^ Ptuj, torek, 20. decembra 2005 letnik LVIII • št. 92 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Golf s klimo že za 3.333.000 Sir w Domini» d.a.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64, 788 11 65 Nove naročnike Štajerskega tednika bodo greli izdelki BairarieWolltex Company. íí Ptujsko • Božiček in dedek Mraz med otroky Veseli december ! ! Na Ptujskem te dni potekajo^tevilne prireditve v stilu vesel« centru na Ptuju, kjer poteka že druga računalniška delavnjC zanimal tudi Božiček. Mrazom. V Era anje najmlajših -SJB- Več na strani 13! Sport Judo • JK Drava ob jubileju z reprezentanco Slovenije Stran 8 Sport Nogomet • Viktor Trenevski: "Z Dravo še višje." Stran 7 Foto: Črtomir Goznik PARADA 2005 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ ponedeljek, 26.12.2005, ob 16. uri Pređptođ«.ja vsttpnlo Radio - Ifcdnlk Pti^, Menlalnica Lun* umik iz medijev Stran 3 Stran 7 siasiřio Tednikov pogovor Po naših občinah Sport Benka Pulko • Pre- Markovci • Novolet- Rokomet • Odstopil mišljen in načrtovan no "darilo" sosedom trener Sašo Prapot- Videmčanom nik Stran 4 Po naših občinah Hajdina • Večji nadzor - manj divjega odlaganja? Stran 5 Ptuj • Dobrote 2006 že v teku Kako do večje dodatne ponudbe? Bo Ptuj končno sprejel izziv in že tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo leta 1990 prejšnjega stoletja pričeli turistični entuziasti, zbrani v Turističnem društvu Ptuj, nadgradil z dodatno ponudbo in prireditvami, ki bi v mesto ob Dravi, ki svoj turistični imidž gradi tudi s sloganom Mesto stoterih dobrot, pripeljal več obiskovalcev kot doslej. To je bilo osrednje vprašanje, ki so si ga zastavljali na sestanku odgovorni za turistično in drugo ponudbo na Ptuju, ki je bil 16. decembra v prostorih KGZ na Ptuju in ga je vodil predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Petnajst tisoč obiskovalcev, kolikor si jih je razstavo ogledalo v zadnjih letih, že ne more biti dovolj za tako enkraten dogodek državnega pomena, ki na enem mestu zbere vse najboljše, kar premorejo slovenske kmetije, dobrote, po katerih urbano okolje tako rado hlasta. Najboljši krušni, mlečni, mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadna vina, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava so dobrote slovenskega podeželja, ki so primerjalna prednost tudi v okviru EU, v katero je Slovenija vstopila prvega maja leta 2004. Organizatorji razstave Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj si želijo, da bi bila 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. maja v minoritskem samostanu na Ptuju, neke vrste prelomna razstava, ki bo nadgrajena s kvalitetno dodatno ponudbo in novimi Uvodnik Čudovita darila za vse v času obdarovanj se vsako leto znova vname debata o tem, da dobri možje prinesejo enim otrokom bolj polno naročje daril kot drugim. Nekateri otroci si zaželijo in pričakujejo razkošna darila, drugi so zadovoljni s čimerkoli. Ne glede na to, kakšna bodo dobili, se jim bodo darila, kijih bodo dobili sosedovi otroci, vedno lepše svetila kot lastna. Tako je bilo nekoč in ni videti, da bi čas na tem kaj spremenil tudi v prihodnosti. Nekaj pa je novega, enakega in namenjenega vsem. V enih mestih je sicer bolj, v drugih manj razširjeno, v Ormožu zelo obilno in vredno priznanja vsem organizatorjem. Otroke lahko v teh dneh odpeljete na najrazličnejše delavnice, srečanja, koncerte in predstave. Imate raje lutke, peko piškotov, gledališče ali izdelovanje voščilnic? Za vsak okus je kaj zraven. V času, ko ste preobremenjeni z delom, vam ni treba razmišljati, kaj bi počeli z otroki, ker so to naredili drugi namesto vas. Ni vam treba hoditi po trgovinah in iskati vseh čudnih materialov za izdelovanje izdelkov, ker ti že čakajo na vas. Ni vam treba biti spreten, da izdelate model otrokom, kajti to zmorejo drugi bolje. Ko vidite, kako žarijo otroške oči v takih trenutkih, veste, da je to čudovito darilo vam in otrokom! Seveda jepa res, da v življenju ni ničzastonj. Prireditve so morda res brezplačne in vam ne obremenijo družinskega proračuna, zastonj pa niso. Za to vrsto zabave se otrok ne morete odkrižati z žetonom za 500 SIT. Ta zadeva zahteva vašo pozornost, udeležbo in čas. Če ste načelno sicer za, pa vam zmanjkuje časa, podarite možnost udeležbe starim staršem in vsi boste imeli kaj od tega. Saj je menda smisel prazničnih dni, da je družina čim več skupaj, da si priskočimo na pomoč in delimo goro keksov, ki seje nabrala v decembru viki klemenčič ivanuša prireditvami, ki bodo na Ptuj pripeljale nove obiskovalce. Z razstavo naj bi bolj kot doslej živelo mesto in njegova ponudba, prav tako pa tudi samo dvorišče, kjer se je sicer že doslej veliko dogajalo. V imenu podjetja ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute je direktorica Sonja Krajnc strnila celo vrsto odzivov obiskovalcev (turistov), ki so jih zbrali ob razstavi in drugih prireditvah na Ptuju. Označenost poti in parkirišč je prva črna točka, ki bi jo bilo potrebno odpraviti. Parkirišče pri mostu za pešce je premalo označeno, prav tako gostje ne vedo, kje bi se na desnem bregu še dodatno dalo parkirati, poseben problem pa predstavlja parkiranje avtobusov. Do razstavnega prostora se s težavo prebijajo tudi obiskovalci iz ormoške in lenar-ške strani, ne samo iz mariborske. Gostinska ponudba na Ptuju ni tako slaba, kot jo želijo nekateri predstaviti, je pa premalo »dostopna«, kot tudi trgovine, do katerih obiskovalci Ptuja, ker niso vidneje označene, ne najdejo poti, pogosto tudi ne najdejo poti na grad. Pogost problem so tudi znamke, zlasti še ob sobotah in nedeljah, želimo pa si, da bi obiskovalci Ptuja kupovali tudi razglednice. Mesto jih preskopo seznanja z dogajanjem v njem in v okolici, turistične kmetije naj bi v času razstave imele odprta vrata, povezale naj bi se z gostilnami in obratno. Alojz Valenko iz gostilne Rozika je povedal, da pri njih ni noben problem pogostiti dva avtobusa gostov hkrati, le dogovoriti se je potrebno, njihova ponudba že v tem trenutku v 75-odstotkih bazira na hrani, zapirajo pa že ob 19. uri, ker gostov, ki bi se prehranjevali po tej uri, ni. Včasih smo do turistov tudi neprijazni Franc Mlakar iz hotela Mitra je pohvalil, da so se prvič v takem sestavu srečali organizatorji prireditve in ponudniki v mestu. Če bi bilo po njegovem, bi razstavo Dobrote slovenskih kmetij vezal na Jurjev sejem. Albin Pišek iz TD Ptuj se je zavzel za večjo »odprtost« gostiln v mestu v času razstave in da se del prireditvenega programa prenese iz minoritskega dvorišča v mesto, prav tako pa tudi za večji promocijski vidik razstave. Na problem premajhne ponudbe v času prireditev, tudi razstave Dobrote slovenskih kmetij, je opozoril tudi Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj. »Njihovi« gostinci so zelo zainteresirani za sprejem gostov. Ptuj je potrebno oživeti, zdaj je mrtvo mesto. Goste pa tudi sami odganjamo s tem, ko na primer skoraj vsakega gosta gostilne Amadeus olisičimo. Kdo bo še sploh prihajal v naše mesto, če vsakega takoj na začetku oglobi-mo, drugje se tega ne gredo, še posebej, če vidijo, da je v Sedem (ne)pomembnih dni Balkansko leto Novo leto 2006 bo Evropo in svet spet izraziteje zaposlilo z Balkanom. To še posebej velja za začetek mednarodnih pogovorov med Srbi in kosovskimi Albanci o prihodnjem statusu Kosova, za spomladanski referendum Črnogorcev o osamosvojitvi Črne gore, za začetek priprav Makedonije na vstop v Evropsko unijo in za tehtanje nove državne organiziranosti v Bosni in Hercegovini. Če ob obrobju vsega tega upoštevamo še nujnost iskanja rešitve za morsko mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, bi pravzaprav lahko rekli, da bo celotno območje nekdanje Jugoslavije prihodnje leto v izrazitem (nadaljnjem) preurejanju. V bistvu gre za nekakšno finalizi-ranje, zaokrožanje gibanj in tendenc, ki so pred skoraj dvema desetletjema povzročile njeno razpadanje. Pri dveh večstransko zapletenih zadevah (status Kosova in osamosvajanje Črne gore) je vsekakor izjemno pomemben igralec Beograd, ki pa očitno spet ne ve (ali noče vedeti), kako naj dejansko igra. Pravzaprav vse, kar se ta čas dogaja s Srbijo, spominja na svojevrstno (že prav tragično) kontinuiteto politike države, ki je sama sebe proglasila za nekakšno »zgodovinsko žrtev), za »narod, ki v