Glas Svobode
i
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIC WEEKLY
Devoted To Thu Interests CVr The Laboring Olassio.
“KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 40.
“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 2. oktobra 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto VII.
Cenjeno uredništvo!
Iz našega kraja že dolgo časa niste nič poročali, vem tudi, da ne bodete pričakovali posebnosti, kar se ,pa motite. Smelo trdim, da hočem Vam danes podati novico kakoršne že dolgo časa ni bilo citati ne v enem in ne v drugem listu. Toraj prosim, da priobčite nastopno
Naznanilo.
Tukajšni zavedni Slovenci vstanovili smo popolnoma novo organizacijo, ter jo krstili z primernim imenom Slovanska Delavska Podporna Zveza s sedežem v Conemaugh, Pa., okrajšano S. D. P. Z.
Namen organizacije je: sprejemati pod svoje okrilje nova društva ter podpirati.nje člane v slučaju bolezni, in svojce članov v slučaju smrti.
Kakor rečeno, zbrali smo se tukajšni zavedni Slovenci v drugič dne 16. avgusta t. 1. v dvorani društva sv. Alozija ter po kratki debati sklenili, da se vstanovi v našem mestu, kot središče Pa. svojo lastno Jcdnoto. — Takoj smo pričeli sestavljati za prvo silo najpotrebnejše listine, koje so deloma že jz tiska, deloma pa v kratkem gotove. Posebni odbor sestavlja pridno pravila, koje so skoraj dogotovljena ter pridejo v tednu dni že v tisk.
Zanimanje za novo organizacijo je viditi od doc do dne večje, kajti takoj, ko sc je sklenilo za vstanovrtev Zveze se je vpisalo 42 članov, kar znači, da bodemo dosegli ono. kar želimo.
Za tem smo volili takoj stalni glavni odbor, koji deluje z vso svojo močjo za pravi red in napredek nove “Zveze” ter v zadovoi-stvo nji članom.
Dalje se je sklenilo, da izplačuje S. D. P. Zveza en dolar na dan bolniške podpore — izvzemši nedel, — ter $100.00 usmrtnine oziroma pogrebnih stroškov.
To velja do prve konvencije, do katere pa upamo, nam ne bode treba dolgo čakati: saj se naši vrli rojaki kaj pridno oglašajo z pristopom v našo sredo.
Konvencijo bomo sklicali kakor hitro se zglasi 10—12 novih pristopivših društev, in sicer v Conemaugh. Pa., ter se bo pri isti priliki ukrenilo za boljšo bodočnost in korist “Zveze.”
Sedaj pa rojaki na nogo; postavimo se na stališče, koje naj bode jekleno ter recimo: Ni je sile, da nas premaga! V vsakem kraju širile Ameriko se lahko vstanovi novo društvo z 8 do 10 članov. v starosti od 18. do 45. leta ne glede na narodnost, kajti “Zveza” sprejema vsaeega Slovana, koji je vešč v govoru jednega ali druzega slovanskega jezika.
Pristopnina je malenkostna, le $1.25. kojo svoto ne morate nikdar pogrešati. Mesečnina je samo $1.00 in sicer nepremična do prve konvencije.
Kot zvezino glasilo nam bode služil list “Glas Svobode”, katerega najtopleje priporočamo enim. koji želijo kaj bolj obširneje zvedeti o naši novi organizaciji.
List “Glas Svobode”, nam je zagotovil, da bode storil vse v prid naroda, ter mu kličemo že vnaprej: Živel!
Redne, mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva sv. Alojzija, na katere vabimo vse cenjene rojake. da se natančno in očividno prepričajo o delovanju nove “Zveze”. Oddaljeni rojaki pa. koji hočejo kaj več zvedeti o tej ali oni stvari, naj se zau.pno obrnejo na gl. tajnika, koji bode vsaktere-mu drage volje pojasnil vse točke tikajoče se Zveze, ter točno odgovarjal na vsako najmanjše vprašanje.
Nova društva, koja so se zglasila za pristop k novi S. D. P. Zvezi, pa prosimo za malo potrpltnja radi pravil, kajti omenili smo že zgoraj, da so že sestavljene in v teku 14 dneh bodo gotove iz tiskarne, ter jih bodemo nemudoma razposlali, kakor tudi vse druge listine. V glasilo pridejo nova društva v drugi številki “Glas .Svobode”, ali pa takoj po glavni seji “Zvezdnej”.
