Največji slovenski dnevnik f Združenih državah Velja za ne leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. TELirOH: CHgLOA «78 NO. 302. — 6TEV. 302. r The largest Slovenian Daily in the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Kntorod as Soeoiid Olssi Mstts* September 21, 1903. st ths Pott Office at Ntw York. H. 7., nnder Act of Goorrott of Marco 3, 1879 noi TELEFON: 0HEL81A 8878 .■-m- — —j~I . NEW YORK. THURSDAY. DECIM BER 26. 1023. — OETRTEK. 26. DECEMBRA 192D VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. SILNI OB ZAPADNO- PARNIKI SO MORALI POISKATI VARNEGA ZAVETJA V PRISTANISCIH Norveški p&rnik se je potopil z vsem, kar je imel na krovu. — Veter je pihal z naglico sedemdesetih mil j na uro. — Veliko parnikov je na razburkanem morju brez kontrole, ker so se jim polomili vijaki. LONDON, Anglija, 25. decembra. — Krasnemu vremenu, ki je vladalo zadnje dni, so sledili strašni viharji ob vsej angleški in zapadno-evropski obali. Ne samo ribiški čolni in manjše ladje, pač pa tudi večji parniki so si morali poiskati v pristaniščih varnega zavetja. Veter je pihal iz južno-zapadne smerj. V Londonu je lilo kakor iz škafa proti večeru je pa začela padati toča. Najhujše je divjal vihar ob škotski obali, kjer je pihal z naglico sedemdesetih milj na uro. Prvič v tridesetih letih niso mogli aberdeenski ribiči prinesti rib na božični trg. Izza ponedeljka ni nobena ladja zapustila prista- nišča; iiB I ' Iz španskega mesta Vigo poročajo, da se je danes zjutraj pri Farrollones potopil norvešk; parnik "Aslaug". Niti en član posadke se ni rešil. * Sem so dospela poročila, da je več parnikov izročenih na milost in nemilost viharju, ker so se jim polomili vijaki. Po nekaterih krajih Irske je bil vihar tako silen, da je ruval drevesa. Skoda, povzročena na poslopjih, je ogromna. Parnik "Dumana" je brzojavno sporočil, da je l-mel na celi vožnji od Port Saida pa do Plymoutha izreden vihar. Navzlic vetru je pa v Angliji razmeroma toplo vreme. TEKSTILNIM DELAVCEM SE SLABO GODI Stari delavci v Patersonu katerim so izmozgali vse sile, so brez dela ir brez sredstev. PATERSON N. J.. 25. decembra Te dni Je vsepovsod prevladovalo božično razpoloženje. V tem mestu je pa dosti dclavcev, katerim je industrija lzmozgala vse sile in ki so preživeli Božič lačni in v veliki bedi. Najslabše razmere prevladujejo v tukajšnjih bravilnicah. Ljudje ki so bili prej kuplčili gospodarjem milijone, ne morejo sedaj dobiti nobenega dela. Starim delavcem zapirajo vrat pred nosom. Pa tudi tisti ki so zaposleni, nimajo posebnih dobrot. Nekateri so bili zaposleni v dveh tednih dvesto« ur ter so dobili od 42 do 45 centov na uro. Slične razmere prevladujejo v vseh tovarnah. Večina delavcev je Italijanov, poleg njih Je pa tudi dosti Kitajcev, zamorcev in Indijcev. Ti ljudje so skrajno skromni ter radi delajo za 25 centov na uro. Srečen je tisti ki zasluži na uro trideset centov. V dveh sobah stanuje po šest do osem ljudi ter spe na tleh. V državi New Jersey so baje postave za varstvo delavcev in tudi v mestu Patersonu so uveljavljeno postave za higijeno toda občinske oblasti se za te postave ne brigajo. Občinska uprava in podjetniki so v Patersonu enoinsto. Dokler ne bodo skrbeli delavci sami zase, ne bo mogoče odpraviti teh razmer ter je le malo upanja, da bi postalo boljše. SEN. BORAH PROSI RUSE ZA POMOČ Ruski ledolomci n a j b i skušali rešiti pogrešane letalce. — Borah je br • zojavil komisarju z a zunanje zadeve. VELIK POŽAR V BELI HIŠI Poslopje eksekutivnega urada je postalo žrtev plamenov. — Vsi važn* dokumenti so bili pravočasno spravljeni n a varno. — SPLOŠNA ZAROTA PROTI FAŠIZMU Policija je baje razkrila načrt za strmoglavi je • nje fašistične vlade. — To naj bi se zgodilo potom atentatov. BRUSELJ. Belgija, 24. decembra Tukaj in J a policija Je trdila danes, da Je razkrila obsežen načrt kako odstranili voditelje laškega fašlz-zma s pomočjo atentatov. Zanikala pa Je, da bi bil atentat na laškega prestolonaslednika Umberta del te-sa načrta. Policija trdi da so hoteli zarotniki napasti vlak na vožnji v Rim kjer se bo vršila poroka italijanskega prestolonasienika z belgijsko princeso. V Milanu Je bilo aretiranih že dosti oseb, ki so bile v zvezi s to zaroto. V Bruselju so aretirali nekega Luigl Berneria o katerem domnevajo, da Je komunist ki Je organi-siral tukaj protifašistično Ligp, ki si Je sadila d-Uoto. da odstrani vse voditelje fašizma. Novo organizacija Je preskrbela svoje člane s potrebnim orožjem. Enega izmed njih Pasquala Ruponi-so aretirali pa so ga kmalu isker mu niso mogli ničesar iti. Pri nJem so našli samo italijanskega Justičnega »4 f« MOSKVA PREPREČILA PRAZNOVANJE B02ICA - MOSKVA Rusija, 24. decembra. —. Moskva Je mesto cerkva, a nima letos nikakega božičnega praznovanja ker so bile za kratek čas razveljavljene vse ugodnosti, katere Je dala sovjetska vlada cerkvam. Z verskega vidika Je bilo prebivalstvo le malo razburjeno, kajti gr-Uca cerkev Je Izgubila ves oprljem na mase, mestnega prebivalstva. Zmaga države nad pravoslavno cerkvijo je popolna. PRAVILA ZA PROSLAVO NA ŠPANSKEM MADRID, Španska, 24. decembra. Španska Je včeraj praznovala svo^-jo "noehe buena" in vse ceste so bile polne ljudi, ki'so kupovali stvari za praznike. V druga čem pa se bo proslavilo Božič le na domovih. Kraljevska družina ima navado, da skupaj proslavi božični večer a sedaj je bila prvikrat kraljica odsot-> na od obeda, ki se Je vršil včeraj zvečer. SANTA CLAUS S PARASUTOM WASHINGTON, D. V., 24. dec. — Jutri se bo spustil na tla Santa Clauss parašutom, da pozdravi skupino otrok na Anaeosta Naval Air postaji. Dobrega letnika bo predstavljal F. Scott, avij. meh. Spustil se bo iz areoplana. katerega bo vodil poročnik Clark, eksekutivni častnik postaje. WASHINGTON D C.. 25. dcc. • Prcdr-cdnik komiteja za zunanje zadevo, senator Borah se je obrnil dPiies naravnost na sovjetsko vladi.' s prošnjo, naj pomaga rešiti ameriškega letalca Eielsona in njegove tovariše katere že vci-tednov pogrešajo. Borah jc poslal kabelsko sporočilo ruskemu pomožnemu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu. Pogrešani letalci S3 baje nahajajo v bližini parnika "Nanuk", ki je obtičal v ledu kakih sto milj od sovjetskega lcdolomca ,,Stavro;>o-la". Borah je pro:;il Litvinova, naj da ledolomcu navodila, naj odpluje le-talccm na pomoč. D^n prej je tudi tajnik za notranje zadeve poslal sovjetski vladi slično brzojavko. Kot znano, je senator Borah velik zagovornik priznanja sovjetske vlade. WASHINGTON D. C.. 21. dec. — Zipadni del Bt le hiše. ki je bil zgrajen leta 1902 je danes skoro popolnoma poRorel. V tem poslopju &e nahajajo uradni prostori, pisarnn predsednika Hooverja posvetovalnica knbinctnih članov uradi pr^d-r cinikov i h tajnikov ter prostori za stenografe. Požar je izbruhnil včeraj zjutraj malo pred deveto uro ter Je bil najbrž posledica električnega kratkega stika. Pol ure pozneje so izjavili gasilci. da so spravili ogenj pod kontrolo, toda sušenje je trajalo še več ur. Dotični deli poslopja so bili danes popolna razvalina. važne dokumente so pravočasno res i 1J. je izbruhnil v severovzhodnem tlel poslopja in predno jc do-spei prvi voz požarne brambe. so plameni že švigali skjzi okna. SUHAŠKI URADNIKI NEZM02NI Senator Borah pravi, da je prohibfcijska politika Hooverjeve administracije popolnoma zavožena. SESTRI UMRLI VSLED PUNA PORTRET BROOKHARTA WASHINGTON. D. C., 2o. dec. — Senator Broorkhart. neodvisni republikanec iz Iowe, bo dobil svojo sliko. V kolikor je bilo mogoče izvedeti dosedaj, jc zelo zadovoljen z dosedanjimi uspehi čeprav šc ne ve, kakšnim svrham bi služ.l njegov portret in koliko bo veljal. Slično sliko bodo tudi napravili za senatorja Boraha predsednika komiteja za zunanje zadeve. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. GRAND ISLAND. Neb., 25. dee. , Miss Gertruda Lippelt, učiteljica na | Grand Island Kolegiju in njeno se-I stro so našli danes zjutraj mrtvi, j ko so stopili uradniki v kočo kjer sta živeli. Znaki kažejo, da sta izvršili samomor. ZAČETEK DRUGA HAASKE KONFERENCE PARIZ, Francija. 