vojnah zmaguje in v miru izgublja«. Srbija še vedno objokuje konec Jugoslavije in niti za hip ne pomisli, da je bila njen glavni po-grebec. Politiki in (pre)mnogi, ki jim v tej državi nekritično (in njihovo mesto prišel turist. Nataša Petrovič iz JSKD - izpostave Ptuj je povedala, da z organizatorji razstave dobro sodelujejo, da pa bi kulturni dogodek, ki bi v času razstave povezal vso Slovenijo, morali napovedati že oktobra, za leto 2006 so tako že zamudili rok, za leto 2007 pa je še dovolj zgodaj, da se takšen dogodek organizira. Folklorne skupine pa so že doslej bogatile nedeljski del spremljajočega programa vsakoletne razstave. Darko Vernik iz ptujske semenarne je povedal, da so obiskovalci Dobrot že doslej bili njihovi gostje pri ogledu promocijskega vrta, čeprav v času razstave še ni v optimalni fazi, prav tako poskusnih polj. Za večji poudarek tradiciji kulinarike v času razstave se je zavzel tudi direktor PM Ptuj Aleš Arih. Muzej je v času razstave pripravljen na široko odpreti vrata od žitnice do samih eksponatov, da se bo naredila neka zgodba, v kateri bodo aktivni sodelavci tudi v MO Ptuj, Komunalnem podjetju, agenciji Kurent in drugih ptujskih agencijah, LTO Ptuj, skratka v tistih okoljih, ki delajo za turizem in v korist ptujskega turizma. Prvo tipanje o tem, kako izboljšati ponudbo in dodatno obogatiti prireditveni del mestne ponudbe v času 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij, je dalo nekaj koristnih predlogov, ki bodo lahko mestu koristili tudi ob drugih prireditvah, ki prav tako množično vabijo na Ptuj. Enkratna zgodba namreč še ni nobena zgodba, čas za vsakokratno eksperimentiranje pa je tudi že potekel. MG predvsem čustveno) sledijo, preprosto niso sposobni presekati določenih stvari, zaznati dejanskih gibanj, ostajajo ujetniki preštevilčnih dogem in »resnic« brez realne podlage. V bistvu je njihov glavni problem, da ne slišijo (in ne poslušajo) nikogar drugega takrat, ko ta glas zanje ne zveni prijetno, čeprav jim skuša pomagati. Tako so pred nedavnim zaprli svoja vrata (in odpovedali že dogovorjene pogovore) slovenskemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku samo zato, ker se je oglasil s predlogom o ureditvi Kosova, ki ni po njihovi meri. Namesto da bi se pogovarjali, se prepirajo. Zapletajo se v nesporazume in vedno nove probleme s Črnogorci, ki so naklonjeni odcepitvi, čeprav so pred leti tudi sami podpisali skupen srbsko-črnogorski dokument, ki predvideva možnost referenduma v Črni gori, na katerem bi se prebivalci Črne gore avtonomno odločali o prihodnjem statusu Črne gore. V bistvu je takšno ravnanje dokaz in posledica tistega srbskega nacionalizma, ki že preveč desetletij trdoživo vztraja pri svojih predstavah o mestu in vlogi Srbije in srbskega naroda na Balkanu. Črna gora je za ve-likosrbske nacionaliste oko v isti glavi, brez katerega preprosto ne morejo (in nočejo) videti prihodnosti. Velikosrbski nacionalizem se je ohranjal in vedno znova obnavljal, neodvisno od tega, kakšna je bila vsakokratna uradna politika. Povzročal je hude napetosti in krize v času prve in druge Jugoslavije. Predvsem je šlo od vsega začetka za pov- sem napačno in skonstruirano predstavo o tem, kakšen je in kakšen naj bo značaj skupnosti južnoslovanskih narodov oziroma jugoslovasnke federacije. Poenostavljena, v bistvu pa tudi akademska razlaga, ki jo je te dni brez kakršnekoli rezerve izrazil v svojem intervjuju za Dnevnik tudi velik srbski pisatelj, akademik, nekdanji komunist, disident in predsednik Mi-loševičeve Jugoslavije Dobrica Čosić, se glasi, da bi morali biti pravzaprav vsi drugi jugoslovanski narodi nekako zadovoljni in hvaležni Srbom, ker so jih nekoč osvobodili in jim »omogočili« razvoj. Srbi skratka vse druge pojmujejo kot nekakšen privesek in ne kot enakopravne partnerje in avtonomne subjekte. Objektivno gledano so zaradi takšnega svojega izhodišča zelo veliko pretrpeli tudi sami, saj so bili ves čas v položaju, ko se jim je zdelo, da jih drugi ne razumejo in ne spoštujejo ter potiskajo ob stran. Seveda je treba priznati, da je v posameznih obdobjih »boj proti srbskemu nacionalizmu tudi v resnici pomenil določeno pavšalno nenaklonjenost do srbskih kadrov, do vsega srbskega. Včasih se je tako skušalo rezati prevelik vpliv Srbije z veliko, tudi preveč enostransko afirmacijo pokrajin kot povsem neodvisnih enot, čeprav so formalno sodile k njej. Prevladovalo je prepričanje, da je to najboljša pot za »normaliziranje« Srbije in za odpravljanje njenih velikosrbskih teženj. V resnici pa je prav to samo še stopnjevalo velikosrbske aspiracije in krepilo nacionalizem, kar je najbolj blesteče zaznal Slobodan Milo-ševič. Vsa velika srbska razočaranja (predvsem tudi z dotedanjo domačo politiko in tedanjim gospodarskim položajem) je združil v enoten (nacionalistični) naboj in tendenčno pojasnilo, da je položaj tak, ker Jugoslavija vztrajno zapostavlja Srbijo in jo potiska v položaj republike, ki ni enakopravna z drugimi jugoslovanskimi republikami. Srbija naj bi bila v federaciji in še posebej na Kosovu v vsakem pogledu zapostavljena in ogrožena. Milo-ševič je na svojih mitingih kričal, da je temu treba napraviti konec in grozil drugim narodom, predvsem Albancem, njegovi posnemovalci so posamezne kritike in teze samo še potencirali, med drugim tudi v ugotovitev, da je Srbija povsod tam, kjer je srbski grob. Takšna politika je seveda nujno pripeljala do vojnih avantur na različnih krajih Jugoslavije, pa tudi do porazov na bojnem in diplomatskem polju. Srbija očitno še vedno ne zmore moči za odločilen rez in za razhod z velikosrbskim nacionalizmom ter z vsemi tistimi opredelitvami in vizijami, ki ga simbolizirajo. Zaradi vsega tega bodo še zlasti pogovori o Kosovu težki in do konca nepredvidljivi. Vsaka rešitev bo morala temeljiti na čvrsti zavezi Srbov in kosovskih Albancev, da bodo predvsem oni z vso svojo avtoriteto in ugledom skrbeli za normalne odnose in varnost drug drugega. So eni in drugi sposobni napraviti ta korak? Zavedati se je treba, da so nasprotja na Kosovu tako globoka, da jih še zdaleč ni mogoče preseči kar čez noč. Na Kosovu bi bilo veliko, če bi sprožili vsaj proces novih odnosov in novega zaupanja. Za to pa je potrebna zelo osmišljena akcija mednarodnih dejavnikov, brez izključevanja in nervoznega pritiskanja na katerokoli izmed prizadetih strani. Računati je treba na postopno »normalizacijo« razmer. Do takrat pa bi bilo treba nujno zagotoviti (in ohraniti) učinkovito mednarodno participacijo in navzočnost. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Tednikov pogovor z Bernardo Benko Pulko » Nisem v samostanu, ne med ruskimi pradedi ^ « Decembra pred tremi leti smo jo pričakali na Ptuju, potem, ko je kot prva ženska z motorjem prevozila ves svet. Pet let in pol se je potepala in doživljala vse mogoče, ne le tisoče kilometrov asfaltiranih in prašnih cest. Nekaj časa se je slovenski svet vrtel okrog nje; objemi, srečanja, pohvale, knjiga, predstavitve, vpis v knjigo rekordov, naslov Slovenke leta ^ potem je kar nekako »izginila«. Našli smo jo v Zrečah, ne na dopustu, ampak na zdravljenju, po drugi operaciji levega kolena. Približno takšno, kot je bila, s kakšnim kilogramom več, še vedno pa z neverjetno odločnostjo in vztrajnostjo, z veliko mero samozaupanja, morda tudi s kakšno grenko izkušnjo več: »Zdaj je moj največji projekt rehabilitacija kolena in delam samo na tem. Potem bo spet na vrsti drugo,« je najprej povedala Benka. In še to, da si želi miren, samoten vikend nekje v Halozah, daleč od ljudi in divjega tempa. Čeprav zadnje čase nima več vsako minuto novinarjev za petami, to ne pomeni, da nima ogromno dela: »Vedno je nekaj, kar te zahteva stoodstotno in temu se moraš tisti trenutek posvetiti.