papežev poslanik, ki se je vrnil iz Perzi- je- V Londonu so odprli prvo ka- varno 1652. leta. Odprla jo je Grkinja, osvobojema bivša suž- nja, ki jO je pripeljial iz Turčije Anglež Edvards. Njeno znanje v kuhanju črne kave je pripomoglo k populari- zaciji te pijače v Londonu. Do konca stoletja pa je bilo v Lon- donu že več kot 3000 kavarn. Pionirji pitja kave v Franciji so bili priseljenci iz drugih dr- žav, posebno poslanik turškega sultana Sulejmana, ki je leta 1669 na sprejemu v Parizu po- nudil vsakemu izmed gostov čr- no aromatično pijačo. Kmalu pozneje je postala kava v modi na kraljevem dvoru. Tri leta po- zneje pa je Jermenec Pascal na neki ciprski Grk odprl novo ka- kavarno. Vendar je kmalu ban- krotiral. Kmalu pozneje pa je nek ciprski Grk odprl novo ka- varno, kjer je prodajal kavo ze- lo poceni in je njena popularnost naglo začela rasti. Leta 1702 je Italijan Prokopio del Castelli od- prl v Parizu kavarno, ki se je imenovala po njegovem priimku, ki obstaja še danes. Potem so za- čeli odpirati kavarne po vsej Franciji in jih je bilo leta 1720 samo- v prestolnici 380. Na Poljsko je prišla kava za- hvaljujoč nekemu vitezu ki-alja Jana II. Sfebieskega. V času voj- ne je ta našel v šotoru turškega vezirja veliko črnih zm, ki :ih je odnesel v Varšavo in odprl kavarno. NAJEM NI KOV SIK Bilo je ravno na pust 1920. le- ta, ko smo se selili iz Strmca v Rogoznico. Imetje smo spravili na dva voza. Na prvega smo na- ložili pohištvo in drva, nanj sta sedla tudi mati in brat, na dru- gepi pa smo peljali prašiča v zaboju. Nanj sva sedla babica in jaz. Za nami je šla priveza- na krava Sivka. Oče je šel peš za nami. Nekje v Janeževcih smo sre- čali maškare, ki so me strašile na vozu. Iz Strmca nisem nesel naj- lepših spominov. Oče je bil kot gradbeni delavec večinoma z doma, mati in babica pa na dninah pri gospodarju mlinar- ju in pri bližnjih kmetih. Z bra- tom sva bila največkrat cele dneve zaklenjena v hiši. Ko pa sva se malo bolj po- stavila na noge, sva že poma- gala materi pri delu. Prinašala sva drva in hodila v grabo po vodo. Tam je bil z bruni ogra- jen meter globok gozdni stude- nec, kjer smo zajemali vodo. Brat, ki je bil dve leti starejši, je imel petlitrsko ročko, jaz pa štirilitrsko. Nekoč je le malo manjkalo, pa bi utonil. Kot na- vadno sva šla z bratom po vo- do. Jaz sem prvi zajel. Najprej sem moral poklekniti, se z levo roko oprijeti za bruno, z desno pa zajeti ročko. Ko sem tako zajel vodo, se je vrč napolnil in me potegnil v studenec. Za- čel sem kriliti z rokami in no gami. Brat je začel jokati in je bila sreča, da ni zbežal. Poklek- nil je in me prijel za roko ter izvlekel iz studcnca. Nekoč je mati sekala hosto, jaz pa sem se igral pred hišo. Ko sem tako kobacal po pod- stenju na oglu hiše, ki je stala na strmem bregu, me je močan vet^ prekopicnil po strmini. Odprl sem usta, vendar nisem mogel ne jokati ne dihati. Ma- ti ni vedela, ali bi se mi sme- jala ali jokala, ko je gledala, kako se je veter poigral z me- noj. Vinograd je bil blizu hi.