25. decembra. Po posvetovanju med francoskim in belgijskim ministrskim predsednikom Tridieuom in Jasperjem je bilo objavljeno, da se bo pričela i druga haška konferenca za uravna-: vo reparacijskih vprašanj dne 3. ja-I nuarja ob petih popoldne. WASHINGTON, D. C., 24. dec. — Senator Borah iz Idaha je včeraj zvečer ostro napadel program Hooverjeve administracije za izvedbo prohlbicije. Izjavil Jc. da s takimi ljudmi kot so sedaj v službi, nI mogoče izve-sto določb osemnajstega amend-m en ta. S svojimi napadi je senator izzval prohiblcijsko politiko predsednika ter vzbudil v političnih krogih veliko senzacijo. Borah se je oglasil potem ko so pristaši prohibicije v senatu ostro napadli komisijo, katero je imenoval predsednik ter ji naročil, naj preišče uspešnost prohibicije in drugih tozadevnih postav. Senator Harris je zahteval porodilo glede delovanja te komisije. Senator Borah je rekel, da je bila komisija od pričetka brezpomembna n nepotrebna. Za izvedbo prohibicije so v prvi vrsti potrebni pravi uradniki. Komisija ne bo ničesar dosegla, ker je že sedaj znano kaj je potrebno in kaj ne. Predsednik Hoover je povabil v Belo hišo senatorja Harrisa ter ga prosil, naj umakne svojo resolucijo. ki zahteva uvodno poročilo komisije. NADALJNA LEPOTICA-MORILKA Komaj je bila oproščena najlepša Mehikanka, je njena tovarisica izvršila »ličen umor. MEXICO CITY. Mehika. 25 dcc. Pred kratkim se Je vršil proces >rc-ti senoriti Tereziji de Landa ki je bila lani v Oalvestonu, Texas proglašena kot najlepša Mehikanka. Obtožena Je bila. da Je usmrtila svojega moža. toda porotniki so jo o-prostlU. Včeraj Je bila obtožena podobnega zločina senorita Sara Velarde, ki-Je tudi priznana krasotiea. Lani Je dobila na lepotni tekmi v San Luls Potosl prvo nagrado. Aretirali so jo, ker Je umorila Timoteja Guererro, mehiškega državnega poslanca. Njegovo truplo so našli v sobi nekega hotela. Časopisje poroča, da sta poslanec in Miss Velarde najela sobo v hotelu. Proti jutru ga je ustrelila Ko je skušala pobegniti, so jo aretirali. Lepotica pravi, da ga ni usmrtila. ampak da gre v tem slučaju najbrž za samomor. Terezija de Landa je usmrtila i svojega moža ko je izvedela, da se je z drugo poročil. SPOPAD MED POLICIJO IN KOMUNISTI MRZEL BOŽIČ NA CUBI HAVANA, Cuba 24. decembra. — Cuba je pripravljena na sneženi Božič. Prvikrat v desetih letih je namreč nastopilo pravo božično vreme in vremenski proroki pravijo, da se bo mralo vreme še nadalje vzdržalo. Pred kratkim so priredili newyoriki komunisti veliko demonstracijo proti načina, kako ravna wash-ingtonska vlada s prebivalci Haitija. Policija je demonstrante raxgnala in jih, kot vidite na sli-ki, tudi nekaj aretirala. MATI PUSTILA SINA V JETNIŠNICi GEORGETOWN. Del., 24. dec. — Ker ni hotela njegova mati plačati deset dolarjev, katero mu Je naložilo sodišče je moral William Bradly, štirinajstleten deček, preživeti božični večer v okrajni jet-nlšnici. Fanta bodo oprostili šele 27. decembra. Kaznovan je bil ker je vozil avtomobil brez dovoljenja. MIREN DANZACOOLIDGA NORTHAMPTON. Mass . 24 dec. Mr. in Mrs. Calvin Coolldge bosta preživela božične praznike na svojem tukajšnjem domu. Za obed bc-sta imela več gostov In sta dobila dva velika purana iz Texasa. Bivši predsednik je dobil tudi proste ti-kete od neke gledališke družbe ter si ogledal predstave z vsemi svojimi gosti. ZAKLAD GENERALA KOLČAKA. V Carigradu se Je osnovala ruska družba, ki bo odpremila ekspe-dicijo v sibirske puščave. Tam bo ekcspedcija dvignila zaklad 40 milijonov rubljev, ki ga je baje zakopal beli general Kolčak ob svojem umiku Iz Rusije. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSU JEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 50« ..................... $ 9 35 * 1®00 .......................... $18.50 " 2500 ______________________ $ 46.00 " 5000 .................... S 91.00 w 10,000 ........................ $181.00 v Italijo Lir 100 200 3d0 . 500 . 1000 _________ % 5.75 .........S 11.30 __________$ 16.80 ______ $ 27.40 __________ 9 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Ispačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. 7» Telephone: Barclay 0380 ' - '4?. j,-,:; iAi Ki = "Glas Naroda" Owned and Published by S LOV ENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser. President Louis Benedik, Treasurer Place of busteess of the corporation and addresses of above officers: II« W. 18th Street, Borough »g Mswbaton. New York City, N. T > ** Q LAS N A RODA" (Voice of tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado_______________________.$6.90 £a pol leta ..........................JS.0Q Za četrt leu ............................91-50 Za New York n celo Teto____47.00 Za pol leta ---------------------------o Za inozemstvo ta celo leto____$7.00 Za pol leta-------------------------43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšt nedelj in praznikcrrT = NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 2$, 19» ljroesy awtcti paily la g. g. a Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujcjo. Denar naj se bls-govoll pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja nartočnlkov, prosimo, da se nam tudi prejšnj* bivališče naznani, da hitreje najdemo __naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. Tstb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea. 3878 ...................mm mnm m n—mini mmmmmmaBrnmearnms^am^mm RAZPUST FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE Ko je utrdil Mussolini v Italiji svoj režim, je začel segati tudi v inozemstvo. Njegova želja je bila, naj postane vsak Italijan, ki se nahaja v inozemstvu, član fašistične stranke ter naj se pokori njenim prepisom. Tako se je osnovala v Ameriki jako močna fašistična organizacija, ki je štela nad dvanajst tisoč članov. Vodstvo organizacije je pozivalo svoje člane, naj ne prekinejo svojih stikov z materjo Italijo, in slišati je bilo celo o primerih, ko so voditelji organizacije prigovarjali članom, naj ne postanejo ameriški državljani. Organizacija je vršila špijouažno službo in ovajaLi one Italijane, ki se ji niso hoteli pridružiti. < V so imeli ti ljudje sorodnike v Italiji, se je italijanska vlada nad sorodniki maščevala. Te dni je pa izjavil načelnik, da je organizacija raz-puščena. To se j«» zgodilo baje vsledtega, da se prepreči vsako motenje italijansko-jiuieriških odnošajev. Ker je bila organizacija stara Šele dve leti ter je v teh dveh letih tako v finančnem pogledu kot glnde števila novih članov izredno lepo napredovala, ni niti govora o kakem ^prostovoljnem'' razpustu. Resnični vzrok tiči v preiskavi, ki jo je uvedel državni department na prošnjo zveznega senata. Preiskava je dognala, da je organizacija zajamčila svojim članom italijansko državljanstvo, tako da si bili ameriški državljani, člani te organizacije, obenem tudi j italijanski državljani. Ker pa to ni dopustno po mednarodnem pravu, je poslala ameriška vlada v Rim formalen protest. Posledica tega protesta je bil "prostovoljni*' razpust ameriško-italijanske fašistične organizacije. Mussolini se je le nerad uklonil, kajti s tem je izgubil v inozemstvu veliko oporo. Ljudje, ki so javno odobravali vsak njegov korak, bodo morali vbodoce utihniti ter se zadovoljiti, da bo Mais-solini omejil svojo oblast sami na Italijo. BIVŠA PRINCESA — SLUŽKINJA n mi Služba za Električno Uporabo it ne kupi večje vr^dntflti SLADOLED DELAN Z ELEKTRIKO Nekoč je bil sladoled v Vročem vremenu razkošje, zdaj ga pa izdelajo na milijone galon, da zados^e zahtevam tekom vsega leta. Izdelovalci sladoleda v metropolitanskem o-kraju se poslužujejo elektrike v vsakem procesu. Mleko in smetana sta pastevrizirana, led razkosan, sadje in orehi zdrobljeni z elektriko. Električni aparati mešajo razne tvarine. Električni dro-bilci ledu, vlačilci ledu in posod, sesalke za smetano in mleko in v porabi so sesalke, ki krožijo vročo in mrzlo vodo. Polegtegja so električni zmr-Zovalci, električni avtomatični omivalci posod, električni stroji, ki merijo in polnijo sladoled v kartone, električni polagalci in električni razko-sevalci. Ker se vse delo s pomočjo elektrike vrši sanitarno in uspešno, smo ponosni na ogromno produkcijo sladoleda, kajti naše elektrike se poslužujejo veliki izdelovalci sladoleda v tem mestu. President \ The Now York Kdison Company Brooklyn Kdison Company. Inc. The luilrri I'lortric Light ami Now York ami Ouoens -Klecfric Power Company IJ^ht and Power Company The Yonkers Hectric Liplil anil IVmrr Company Samomor v Celju. 