« Benka to zna, brez posebnega nervi-ranja, kaj vse zaradi tega lahko »gre mimo«. Tako je, recimo, porabila tedne dolgo, da je našla res primeren predalnik za stotine svojih zgoščenk in drugega popotniškega materiala. Potem je spet našla nekaj drugega, zdaj sestavlja sebe. O redni zaposlitvi pa ne razmišlja; pravi, da bi to bil konec možnosti, da izpelje še toliko vsega, kar se ji podi po glavi. S potovanji očitno še ni čisto zaključila, čeprav glede tega ostaja hudo skrivnostna. Ampak nekaj se plete, to je čutiti iz njenih namigov. Svet nima samo cest, ima tudi morje. Kdo ve, morda bo na vrsti Benkina pomorska avantura ^ Kaj dela Benka zdaj, letos, zadnji mesec, zadnje dneve? "Celi se in se sestavlja nazaj v eno (dobro) funkcionalno enoto. Že res, da so nesreče del zemeljskega ciklusa. Ko življenje slabo zvozi kak ovinek in je po nas, jasno, ni nikoli posebej lepo. A dobro, da za dežjem vedno posije sonce. Medtem ko je zunaj sivo, mrzlo in žalostno, je v zreškem zdravilišču toplo, prijetno, svetlo in prijazno. In nadvse delovno. V najlepšem pomenu besede. Napredki v obliki centimetrov in milimetrov se zdijo kot poti okoli sveta: dolgi, naporni in vredni napora.« So v glavi kakšni novi podvigi, načrti? »Moj zadnji podvig je bila osvoboditev z bergl in novi bo ta, da bom spet dobro pokretna. Operacija levega kolena me je spravila malo na kolena. Na eno samo, zdravo. Ker na bolnem ne morem niti stati, kaj šele klečati ... Moja kolena niso bila kreirana za klečanje. Uporabljam in obrabljam jih pri teku, obtolčem pri padalstvu, »pre-forsiram« pri smučanju, zvijam pri igranju tenisa in badmintona, med plezanjem po ledenikih, potem pa začinim vse skupaj z urami sedenja v sedlu motorja. Pa ni čudno, da vse pobere vrag ... Težko je verjeti, da je vrnitev v norma-lo, dobro znano in vsakdanjo, lahko tudi projekt. In to zahteven projekt.« Kam so usmerjeni interesi, kam misli in kam dejanja? »Interesi še vedno v angleško knjigo, ki postaja predolg projekt, veliko predolg za moj okus. Misli vedno bolj k dragim ljudem, za katere je v mojem življenju končno več časa. Dejanja pa k delu. V nekaj tednih bo na voljo popolnoma prenovljena spletna stran www. benka-pulko.com.« Kaj pričakuješ od prihodnjega obdobja, recimo, enega leta? »Da bi bilo prijaznejše, kot je bilo letošnje leto. Že dolgo se mi zdi, da ni bilo bolj ponesrečenega leta kot 2005. Seveda bi lahko bilo tudi slabše, veliko slabše. Torej naj bo novo boljše, plodnejše in začinjeno s srečo. Ne samo zame. Dobro leto privoščim iz vsega srca tudi vsem vam.« Pravkar je minilo tri leta, odkar si se vrnila na Ptuj po 5,5-letni poti Benka Pulko: »Moram reči, da je bil umik iz medijev premišljen in načrtovan. Ko začnejo pisati bedarije o tem, da si pa mogoče že v samostanu, če ne med ruskimi pradedi, kje so te videli in s kom, razpravljati o tem, kakšne barve spodnje hlače nosiš danes in kakšne bodo na vrsti jutri, in te zalezovati, ko kupuješ kruh, potem jih je potrebno ustaviti.« okoli sveta. Kako si se v tem času vživela nazaj v "staro" okolje? »Težko je verjeti, da so mimo že tri leta ... Čas teče tako zelo hitro. Tudi meni se zdi, da je bilo le nekaj dobrih tednov nazaj. Če se potem sicer spomnim, kaj vse se je vmes zgodilo, potem mi je jasno ... Intenziteta dogajanj je bila ogromna, kar pa se zdi, da mi je pomagalo prebroditi znano popotniško krizo, ko se veliko popotnikov obrne in odrine še za kak krog.« Ali kaj pogrešaš način "potovalnega" življenja? »Ne ravno. Ker še vedno tekam po svetu, na žalost sicer brez motorja, a pakiranja, prelaganja prtljage, prilagajanja časovnim in klimatskim spremembam je dovolj. Preveč za moj okus. Zdi se, da sem se naveličala. Nič čudnega. Doma je čisto luštno, če ohraniš zanimanje za dogajanje drugje in se tu in tam vmes tudi kam odpraviš.« Kaj te trenutno najbolj mika, kaj bi naredila, če bi lahko (ampak ne moreš)? »Ha, mika me, da bi šla na Vransko in se malo zapeljala z mojim starim motorjem. Za nekaj časa sem ga postavila na ogled v Muzej motociklov na Vranskem. Verjamem, da »V normalnem svetu bi se sedaj morala preživljati od honorarjev za moj material, ki ga je recimo Mladinska knjiga uporabila v svoji novi knjigi in v koledarju. Jasno, če ne bi bila to Slovenija, v kateri je lahko vsak monopolist mirno in legalno baraba. Pride, ukrade in gre.« tudi on pogreša svež zrak in nov asfalt pod Dunlopovimi pnevmatikami. Pa seveda ne bo še nekaj časa nič. Ker ne zmorem ne jaz, ne on ... « Kako (in s čim) se pravzaprav preživljaš? »Sploh se ne preživljam. Vegetiram. Sušna obdobja, ki nastopijo med dvema velikima projektoma - v mojem primeru knjigama - pač zahtevajo svoje. Veliko dela, enako količino potrpljenja, denarja pa nobenega. V normalnem svetu bi se sedaj morala preživljati od honorarjev za moj material, ki ga je recimo Mladinska knjiga uporabila v svoji novi knjigi in v koledarju. Jasno, če ne bi bila to Slovenija, v kateri je lahko vsak monopolist mirno in legalno baraba. Pride, ukrade in gre.« Po predstavitvah svoje knjige si kar malo "izginila". Kaj si delala in kje si bila? »Izginila nisem, le delala sem. Kot rečeno, sem se kmalu začela ukvarjati z angleško verzijo knjige Po Zemlji okoli Sonca. Medijev delo načeloma ne zanima. Za soj žarometa in medijske pozornosti pa je potrebno tudi delati. Veliko, veliko več, kot se morda zdi. Ker o delu v ozadju pač nihče ne piše, se morda zdi, da sem izginila. Moram reči, da je bil umik iz medijev premišljen in načrtovan. Ko začnejo pisati bedarije o tem, da si pa mogoče že v samostanu, če ne med ruskimi pradedi, kje so te videli in s kom, razpravljati o tem, kakšne barve spodnje hlače nosiš danes in kakšne bodo na vrsti jutri, in te zalezovati, ko kupuješ kruh, potem jih je potrebno ustaviti. Jasno, če je to prezahtevno, da bi doumeli sami ... « Si že srečala koga, ki bi ti (lahko) bil življenjski sopotnik? Razmišljaš kdaj o svoji družini? »Še vedno ne delam na tem projektu. Glede na zahtevnost bo potreboval kar nekaj vlaganja. Predstavljam si, da je še čas. Življenje je na polovici poti, recimo. Preživeti z nekom štirideset silvestrovih je veliko. Torej je še čas!« Kaj najraje počneš zdaj, v dnevih, ko ne potuješ? »Najraje še vedno hodim v savno. Moj najljubši kotiček pod soncem je še vedno skrit na fakulteti za šport. Klubska scena, mir, izbrani gostje, bazen, sveže sadje in savna na snegu. Moj SportClub je zakon, brez katerega v življenju ne gre. In nočem, da gre ... « Si kdaj razmišljala, kako bi (pre)živela življenje, če ne bi šla na to pot? »Ne. Ne razmišljam o popravkih na temo svojega življenja. Tako je bilo in bilo je za nekaj dobro. Skušam živeti zbrano z zavedanjem, da je vse, kar imam, sedanjik. Če bom preveč razmišljala o čem drugem, mi bo pobegnil še ta.« Kaj ti pomeni največ na svetu? Zakaj? »Mir v srcu. Ker takrat lahko pogledam vsakomur v oči, stojim za vsemi svojimi dejanji in odločitvami ter delam dobro sebi in drugim.« Ali se zdaj, po opravljenem potovanju, kdaj postavi vprašanje, kaj in kje je smisel življenja? Kako si odgovarjaš? »Jasno. To je vprašanje, ki bi ga zelo pogrešala, če se bi nehalo pojavljati. Zdi se mi pomembno za sprotno osmišljanje, re-evaluiranje, da zmeraj sproti lahko ločujem pleve od zrnja. Smisel je v majhnih rečeh, v sprotnih in vsakodnevnih veseljih. V svečkah - ne le ob prazničnih večerih. Vsak dan je praznik zase ... V kozarcu dobrega vina ob s srcem pripravljeni hrani. V darilih brez razloga. V telefonskih klicih brez potreb. V ljudeh, ki sobivajo in bogatijo naše življenje - pa na te tako zelo zlahka in preprosto pozabimo.« Foto: SM Foto: SM Markovci • Spet o sporih zaradi meje z občino Videm Novoletno"darilo" sosedom Svet občine Markovci, ki se je sestal v četrtek, 15. decembra, na 24. sicer zadnji seji v letošnjem letu, je tokrat sklepal o 11 točkah. Poleg proračuna za prihodnje leto, ki predvideva okoli 559 milijonov prihodkov in 985 milijonov odhodkov, pa so sklenili, da bodo tablo na meji z občino Videm postavili nazaj na mesto, od koder je bila na silo odstranjena. v nekoliko dopolnjenem in spremenjenem dnevnem redu so se po potrditvi zapisnika prejšnje seje v prvem branju uvodoma lotili osnutka Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Kot je pojasnila Alenka Korpar iz Skupne občinske uprave, gre za akt, ki bo po sprejetju omogočil tudi objavo razpisa in sklenitev koncesijske pogodbe za opravljanje te dejavnosti v občini. Na kolegiju županov je bilo na predlog tega odloka že danih nekaj pripomb, denimo tista iz ene od haloških občin, da morajo imeti izvajalci te komunalne službe tudi taka vozila, ki bodo lahko odvažala odpadke iz bolj oddaljenih krajev. Predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Janez Liponik je sicer svetnikom pojasnil, da obstajajo v nekaterih sosednjih občinah za opravljanje komunalne dejavnosti tudi drugi izvajalci, kot