še. Cim je začelo zoreti grozdje, so morale biti kokoši zaprte in tudi otroci nismo smeli na spre- hode po vinogradu. Da bi se mati zavarovala pred gospo- darjevimi očitki, nama je zabi- čala, d,a ne smeva v gorico, ker da sn v grozdju kače. Vendar s^va se z bratom, ko je imela mati v hiši kakšno delo, opo- gumila in se na tihem odpravi- la na sep ugotavljat, če so še kače v grozdju. Našla sva, da »v totem nega in v totem tudi nega kače« in se tako na skri- vaj nazobala na pol zrelega grozdja. Ko smo prišli na Rogoznico se mi je zdelo vse drugačno. Naša nova domačija je bila sta- ra kmečka hiša z velikimi hlevi in velikim dvoriščem z divjim kostanjem sredi dvorišča ter z »žvarklji« ograjenim vrtom. So- sedje so bili z vseh strani zelo blizu. Pred hišo je žuborela Ro- goznica. Oče je rekel, da bomo imeli blizu v mesto, midva v šolo, on pa na delo. Ža stano- vanje in vrt smo morali krmiti gospodarju štiri telice, ki pa jih je bilo včasih tudi pet ali šest. Krmo nam jc on dajal, čistili smo živino in tudi pasli. Pre- den je katera telica postala krava, jo je gospodar odpeljat na svoj dom, nam pa prignal drugo tele. Gospodar je dovolil, da smo lahko obdržali našo Sivko', češ da je krme dovolj. Vendar ni minilo pol leta, ko so sinovi pregovorili gospodar- ja, da ne bodo vozili krme za majerjevo kravo. Tako je go- spodar nekega dne naročil oče- tu: »Krave nc boš vqč mogel imeti, spravi jo proč ali pa odidi iz hiše.« Oče in mati sta se odločila prodati Sivko, edi- no naše imetje. Tistega dne, ko sta jo prodala, je mati ves dan jokala. Potem smo morali ku- povati mleko, čeprav je bilo v hlevu vedno štiri ali pet glav goveje živine. Pozneje se jc go- spodar malo omehčal in nam je dal eno svojih krav, najslab- šo dojnico. Pod hišo jc bila proti potoku mala strmina, kjer sva se z bra- tom in drugim otroki v zim- skem času sankala. Ker ni bilo denarja za sam, lih je oče zbil iz treh desk, spodaj pa jc nabil pločevino. Jaz pa sem se naj- raje sankal s snežnim plugom, ki ga je tudi oče naredil. V hiši pa nismo bili edini sta- novalci. V Mevu )c spal slepi Hanza, hlapec prejšnjega go- spodarja posestva, na katerem smo bili mi najemniki. Preživ- ljal se je z mletjem zrnja z žrmlji po vasi. Eno oko mu je izpahnila 7 rogom krava, v dni- gcga pa ga jc brcnil konj, taTso je vsaj pripovedoval. Rad je obujal spomine iz let, ko je še videl in ko je bil še mlad. Rad je govoril, kako bi on gospoda- ril. če bi imel oblast. Ko sva z bratom malo po- rasla, sva delala v hlevu in pa- sla živino. Po prihodu iz šole naju je navadno čakalo kosilo na »kumenu« pred kmečko peč- jo. Jedi so bile pač takšne, ka- kršne je mati lahko pripravila v času, ko je prišla s polja kr- mit živino. Najprej sva kidala in nastiljala živini, potem pa vozila gnoj iz hleva v veliki sa- mokolnici. Nato pa na pašo. Ča- sa za igro ni bilo ali pa je bil le malokdaj in še zato je po- tem šiba pela. Najbolj sem se bal gnati na pašo mlado in spo- čito živino, posebno pa še te- daj, ko so se začeli pojavljati na cestah avtomobili. Zraven krave Šeke sem imel privezani še telici in zadaj dve. Ko se je avto bližal živini, se je navad- no ustavila in obrnila čez ce- sto, ko pa je smuknil mimo, so dvignile telice repe m začela se je dirka čez njive in travnike. Prestrašene živine nisem mogel zadržati in tudi ujel sem jo tež- ko, navadno v kakšni detelji. Ker je živina močno pomendra- la posevke, so nekateri vpili nad menoj. Takšne reči sem večkrat do- življal, mnogokrat pa je čas na paši hitro minil. Najbolj sre- čen sem bil sam na paši, ko sem se prepuščal svojim sa- njam. Oče pozimi ni imel dela, za- to jc mati skrbela za kakšen dinar. Na ptujski trg je nosila kislo zelje in kvašeno repo, če- bulo in česen ter drugo. Nekega ■ zimskega jutra je rekla, naj pripeljem za njo na trg lonec kisle repe. Ko sem šcT v šolo, sem torej naložil na svoje iz desk zbite sani lonec z