5. decembra je bila obveščena policijska stražnica, da se je v svojem stanovanju v Prešernovi ulici obesil 39-letni tovarniški delavec in hišnik v omenjeni hiši Josip Zupane, rodom iz Ponikve ob južni že-, leznici. Nemudoma sta odhitela v samomorilčevo stanovanje policij • ski uradnik in policijski nadzornik, ki sta prerezala vrv in poskušala Zupanca oživeti z umetnim diha-! njem. Ves napor pa je bil zaman, ker se je možak že preselil na drugi svet. Tudi poklicani mestni fizik I dr. Dcreani je mcgel ugotoviti samo smrt. Pokojnikova Žena je možu. ki se je hotel v zadnjih dnevih ; že ponovno usmrtiti z britvijo, o-krog 18. postregla z večerjo, nakat j Ga je spravila v posteljo k počitku, rama pa je baje odšla v cerkev. V njeni odsotnosti je Zupane privezai tenko, a močno vrvico na kljuko > j mars, stoječe poleg postelje in rc v napol ležečem stanju na postelji obesil. Pokojni Zupane je bil v zadnjen ! času močno deprimirau in je že 30 nevembra zapustil svojo službo \ Westnovi tovarni. Kaj ga je prav za prav gnalo v smrt, ni mogoče u-: gotoviti. Čudna kravja kupčija. Posestnik in živinski trgovec ; Henrik Gabeške iz Zibike je izroči j na celjskem živinskem sejmišč«: 33-letnemu brezposelnemu delavci Antonu Anderluhu kravo, vredne 1750 Din, naj jo ta odpelje proti nagradi 50 Din, ki jo je Gabešek ta ko j izplačal, na njegov dom, san pa je odšel dalje po trgovskih o-pravkih. Ko se je vrnil domov, kra ve ni bilo nikjer. Odhitel je v Celje, kjer pa je izvedel, da je Ander-luh kravo prodajal za vsako cenc i celjskim mesarjem, ki je pa seveda niso hoteli kupiti. Končno pa jr Anderluh kravo le vnovčil za 600 Din pri nekem mesarju na Tehar-ju pri Celju. Andreluh se je nate v Cr.lju pošteno napil in so odpeljat z večernim savinjskim vlakom n.i Polzelo k svoji ljubici Marički, h kateri je komaj prilezel, ker je bil tako pijan, da je padel v vodo in se komaj lzkobacal iz nje. Na brzojavno zahtevo celjske policije je bil Anderluh pri svojem dekletu aretiran in pripeljan v Celje. Izročili so ga sodišču. Pri njem so našli ob aretaciji še 282 Din. J Peter Zgaga V Londonu biva bivša ruška princesa Meščerska, katere oče je bil potomec ene najstarejših plemiških rodbin carske Rusije. Njena babica je bila iz perzijskega kraljevskega doma. Princesa je deloma sama kriva, da je zabredla tako daleč. Mnogi ruski plemiči so prišli na beraško palico brez lastne krivde, ona je pa sama pomagala usodi, da jo je pahnila v bedo in ppmanjkanje. Princesa AUa Meščerska opisuje sftrojo preteklost in odkrito priznava, da bi bila lahko preprečila svojo nesrečo, pa ni Imela ne volje, ne potrebne energije. Pred vojno je odšla z doma, ker se nI razumela 's svojim očmom. Sla je študirat glasbo na akademijo na kateri so študirale hčerke ruskih plemiče v. Prišla je vojna, očim Alle Meščerske je umrl, njena mati je pa kmalu po moževi smrti izvršila samomor. Mlada princesa je podedovala po materi mnogo draguljev, ki jih je slerila pred boljše-viki. Zaljubila se je v nekega častnika, katerega so boljševiki ustre-j lili. Meščerska je hotela Izvršiti sa- j momor, pa se je samo obstrelila in 1 je kmalu okrevala. Imela je bogatega stric*, ki jo je pregovoril, daj je postala vohunka pri beli arma- j al. Po porazil bele armade je odpotovala v Carigrad, kjer se je se-stala s svojim st^icfis. Tu še je drugič zaljubila, In sicer v poročenega višjega angleškega uradnika. Z nJim je preživljala burne noči po rtlMH MBUOi, kjer«Je nttnlE koksa n In morfij. Stric Je zvedel za njeno nemoralno življenje in zahteval je, naj se poroči z nekim la-tiškim častnikom, ki je bil do ušeš zaljubljen v njo. Princesa ga je pa j sovražila in pobegnila je iz Carigrada v Pariz. V času, ko je bila vohunka v službi bele armade, se je seznanila, z angleškim mornarjem Bakerjem. j Dopisovala sta si in ko je Baker zvedel, da je Meščerska v Parizu, jo je povabil, naj pride k njemu v London. V Parizu je bila že zapravila ves denar, ki ga je dobila za materine dragulje, in ker ji je pretila revščina, je odpotovala v London in se poročila z%iornarjem. Baker je bil preprost mornar in bivša princesa mu je morala gospodinjiti in deliti ž njim revščino. Šele ko se je naučila angleščine, je spoznala, da Baker po izo-bražbi daleč zaostaja za njo. Nekega dne jo je pretepel in Iter ni mogla več prenašati težkega bremena, je moža zapustila. Denarja ni imela, svoj in skladb ni mogla vnervčiti in zato je bila srečna, da je dobila mesto služkinje v kuhinji nekega londonskega hbteia. Kmalu je pa zbolela tn morala je v bolnico. Ko je okrevala, je ostala v bolnici kot strežnica. Pa tudi tu ni imela sreče in slednjič je poskusila s pisateljevanjem. Tb se ji je posrečilo in zdaj je njeno ime v literaturi že znano. V lastnem življenju Ima bogato snov zb zanimive povesti. Lahko bi napisala tudi roman, ▼ katerem bi nastopala kot glavna junakinja. » Nesreča pri delu. 3. dccembra se je pripetila pri gradnji enonadstropne stanovanjske hiše g. Kne v Strževem pri Kranju večja nezgoda, ki bi se kmalu končala s smrtnim izidom mladega delavca. Pri gradbi so imeli baš t? dni največ posla mizarji in tesarji, ki so pripravljali strešno ogrodje. Pri tem delu je bil zaposlen tudi Martin Silovšek, tesar, doma iz Mednega pri Medvodah. Okrog 10. dopoldne je imel posel na 7 m visokem lesenem cdru okroj hiše. Pri tem se je pripetila nesreča, ki je težko zadela tega delavca. Hotel je premakniti težak tram ter se je z desno nogo z vso silo uprl ob sveže položeno opeko na zidu. Pod težo se je opeka vdala in odmaknila, da je revež omahnil na zunanjo stran v globino. V poslednjem trenutku si je hotel še ohraniti ravnotežje in se oprijeti trama, toda bilo je že prepozno in padel je v globino. Bila je sreča v nesreči, da je ohranil toliko ravnotežja med padcem, da se je nagnil le malo na levo stran in da je priletel na tla n anogi, nekoliko nagnjen na levo stran. Ni mnogo manjkalo, da se pri padcu ni bil zadel z glave ob tram In da bi ga po vrh tega še prevalilo ter bi priletel z glavo naprej nar pa. Tako pa je Silarvšek priletel iz višine 7 metrov na levo nogo in na levo roko, s katero si je hotel zadržati pritisk padca, Kjjub temu je bil udarec tako silen, da je obležal na tleh. Njegov^ tovariši, ki so sprva skoro onemeli od groze zaradi njegovega" padanja, so priskočili na pomoč. Silovšek jim je tožil o bolečinah v levi nogi in roki. Neki sosed je napregel voz, s ka- , terim je odpeljal poškodovanega tesarja v Kranj. Ranjenca je* pregledal zdravnik dr. GlobcČnlk, ki je ugotovil, da ima zlomljeno levo nogo in levo roko v zapestju. Nato so ga odpeljali nazaj v StrŽevo, kjer je Ml izročen domači oskrbi. Naročit« m na "Glas Hands" -▼ lenih Krvavo žegnanje. Ko so pri Sv. Andražu v Sloven-rkih gcricali obhajali žegnanje, jc nastal med fanti prepir in pretep, ki lahke zahteva še smrtno žrtev. N.i žegnanje so prišli fantje tudi iz sosednje fare Sv. Bolfenka. iz vasi Trncvci. ki imajo z andrašev-skini} fanti že stare sporne račune. Po maši so andraševski fantje takoj navalili na Trnovča-ne. Posestniški sin Franc Petrovič iz Gerlinc je bilo posebno boJčVJt ln za orožje si je odtrgal verigo oo voza najbližjega lecetarja ter z njo udaril Franca Koemuta. posestniškega sina iz trnovske vasi po glavi. Trnovskih fantov je bilo več v družbi, niso se pa hoteli tepsti pred cerkvijo. Napadalcem so rekli, da se nočejo braniti na cerkvenem prostoru. Napadalci so jih začeli poditi od cerkve v grapo v smeri Pesnice. Ko so jih dohiteli, je Petrovič še enkrat udaril Koemuta z verigo po glavi. V svoje obrambo je ta potegnil revolver zadel s strelom napadalca v trebuh, nakar sta se oba ranjenca zgrudila vsak na eno stran poti. Koemuta, ki ni imel tako težkih poškodb na glavi so tovariši