denimo Snaga in Sauber-macher, vendar je predlagal, da odlok z doslej najdaljšim imenom vendarle sprejmejo v predlagani obliki. Svetnika Slavka Rožmarina je vendarle zanimalo, če je v omenjenem odloku zajet tudi odvoz svinjskih kož, Korparjeva pa je pojasnila, da ne, ker da gre za pristojnost države, ki se do te problematike obnaša neodgovorno, saj se kljub trem poizkusom niso uspeli sestati z državnim sekretarjem za to področje, da bi se dogovorili, kako je z odvozom svinjskih kož. Po krajši razpravi pa so z omenjenim predlogom odloka v prvem branju v celoti soglašali. V nadaljevanju so se lotili Foto: M. Ozmec Markovčani so odločili, da bodo svoj prav dokazali prek odvetniške pisarne Čeferin, tablo dobrodošlice pa bodo ponovno postavili na mesto, od koder je bila na silo odstranjena. predloga sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Markovci, pri čemer je župan Franc Kekec med drugim pojasnil, da so se občani ob Dravi in njenem kanalu, torej tisti, ki so najbolj prizadeti, odločili, da od Dravskih elektrarn zahtevajo skupno odškodnino za stavbno zemljišče. Sicer pa so soglašali s predlagano spremembo omenjenega odloka v 1. in 10. členu, kar pomeni za nekatere okoli 30 % višje plačilo nadomestil. Po pričakovanju so precej razprave namenili obravnavi vsebine predloga Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2006 z nekaterimi popravki, ki po obravnavi njegovega osnutka na prejšnji seji predvideva dobrih 559 milijonov tolarjev prihodkov ter dobrih 985 milijonov tolarjev odhodkov, saj predvidevajo na dan 31. decembra 2005 stanje sredstev na računih okoli 384 milijonov tolarjev. Kljub nekaterim dodatnim vprašanjem svetnikov je za omenjeni predlog proračuna z županovimi amandmaji glasovalo 10 svetnikov, eden pa se je vzdržal. Ko so razpravljali o dokumentu identifikacije investicijskega programa za gradnjo kanalizacije Markovci-Za-bovci z rekonstrukcijo ceste v Markovcih, smo slišali pojasnilo, da gre za investicijo vredno okoli 94 milijonov, saj naj bi zaradi obsežnosti celotnega projekta kanalizacijo gradili etapno. V razpravi pa so svetniki med drugim opozorili na problematiko zaradi preozkih pločnikov na omenjeni cesti, ki ne nudijo varnosti pešcem, kar bi bilo treba pri rekonstrukciji ceste upoštevati. Seznanili so se tudi z dopisom odvetniške službe Eko-les, v katerem želijo predstavniki tega podjetja prek svojega pravnega zastopnika med drugim jasen odgovor na vprašanje, ali lahko Eko-les po veljavnem odloku gradi objekte in opravlja svojo dejavnost v obrtni coni Novi jork, glede na sklep občinskega sveta, ki je bil sprejet na seji 21. junija letos. Po krajši Foto: M. Ozmec Veliko vroče krvi na račun sporne meje s sosednjo občino Videm je bilo izrečene že na zboru krajanov v Markovcih. razpravi pa so sklenili, da občinski svet svoje odločitve zaradi zazidalnega načrta ne bo spreminjal ter da še naprej velja dosedanji uradno sprejeti zazidalni načrt. V nadaljevanju so soglašali z vlogo Stanislava Kitaka iz Prvencev za odkup dela občinskega zemljišča ob njegovi hiši ter sklenili, da mu zemljišče prodajo v skladu z veljavnim cenikom. Na predlog občinske uprave so soglašali z odpisom dolga družbi Tepo v višini 113.400 tolarjev, ki se vleče že od leta 2003. Svoje mnenje k imenovanju direktorja Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju pa bodo podali po ponovi obravnavi zadeve na odboru za družbene dejavnosti. Na predlog nekaterih svetnikov in župana so se ponovno lotili problematike meje z občino Videm, pri čemer jih je občinska uprava obvestila, da so za pravno pojasnilo poleg konzultacije na nekaterih državnih organih med drugim zaprosili svojega rojaka Konrada Kostanjevca, seznanili pa so jih tudi s konkretnimi podatki iz župnijske kronike župnije Sv. Marko, ki jasno pričajo o pravilnosti njihovega stališča. Ker pa je z nekajkratno neupravičeno in nasilno odstranitvijo table dobrodošlice ter z nekaterimi izjavami najodgovornejših iz občine Videm zadeva prerasla okvire normalnega dialoga, so se odločili, da bodo svojo pravdo dokazovali prek odvetniške pisarne Čeferin. Po dokaj burni razpravi pa so sklenili, da bodo v ponedeljek, 19. decembra, tablo spet postavili na mesto, od koder so jo nekateri občani Vidma samovoljno in neupravičeno odstranili. Med pobudami in vprašanji pa so se seznanili tudi s poročilom o dodeljeni državni pomoči za povzročeno škodo posameznim kmetovalcem po naravnih nesrečah na kmetijskih zemljiščih. M. Ozmec Od tod in tam Trnovska vas • Sprejeli rebalans proračuna V petek, 16. decembra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 25. redni seji. Sprejeli so pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Sprejeli so tudi rebalans proračuna občine, v katerem so se prihodki povečali za 48,7 milijona tolarjev ali skupaj prihodki znašajo dobrih 349 milijonov tolarjev. Odhodki pa znašajo dobrih 386milijonov. Razliko med prihodki in odhodki pa bodo pokrili z zadolževanjem 18 milijonov tolarjev in povečanimi prihodki v letošnjem letu. Sprejeli so tudi spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. S spremembo so spremenili 24. člen odloka in tako občane oprostili plačila nadomestila na nezazidana stavbna zemljišča do sprejema novega prostorskega plana in jim tako dali možnosti, da nezazidana stavbna zemljišča prodajo ali pričnejo na njih zidati. Vrednosti točke za obračun nadomestila za stavbna zemljišča niso spremenili. Tako točka ostaja 1,10 tolarja. Na predlog odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so razdelili 1,4 milijona tolarjev enajstim društvom v občini, ki so se prijavila na javni razpis. Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o načinu oddajanja, višini uporabnine telovadnice v Trnovski vasi in se odločili, da se občina Trnovska vas vključi v skupno občinsko upravo na področju prostorskega planiranja. Zmago Šalamun Ptuj • Bdenje v ptujskem gledališču V četrtek je bila v Mestnem gledališču Ptuj premiera črne komedije Bdenje kanadskega avtorja Morrisa Panycha. Delo je prevedel Rok Vilčnik, ki o delu meni, da se ukvarja z iskanjem bližine med starko in nesojenim nečakom. V vlogi starke je zaigrala priznana slovenska dramska in filmska igralka Štefka Drolc, nesojenega nečaka je upodobil edini profesionalni ptujski igralec Aljoša Ternovšek. To črno komedijo je avtor Panych posvetil vsem, ki so že umrli, oziroma tistim, ki se s tem pravkar ukvarjajo. Vsekakor pa se gledalec ob gledanju Bdenja bolj zamisli, kot bi se smejal duhovitim mislim črnega humorja. Fl Ljutomer • Kmalu 250. oddaja Foto: Niko Soštarič Bližata se dva pomembna kronološka dogodka v delovanju prleške humoristično-satirične skupine Po treh ko-teh: prihodnje leto 16. marca bo minilo točno pet let, odkar je skupina posnela prvo oddajo, od takrat pa se na ljutomerskem radiu Maxi neprekinjeno pojavljajo vsak teden. Prav v obdobju praznovanja petletnice bo izzvenela jubilejna 250. oddaja, za kar skupina že načrtuje posebno predstavitev s celovečernim programom »v živo« za širši krog občinstva in njihovih zvestih poslušalcev. »Predstava, ki smo jo pripravili ob naši stoti oddaji, je bila izjemno dobro sprejeta in odlično ocenjena. Morali smo jo kar nekajkrat ponavljati v naši ožji in širši okolici. Zato se moramo tokrat še posebej potruditi, da ne bi razočarali številnega poslušalstva,« pravi eden od piscev tekstov Branko Hrga - sicer v vlogi »cigana« Jančija. Ob njem se nenehno trudijo na satirični način obravnavati aktualna vsesplošna dogajanja v okolju še: Vera Slavič kot Zefika, Roman Marič kot Pepek in harmonikar Branko Vrbančič kot Kuštravec. Niko Šoštarič Foto: Fl Hajdina • Kdaj konec divjega odlaganja na levi strani kanala? Večji nadzor - manj divjega odlaganja? Divja odlagališča so še vedno pogosta, kljub strožjemu inšpekcijskemu nadzoru in zagroženim višjim globam. Eno večjih je v občini Hajdina, ob levi strani kanala, kupe smeti pa je videti na celi dolžini, od naselja Zlatoličje do Skorbe. Kako so se oziroma se še bodo lotili tega problema, smo se zanimali v občini Hajdina, v Skupni občinski upravi občin - Komunalni inšpekciji in v Dravskih elektrarnah Maribor. V občini Hajdina so odločen boj proti divjim odlagališčem napovedali tudi z odlokom o načinu upravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja odpadkov na