repo. Snežilo je m sneg je za- sul gazi, zato sem zgrešil pot ter ravno pred vrati rogozni- škega pokopališča prevrnil lo- nec z repo v sneg. Hitro sem pobasal repo nazaj v lonec.' Vmes jc bilo tudi nekaj snega, zato sem se bal, kaj bo rekla mati^ Vendar ni nič opazila. V šoli sem ves čas mislil na to nezgodo in sem se bal iti do- mov. Toda kako mi je odleglo, ko mi je mati povedala, da ie repo dobro prodala in da bo naslednjega dne zopet šla na trg. V šoli sem se še kar učil, le izgovorjava me je mučila, ker sem jecljal in nekatere besede nisem in nisem mogel spraviti iz ust. Učitelji žolnir, Kajnih, Jančič in Šterk so me razumeli in so mi pomagali. Ce so se mi sošolci začeli smejati, ko sem se trudil s kakšno besedo, me je to zelo zmedlo, vendar so učitelji hitro napravili mir. Le katehet me ni mogel razumeti. Nobeden izmed učiteljev me ni tepel, le katehet me je. Nekoč me je vprašal, kaj so angeh. Ker je prišlo vprašanje docela nepričakovano, nisem mogel ta- koj odgovoriti. Ni čakal na moj odgovor, temveč je zakričal: »Roke na klop!« in me udaril po členkih, kolikor je mogel. Od tistega časa nisem več kra- sil Marijinega kipa v kotu nad mizo v domači sobi. Ne spominjam se več, v kate- rem razredu je bilo, ko smo se učili o kmetih, najemnikih, že- larjih in viničarjih. To smo imeli celo za domačo nalogo. V tem času je prišla na obisk so- seda, ki mi je hotela pomaga- ti: VI niste najemniki, vi ste '»štuntnarji«. Pri delu na njivah in travni- kih sem tudi moral pomagati. Ko smo sušili, sem obračal se- no, pri žetvi nosil snopje, pri izkopavanju pa sem pobiral krompir. Nikdar nc bom poza- bil žetve pšenice. Nosil sem snopje na kup. Zjutraj sem si obul visoke čevlje iz svinjske- ga usnja, da me ne bi pikalo. Nizke čevlje sem videl takrat le pri mestnih otrocih.. Ker pa so bili čevlji suhi in trdi, so me močno ožulili in jih nisem mo- gel več nositi. Hodil sem bos po strnišču, da sem imel krva- ve noge. Nisem mogel hitro ho- diti. Ko je gospodinja opazila, da se ne gibljem prehitro po strnišču, mi je rekla: »Franček, le hitro nosi snopje, pšenični kruh je dober.« Prav je imela, saj sem ves čas mislil na buh- teljne. Ko pa je prišel čas ju- žine, se ni nihče spomnil Fran- čeka. Priplazil sem se k materi in sedel za njenim hrbtom. Ker se nihče ni spomnil name, sem začel vleči mater za rokav. Ma- ti pa je bila žalostna in nervoz- na, ker se gospodmia ni spo- mnila, da bi mi dala južino. Ko mi je dala pol kupice neke cik- njene jabolčnice, pa se je go- spodinja hitro oglasila, češ da takšni ne smejo piti, ker se po- tem ne morejo učiti. Bila je prijetna poletna noč, ko so nas iz trdnega spanca prebudili čudni glasovi. Čim bliže so prihajali, tem večja groza se nas je polaščala. Neki pijani fantje iz sosednje vasi so delali grozen trušč. Mati se je opogumila m šla gledat, ko je nekaj z velikim treskom udari- lo po naših oknih, Vsi smo se tresli od strahu. Očeta ni bilo. Komaj smo se malo pomirili, je zaklicala mati, da gori. Vsi zmedeni smo začeli nositi naše tvari iz hiše k potoku, kjer sem moral ostati jaz, da bi jih čuval. Sele ko smo bili pri po- toku, smo onazili, da ne gori naša hiša, pa^ pa sosedova, ro- gozniškega župana. Tista noč mi je ostala dolgo v spominu. Kot vsi starši, je tudi moj oče želel, da bi bila z bratom med najboljšimi. Zdela sva se mu preveč tiha in boječa. Več- krat je primerjal z nama druge otroke, kako so pogumni in se ničesar ne bojijo. Pa sem se nekoč opogumil. Ko