spravili domov ter še isti dan prijavili ves dogodek orožnikom. Od strela ranjenemu Pretoviču pa Je podelil andraševski župnik poslednje olje in takoj so poslali pa zdravnika od Sv. Trojice. Ta je odredil prevoz ranjenca v bolnico, 'frgovec Tužek se je sam ponudil in takoj odpeljal ranjenega fanta v ptujsko bolnišnico. Tsun so ranjenca takoj operirali. Revolversfta krogla mu je ob^čala v želodcu, nastalo pa je tudi močno notranje krvavlje-nje, zaradi česar lahko nastopi tudi smrt. < Dobili smo drug« poiiljatev BLAŽ-NIKOYIH FRATIK ter jih odposlali vsem, ki so jih naročili. -OMkttk Jih |e ie ttdfiaj. hoče imeti BLAZNIKOVO TIKO, naj Jo hitro naroči. Knjigarna "Glas Naroda". Wi Požar je nastal 19. novembra popoldne na gospodarskem poslopju Marije Vrbnjakove iz Grabonoša. Ogenj se je z vso naglico razširil tudi na gospodarsko poslopje bližnjega soseda Franca Rozmana. Zanetil je požar neki petletni deček, ki se je v bližini gospodarskega poslopja igral z vžigalicami. Vrbnjakova trpi za 70,000 Din škode, a zavarovana je bila samo za 7750 Din. Rožmanova ima za okrog 65.000 Din škode, a zavarovalnina znaša kemaj 2500 Din. Zagoneteif umor pri mostu. Zidanem K umoru posestnika Frana Kr-žana z Vrhovega pri Zidanem mostu. poročajo: Pokojni Kržan se je mudil v neki gostilni, nakar je o-l:rog 11. odšel proti domu. Ker ga ni bilo domov, ga je šla žena iskat in ga je našla ob Savi mrtvega z dvakrat prestreljeno . glavo. Kot osumljenca, da je izvršil umor, so orožniki aretirali mesarskega po močnika Z., ki je baje-zalezoval pokojnikovo ženo. Ali je sum opravičen. bo pokazala preiskava. STKOJ ZA REZANJE PAl'iRJA KOT GILJOTINA. V nemški kaznilnici v Sonnen-bergu se je neki kaznenec samega oglavil na strašen način. Zaposlen je bil v kaznilniški knjigoveznici. V hipu, ko ni nihče pazil nanj. je vtaknil glavo pod nož stroja za rezanje papirja in ga spravil v gibanje. Glavo mu je ločilo od telesa ! tako gladko kakor nobena giljoti- | na. Nesrežnež bi bil moral radi treh ropov presedeti 15 let v ječi. VABILO NA VESELICO! Člani SLOVENSKEGA DOMA pri- j rede svojo letno veselico na Silvestrov večer ali v torek, dne 31. de-ccmbra na 36 Danube St.. Little i Falls, N. Y. — Uljudno se vabi vsa t tukajšnja društva ter ostale Slovence in Slovenke od tukaj in okolice, da se po možnosti udeleže te prireditve. Vstopnina za vse člane je 25 centov, otroci prosti. Za vse moške drugega. naroda je pa vstopnina 90 centov, za ženske pa 25 centov. — Igra Slov. godba. — Začetek ob 8. uri zvečer. Za obilno postrežbo bo preskrbljeno. Toraj na svidenje na Silvestrovo! Frank Masle. < 2x 26&2T) Naročite SLOVENSKO AMBtIKANSKI leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. POdUEHO TAM GA POŠTNINE PROSTO za 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" Ne* York, K.Y. > Državni pravdniki so ostrih besedi pa tudi advokati niso posebno izbirčni pri svojih' Izrazih. Ko pride do skrajnosti nasprotnika ne štedita s natolcevanji. Sodnik zaštapa zdaj tega. zdaj onega. In tako se je zgodilo, da jo |e zabrusil državni pravdnik advpkatu: — Vi ste največji osčl, kar sem jih kdaj videL Sodniku je bilo preveč. Potrkal je s kladivom po mizi in rekel z grmečim glasom: — Oospod državni pravdnik. menda ste pozabili da sem jaz tukaj. * Kitajska nacijonalistična vlada pravi, da je zatrla vstajo. Zdaj moramo pa še počakati, kaj bodo vsta-ši povedali. h' Pisar je vstal od dela se pokril ln brez besede odšel. Po preteku pol ure se je vrnil. — Kje ste bili? — ga jc vprašal gospodar. — V brivnici. Lase sem si dal o-stiiči. — Pa zdaj? V uradnih urah? — ga je nahrulil gospodar. — Ja — se je glasil odgovor. — pomisliti morate, da mi lasje tudi v uradnih urah rastejo. * — Zdaj smo prišli do izvora človeškega rodu — je rekel gospOdar — Kdo mi ve povedati, odkod izvira človeški rod? — Moj oče pravi, da prihajamo od opic, — se je oglasil neki študent. • — Deloma imate prav. — je odvrnil profesor — toda to so izjemni slučaji, o katerih ne bomo tukaj razpravljali. • * — - Zakaj ste zapustili svojo zadnjo službo? — je vprašala gospodinja lepo mlado služkinjo. — Zato, ker me je gospodar polj uboval. — Torej vam ni bilo to povšeči .* O, meni je že bilo povšeči. ampak njegovi ženi ne. * Na najenostavnejša vprašanja je najtežje odgovoriti. Toliko se govori, piše. poje ln svi-ra o ljubezni, toda če te vprašam, dragi rojak, kaj je ljubezen, me bo« rfajprej debelo pogledal nato pa po dolgem pomisleku rekel: — Well, ljubezen... — No. povej mi. kaj je ljubezen? — bom poizvedoval. — Ja, ljubezen, — se boš izogibal — to jc težko kar tako ... Jaz ti bom pa ugovarjal: — Nič ni težko ln ni kar tako. Nikar se ne izogibaj. Povej mi, kaj je ljubezen? In rojak bo v še večji zadregi. Naenkrat se mu bo razvedrilo lice. Misleč da je dobil pripraven odgovor, bom napel ušesa. Pa veste kaj mi bo rekel? Kar enostavno me bo pozval: — Pa ti povej Zgaga, kaj je ljubezen? Jaz revež, bom molčal ker vem. kaj je, pa povedati ne ziiam ln ne morem. Nekaj podobnega je s prikuhami, ki jih ima ljubezen vsepolnc. Ena teh prikuh je poljub. Ponekod poljub jako obrajtajo, ponekod pa nI v posebni veljavi. V ribniški dolni baje trgujejo ž njimi, ker pravijo, da jih je devet za en golob-ji odpadek. Devet poljuoov.... za tako nizko ceno nak. se res ne izplača. Toraj, kaj je poljub? Draga čitateljica bo zardela in začela odgovarjati: — Well, če se imata dva rada in če sije luna in se zaljubljenca poslavljata, pa se skloni on k nji in jo poljubi. Draga čitateljica, to ni odgovor na moje vprašanje: — Kaj je poljub? Ali veš, kaj je poljub? Poljub j$: — niCdWjeno zevema. * Danes je sv. Štefan, ki je slučajno tudi ribniški patron. To ni zanimivo. Zanimivo je pa, če vprašate Rib-ničana, kakšen kor je v ribniški farni cerkvi sv. Štefana. Ko se je pripeljal neki ribniški rojak iz Minnesote na newyorško Grand Central postajo se je velikosti in ogromnosti Čudom začjidil in rekel: — Presneto, to pa je štacijon. to! Saj je skoro tako velik kot je kor v ribniški cerkvi. Tisti, ki šte videli newyotsko Grand Central postajo, si lahko predstavljajo ogromnost cerkve sv. Štefana v prelepi ribniški * . - ' ■ k m miovr NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 2«. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY te O. I. JL MATE: Bedim ob oknu v kolu divana. glavo Imam založeno z blazinico. Prijetno me boža topli dih naše dobre zimske prijateljice, ki se šopiri v sosednjem kotu. Popolnoma mračno Je že in le nejasno vidim obrise klavirja ob nasprotni steni, v katerem slutim speče akorde. Čudno, cdkod ta misel, da akordi spijo? In če se bolj zamislim, jih skoraj vidim, kako se mučijo v objemu trdih strun in hrepenijo po svobodi, po valovanju v ozračju, kakšne nenavadne domisleke pri-šfcpetava človeku mrak! Zlezel je zdaj že v poslednje kote sobe! Sicer gi skuša pregnati luč cestne svetilke, ki se Je prikradla skozi okno. a njen trud je zaman: na-gajlvec se ne umakne tako pohlevni lučki, on snuje in šepeče, snuje in šepeče. .. Ura spominov je to, lepih in grdih, veselih in žalostnih, vsi se gne-tejo, vsak hoče biti prvi. Le počasi, prijateljčki, vsak pride ob svojem času na vrsto! Danes bi rada govorila s teboj, ki se majhen in neznaten stiskaš med dobo prve mladosti in dekliško dobo. Res si videti skromen in si tudi brezpomemben za druge, zame pa skrivaš prav ti ve-•liko globino in, rekla bi. trpkost! Da. osem let mi Je bilo. .. Moji lasje so bili vedno zmršeni. roke in nohti vedno umazani, noge od glcž-njev do kolen vedno razpraskane. Pa kako tudi ne bi bile, saj sem re dan za dnem podila z babičnim velikim mucem, se prekucovala z njiir in ga vlekla za veliki košuti rep. Navadno mi sicer ni zameril, a časih se mu je vendarle zdelo preveč nagajanja in preden sem utegnila pomisliti, sem že imela dolg rdeč opcmin na nogi ali roki. Sploh sem bila velika nagajivka. pred katero, ni bil nihče varen. Bila pa je stvar, ki Je ustavljala mojo neugnanost: in me silila, da sem jo strme opazovala: babičino pletenje. Kadar t Je sedla k oknu ln vzela delo v ro-! ke, sem se zarila z mucem v naroč- j Ju v kot ob peči in jo gledala. Ple- i tilke so skrivnostno zvenele, klob-! čič na tleh se je vrtel in odskako-val, nogavica pa je rasla in rasla, j Čisto zamaknjena sem bila v to! čudo in nisem si ga moglo razložiti. "Babica, ali pletejo prsti ali ple-tllke? -- Zakaj pa klobčič tako skače? — Koliko igel pa imaš? — Pa toliko pentelj! — ^a...." Tako je šlo vedno in vedno, dokler mi končno babica ne reče nekega dne: ''Dobro. 