območju občine Hajdina, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 12. decembra letos, veljati pa bo pričel 28. decembra. V poglavju saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov so v 19. členu med drugim zapisali, da stroške sanacije divjega odlagališča poravna lastnik zemljišča. Kaj je občina Hajdina doslej naredila, čeprav to ni v njeni pristojnosti, da se to divje odlagališče sanira, smo najprej vprašali župana občine Hajdina Radoslava Si-moniča. »T. i. »divje odlagališče« ob kanalu HE Zlatoličje se razprostira na levi strani ka- nala od naselja Zlatoličje do Skorbe. Največjo površino predstavlja v občini Hajdina. Odlagališče je staro več desetletij. V skladu z zakonskimi možnostmi in pristojnostmi, ki jih ima občina Hajdina na razpolago, in glede na to, da je zemljišče v lasti Dravskih elektrarn Maribor, smo v obdobju od leta 1999 do 2005 izvajali vrsto aktivnosti. Postavili smo opozorilne table (samo po sebi se postavlja vprašanje, kako malo ljudi zna brati napis »PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI«). Tudi če opozorilnih tabel ne bi bilo, mora biti vsakemu kultiviranemu človeku jasno, da lastnih smeti ne sme odložiti na tuje zemljišče. V končni fazi na ta način onesnažuje okolje tudi sam sebi. S celotnega območja divjega odlagališča smo v akciji zbiranja in odvoza izrabljenih avtomobilov odpeljali 21 avtomobilov. Vseskozi, od ustanovitve občine in naprej, je bila s problemom seznanjena Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave. Z lastnikom zemljišča (DEM) je bil opravljen ogled in sklenjen dogovor, da se divje odlagališče sanira. Lastnik (DEM) nam Globe iz hajdinskega odloka: V 44. členu so podrobneje navedeni prekrški in višina globe zanje. Pravna oseba se na primer za prekršek, če ne zbira komunalnih odpadkov ločeno v skladu z določili odloka, oglobi za 350 tisoč tolarjev. Toliko bo plačala tudi za odlaganje komunalnih odpadkov zunaj območja odlaganja oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov, če piše in lepi plakate na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, če kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Za fizično osebo znaša globa za divje odlaganje smeti 100 tisoč tolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še 10 tisoč tolarjev za stroške postopka. Do 28. decembra, ko je v veljavi še stari odlok, je globa znatno nižja, 30 tisoč tolarjev in stroški postopka v višini 10 tisoč tolarjev. je zagotovil, da bo opravljena celovita sanacija celotne površine v sklopu pripravljalnih del širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje. Znano mi je, da so (DEM) prijele gradbeno dovoljenje za širitev šele letos v sredini leta. Po postavitvi zbiralnic ločenih frakcij, ekoloških otokov, se je količina pripeljanih smeti bistveno zmanjšala. Povečala pa se je količina odpadkov, ki ne spadajo v zbiralnice in ki jih je potrebno direktno odpeljati v Center za ravnanje z odpadki. Opažamo pa tudi, da je veliko teh odpadkov pripeljanih od drugod, iz naselij zunaj občine Hajdina. S tem smo seznanili okoljsko inšpektorico, ki že ukrepa.« V Dravskih elektrarnah Maribor je v zvezi z divjim odlaganjem ob levem bregu kanala svetovalka direktorja za odnose z javnostmi Aljaša Bravc povedala: »Omenjeno zemljišče v lasti družbe DEM je odprta površina, ki jo je družba že večkrat očistila, s tem so bili povezani tudi veliki stroški. S širitvijo in so-naravno ureditvijo odvodnega kanala, kar bomo pričeli predvidoma izvajati naslednje leto, bomo ponovno uredili tudi to površino, vendar pa urejenega stanja ne bomo mogli ohranjati, saj ne moremo preprečiti ponovnega odlaganja smeti.« V Komunalni inšpekciji Skupne občinske uprave smo pri komunalni inšpektorici Sabini Jupič izvedeli, da se zadeve na terenu vendarle postopoma izboljšujejo, tudi zato, ker je od 1. 1. 2005 inšpekcija prekrškovni organ, ki neposredno izdaja odločbo o prekršku. Prej so bili kršitelji »nagrajeni« s plačilnimi nalogi, skoraj vsak se je pritožil, nakar se je z njim ukvarjal sodnik za prekrške. Nekaj povzročiteljev divjega odlaganja so v občini Hajdina že kaznovali, pogosto pa so nemočni tudi zato, ker med odpadki ne najdejo konkretnih dokazov, s katerimi bi lahko obremenili povzročitelja. Obrestujejo pa se pogostejši fizični nadzori, manj divjega odlaganja pa je povsod tam, ugotavlja komunalna inšpektorica Sabina Jupič, kjer so občine »pokrite« s posodami za odpadki, na območjih, kjer posod še ni, poteka intenzivna akcija vključevanja gospodinjstev v redni odvoz odpadkov, čeprav se tuintam še pojavljajo kakšni, ki trdijo, da pa v njihovih gospodinjstvih ostankov odpadkov nimajo. Tem v komunalni inšpekciji predlagajo, da o tem temeljito premislijo, ker je globa za nespoštovanje odloka visoka že sedaj, po 28. decembru pa bo še višja. Na celotnem območju občine Hajdina je namreč že uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. MG Divje odlagališče na levi strani kanala je staro nekaj desetletij, »največje« pa je ravno v občini Hajdina. Foto: Črtomir Goznik Lenart • Čiščenje stalo 50.000 tolarjev Župan izstavil račun Kot smo poročali, so člani civilne pobude Lenarta 22. septembra letos organizirali protestni shod pred občinsko stavbo občine Lenart, kjer so prižigali sveče in po njihovem prepričanju so na simbolni ravni hoteli prikazati, da je v Lenartu umrla demokracija. Svetnik Saša Tomažič je sedaj presenečen, da je dobil dopis in račun. Lenarški župan je občinskemu svetniku Tomažiču v dopisu sporočil, da se je omenjenega dne pred občinsko stavbo v Lenartu zbralo manjše število somišljenikov civilne pobude, katere član je tudi svetnik Tomažič in nadaljuje: "Del programa, ki je bil pripravljen, je bilo tudi prižiganje svečk, ki so jih udeleženci postavljali in celo naslanjali na fasado občinske zgradbe. Zaradi plamena so se na ometu pričele nabirati saje, kar je pustilo trajne sledi. Enak postopek prižiganja in postavljanja sveč se je odvijal tudi 20. oktobra, v večernih urah, ko je bila na sporedu oddaja Trenja. Tudi takrat je nekaj pristašev gibanja na istem mestu, desno od prednjih vhodnih vrat v poslopje občine Lenart, prižigalo in prislanjalo sveče na omet fasade. Pri teh opisanih dejanjih je nastala materialna škoda, saj je bila fasada umazana od saj in plamena, prav tako se je stopljen vosek polil po talni oblogi pred vhodom." V nadaljevanju župan od svetnika zahteva, da v 15 dneh poravna račun za stroške čiščenja, ki ga je opravilo podjetje Ter-mobeton, d. o. o., in znašajo 50.712 SIT. V nasprotnem primeru bo račun poravnala občina Lenart in povračilo izterjala po sodni poti. Svetnik oziroma člani civilne pobude pa morajo v istem roku zamenjati tudi talno oblogo pred vhodom. Svetnik Saša Tomažič pravi, da je presenečen, da je on edini dobil račun, saj ni vodja civilne pobude in se sprašuje, zakaj ga občina ni izstavila vodji civilne pobude Matjažu Jazbecu in dodaja: "Župana sem že pisno pozval, naj mi odgovori, zakaj je izbral ravno mene. Težko verjamem, da mi bo odgovoril." Člani civilne pobude tudi pravijo, da njihove sveče za demokracijo niso povzročile takšne škode in trdijo, da je bila fasada na občinski stavbi poškodovana že prej. Zmago Šalamun Prižgane sveče naj bi poškodovale fasado na občinski stavbi Obrež • Bojan Oberčkal spet razstavlja Brez brezic, račk in palčkov Nedavno je Bojan Oberčkal ves mesec razstavljal v Ptujskih termah, sedaj pa je njegova razstava do 5. januarja na ogled v galeriji Muzej v zdravilišču Radenci. Na knjižni polici Bojan Oberčkal je Mariborčan, ki ga je v Ormož pripeljala dolžnost s službovanjem povrniti leta štipendiranja. V začetku 60. let je službeno pot kot likovni pedagog pričel na Runču, nadaljeval je v Ormožu. Za kratek čas je deloval v Ravnah, vendar je zaradi zdravja moral nazaj v naše kraje, in sicer v Miklavž pri Ormožu, kjer je spoznal ženo Majdo, potem pa je kar ostal. Ves čas svojega ustvarjanja je razpet med poslanstvo likovnega pedagoga in umetnika, ki ima svojo kreativno pot. Rad je delal z učenci, prirejal je veliko osnovnošolskih razstav v občinskem in širšem merilu. Ponosen je, da so se nekateri njegovi učenci tudi odločili za umetni- ško pot. Po letu 1973 je začel organizirati odrasle amaterske razstave, kasneje tudi profesionalne, potem je bil le še korak do kolonij. Tako