smo šli iz šole, smo se Rogozničarji nekaj sprli s Podvinčani. Ker nas je bilo iz Rogoznice več, so oni zbežali pred nami Doma sem se hvalil, kako snv> naklestili Podvinčane. Mati pa mi je pri- solila klofuto ker sem se grede s šoje- pretepal po gesti, Tako mi je splahnilo še tisto malo pocruma. Pozimi sem se najbolj veselil kolin. Takrat so mi v šoli dovo- lili, da sem ostal doma. Ze dan prej se mi je zdela hiša nekam praznična. Takrat je delal oče večji del v hlevu pri živini, mi- dva z bratom pa sva pomagala materi nanositi drva in vodo v kuhinjo, da je bilo drugi dan vse pripravljeno. Zvečer smo sedeli v sobi. Oče je pripravljal špale za klobase, mati pa drugo, kar je bilo po- trebno. Naslednji dan smo zgo- daj vstali in nestrpno čakali mesarja in povabljene goste. Ko sem bil še čisto majhen, sem ob prihodu mesarja zbežal od hiše. Pozneje pa sem tudi sam pomagal držati prašiča, in sicer z burkljami za rilec. Pri odiranju kože sem moral pri- nesti smetišmco za »prvo klo- baso«, ra katero je mesar vedno trdil, da je moja. Ko je rezal meso, sem moral prinesti kos lesa, da je »ubil zajca«. Pri tem so se vsi smejali na moj račun, ban se je navadno končal poz- no ponoči pri pogrnjeni mizi. Ce je delal oče poleti v Ptu- ju, sem lahko odšel na počitni- ce k staremu očetu v Drsteljo. Tam sem pasel krave. Drstelje sem se veselil, ker so imeli mnogo sadja. Vendar ni bilo tako lepo, kakor sem si navad- no prej predstavljal. Ker je bi- lo težko za denar, sta morala dedek in babica vsak sad spro- ti prodati. Vedno sem slišal: to še ni zrelo in to še ni zrelo. Ko pa sem ugotovil, da je kaj kljub vzemu zrelo, tega že ni bilo več, ker je odnesla babica na trg. Iz Drstelje je nosila košare sad- ja, težke po 18 kg na glavi v TPtuj, kjer je prodajala do poz- nega popoldneva, potem pa je šla še ponujat, dokler ni pod ceno prodala. Bilo je zadnje leto našega bi- vanja v Rogoznici. Pšenica in rž sta bil požeti in sem pasel pa strnišču. Živino sem držal na vrvi kot vedno in sem bil vstran obrnjen. Nenadoma sem začutil od zadaj močan udarec in že sem se znašel na hrbtu telice. To akrobacijo sem čutil več tednov. Po osemletnem bivanju v Ro- goznici nas je gospodinja ne- kega dne obvestila, da se bo ženil njen najstarejši sin in da bo treba hišo izprazniti. Najtež- ja mi je bila ločitev od šeke. Kolikokrat mi je zadržala teli- ce na cesti, ker ni hotela be- žati! Njenega mleka sem se na- pil neštetokrat. Ko sem bil ža- losten, sem se na paši naslonil na njen vrat, ona pa je. kot bi me razumela, mirno stala in samo prežvekovala. Tako je Hlo na pa*.^ tudi zadnji dan na Prečnici. Sonce je že zahajalo. Živina se ni več pasla, kot bi čutila, da se po- slavlja njen pastir. Zdelo se mi je, da ima še Seka solze v očeh. Naslonil sem se nanjo m jokal. Tiho sem ji govoril, naj bo tu- dj drugemu pastirju dobra kra- vjca in naj ga uboga kot je me- ne, ki moram oditi, ker sem pač najemnikov sin, ki mu ni uso- jeno, da bi preživel svojo mla- dost v --nem kraju med svojimi ljudmi. Strun 6 T L D > I K - pclck. 14. oktobra l%() Strun ŠPORT Občinsko prvenstvo v lahki atletiki v nedeljo, 9. 10. 