6e boš pridna, jutri ti pokažem, kako se plete!" POZIV ! PRVA BOL Kar sapo mi je zaprlo, še muca nisem uščipnila v rep, kakor sem pravkar nameravala. Ko pa mi je vendar prišlo do zavesti, kar sem slišaia. sem vsa iz sebe od veselja zakričala v kosmati uheljček v svojem naročju: Muc, pletla bom!" Seveda je muc ves prestrašen planil na tla in s povzdlgnjenim repom zdrevil skozi priprta vrata, jaz pa za njim. da bi dala tako duška svoji radosti. Mimogrede sem še prav pošteno zaloputnila vrata za seboj, kar je čudotvornici ob o-knu izvabilo očitajoč: "No. no!" V kuhinji sem se vrgla kuharici okrog pasu in ji skoraj izbila iz rok kožico z mlekom. Bolj ko sem ji hitela pripovedovati in razlagati, kaj me čaka. bolj me je oštevala in res sem se čudila, da ima tako malo u-mevanja za tako veliko stvar. Pa nič za to: mojega navdušenja to ni skalile, narobe, raslo je čedalje bolj. Iz kuhinje sem zdrevila po hodniku na stopnice in z njih na dvorišče,kjer se je na solncu grela Asta s svojimi mladički. V prihodnjem hipu sem jih že zbudila iz sladkega pasjega sna. Saj vendar ne gre, da bi spali, če bom jaz pletla; vsakemu posebej sem povedala to novico v gorki kožušček in poln razumevanja me je zdaj ta, zdaj oni obliznil z rožnatim jezičkom. In naprej je šla moja pot skozi hlev, kjer sem v prekipevajočem veselju potegnila dve kravi za rep, na kurje dverišče, kjer sem kakor kragulj planila med kokošjo družino, da se je vreščaje razletela na vse strani. Petelina pa sem še posebej napodila, ker me je že od nekdaj jezilo njegovo oblastno postopanje. Ob vrtnih vratih je slonela brezova metla. Pograbila sem jo. jo junaško zavihtela na ramo in odkorakala na vit, prepeva-je v vseh durih in molih! "Pletla bom. pletla bom ..." V svojem do neba kipečem navdušenju pa nisem pazila na stopnice, ki so vodile v spodnji vrt, in v naslednjem trenutku sem s poslednjim jaskajo-čim "Plet....!" v grlu, zaropotala v globinO. Med padcem sem prevrni-nila brizgalnico, ki je stala ob znožju stopnic, in voda mi je brizgnila po obleki in obrazu. Metla je zaletela preko meje glave v bližnjo gredico, jaz pa sem obsedela na tleh s strganim predpasnikom, bolečimi udi in preplašenim obrazom. In še danes vem, da se mi je tedaj čisto podzavestno izvil iz grla poslednji turobni "Pletla bom!" Burno navdušenje pa je bilo s padcem porušeno in mahoma sem bila mirna. Večer je pokojno minil ker me Je prevevalo ie še tiho, blaženo pričakovanje. Ponoči v sanjah sem videte neskončno množico nogavic.... "Nu, zciaj pa poglej: v to roko vzameš pletenje, na ta prst naviješ nit, pletlla vtakneš v pentljo in potegneš niti skozi njo." Z okorno roko, s prsti vlažnimi od razburjenja in napora, sem poskušala, a ni šlo in ni šlo. Končno se je po dolgem trudu in prizadevanju pokazala prva pentlja, vlažna in vsa črna. Z neomajno vztrajnostjo sem jih v pol ure vendarle nabrala pet na iglo. Vsa srečna sem stekla v kuhinjo: "Babica, poglej no, to že znam. kaj pa zdaj?" "Kaj? Saj ni nič drugega: tako gre vedno dalje in dalje." Nepremično sem obstala in preplašeno pogledala babico. Pletilke in klobčič so mi izmed vlažnih prstkov "zdrknili na tla. "Tako vedno dalje?" Vedno dalje gre življenje. Vedno dalje gre vsakodanjost... Za te neumne petlje toliko pričakovanja in veselja? Lučka je ugrsnila v prepadenih cčeh napolnile so se s solzami, ki so pečasi in težko zdrčale po ličkih. še rdečih od veselja.... ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau i VABILO na Delovni tajnik priporočuje "izbirno priseljevanje'* V svojem letiiem poročilu Secre- visoko izurjenih delavcih v kakih ZA ČEM UMIRAJO ČEHOSLO-VAKI Vsi naročhiki katfcrim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. VAŽNO! Članstvu SLOVENSKEGA DOMA v Pittsburgh, Pa., naznanjamo, da se vrši izredna sel j a SlOv. Doma na 57 in Butler češti, v nedefjb, Hrte 29. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Na omenjeni seji se bo razpravljalo izključno le o članarini za leto 1930 Sklep omenjene seje bo stopil v krepost z 1. januarjem 1930. Odbor Slov. Doma. Geo. I. Witkovich, nadz. (2 24&26 > Pravkar izdano izvestje čehoslo-vaškega državnega statističnega u-rada navaja, da je letos na vsem ozemlju republike umrlo 240.421 ljudi, in sicer 121.035 moških ter 119.386 žensk. Največji del odpade na dojenčke izpod 1 leta: 64,449, starih ljudi med 60. in 80. letom pa je umrlo 63.790. Glede vzroka smrti stoji na prvem mestu sušica. ki je zahtevala 26,384 žrtev, vnetju pljuč je podleglo 18,711 pseb. Rak je prekinil življenje v 14.933 primerih. Od te bolezni umirajo ljudje najbolj v.staro6ti 40 do 80 let. Med 20. in 39. letom je rak pobral le 968 osbe, v nadaljnih 20 letih starosti pa že 5413. kar se do 80. leta stopnjuje do 14,933. Ostarelost je vzrok smrti v 25.592 primerih srčna in možganska kap ter poapnenje žil je končala 19,451 življenj, od teh 7333 moških in 10.718 žensk. Pri porodu ali na njega posledicah je u-mrlo 1309 žensk. Akutno zastrup-ljenje z alkoholom pa je pobralo 210 moških in 29 žensk. MMiiMidiiiMiafiaufi m. Si!"« ; %JU,|:-'S:.:. ihhmmi^H imajo velik slik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ is šestih zemlje. Vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, Tek, gora Itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki de vrsfe po Bvfcfu. CENA n. tary of Labor Davis priporočuje nji-čelo izbiranje (selective principle) za priseljevanje. To ne bi povišalo sedanjih kvot, ali bi dajalo prednost onim vrstam priseljencev, ki so tukaj potrebni, potem ko se je v zadostilo prošnjam prednostnih sorodnikov. Čez 2.000.000 ljudi se je na kak način že potrudilo pri raznih ameriških konzulatih v svrho prihoda v Združene države, dočim • letna kvota dotičnlh dežel znaša skupaj le 150.000 ljudi. Po sedanjem 1 zakonu fneglede na žene in otro-' ke ameriških državljanov, ki so iz-' ven kvote) sledeči ljudje so vpra-' vičeni do prednosti v kvoti: star-' ši ameriških državljanov, možje ' Amerikank, poročenih po l. maju 1928, žene in otroci zakonito pri-puščeriih inozemcev in Izurjeni po-1 Ijedelci. Ako po teh prednostnih priseljencih še kaj preostane od kvote (v nekaterih deželah precej,' v nekaterih pa nič), prihajajo drugi na vrsto in pri njih velja splošno načelo: Kdcr prej pride, je prej poslužen. Delovni tajnik poudarja, da se meriške industrije, ustanove al5 neprestano dogaja, da nekatere a-interesi prav nedvomno dokazujejo potrebo po posebno izurjenih o-sebah, živečih v inozemstvu. Zakon pa ne nudi nil&ke mogočnosti, da bi se jim postreglo v tem pogledu. Na primer, človek, ki utegne biti neobhodno potreben za razvoj kake nove industrije, katera kasneje more nuditi delo mnogim Amerikancem, mora po sedanjem zakonu čakati na vrsto kot vsakdo drugi. Predno pride pa na vrsto, morda sto ali tisoč priseljencev, ki nimajo nikakih bližjih sorodnikov v Ameriki, bo pripuščenih v Združene države, da si poiščejo dela v kaki industriji, kjer že sedaj prevladuje prebitek delavcev. V nekem slučaju bil neki evropski tovarnar pripravljen kupiti neko zapuščeno tovarno v nekem newenglandskem mestu in s svojim lastnim kapitalom ustanoviti industrijo, kat«£ produkti sc sedaj uvažajo. Hotel je privesti sem svojo družino za stalno bivanje, kakor tudi dva ali tri neobhodno potrebne delavce-specijaliste in njihove družinfe. Enakih specialistov za to novo industrijo ni bilo v Združenih državah. Ker pa čakalna lista za priseljence dotične dežele je bila jako dolga, bi ti morali čakati približno dve leti na vizo. Priseljeniška oblast pa ni mogla ničesar storiti v tem pogledu, kajti zakon ne nudi nikake mogočnosti. V nekem drugem slučaju je neka velika tovarna, ki producira neko prenovo blago, potrebovala nekega Evropejca kot