je nastala Grajska kolonija v Ormožu, kolonija na Kogu. Med slovenskimi slikarji ima veliko prijateljev in ko organizira kolonijo, ima vedno dober odziv. Sedaj ko je upokojen, se zaveda luksuza, ki ga uživa, namreč dovolj časa, da lahko dela, kar mu je všeč, da lahko slika. Pa tudi, da lahko reče, danes pa ne bom. Njegove slike oživljajo krajine, tihožitja, stare predmete, ki jih že dolga leta zbira. »Ober-čkalove krajinske upodobitve nam predočijo domala romantično doživetje narave in neko vzvišeno ugodje. Premišljena in konceptualno dorečena gradnja slike z močno poudarjenimi barvnimi nanosi živih in toplih barv ponazarja avtorjevo razmišljanje o naravi kot primarnem in večnem motivu in potem tudi o drugih aktualnih in bivanjskih vprašanjih, o dojemanju sveta in življenja okrog sebe, o našem (ne)odnosu do okolja je na nedavnem odprtju razstave avtorjevo delo predstavila umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik. Vendar pripravlja Bojan Oberčkal presenečenje, v načrtu ima serijo portretov, »če bo le toliko let«, se šali. Nekoč si je želel malo galerijo in atelje. Danes pa svojega ustvarjalnega prostora, kjer ne- Bojan Oberčkal: »Samo od slikanja je v Sloveniji praktično nemogoče preživeti ^ vajenemu nosu barve in razredčila za trenutek odvzamejo ves kisik, ne bi zamenjal. Navadil se je slikati pri umetni svetlobi. »Vsako sliko imam rad, nerad jih dam in zato jih tudi manj prodam. Včasih kakšno moram, da si povrnem stroške za barve ^ Zelo drago je tudi okvirjanje in razstavljanje«. Sedaj je večina njegovih najljubših slik na razstavi, vendar je prepričan, da če bi pobrskal po hiši, bi še našel slik za kakšno razstavo. Z leti se namreč nabralo zajetno število slik in te so okupirale vse zidove po hiši v Obrežu. Sedaj ko so določena mesta prazna, jih pogreša. Žena Majda ima za njegovo ustvarjanje veliko razumevanja, je tudi prvi kritik in menda precej oster in neizprosen. Bojan Oberčkal pravi, da je umetniški poklic lep in če bi se še enkrat rodil, bi šel v iste vode. Res pa je, da je brez službe v tem poklicu zelo težko preživeti. Pri nas je zelo malo slikarjev, ki od izkupička od prodane slike lahko živijo nekaj mesecev. Zato večina tistih, ki so na trgu in se preživljalo samo s slikanjem slik, delajo izrazito komercialno. Sam ima privilegij, da ni bil eksistenčno odvisen od prodaje svojih slik, zato lahko kakšno naročilo kdaj tudi zavrne. Sedaj ljudje večinoma že vedo, da brezic z račkami in palčki pri Oberčkalu pač ne bodo dobili. Če je sprejemljiva tema, pa rad nariše tudi kaj po naročilu. Jezi ga poplava amaterskih slikarj'ev, ki po dveh dneh slikanja že hočejo svoje umetnije prodajati. To zbija vrednost slikarstvu. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Viktor Gojkovič - kipar in restavrator Predstavitev monografije V četrtek je bila v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju predstavitev monografije z naslovom Viktor Gojkovič - kipar in restavrator. Kot je uvodoma dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, se je monografija rojevala polnih deset let, saj naj bi izšla že ob umetnikovem srečanju z abrahamom, torej pred desetimi leti. Viktor Gojkovič je namreč letos junija slavil svojo šestdese- Viktor Gojkovič, dr. Slavko Krajnc, dr. Anton Stres, dr. Štefan Čelan in dr. Damjan Prelovšek na predstavitvi monografije tletnico. Za izdajo monografije so poskrbeli v ZRS Bistra Ptuj, glavni urednik pa je bil dr. Aleš Gačnik, ki je monografijo tudi predstavil. Monografija ptujskega, oziroma hajdinske-ga umetnika, kiparja in restav-ratorja Viktorja Gojkoviča predstavlja celostno. V besedi in sliki je predstavljena njegova bogata umetniška pot in njegovo pomembno delo pri očuvanju slovenske kulturne dediščine. O umetniku so na predstavitvi monografije spregovorili: ptujski župan dr. Štefan Čelan, mariborski pomožni škof in naslovni škof Ptuja dr. Anton Stres, dr. Slavko Krajnc iz Slovenske mino-ritske province sv. Jožefa in dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Številne udeležence predstavitve monografije je pozdravil Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana na Ptuju. Prireditev, ki jo je vodil Peter Kirič, je s svojim nastopom popestril Mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj pod vodstvom Sonje Winkler. Toni Morrison Ljubezen Celje. Mohorjeva družba, 2005 Toni Morrison je leta 1993 prejela Nobelovo nagrado za literaturo kot osma nagrajena pisateljica in prva črnka. Pred tem je bila sprejeta za profesorico na univerzi Princeton. Pri svojem rojstvu leta 1931, nedaleč od Clevelanda, je prejela imena: Chloe Anthony Wofford. Preimenovala se je na študiju angleščine na univerzi Harvard, saj ni znal nihče izgovarjati njenega krstnega imena. Rasno razlikovanje je spoznala šele v univerzitetnih okoljih. Njen roman Salomonova pesem, kije izšel leta 1977, je vzbudil veliko pozornost. V slovenščino imamo prevedene še romane: Ljubljena (1993), Najbolj modre oči (2003), Ljubezen (2005). Jezik romanov je kompleksen, barvit, raziskujoč psihološko in čustveno bolečino. Mnogi Morrisonovo primerjajo s pisci južnoameriškega magičnega realizma. Je vodilna predstavnica afroameriških pisateljic, ki je s svojim literarnim in civilnodružbenim delom posegla v javno mnenje. Morrisonova pravi, da je svoj osmi roman naslovila z besedo, kije dolgočasna, splošna in brez prave vsebine. V Jazzu je opustila ustaljena kompozicijska pravila. V Ljubezni oblikuje snov z notranjim utelešenim glasom, ki je nekakšen jaz in dopolnjuje notranjo pripoved značajev in skrivnih razkritij. Pod zgodbo o skupnem sovražniku v segregacijskem okolju tiči zgodba o razdružitvi. Bill Cosey je črnski podjetnik, ki vodi obmorsko letovišče in se v javnosti ni mešal s krajani. Njegovo bogastvo je bila igrača v rokah senti-mentalneža. V Oceansidu, zalivu Sooker, Up Beachu, Silku, so v letovišče privabljali tujce, sicer pa lovili rakovice in školjke. Ko je Bill Cosey umrl, sta si njegova vdova Heed in vnukinja Christine skočili v lase že na grobu. V otroštvu sta živeli Heed in Christine v zaupnosti, saj sta bili skoraj istih let, razbitje svoje zveze pa sta sprejeli z nezaupanjem, strahom, sovraštvom in zaničevanjem. Ostale osebe posegajo v njun odnos iz neposredne bivalne bližine, iz mesta ali kot tujci. Robert Cosey je petinpetdeset let prežal na vse po vrsti, ni si privoščil čevljev, zapustil pa je veliko dolarjev. Rad je dejal: »Kadar mucke spijo, levi lovijo!« Prišel je iz dolge vrste uspešnih sužnjev in varčnih osvobojencev. Sina je bila ena sama radodarnost. Heedina hitrost je bila kos Christinini moči, njeno izmikanje je nasprotnico izčrpavalo. Tako prijateljstvo kot sovraštvo potrebujeta telesni stik. Heed se je zdelo, da je izgubila kožni spomin, da se njeno telo ne spominja ugodja. Tista, ki je nekoč hodila v zasebno šolo, je gospodinjila, tista, ki je komaj znala brati, pa je vladala. Nihče ni bil tako zvit in maščevalen kot Heed. Tujka Junior, deklica, ki je iskala prostor, kamor ne pelje nobena pot, naj bi Heed pomagala pisati spomine, zbrati gradivo za postopek dedovanja. Romen je bil za Junior lep fant, s katerim se je gostila, kot da bi bila v njem zbrana vsa zabava za rojstni dan. Junior je pobegnila iz Naselja, kjer so ljudje živeli zasramovano in kot so sami hoteli. Uporabljali so deževno vodo, pili kravje mleko in doma narejeno pivo. Če niso ničesar zaslužili, so kradli. Christine se je poročila z desetarjem, ki je prišel, da bi si kupil malo zabave. V otroštvu so jo poslali proč, da ne bi videla ali slišala, kar ne bi smela. Naj je hotel cvetel ali ne, se je propadanje počasi že začelo. Takrat so se moški ženili z mladimi, ampak Heed je bilo šele enajst let. Včasih sta bili s Christine najboljši prijateljici in v pesku zidali gradove. Najboljša prijateljica je zamenjala čofotanje v banji za posteljo smrdljivega starca. Christine pa je morala zapustiti sobo za prišleke in oditi v oddaljeno šolo. Bojevali sta se, kot bi bili zmagovalki, ne žrtvi. Našli sta mešanico vdaje in upora, brez katere ne bi mogli živeti. Toda tudi Heed je doživela v srednjih letih svojo šestdnevno romanco in občutek sreče. Po petnajstih letih spraševanj je zanosila. Na koncu sta Heed in Christine obsedeli na zapuščenem podstrešju nekdanjega letovišča in se spraševali o svoji