1966. ie organi- zirala ObZTK Ptuj v Ptuju Ob- činsko atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 120 tekmovalcev iz Ptuju, Kidričevega, Markovec. Rogoznice. Lovrenca, Dornave ter Gorišnice. Moški so tekmovali v teku nu 100 m. 400 m. 1000 m, v skoku v dlljino in višino ter v suvanju krogle. Ženske pa v teku na 60 m in 600 m, skoku v višino m daljino ter v metu krogle. Rezultati, moš^ki: tek na 100 m. Stre; (Lovrenc) 12,1; Cepin (Mar- kove!) 12,4; Hmeljina (Kidričevo) in Cimerman (Ptuj) prav tako 12,4. Tek na 400 m: Cepm (Mar- kove!) 57,1; Fric (Gorišnica) 57,9; Kline (Markovci) 58,1. Tek na 1000 m: Mežnarič (Kidričevo) 2,44; Gojčič (Kidričevo) 2,47,3; Vihar (Gorišnica) ?,??. Višina: Zoreč (Kidričevo) 165; Mikša (Markovci) 1C5; Vrhovšek (Rogoznica) 160. Skok v daljino: Vrhovšek (Rogoz- nica) .576; Hmelina (Kidričevo) 556: Strel (Lovrenc) 553. Suvanje krogle: Srdinšek (Mrkovci) 11,30; Zoreč (Kidričevo) 10,77; Strel (Lovrenc) 10,27. Rezultati žensk: tek na 60 m: Gotvajn (Kidričevo) 8,4; Tumšek (Markovci) 8,9; Ferš (ESS Ptuj) 8,9. Tek na 600 m: Klanjšek (Ki- dričevo) 1,54; Hentak (ESŠ Ptuj) 1,54; Ftičar (ESS Ptuj) 1,55. Skok v višino: Poljanšek (F. Osojnik) 125 ; Meglič in Matuš (obe ESS Ptuj) 120. Daljina: Zorko (ESS Ptuj) 395; Gotvajn (Kidričevo) 393; Turnšek (Markovci) 391. Krogla: Pungrl (Kifldčevo) 864; Kolarič (ESS Ptuj) 795; Megla (ESS Ptuj) 794. Ekipe, moški: 1. »Partizan« Ki- dričevo 5.784 točk; 2. »Partizan« Markovci 5.257 točk; 3. »Partizan« Ptuj 2.545 točk. Ekipe, ženske: 1. ESS Ptuj 4.381 točk; 2. »Partizan« Kidričevo 3.888 točk; 3. »Partizan Markovci 3.835 Občinski pokal' je osvojil »Par- tizan« Kidričevo, ki je zbral sku- paj 9. 672 točk pred Markovci z 9.092 točkami ter Osnovno šolo F. Osojnika Ptuj, ki je zbrala 3.812 točk. Organizacija tekmovanja je bila primerna, le da je primanjkovalo sodnikov. Neugodno je bilo tudi to, da se je tekmovanje moralo končati do 10.30, ker je bila na sporedu prvenstvena nogometna tekma med Dravo in Kladivarjem iz Celja. Tekmovanje in udeležba sta pokazala, da ima mladina za to športno zvrst zanimanje, vendar man.tka delavoljnih organizatoriev za take prireditve. OP Flotacija ' Narava skoraj nikjer ne nudi človeku korisitnih snovi v čisti obliki. Skoraj vedno so pomeša- ne z jalovino in mnogimi drugi- mi primešani. Ljudje pa so že v starih časih poskušali oddvojiti te zmesi in se jim je to včasih tu- di posrečilo. Eden od teh načinov je odvajanje pritnesi z vodo, llo- tacija. Ta način se često Se danes upo- rablja za obogaten je rud. Malo flota ci j o je mogoče napraviti v domačem laboratoriju. Pripra- viti je treba zmes: 0,3 — 6,4 g bakra v prahu z 10 — 15 g či- stega peska. Zmes vsipajte v epi'uveto in jo do polovice zalij- te z vodo ter dodajte nekaj kap- ljic žveplene kisline. Nato na- lijte v epruveto 1 — 2 g rastlin- skega olja in 1 — 2 kapljici pe- troleja, ki pomaga nastanku pe- ne. Epruveto zamašite in močno stresite, nato pa pustite, da se vsebina sesede. Cez nekaj časa boste opazili 3 plasti v epruveti: čisto spodaj bo pesek, nad njim skoraj čista voda, baker pa bo plaval v olju na površini. Nerazrešen sofizem Ustno izročilo pravi, da je zna- ni grški gramatik Filet umrl od žalosti., ker ni mogel razrešiti so- fizma: »Ce govoriš o sebi, da la- žeš, ko gov^oriš resnico, lažeš. Ce bi rekel Isžem in pri tem govoril laž, bi govoril resnico.