nadzornika. Dotičnik Je bil priznan strokov njak ni bil podvržen določbi o "contract labor", ah kvotni zakon mu ni dovolil pditi, kajti moral je čakati kot zadnji na vrsti v listi kakih 100,000 prosilcev za vizo. V mnogih slučajih se je pokazalo, da je bilo resnična potreba po inozemskih znanstvenikih, kemi-čarjih, inženirjih ali enako za- razvoj kake nove industrije ali v zvezi z znanstveno raziskavo, v manj slučajih se je pokazala potreba po strokah. Ali v vseh takih slučajih; so ti prosilci morali čakati, da pridejo prej na vrsto drugi, katerih delo ni tukaj morda nič potrebno, j 'Druga priporočila. Secretary of Labor zopet pripo- j ročuje, da se vsi priseljeniški zakoni in predpisi, ki tvorijo precej zmedeno skupino, zberejo v skupnem,, lahko Razumljiv ^zakon. Kar se tiče deportacijskega zakona od 4. marca 1329. kateri določa, da so deportirane osebe za vedno izključene iz Združenih držav in da njih poskus nezakonitega po-vratka se ima smatrati kot zločin - tajnik predlaga, — da se zakon spremeni v tem zmislu. da naj ima tajnik dela pravico dovoliti povra-tek v posebnih slučajih, ako tnki ljudje zaprosijo za povratek. Z ozirom na to, da se že dano^ rabijo aeroplani za vtihotapljanje j inozemcev, tajnik dela priporoča ustanovitev zračne straže priseljeniške službe. Silvestrov Večer katerega priredi SLOV. PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" v torek, dne 31. decembra 1929 V KOČEVSKEM DOMU Fairview Ave., Ridgewood, N. Y. Zaroti'k (•)• 8. uri z vero r. —: VSPORED : poje "Slovan" poje "Slovan 1. POZDRAV GOSTOV 2. Ivan Ocvirk: NAPITNICA Emil Adamič: VASOVALEC 3. Narodna: GOR ČEZ JEZERO Fr. Gerbic: SIJAJ LUNICA ................. 4. Zorko Prelovc: JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ P. Jereb: MOJ DEKLIC ........................puje ' 5. H. V. Vogrič: LAHKO NOČ P. Beethoven: SVETA NOČ.......................... poje 6. Slovo "Starega Leta", pozdrav "Novega leta". 7. PROSTA ZAEAVA in PLES Z;i ohilnn illicit/ho se jji i pol'« ra **SL<)\ van lovr AN" m SPOMENIK PRVEM KADILCU Leta 1492 je cdplul z ladjo "Santa Maria ' mornar Roddrigez de Jures iz mesta Ayamonte v južni Španiji no širno morje. Po dolgi vožnji v Novo Indijo, ednosno sedanjo Ameriko. se je vrnil k svojcem, ki so o-strmeli,*videč, da se mu kadi iz ust in nesa dim. Mislili so. da ga je obsedel hudič. Obvestili so domačega župnika, ta pa cekveno inkvizicijo. Sam Torqucmada se je zanimal za ta čuden primer obsedenosti. Rcdrigeza so vtaknili v jcio in sedel je tako aolgi, da so se vrnili domov drugi mornarji, ki so no bili naučili od Indijancev kaditi tobak Šele tedaj se je zadeva pojasnila in Rodrigeza so izpustili. Temu mornarju, ki jc bil prvi kadilec v Evropi, postavi mesto Ayamonte spomenik. Osnutek je žc izdelan in odobren, treba jc zbrati same šc denar. Znaten prispevek bij ubila španska tobačna režija, ki ima od kadilcev vsako leto milijone dohodkov. Prav je. da prispeva tobačna režija za spomenik prvemu kadilcu. Sto let priseljevanja. Vlada Združenih držav je začeta Priseljevanje v Združene Države v odstotkih držati zapiske o priseljevanju leta 1820. O številu priseljencev. \ . so prišli v Združene države po a-meriški revoluciji do 1. 182u. ni ni-kakih uradnih podatkov, ali po dobro vtemeljenih cenitvah ^e je v tem razdobju priselilo v Združ- -ne države 250.000 ljudi. Od 1820 naprej pa — t. j. v v .-v j di. 18 milijonov izmed teh je prišlo iz severne in zapadne Evrope (Angleške, Nemčije, Francoske in skandinavskih pokrajin1. Od leta' Odločno zmanjšanje priscljeva-1820 do 1890 so priseljenci iz sever- »ja iz južne in vzhodne Evrope od ne in zapadne Evrope tvorili pri- 1925 naprej je posledica omejit-bližno tri četrtine vseh priseljen- ve- uvedene s priseljeniškim za-cev. V dobi od let 1840 do I860 ;o konom od 1. 1W24. tvorili celo 93*".* vse imigraeije. V Leto Iz sev. in Iz ju/nc Odst. zapadne m vzhod. Evrope Evrope Evrope za vso imigracijo 1921 17.2 63.8 81.00 1922 25.7 412 69.9 1923 29.9 29.0 58 9 1924 288 22 8 51.6 1925 42 G 7.9 50.5 1926 41.5 9.G 51.1 1927 37.3 12.4 59.2 1923 37.9 13.7 51.6 desetletju 1861-1870 le 33,628 priseljencev jc prišlo iz južne i n vzhodne Evrope, dočim število priseljencev iz severne in zapadne Evrope je znašalo čez 2.000.000. V na Priseljevanje i i Kanade in Mc-Ivkc. Kakor jc razvidno iz zgornjih številk, jc priseljevanje iz Evrope padlo od 81r; v letu 1921 na približno 50': v L 1924 in naslcd- slednjem desetletju je severna in "jih lctlh" To °dpOVarja razvo^u priseljevanja iz dveh novih virov: Kanade in Mehike. ZA C AN ADO S1.2« 216W:9SS!*EET mm DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam jedilne dišave. Knajpovo Ječmenovo kavo In im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vBaka rastlina za kaj se rabi. V" ceniku bode te našli ie mnogo drugih koristnih stvari MATH. PKZDIK Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. PAMETNI OROŽAR Pred nekoliko dnevi je prihitel v neko dunajsko policijsko stražnico 19-leten mladenič in povedal, da je bil prr.vkar ustrelil svojo zaročenko. Razlog: ljubosumnost. Kriminalni uredniki so našli v njegovem stanovanju mlado dekle, baš zaročenko, toda živo in poskočno kakor nikoli. Kaj se jp bilo zgodilo? Vročekrvni mladenič jo je res ustre-! šenje psov in nadležnih ljudi. To pištolo mu je bil prodal neki oro-žar, ker se mu je zdel mladi člo-j vek nekam sumljiv. Ta pa po strelu še niti pogledal ni, kakšni so u-činki, temevec je stekel naravnost na policijo, da ne bi po nepotrebnem iskala ••morilca". zapadna Evropa dala zopet Ameriki čez »00.000,priseljencev, dočim v dcstletju 1881-1890 jih jc bi- prCd 1. 1925 je bilo prav malo pri-lo kar 3.778.000. seljevanja iz teh dežel Svetov, voj- Priseljenci iz južne in vzhodne na. ki jc naenkrat ustavila pritok Evrope so začeli prihajati v večjm imigraeije iz Evrope, je skoraj ta-številu šele po letu 1881. V deset- koj privabila priseljence iz Kana-letju 1881-1890 so tvorili 18.3 odsto de in Mehike. Omejitev pnseljcva-vseh priseljencev. Veliki pritok pri- nja na podlagi kvot je nadalje po-seljevanja iz tega dela E\rope pa spešilo priseljevanje iz teh dveh vise je vršil v dobi od 1. 1891. do 1. rov, kajti ni kvot za ljudi, rojene 1920. Vsega skupaj je 9.605.100 pri- na ameriškem kontinentu V letih seljencev iz zapadne in severne Ev- j 1916. 1925 in 1926 so kanadski pri-rope je istodobno znašalo le malo j -eljenci tvorili tretino vseh pripu -čez 2.000.000. šcenih inozemcev. dočim so MeJii- Z omejitvijo priseljevanja se ,e kanci tvorili 21.1 odsto vseh došlih razmerje izmed teh dveh virov a- \ inozemcev v 1. 1919. 20.2 odsto v I. meriške imigraeije zopet korenito spremenilo. Naslednje tabele označujejo to spremembo: ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA V NAZARETU. Civilizacija in nje tehnične pridobitve zmagovito prodira v vse kraje pod solncem. Prodrla je tudi v sv. deželo in v kratkem bo tudi mestece Nazaret, kjer"je naš odre-šenik preživel svoja deška leta, imelo svojo električno razsvetljavo. Mesto ima danes kakih 6C00 ljudi, ki so grško-katoliške vere in se pečajo s poljedelstvom. Angleški kapital je ustanovil družbo, ki bo iz Haite napravila elektrovod v Nazaret, da bo v kratkem zažarel v kvetu električne luči. Siamcki dvojčki v Osijeku. V Osij~bu te dni rodila neka posestnika c've skupaj zraščeni deklici. Dvojčka sta pa že 24 ur po porodu umrla. 1927 in 19.2 odsto v 1. 1928. V vsej nadstoletni dobi — cd 1. 1820 do 1928 — je 18.120.000 priseljencev <48.7 odsto vse imigraeije* J prišlo iz .severne in zapadne Evro-, pe, 13.850.000 <37.2 odsto) iz juž-: ne in vzhodne Evrope. 2.765.000 j <7.4) iz Kanade in 703.000 <1.9 od-' stoi iz Mehike. —r Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali dragi vsak dan. KAJ JOTE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jesdnota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podporiiimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $l,i()0.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnik«, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. • zir. - .