krivdi ter se izpovedali ena drugi. Heed, Christine in Junior so v otroštvu poleg nedolžnosti izgubile tudi vero, iskale so svojega Dobrega moža, ki bi jih zaščitil pred oskrunjanjem, tako pa so se njihove poti združile v iskanju izhodov iz pohotnih vrtincev bližnjega morskega zaliva, ki je hkrati prispodoba njihove zapušče-nosti in krivične usode. Vladimir Kajzovar Foto: vki Foto: Fl Judo Ob jubileju JK Drava dvoboj z reprezentanco Stran 8 Rokomet Razlika na lestvici potrjena še na igrišču Stran 8 Odbojka Z zmago potrdile jesenski naslov Stran 9 Strelstvo Dobri nastopi naših reprezentantov Stran 9 Turnir NŠ Poli Drava Zmagovalca Rudar (V) in Mura 05 Stran 10 Mali nogomet V Ormožu vodita Carrera Optyl in Belcont Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A SRL (m) Odstop trenerja Saše Prapotnika! Jeruzalem - Prevent 30:36 (12:18) Jeruzalem: Dogša (2 obrambi), G. Čudič (12 obramb); Belšak 4, M. Horvat 3, Koražija 10 (3), Bezjak 3, Klemenčič 3, Ivanuša 1, B. Čudič 4, Kosaber, Rajić, D. Horvat, Grizolt 2, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik Prevent: Jelen (18 obramb + 2 x 7 m), Grabovac; Ru- tenka 1, Plešej, Maksić 8 (1), Ošlak 3, Špiler 11 (6), Niko-lič 1, Lesar 1, Ficko 2, Štusaj, Dumančič 6, Gams 1, Šantl 2. Trener: Ivan Vajdl V rokometnem klubu Jeruzalem Ormož se je po petem zaporednem porazu zgodil najbolj črn scenarij. Po tekmi je nepreklicno odstopil trener Saša Prapotnik s svojim pomočnikom Silvom Kiri-čem! Jeruzalemčki pa so tudi praktično ostali brez možnosti za uvrstitev med prvih šest oz. v Ligo za prvaka. Zmaga gostov s Koroške na Hardeku je čista kot solza, navijači Preventa pa so lahko ponosni na predstavo svojih rokometašev, ki je bila res na visoki ravni. Domačini so razen uvodnih minut, ko so povedli s 4:2, zaigrali brez discipline v igri, napad je bil popolnoma brez idej, obramba luknjasta, o nekoč znanem borbenem duhu pa ni bilo ne duha in ne sluha. Odkar Ormožani nastopajo v 1. A-ligi, slabše in klavrnejše predstave »vinarjev« na domačem parketu še nismo videli. Po vodstvu domačinov s 4:2 so vse niti igre v svoje roke prevzeli Slovenjgradčani. Po zaslugi nepremagljivega Jelena (10 obramb v pičlih petnajstih minutah, skupaj dvajset), nezgrešljivega Špilerja, ter »kralja preigravanj« Maksića so ježki v 22. minuti že ušli na 6 zadetkov prednosti, 13:7. Prednost šestih golov so brez težav zadržali do odhoda na odmor. V drugem polčasu se je pričakovala popolna ofenziva gostiteljev, toda ježki so bili tokrat za razred boljša ekipa in so si brez težav priigrali prednost celo desetih zadetkov, 27:17. David Koražija, prvi strelec lige, je svoj prvi zadetek iz igre dosegel šele v 39. minuti! V mirni končnici, kjer je zmagovalec že bil odločen, sta oba trenerja, Prapotnik in Vajdl, dala priložnost igralcem s klopi, najbolje pa jo je pri Ormožu izkoristil Klemenčič. Do konca leta moštvo Jeruzalema danes čaka povratna tekma pokala Slovenije v Hr-peljah pri Gold Clubu, v petek pa gostovanje pri vedno boljši Ribnici. Uroš Krstič 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent 30:36 (12 :18), Trimo Trebnje -Termo 30:23 (12:10), Krka - Gold club 20:34 (9:17), Gorenje - Rudar Trbovlje 28:24 (12:14), Celje Pivovarna Laško - Ribnica 36:33 (19:21), Cimos Koper - Slovan 28:26 (15:12) 1. CELJE PL 14 14 2. GORENJE 14 10 3. GOLD CLUB 14 4 TRIMO TREBNIE 14 5. PREVENT 6. RUDAR (T) 7. CIMOS KOPER 8. RIBNICA 9. JER. ORMOŽ 10. SLOVAN 11. TERMO 12. KRKA 0 0 9 1 8 2 7 0 6 2 7 0 4 3 5 0 3 2 3 1 1 3 10 28 20 19 18 14 14 14 11 10 8 7 5 Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt Silvo Kirič in Sašo Prapotnik - sedaj že bivši trenerski dvojec Jeruzalema Ormoža Bo Prapotnika zamenjal Toplak? Po petem zaporednem porazu je v zadnjem času vročo trenersko klop Jeruzalema skupaj s svojim pomočnikom Silvom Kiričem zapustil Saša Prapotnik. Usoda je hotela, da 32-letni Prapotnik klop zapusti prav proti Preventu. Preko slednjih so si v minuli sezoni Ormožani presenetljivo priborili bronasto kolajno, tokrat pa je bil poraz proti Pre-ventu usoden za odstop Prapotnika in za uvrstitev jeruza-lemčkov v ligo za prvaka: »Zelo mi je žal in hudo, da sijajno ekipo, s katero smo lani osvojili tretje mesto, zapuščam na tak način. Moje in pomočnikovo slovo naj bi v tem trenutku verjetno prineslo še najboljšo rešitev,« je precej razočaran povedal Saša Prapotnik. Trenersko klop pri članih je Prapotnik zasedel v sezoni 2002/03, ko so se Ormožani iz 1. B-lige uspeli uvrstiti v najelitnejši slovenski rokometni razred. Po lanskoletnem zgodovinskem uspehu, bronu ormoških vinarjev in uvrstitvi v Evropo, je Prapotnik dobil priznanje s strani svojih kolegov trenerjev, ki so ga izbrali za rokometnega trenerja leta 2004/05. Največji kandidat za novega trenerja Jeruzalema je Mišo Toplak. Več o dogodkih v RK Jeruzalem Ormož v petkovi številki. Uroš Krstič Viktor Trenevski, igralec NK Drava Ptuj: »Z Dravo še višje Ko se je nekoliko poleglo razburjenje po objavljenem seznamu 11 nogometašev, ki si lahko poiščejo nov klub, so se pojavile govorice o tem, da klub zapuščajo še štirje, in sicer Viktor Trenevski, Vladimir Sladojevič, Matej Miljato-vič in Gennaro Chietti (Vladimir Sladojevič se je medtem res dogovoril za sodelovanje s Publikumum). Na dopustu v Beogradu smo zmotili prvega strelca Drave v tem delu prvenstva, izkušenega Viktorja Trenev-skega. »Po končanem jesenskem delu prvenstva sem odšel k družini v Beograd. Z njimi preživljam vsak prosti trenutek, saj se nismo dolgo videli. Iz Slovenije sem dobil informacije, da me selijo iz ptujske Drave. Zaenkrat moram to zanikati, saj smo na Ptuju na koncu dosegli štiri zmage, igra je bila dobra, vedno več gledalcev je bilo na tribunah in v klubu so urejene razmere. Imam pogodbo z Dravo in vse moje misli so vezane na ta klub, saj še nismo naredili vsega. Če pa bi se zgodilo kaj novega, bi se prvo pogovorili s športnim direktorjem Damjanom Gajserjem in predsednikom Robertom Furjanom.« Viktor pa je verjetno imel še dodatni motiv za dobre igre in zadetke. »K Dravi sem prišel z nameni, da pripomorem k njeni boljši uvrstitvi. Prišlo je veliko igralcev in naivno bi bilo pričakovati, da bomo takoj zaigrali v vrhunski formi. Vsaka stvar pač potrebuje svoj čas. Pri bivšem trenerju Srečku Lušiču smo prav tako dobro delali, vendar je prišlo do krize rezultatov. Nekaj nesporazumov je bilo tudi gle- « de nočnih izostankov, toda s tem nisem imel ničesar. S prihodom trenerja Milka Đu-rovskega smo zaigrali boljše in rezultati niso izostali. Moj dodatni motiv pa je bil v tem, da sem dobil poziv v makedonsko reprezentanco, kjer lahko kljub svojim 33 letom še veliko pokažem. Trenutno selektor Boba Babunski in ostali v Makedniji čakajo na razplet žreba za EP. Motivi vedno obstajajo in moj cilj je igrati čim bolje, najprej za Dravo, potem pa pomagati še reprezentanci Makedonije. Glavno je, da smo z Dravo zelo blizu ekipam izpred nas. Čim bolje se moramo pripraviti, da bi bili spomladi še boljši. Ne verjamem v besedo ulice, saj sem nogometni profesionalec, ampak samo \T tfAm AfAr\ tf^f Ar\ Viktor Trenevski (na sliki v sredini, s številko 10): »Imam pogodbo z Dravo in vse moje misli so vezane na ta Lliih » govor. Torej, pogodbo z Dravo imam, če pa bo dogovor z vodstvom kluba drugačen, pa bomo še videli. Drava je pre- več dobro organiziran klub, da bi se ukvarjala s temi čenčami. Vidimo se na začetku priprav Drave. Lep pozdrav v Slovenijo!« je pogovor zaključil priljubljeni Viktor Tre-nevski. Danilo Klainšek Judo • Prijateljsko srečanje Drava - Slovenija Ob jubileju z reprezentanco Judo klub Drava iz Ptuja je organiziral v sklopu praznovanja ob 45-letnici delovanja prijateljsko srečanje članske ekipe Drave s slovensko reprezentanco. Tekma se je odvijala v petek, 17. 12. 