« Zaprašena žarnica Zaprašena žarnica daje za po- lovico manj svetlobe kot čista. Zato lahko zamenjamo umaza- no 60 W žarnico s čisto 30 W in bo prostor enako osvetljen. Posledice pa so še drugačne: če sveti žarnica 30 VV vsak dan samo eno uro, prištedimo na leto 10 kW, s katerimi izdela tkalnica 20 m tkanine. liter vode Za proizvodnjo 1 tone valja- nega železa potrebuje železarna 200.000 litrov vode. Za proizvod- njo I tone gume pa je potreb- nih 2,400.000 litrov vode. Za be- ljenje tone bombaža je potreb- nih 280.000 litrov vode. Vodovodna pipa Nerednost pri vodovodni pipi v stanovanju je lahko vir veli- kih izgub. Če teče voda iz pipe neprestano s curkom, ki ni de- belejši od vžigalice, steče v 24 urah ca. 500 litrov. Ce teče vo- da po kapljicah, bo steklo v 24 urah 60 litrov \ode. Svetovno čudo ' Eno starodavnih svetovnih čudes je bil Apolonov kip na otoku Rodosu. Kip je bil po- •stavljen 276. leta pred našim štetjem, pozneje pa je bil poru- šen zaradi potresa. Občina Ro- dosa pa je sklenila kip ponov- no postaviti, vendar iz alumini- ja. Načrte za novega Apolona so zaupali belgijskemu inženir- ju Vaterkeinu. V notranjosti novega Apolona bo restavracija. Profesorjev spomin Neki profesor se je pritožil svojemu tovarišu, zgodovinar- ju: »Pomislite, nikakor si ne morem zapomniti rojstnili da- tumov svojih otrok, še svojega sem pozabil.« »Nič ni bolj enostavnega, to- \ ariš. Te dni je treba povezati z rojstnimi dnevi kakšnih velikih mož.^ Glejte, jaz sem se rodil 2369 let za Sokratom, moja že- na J875 let po Tiberljevi smrti, sin 2067 let po tem, ko je Grakh zahteval uveljavitev Licinijevih zakonov, hčerka pa 1564 let po preseljevanju narodov. Kolega, to je zelo enostavno!« Zopet je umrl? v državnem svetu je bilo mnogo starcev. Eden izmed njih, Slobodčikov, je vedno dre- mal na sejah in se je, ko so ga klicaji in vprašali za mnenje^^o določeni zadevi, navadno pri- družil mnenju svojega soseda Petra Petroviča Valujeva. Valujev pa jc umrl. Po neki razpravi so zopet prebudili Slo- bodčikova. — Vaše mnenje? — Jaz se pridružujem mne- nju Petra Petroviča' — Peter Petrovič je umrl. Slobodčikov se je ravnodušno pridružil mnenju svojega dru- gega soseda in je ponovno za- dremal. Po obravnavi nove točke pa so ga zopet pribudili. — Vaše mnenje? — Pridružujem se mnenju Petra Petroviča. — Peter Petrovič je vendar umrl, se je jezil predsednik. — Kako? Zopet umrl? se je upiral Slobodčikov. SLABA IGRA - MALI IZKUPIČEK ALUMINIJ-VARTEKS 1:1 (1:0) Po odlični igri v Travniku je bilo pričsikovati, da bo Aluminij v tekmah prati Segesti in Var- teksu povečal svoj izkupiček točk najmanj "za dve. Dejansko pa je bilo čislio drugače: kata- strofalen poraiz proti Segesti 0:5, ter samo ena točka v slabi igri proti Varteksu. Gledalci, ki jih je vsakokrat manj na igrišču ALuminija, so na Iconcu tekme aplavzirali gostom za požrtvoval- no igro in osvojeno točko, med- tem ko so domačine izžvižgali. Mogoče ta žvižg ni bil popolno- ma upravičen, posebej ne proti Grbavcu, Toliču, Satlerju ter Kneževiču in Milosavljeviču, vendar gledalci niso mogli opro- stiti slabe in neborbene igre ne- katerih domačih igralcev. Casje, da se igralci in trener kluba Ku- rilič malo bolj zamislijo nad svojim delom ter gledalcem, s kvalitetno igro omogočijo gleda- ti lep nogomet. ALUMINLJ: Bračič, Grbavac, Satler. Tolič. Muršec. Kamiški, Kneževič, Milosavljevič, Marko- vič. Sovrovič (Krnič), Špehonja. VARTEKS: Jurec, Kopustič, Rodi'k, Svarc, Matkovič, Milje- novič, Polj^anec (Radakovič), Le- vačič. Borovec (izključen v 32. mimuti), PasJoitini, Detelj. Strelci: Špehonja v 22. minuti za Aluminij ter Svarc za Vao:- , teks v 87. minuli. Takoj v začetku je Varteks si- lovito pritisnil na gol Aluminija, i.