- ■ *LI -"V/ - - Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO i se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN LAB noir NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 26, 1929 MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet. ca Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Kaj so mi dali danes ponoči popiti? — je nadaljevala s pobe.e-nlm pogledom. — da me tako globoko vspavajo? Če bi bila v resnici požrtvovalna prijateljica, za katero se izdajate, ali veste, kaj bi štorih reda j? Šli bi po ta narkotično sredstvo, ki mora biti strašen strup, ga postavili predme na mizo ter odšli v stransko sobo k svoji prijateljici .... — Nesrečno dete! Kaj zahtevate od mene? — Vrhovno zdravilo za vse bolesti, mirno spanje, proč od vseh lazburjenje in bolesti! Ah! Ce bi bili res usmiljeni z menoj, bi izpol-rtli mojo željo! Pomislite, kaj sem pretrpela v tem letu duševnih bolezni. Nesreča je izhajala od mene ter je dosegla sedaj zopet mene. Jaz sem ubogt-, razdvojeno bitje, izpostvljeno najhujšim preizkušnjam in ki prosi za seveda nezaslužcno milost, da omahne zopet nezaj v molk ! in brezdelje! — Anina, vi gevorite trapasto! Vi, ki ste tako močna, naj bi se pokazali tako brez poguma? Spalno sredstvo je uplivalo na vaše možgane in izgubili rte vlado nad samo seboj! — Ah. predno je zaspala polna samozavest, sem bila že uspavana. Slepa, zastrupljena sem bila in sedaj moram biti kaznovana za črno nehvalcžnost! Nedolžno, velikodušno srce sem mučila ni sedaj je povsem pravilno in pošteno, če mora tudi moje srce trpeti iste muke!.... — Ne bodite v resnici bedasta! Nikogar se vam ni treba bati koz vas samih. Oni. ki je dosti prestal skoči vas, misli poln miline na odpuščanje! Sodite sama položaj pravilnejše!.... Anina! Mogoče je ugod-nejM kot sama zaslužite! Vse vaše bedastoče niso mogle omajati usmiljenja moža, kateremu ste napravila trpko krivico... — Jaz nočem njegovega usmiljenja! Vi mislite, da ne bo neizprosen napram meni? S tem me skušate potolažiti? Vi se grozno motite, če smatrate za tolažbo to, kar bi me v mojih očeh še bolj ponižalo kot moj prestopek Vedela sem, kaj sem storila, ko sem pribežala ir zakona k ljubezni. Stavila sem svoje osebno življenje proti časti svojega moža in možnost povratka ni zame obstajala nikdar! Odločno sem odšla po poti. ki more iti le naprej, po poti pustolovstva. Pot se mi Je zdela krasna, blesteča, a sedaj se mi zdi kot temna, kamenita zaseka, ki ne vodi nikamor drugam kot v močvirje, v ka-tem bodo vtopljene zadnje misli na ponos.... Ne. jaz ne bom šla do kon ca poti, kajti cilj se mi zdi preveč nagnusen in ničvreden. Jaz bom raj-še že preje odpotovala. Usmilite se me ter mi preskrbit sredstva za to že poprej! — Nikdar! — Če vam je torej ljubše, če moram izbrati vrsto smrti, ki me one-čašča? — je vprašala Anina s kruto odločnostjo: — Ali mi morete za^raniti, če skočim skozi okno, se vležem pod železniški vlak ali skočim s pečine v morje Od izvedbe svojega načrta me ne boste odvrnili. Na dan, ko sem zapustila svojo hišo in svojega moža, sem si obljubila, da ne bom nikdar nudila svetu prizora spokornice. Jaz nočem videti svojega moža, kajti njegova bližina mi je mučna. Tudi nočem videti gospoda de Preigna, kajti pretrgane so vse vezi, ki so me vezale nanj. Jaz sem sama, izgubljena, nimam nika-kega pravka več kot zginiti! Iz usmiljenja mi preskrbite strup! — Kako morete staviti tako zahtevo meni, Anina Zave j te se vendar! Jaz sem vaša prijateljica in vi me prosite, naj vam pomteam pri najbolj zaničevanja vrednem dejanju? ™ — Ali je v vašem srcu izginil vsak človeški čut? Ali vam ni prav nic mar tuga, katero povzročate onim. ki vas še vedno ljubijo? Ali niste nikaka kristijanka več, Anina? Poznala sem vas, ko ste bili še odkrito pobožni. Ali ste popolnoma pozabili, da človek strašno obteži svojo krivdo, če se odtegne pokori? Ali vam je v resnici ostalo tako malo rneržije, da skušate pobegniti, dočim stojimo mi ostali v vrstah, da se borimo? Anina jo je hvaležno pogledala in za kratek trenutek se je prikazala na njenem obrazu milejši izraz. Prijela je roko gospe de Prejean ter jo stisnila med svojima rokama. Anina, vi imate mrzlico! Prosim vas za božjo voljo, ne govorimo več o stvareh, ki so tako žalostne za vas kot okrute zame! Ah hočete storili nekaj meni na ljubo? Živite danes kot otrok, ki nima nikake volje, nikake samoodločbe in ki je odvisen popolnoma od drugih. Ti so vaši prijatelji, ki skrbe za vas. Pustite jim, da prevzamejo vašo obrambo in dajte jim pravico, da vas rešijo... Anina je trdovratno zmajala z glavo. — Ne morem se odtegniti vašim nazorom, kajti jaz ne štejem namreč ničesar več. Jaz sem živo blago, katero je vrglo morje na prod in nobena sila me ne bo preobrazila. — Vi trdite, da me ljubite, a ljubile me slabo, ne radi mene, temveč radi vas samih ... Izgledi na mojo smrt me strašijo, ker bi vam moja smrt pripravila mučne zadrega ir. ker mislite le na svoje bolesti, ne pa na mojo lastno ... Jaz bom potrpela, ker zahtevate to, a jutri ali pojutršnjem. kakorhitro bom zopei prosta, bomo izvršila svo jnačrt, kajti nikogar ni na svetu, ki bi ,-ii mogel vsiliti sedaj svojo voljo.... — Tudi jaz ne, Anina? — je vprašal neki resni glas v odgovor. Mlada žena se je hitro obrnila proti strani, od katere je prihajal glas in neznansko presenečenje se je izražalo na njenem obrazu, kajti njene oči so bile srepe ter je proseče dvignila roki. — kajti na p agu sc je prikazal bled, sključen in na smrt žalosten — Trelaurier. Posegla je z rokama v prazno, kot da hoče prepoditi neko prikazen zadušen vzkhk se jc izvil iz njenih prsi in kot zadeta od strele, 2 je zgrudila v naročje gospe de Perejan. — Moj Bog, — je vzkliknil Trelaurier. — Ah sem ji prinesel smrt? — Ne, ona diha, a presenečenje je prišlo prenaglo za to težko ranjeno srce! Odnesli so jo nezavestno na majhno zofo v bližini okna in Trelaurier je imel še enkrat priliko opazovati z bolestnim veseljem drago lice preko katerego so se že razprostrle sence smrti. Usta so bila trdno stisnjena skupaj in konci njenih be lih zob so se zagrebli v njeno spodnjo ustnico, Oči so bile le napol zaprte in Trelaurierju se je zdelo kot da diha vse telo najvišje hrepenenje po sreči in uživanju. Bila je tako lepa v svoji mramornati belini, da se. je Traleurier naravnost stresel. Anina pa Je prihajala zopet k sebi. Kratko dihanje je pričelo dvigovati njena prsa in vsakdo je lahko videl, da trpi strašno celo v nezavesti. — Prebudila se bo! — je rekla gospa de Prejean. — Pustite me samega ž njo. — je prosil Trelaurier. Mlada žena je odšla ln Trelaurier je potegnil k sofi štol, da čaka na prebujeje nesrečnice. Ker je izgubila zavest ni še popolnoma izgubila pameti, kajti pretakala je vroče solze, vzbujene vsled nenadnega prihoda Trelaurier j a. Povsem jasno Je bilo videti, kako strašno je tre pela in Trelaurier ji Je tolažilno položil roki na čelo. Pri tem dotikljaju je odprla oči, kot da hoče popraviti blazino in zamrmrala je z izrazom največjega presenečenja: || % - ' i §Bjf ■' -1fIjBBlH — Ah, moj Bog! Bl KOLIZUA V NEWYOR5KEM PRISTANIŠČU Zgoraj vidite parnik "A!gonqain" ki jc v neivvorškem pristanišču v gesti megli koLidiral s parnikom "Fort Victoria" (spodaj na sliki). Na sredi vidite skupino rešenih potnikov. Parnik "Fort Victoria" se je potopil. Povzročena škoda zna:"a poldrugi milijon dolarjev. Kako se je v Duseseldorfu začelo. Tiskovni odelek policijskega ravnateljstva v Duesseldorfu je izdal 4. februarja uradno poročilo o pr-»ih zločinih sadističnega morilca. Poročila se glasi: "Včeraj, v nedeljo ob 21. je bil oddelek policistov Policijska straža je našla na Kett wigerstrasse okrog otroškega trup- ( j la množico radovednežev. Kmalu ic prispela Komisija z zdravnikom, ki sama iz kina. če je mraz in če i- je ugotovil, da je postala 91etna Roma mesto 16.962 brezposelnih, ka- za Ohlinger žrtev zavratnega mo- tor jih je imel Duesseldorf v febru-r«r1u, ni čuda, da je smatrala policija zločin za roparski umor, katerega so mimoidoči slučajno prepre- rilca. Morilec ji je zadal s tenkim nožem 13 ran v prsa in glavo. — Šestkrat jo je zadel v srce. Obleka je bila do pasu