2005, v športni dvorani OŠ Olge Meglič na Ptuju. Po končani predstavitvi delovanja kluba v vseh teh letih in kulturnem programu smo na tatamijih lahko spremljali zanimive dvoboje domačih judoistov z najboljšimi slovenskimi judoisti. Za slovensko reprezentanco so nastopali tekmovalci iz štirih različnih klubov, in sicer Kristijan Crnič (JK Impol), Dani Rus (JK Impol), Branko Holer (JK Ivo Reya Celje), Aljaž Sedej (JK Bežigrad), Gregor Greif (JK Impol), Primož Fer-jan (JK Impol) in Mitja Jenuš (JK Železničar Maribor). Domača ekipa je nastopila brez Klemna Ferjana, dobitnika srebra iz Mediteranskih iger, ki je na pripravah v Kanadi, in Sama Masleša, ki je odsoten zaradi poškodbe. JK Drava Ptuj - reprezentanca Slovenije 2:5 (17:43) - 60 kg: Sebastjan Kolednik - Crnič Kristjan 10:0 - 66 kg: Jan Belšak - Dani Rus 0:10 - 73 kg: Rok Tajhman - Branko Holer 0:10 - 81 kg: Ervin Vinko - Aljaž Sedej 0:5 - 90 kg: Igor Spasojevič -Grega Greif 7:0 - 100 kg: Jože Šimenko - Primož Ferjan 0:10 - Nad 100 kg: Miran Plošinjak - Mitja Jenuš 0:7 Foto: Črtomir Goznik Ekipa JK Drave, ki se je ob 45-ietnici kluba pomerila z reprezentanco Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Rudi Gabrovec, predsednik Judo zveze Slovenije, in Franc Ocko, sekretar JZ Slovenije, sta predsedniku JK Drava Ptuj Vladu Čušu izročila priznanje za dosedanje delo. Rokomet • 1. B SRL (m, ž) Foto: Črtomir Goznik Igor Spasojevič (spodaj) se je znašel v takšnem prijemu Grega Greifa, a je na koncu vendarle dosegel drugo zmago za Dravo. Bojan Gabrovec (predsednik JZ Slovenije): »JK Drava je kvalitetna stalnica v slovenskem prostoru in v prihodnje si lahko nadejajo še boljših rezultatov, saj imajo v mlajših kategorijah nekaj izrednih talentov. Verjamem, da bodo pod vodstvom predsednika Vlada Čuša nadaljevali uspešno pot, ki je usmerjena proti OI leta 2008 v Pekingu.« Sebastjan Kolednik (JK Drava): »Današnja proslava in tekma s slovensko reprezentanco ob 45-let-nici našega judo kluba je za mene in našo ekipo pomenila ponovno srečanje in druženje s prijatelji in ljubitelji juda. Kljub temu da je bil dvoboj prijateljskega pomena, smo pred domačimi ljubitelji juda želeli presenetiti in pokazati naše kvalitete. Sam sem prispeval v prvem dvoboju zmago za našo ekipo in ob zmagi v drugem dvoboju, kjer je naš tekmovalec skoraj presenetil, bi se lahko rezultat obrnil tudi v našo korist. Z judom se aktivno ukvarjam že 18 let in počasi končujem svojo tekmovalno pot, zato pa sem vedno pripravljen pomagati mlajšim klubskim kolegom pri ekipnih tekmah. Moj prispevek klubu in temu športu nadaljujem po trenerski poti, kjer treniram mlajše in starejše dečke in deklice in smo zelo uspešni v domačem in mednarodnem merilu. Svoj zadnji dvoboj pričakujem čez pet let, ob abrahamu našega kluba. Tako bi se rad na najlepši način poslovil od tekmovanj.« SK, DB Razlika na lestvici potrjena še na igrišču 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 11. KROGA: Gorišnica - Velika Nedelja 28:33, Mitol Sežana - Cerklje 38:33, Sviš - Dol TKI Hrastnik 37:33, Atom Krško - Istra-benz plini Izola 32:32, Dobo-va - Sevnica 27:27, Pekarna Grosuplje - MIP Gorica Leasing 35:24 1. VELIKA NEDELJA 11 9 1 1 19 2. DOBOVA 11 8 2 1 18 3. SVIŠ 11 8 0 3 16 4. DOL TKI HRASTNIK 11 7 0 4 14 5. SEVNICA 11 5 3 3 13 6. MIP GORICA LEA. 11 5 3 3 13 7. ATOM KRŠKO 11 4 4 3 12 8. ISTRABENZ P. IZO^ 11 4 3 4 11 9. PEKAR. GROSUPLJE 11 4 0 7 8 10. GORIŠNICA 11 2 0 9 4 11. MITOL SEŽANA 11 2 0 9 4 12. CERKLJE 11 0 0 11 0 Gorišnica - Velika Nedelja 28:33 (12:16) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc 1, D. Kelenc, Golob 1, Štorman 1, Žuran 4 (2), Lozinšek 4, Buzeti 4, Štrbal, Sok, Vincek 4, Halilovič 3, Pisar 6, Zorli. Trener: Marjan Valenko. VELIKA NEDELJA: Kova-čec, Mesarec 2, Kukec 5 (2), Cvetko, Hanželič 2, Krabonja 3, Špindler, Planinc 9, Kokol 1, Klemenčič, Ivančič 9, Vrečar 1, Korpar 1, Kvar. Trener: Ivan Hrupič. Srečanje 11. kroga v 1. B SRL je v Gorišnici prineslo lokalni obračun med domačo ekipo in vodečim moštvom te lige - Veliko Nedeljo. Kot vedno na podobnih srečanjih se je zbralo lepo število gledalcev, ki so lahko bili zadovoljni s prikazanim rokometom. Kljub temu da je med ekipama velika razlika v točkah, da so bili favoriti za končni uspeh gostje, pa so v domačem taboru potihoma računali na morebitno presenečenje. Vse do 15. minute je bil rezultat izenačen (7:7), nato pa so domačini naredili nekaj napak, vratar Nedeljča-nov Kovačec je nekajkrat odlično posredoval in posledica tega je bilo vodstvo gostov v 21. minuti s štirimi zadetki prednosti (7:11). Ista je bila razlika tudi ob polčasu. V začetku drugega polčasa, v 36. minuti, so imeli doma- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje so pred polnimi tribunami v Gorišnici potrdili naslov jesenskega prvaka. čini pri rezultatu 15:18 priložnost za znižanje vodstva, vendar so bili nespretni. Kaj hitro je sledila kazen in gostje so do 54. minute prišli do prednosti desetih zadetkov. S tem pa je bilo vprašanje zmagovalca jasno. V tem času so domačini slabo zaključevali napadalne akcije, sledili so hitri nasprotni napadi in prednost je rasla iz minute v minuto. Zadnjih šest minut je gostujoči trener dal priložnost mlajšim rokometašem. To so izkoristili domačini, ki so prepolovili visoko vodstvo gostov iz Velike Nedelje. V pravem rokometnem vzdušju v Gorišnici so slavili objektivno močnejši in predvsem izkušenejši rokometaši Velike Nedelje. Domačini pa se bodo v premoru morali dobro pripraviti za drugi del prvenstva, da ne bodo imeli težav z obstankom v ligi. MARJAN VALENKO - trener RK Gorišnica: »Začetek srečanja je bil zelo dober, nato pa smo naredili nekaj napak in gostje so prišli do prednosti. V drugem polčasu so nas pokopale odlične obrambe gostujočega vratarja in naša slaba realizacija. Čestitam Velikonedeljčanom za zasluženo zmago.« IVAN HRUPIČ - trener RK Velika Nedelja: »Zasluženo smo zmagali v lokalnem derbiju. Stopnjevali smo ritem igre in s spremembo igre v obrambi prišli do nasprotnih napadov, kjer smo dosegali lahke zadetke. Samo vzdušje v Gorišnici je bilo zelo dobro in mislim, da so gledalci imeli kaj videti.« Danilo Klajnšek 1. B SRL ŽENSKE REZULTATI 12. KROGA: Ptuj - Sava Kranj 26:29, Velenje - Branik 43:25, Vita Center Naklo - Zagorje 21:26, Jadran Hr-pelje Kozina - Škofja Loka 23.22, Krka Novo mesto - Ketting Ajdovščina 29:28, Sežana - Škocjan 34:33. V tem krogu je bila prosta ekipa Milleniuma. Anketa 1. ZAGORJE 12 12 0 0 24 2. VELENJE 12 10 0 2 20 3. KRKA NOVO MESTO 12 10 0 2 20 4. K. AJDOVŠČINA 12 8 2 2 18 5. VITA CENTER NAKLO 12 6 3 3 15 6. SAVA KRANJ 12 5 2 5 12 7. ŠKOCJAN 12 4 2 6 10 8. BRANIK 11 4 0 7 8 9. JADRAN HRPELJE 12 3 2 7 8 10. SEŽANA 12 3 1 8 7 11. ŠKOFJA LOKA 11 3 0 8 6 12. MILLENIUM 12 3 0 9 6 13. PTUJ 12 0 0 12 0 Kdo je za Ptujčane najuspešnejši športnik, športnica in ekipa letošnjega leta Sonja Kostanjevec: »Med športniki bi za najboljšega to leto izbrala kolesarja Perutnine Ptuj Mitjo Mahoriča. Med ženskami pa Mojco Derčar, ki igra rokomet za ekipo Mercator Tenzor, ki je zame tudi najboljša ekipa. Večkrat si ogledam kakšno njihovo tekmo, obiskujem pa tudi tekme ptujskih odbojkaric ter kolesarske dirke na Ptuju.« Robert Šimenko: »Kolesarstvo je precej v ospredju, zato menim, da bi lahko bil najuspešnejši športnik Mitja Mahorič, tukaj pa je še boksar Dejan Zavec, ki je po mojem mnenju celo uspešnejši od kolesarjev. Vedno dobre rezultate dosegajo kikboksarji, med ženskami bi lahko bila športnica Ptuja Nadja Šibila. Kot ekipo bi izbral kolesarje Perutnine Ptuj, ki nimajo konkurence. Spremljam strelstvo, saj sam treniram, drugače pa vse športe malo. Pri športu v časopisu ponavadi nič ne izpustim.« Tamara Zenunović: »Za najboljšo športnico Ptuja bi izbrala atletinjo Nino Kolarič. Zdi se mi, da ima odlične rezultate, vem pa tudi, da ogromno trenira. To je zame pri izboru zelo pomembno. Sicer vsi športniki trenirajo, toda nekateri se zares izčrpavajo. Zato bi med športniki izbrala kolesarja Mitjo Ma-horiča, ki letos sicer ni zmagal na dirki Po Sloveniji, je pa dosegel nekaj lepih rezultatov.« UG Sonja Kostanjevec, Robert Šimenko in Tamara Zemunovič Foto: UG PARADA 2005 Mesečni zmagovalci: Ans. TONETA RUSA Ans. SPEV VITEZI CELJSKI MODRIJANI NAVIHANKE Ans. DINAMIKA ŠTAJERSKIH 7 SLOVENSKI MUZIKANTJE BIČ BOYS KOMPROMIS KOŠTRUNI BOŠTJAN KONEČNÍK DOMEN KUMER SAŠALENDERO BRIGITA ŠULER REBEKA DREMELT Gostje: Ans. SLAPOVI Ans. EKART Ans. KATRCA Ans. ZREŠKA POMLAD TURBO ANGELS JOŽICA MAUSAR ŠPELA BRENDI VILI RESNIK KORL LUKA IN PEPI PRIJATELJI S KICARJA > PIHALNI ORKESTER PTUJ FOLKLORNA SKUPINA »VINKO KORŽE« CIRKOVCE In še kakšno PRESENEČENTE ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ ponedeljek, 26.12.2005, ob 16. uri Voditelja: DANICA GODEC in LUKA HUZJAN Predprodaia vstoonic: Radio - Tednik Ptui, Menialnica Luna