(xla ta pritisk je trajal samo do 10. minute. Čeprav je to obdcb- je zelo kratko, so si gostje pri- pravili nekaj lepih priložnosti; ena izmed njih pa je bila 100- odstotna: ko je Paskutini stre- ljal s kakih 16 metrov proti go- lu, je žoga zadela Toliča in spre- menila smer. Nenadoma se je pri ž'ogi znašel nevarni Levačič in samo s petih metrov streljal čez Bračičeva vrata. Še nekaj strelov razpoloženega Paskuti-- uija in gotovih posredovanj Lra- čiča smo videli do 11. minute, ko je Aluminij prevzel pobudo na igrišču. Ta minuta je bila pre- lomnica v prvem polčasu. Mar- kovič ]e izredno prodrl do kor- nerske črte in idealno centriral. 2oga je že šla mimo nemočnega Jurca, toda Špehonja je bil prekratek iji samo za nekaj cen- timetrov zgrešil žogo. V nasled- njih petih minutah so se vrstile nevarne situacije pred golom Varteksa, vendar je delovala obramba go.sitov zelo gotovo. Po- sebej je navduševala igra kril- ske vrste ter vratar Jiu^ec v bor- bi za visokimi žogami. Končno je v 22. minuti Špehonja od Sov- roviča odlično podano žogo pla- siral v gol — 1:0 za Aluminij. Po tem golu je Aluminij igral dosti boljše in z duhovitimi akcijami nevarno ogroža Jurca, vendar brez rezultata. Ko je sodnik Mitrovič iz Za- greba popolnoma pravilno iz- ključil centra gostov Borovca, so bili vsi na igrišču prepričani, da je to začetek katastrofe go- stov. Tak je bil videz po igri v prvem polčasu in to vse do tre- nutka, ko sta bila poškadov.rfa Sovrovič in Milosavljevič. V igro je dve minuti pred koncem prve- ga polčasa namesto Sovroviča vstopil Krnič (!?), medtem ko je Milosavljevič samo statiral na desnem krilu. ' Igra je bila v drugem polčasu vse prej kot nogomet. Napadalna vrsta Aluminija se je sprehaja- la po igrišču in igrala po siste- mu »vsak za sebe^^. Ves ta čas se je obramba borila proti raz- igranim. gostom, ki so bili bolj nevarni z desetimi kot z enajsti- mi igralci. Obramba je dokaj dobro izpolnila svojo nalogo, če izvz^amcmo Bračiea, !:i je »pla- val«. Njegov stil hranjenja sa- mo na golni črti je staromoden, in pravi čudež je, da »beli« niso dobili še ka'kšnega gola. Zaskrbljujoče je, da Bračič trenutno ni v dobri formi, oz. je prvi polčas skoraj vedno dober, medtem ko v drugem naglo po- pusti. Ves ta čas sedi na klopi za rezerve Šoštarič, ne da iDi mogel pokazati svoje kvalitete. Ravno ntrazpoloženi Bračič je bil krivec za izenačujoči zade- tek, ki ga je dosegel Švarc. Uda- rec s kakih 20 metrov ga je za- lotil pri »spanju« in je žogo us- pel samo, poriniti v lastna vrata. Zaključek vsega bi bil, da je potrebno dati priložnosti tudi Šoštariču, Slavkoviču in Radulo- vlču, sicer bo bilanca še bolj po- razna. Vojo Veličkovič Grozdje IL kg 3, hruške 11 3, jabolka 11. 1,80, jabolka IIL 1,50, slive (sveže) 2,30, arašidi odprti 13, Banane 4,90, paradiž- nikova mezga 880 9,30, paradiž, mezga 250 gr 2,13, limone 4,20, rozine 7,94, slive (suhe) 6,60, kostanj 1,40, cvetača 2,88, čebu- la 1,25, česen 4,50, korenje (je- dilno) 1,20, krompir II. 0,80, ohro\ t 1,20, pesa 1,30, paprika (babura) 1,70, paprika (para- dajz) 1,80, paradižnik 1,80, pe- teršilj 2, solata (endivija) 1,80, zelje (sveže) 0,50, zelje (kislo) 1,30, ližol (prepeličar) 4, fižol (tetovec) 3,50, Papir, vreče 3,15, jajca C 0,55, Olje belo 1 1 5 no- vih dinarjev. HUMOR Mc Intosh iz Aberdecna bi moral dati svojemu sinu denar za novo gramofonsko iglo, »Ne,« pravi oče, »saj jo lahko še nabrusiš ob kamnitih stopni- cah pred hišo.« Sinko gre, oče pogleda za njim in vzklikne: »Nisem ti dejal na naših stop- nicah, ampak na sosedovih!« Sodnik: »Da ste mogli krasti, tega res skoraj ne morem ver- jeti!