ožgana. Kemična preiskava je dognala, da je morilec obleko in truplo polil s petrolejem. S petrolejem polita in za-zažgana je bila tudi glava umorje-, - ne deklicč. Policija je še istega ve- temenu, na vratu in na levem sencu nost. Pet dni pozneje so duessel-J čera izdala na prebivalstvo proglas z motocikli poklican v Duesseldorf' čili. Duesseldorf je pa mesto in za-Lierenfeld, kjer so našli mimoidoči 1 to ni dopustno, da bi zločinci nana cesti neznano ženo v mlaki krvi.! padali ženske zvečer, ko se komaj Policija je ugotovila, da gre za 56 dobro stemni. Zato ni čuda, da ^o letno poročeno K., ki je imela na \ vsi listi očitali policiji malomar- Ulica1 čer globoke rane. Stražnik so jo za lo obvezali in prepeljali v bolnico. Bila je zaslišana in izpovedala je, da ji je na povratku iz kina sledil neznan moški. Ko je pospešila korake, se je požuril tudi on. Hotela ga je pustiti mimo, toda nezna7 nec je nenadoma skočil k nji in jo je z nožem večkrat zabodel je bila slabo razsvetljena, vendar stru sin peka Ohlinger j a z bližnje je pa napadena videla, da je bil Langerstrasse in vprašal, če se ni napadalec 20 do 251etni moški sred- J pripetila njegovi 91etni sestrici ne-nje, vitke postave in gladko obrit, j sreča. Povedo.' jc, da se do večera Ker se je obralo okrog ranjene pre- j ni vrnila domov. Popoldne je odšla več ljudi, stražniki niso mogli pra- dati ostriči in dejala je. da se mo-vočasno zasledovati napadalca." j v damski salon, kjer se je hotela To je bil torej prvi zločin dues-' vrniti naravnost domov, pa je seldorfskega morilca. Lierenfeld je ni od nikoder. Redarji so preiskali siromašen okraj na periferiji me- \so okolico, toda deklice niso na-sta. In če se vrača zvečer ženska šli. dorfski listi priobčil senzacij onal-J naj se javijo vsi. ki so videli v peno vest o drugem zločinu in sic.r, na Kettwigerstrasse. V soboto 9. februarja je priivtel na policijo delavec Viljem Nuseleck in povedal, da je našel za ograjo nove stavbe ožgano otroško truplo. Na stražnici so prvi hip dvomili. V petek zve-je namreč prišel k stražmoj- W Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. (Dalje prihodnjič.) KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1. 50 v KNJIGE SO NASLEDNJE; VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodo-. pisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali ra Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja JUŠA KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko. Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko i* življenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. 1 Kdor je nanvnj^n po to rati 1 1 starr kraj, je pol.-nbno. da je p«, učen o potnih listife, prtljagi h drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorems dati najboljša poiasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. TadJ nedržavljanl tamn?:Jo po* tovati v stari kril ua oMsk, toda, preskrbeti si morajo dovoljenje za P* Take? (Return Permit) fat Washington«, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemofoč« priti nazaj tudi t teko 6. mesecev in isii se ne pošiljajo več v stari i kraj, ampak ra mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem ;j| v stari kraj. Prošnja za permit m ||| mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj jim pošlje na Barge Office New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jarosJnvan-ska kvota 845 priseljencev letno, a j kvotnl vtzeji se izdajajo nuno onim prosilcem, ki imajo prednost v kvo j ti in ti no: Stariši ameriških držav ; Ijanov. možje ameriških državljank ki so se po 1. juniju 1928. leto poro j čili, žene in neporočeni otroci ispoS1 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni «lo prve polovice kvote. Do drag« polovice pa se opravičeni šent in neporočeni otroci izpod a. leti onih ncdršavljanov, ki so MU postavno pripničeni ▼ to deželo to stol no bivanje. Za na pojasnila m obračajte *» ln zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT NEW YOU Kretaoje Parnikov -«- Shipping News — 27. decembra: Mauritania, Havre Minnesota. Cherbourg 28. decembra: .'»eutsc hiand. Cherbourg, Hamburg 2. januarja: iVrtm. Cherbourg. Bremen 3 januarja ft- nntrrf, Cherbourg, Anlwerpen 4. Januarja: Minnelonka, Cherbourg li'Tnicam, ChtfrNourjc Milwaukee. Hamburg. Cherbourg OMitr Urande, Nupolt ulogne sur Mer, llolt. r-dain 10. januarja: mirg Leviathan. Cherbourg-. Itrt-mrn Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22 Jsnuar'a: Conte Biancunano. Xapoli. Genova 23. januarja: Stuttgart. Boulogne sur Mer. Bremen 24. Januarja J'aris. Havre Wf»iernbnd, Cherbourg. A trpeti 29. januarja: Ceoige Washington, Cherbourg. Bremen 30 Januarja: Berlin. Chrrbourg. Brrnivn 31. Januarja: Bremen. <."h»rbourg. Bremen Olympic. Cherbourg llonu, .Napuit, Cienota 1. februarja: St. Louis. Cherbourg Hamburg President Koueevelt Cherbourg, Hrani «-n Micnetonka. Boulogne aur M»-r 6. februarja: 1 >r«-ad **ft. iluulogii«- *ur XI« r, Bremen 7. februarja: li»» cl~ Kritna-*, ilaur 8. februarja: Aiiuiiafiia. Cherlxturg Ml Wiuk« -. O:«-: b-jur*. Mantlmrf C -nil! flrande, Nui><>II. (ienova 12. februar a: America. «"herbourg. Bremen 13. februarja: Mueiichen. Cherbourg. piemen 14 februarja- S.tturni.i. 'I r»t 15. februarja: Kepub le. L'lifilioijric. Bremen Mmi.»*.i*ka. Chert*»urg 19. februarja: !'rea:d»-nt Harding. Chert« 'Ur*. lire-men 20. februarja: StuttKait. Boul gne »ur Mer, Itr.rueti 21. februarja: Paris. Havre Majestic, t'hertx.urg Bremen. Cherbourg. |:rg« ali pt- 6ite na: 23 BROADWAY. NEW YORK tek zvečer nesrečno deklico. Na kraju zločina ni bilo nikakih sledov. Kmalu so se /.»čeli oglašati ljudje, ki so trdili, da so videli deklico in morilca. Nekdo je celo trail da je videl zvečer na cesti o-genj. Množica detektivov je preiskala ves okraj, toda r morilcu ni bilo duha ne sluha. V Koblencu je bil 1. 125. izvršen zločin, podoben umoru na Kettwigerstrasse. Tam je .imoril neki Schnitzer z-nožem llietno deklico, truplo je pokril s slamo in zažgal. Policija je izdala za njim tiralico in opozorila vse oblasti, naj pazijo pri aretaciji, ker je morilec oborožen. Med snežnim metežem se je vršil pogreb nesrečne deklice in na pokopališču se je zbrala velika množica meščanov. Ko so ljudje odhajali, se je ustavil pred občinskim uradom policijski avtomobil. Takoj so ga obkolili radovedneži in v grobni tišini je nalepil redar na črno desko ogromen rdeč plakat, na katerem je bHo objavljeno: "Umor v okraju Flingern, 1000 mark nagrade onemu, ki izsledi morilca, ki je zabodel z nožem Rudolfa Scheera." fi DNI PREKO OCEANA Najkrajfta in najbolj ugodna pet «a ootovanje na ogromnih oarnildh: j II E DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. (7 P. M.) <1 P. M. 1 j PARIS 21. Jan.; 21. februarja (5 P. M.) (1 P. M.) Najkrtjfta pot po Ctiesnie! Veakd Je v posebni kabini s vsemi moderni ml udobnosti _ P1Je*a In aiavna francoska kublnja. !sre-lno nitka cene VpraJaJte kateregakoli oooblaMenega aganta FRENCH LINE It »TATE STREET NIW YORK. N. Y. 15,700 ŠTIPENDIJ ZA TEHNIKE V RUSIJI Sovjetska državna Industrijska podjetja so razpisala 15,700 štipendij za mlade ljudi, ki bi se obvezali, da bi po dovršenem tehničnem študiju vstopili v njihovo službo za istotolikšno dobo, kolikor bi bili podpirani najmanj pa za dve leti. Podpora bo znašala mesečns 50 do 150 rubljev, primerno študijskim tečajem in njihovi oddaljenosti od velikih centrov. Dijaki, ki se obvežejo, da pojdejo ?lužit v redko naseljene in oddaljene ruske dežele, bodo prejemali za 25 odst. večje podpore nego drugi. ČOŠU LIC H LI N E Na;!a Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: SATURNIA 9. JANUARJA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA VULCANIA ! 8. MARCA — 10. APRILA 15. MAJA Baturnla in Vulcania. pr»ka&a vne larl-je sveta v razkoftju, udobnosti in naglici ter nudi najboljAo slulbo v Evropo. Posebne fene za tja in nazaj. V«<5 novosti na teh motornih ladjah vklju Cno plavalni bazen v drugem raaredu. P1IELPS BROS. A CO- <;«n A per. t je 17 Battery Place, New Yera Napad na brzovlak. Na brzovlak, ki vozi iz Černovi? proti Bukareštu. je bil izvršen me