« »O, veste, človek vse zmore, če ima le zadosti močne \'olje!« »Vi pa še niste dolgo v trgo- vini, kaj?« »Kako to mislite?« »Ker vedno zardite, ko pove- ste ceno.« »Natakar, ta riba smrdi, po- vohajte!« »Kaj bom vohal, saj ni po- trebno! Vi ste že deseti gost, ki mi jo je vrnil!« Žena: »Sram te bodi, ker mi vedno očitaš, da nisem ničesar k hiši prinesla! Kdo ti je pa toliko pridobil v tem času, kar sva poročena, kaj? Kdo te je odvadil kaditi, kdo te je odvadil piti, kdo te je od- vadil kvartati, aaa ...?« »Pomislite, ti naši sosedi! Vedno so trdili, kako bogati da so, včeraj pa sem na lastne oči videla, da sta mati in hči obe hkrati igrali na en klavir!« »Katera domača žival je naj- koristnejša, Peter? « »Svinja, ker je od nje prav vse uporabno, še celo ime!« Zanimivosti Budimpešte je tema predavanja, ki bo v po- nedeljek, dne 17. t. m., ob 18,45, v veliki dvorani Občinske skup- ščine (Miklošičeva ulica). Predavanje bo spremljano s fil- \ mom in z diapozitivi. I Občani vljudno vabljeni! | -0- KrojaŠko šiviljska delavnica Ptuj, Miklošičeva ulica ?> R.\ZPISUJE razprodajo osnovnih sredstev, tj. šivalnih strojev in razne druge poslovne opreme. Prodaja bo v nedeljo, 16. ok- tobra 1966, ob 9. uri v Ptuju, Trg svobode (šiviljska delavnica;. Ce ne bo družbeni sektor gospodar- stva kupec vseh osnovnih sred- stev, bo ob 10. uri ra-iproda ja, na kateri bodo lahko nastopili za- [ sebniki kot kupci. I Ljudmila Keb- ler, Podlože 27 — Mojco, Urško; Ana Lenart, Mestni vrh 12 — de- klico; Anica Sven.šek. Podlehnik 43 — Branko; Neža Gajšt, Lju- bljana, Stare pravne 4 — Anito; Marija Munda. Cvetkovci 12 — dečka; Marija Crček, Obrež 10 — dečka; Marjana Koi-par, Apače 24 — deklico; Helena Predojevič, Breg 11 — dve deklici; Marija Mlakar, Podlehnik 9 — Sonjo; Štefka Orlač, Pohorje 16 — de- klico; Helena Jug, Ostrožno 17 — Marijo; Jera Kondrič, Dornava 5 — Srečka; Ana Cafuta, Kozminci 7 — dečka; Marija Lovrec. Sov- jak 7'; — Stanka; Alojzija Pod- goršek, Dolcna 34 — Franca; Marija Repič, Lancova vas 37 — Marjana; Marija Strelec, Stojnci 85 — dečka; Aiojzija Cvetko, Po- xenšak 9 — deklico; Matilda Zu- pane, Hrastovec 127 — Branka; Zdenka Pintarič. Brezovec 89 — Dušana; Pavla Šuperl. Cezanjev- ci 57, Ljutomer — Janka; Mari- ja Vesenjak, Strmec 6 — Marijo; Marta Meško, Gajevci 15 — Me- lito; Angela Medved. Gajevci 27 dečka; Martina Obran, Moška - — Tončka; Marija Kuhar, Spuh-* Ija 30 — Darjo; Anica Serdinšek. Budina 32 — deklico; Antonija Znidarič, Rabelčja vas 29 — dekli- co; Marjeta Donaj. Placarovci 8 — Ireno; Marija Zidarič, Kamen-r ščak 37, Ljutomer — dečka; Ne- vcnka Vidovič, Sp. Hajdina 128/a ~ Valerijo; Angela Glažar. Haj- doše 36 — Mirico; Katarina Vi- dovič. Stanošina 34 — dečka; Ma- rija Matjašič, Mestni vrh 31 — Aloksundra; Frančiška Mir, Za kolodvoi-om 10. Ormož — Marjet- ko; Štefanija Plavčak. Gorca i — dečka; Martina Obran. Moškanj- ci 65 — Mirana; Marta Miki, Brstje 8 — Marjetko; Martina Tu- covič, Majšperk 2 — deklico; Ani- ca Frangež, Preša 17 — dečka; Marta Klemenčič, Tomaž 19 —de- klico; Angela Klaneček, Sedlašek 128 — Kristino. Mijo Galckovič, Ormož, Ptuj- ska cesta 33. in Štefanija Kolenko. Ormož, Ptujska cesta 33; Janez Strašek, Cesta Olge Meglič 11. in Teodora Bernhard, Cesta Olge Meglič 11: Jaže. Graifoner. Ja- dranska 4, in Roza Vanek, Ašker- čeva 10; Anton Unger, Kuzma 100, in Justina Horvat. Mestni vrh 2. Jožef Kranjc, Cara Lazar,ja Maribor, roj. 1916, umrl 5. 10. 1966.