Conemaugh, Pa., dne 25. septembra 1908.
Izvoljeni glavni odbor:
Predsednik : Mihael Rovanšek R. F. D. No. 1.
Tajnik : Ivan Pajk
P.	O. Box 828,
Blagajnik : Ivan Kukoviča.
Pripomba uredništva: Pozdravljamo novo Slovansko Delavsko Podporno Zvezo, ter ji odkrito Žiri im o najboljše uspehe. Vsako novo društvo, vstanovljeno na svobodomiselni podlagi, nam jamči, da se naši. nam mili rojaki, probujajo in zavedajo svoji nalogi naprami sebi. svojim bratom rojakom in našim potomcem. “Glas Svobode”, je vsigda* napredek pospeševal, in bode tudi v bodoče stališče zavzemal, vsako pošteno, občno koristno in napredno polletje bodriti in nje naloge, po skromni možnosti olajšavah
Nam je v zagotovilo vspeh in razvoj nove “Zveze”, ko so se _vstrajni in podjetni možje na čelo “Zveze” postavili, toraj ji je lepa bodočnost gotova.
Naše cenjene rojake in somišljenike opozarjamo, da se za novo “Zvezo” zavzamejo, ter pristopijo, ko so pogoji, kakor razvidno — jako ugodni. To če j naprej z geslom .-Vsi za enega, eden za vse!
"OD BOJA DO ZMAGE”!
Hrvatski Radnički Pjevački Zbor “Svoboda” in tamburaško društvo “Sloga” priredita v soboto 10. oktobra svojo prvo VELIKO NARODNO ZABAVO s koncertem, plesom in dra»-matično predstavo v veliki dvorani Fr. Mladiča vogel So. Centre ave. in 18. ulica.
Pričetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnice v predprodaji 15c; pri vhodu 25e. Dame v spremstvu moških ne plačajo vstopnine. T;-kete v predprodaj’ dobite pri Fr Mladiču.
Na ti veselici se bo predstavljala krasna igra “Kčerke rada” ir delavskega življenja. Za ugodno zabavo in postrežbo skrbel bo
veselični odbor
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 28. sept. V češkem deželnem zboru v Pragi, so nemški poslanci Cehe na nečnvan način psovali, kar je bil povod, da so se opetovano, spopadli in se med-seboj pretepavali. Seja se je morala zaključiti na kar so Nemci tri kitice pesmi “Waeht am Rhein” zapeli. (Peseni “Straža ob reni” je bila še pred ne davno v Avstriji prepovedana, a sedaj jo častniki tudi pojo, brez da bi se jim prepovedala. Vsebina pesmi je proti -Avstriji naperjena. Op. ured.).
Nemčija.
Karlsruhe, 27. sept. Darovi za grof Zeppelinovo podetje o zgradbi zrakoplovov, so-šest milijonov markov prekoračili, ter še zmerom prispevki dohajajo. Nemci pač hočejo imeti “Deutschland über Alles.”
— Berolin. 27. sept. Radi “bolezni” Kmez Eulenburga. se je morala kriminelna razprava prekiniti. ter so 'kneza proti 100.000 markov jamščine na prosto spu stili. Bi bil kak socijalist na kne zovem mestu, bil bi že zdavnaj obsojen.
Francija.
Tanger, 28. sept. Med francoskimi uradniki in zastopniki nemškega konzulata je nrišlo do spora, ko so le ti francoskim vojaškim beguncem beg pospeševali. Iz Casablanca dohaja celo vest, da je prišlo do boja med obema strankama, ter da se bo raorai spor dinlomatičnem potom rešiti.
Rusija.
Petrograd, 27. sept. Odkar je kolera epidemično nastopila je v Rusiji 15.683 oseb za to boleznijo zbolelo, 7102 oseb pa umrlo. Od teh spada na Petrograd 4931 obolelih in 1875 mrtvih.
Te številke s-o uradno raza-laše-ne, toraj tudi ne verojetne, ko vlada taji pravo stanje, ter se trdi da jih je veliko več zbolelo in umrlo, kakor navedeno. V preteklih 24 urah je 268 oseb zbolelo, a 143 umrlo, včeraj 312 zbolelo in 153 umrlo, a p re ve er a j šo jem 357 zbolelo, 162 pa umrlo. Ko se slučaji obolelih, kakor tudi smrtnih zmanjšujejo, mislijo uradni krogi, da kolera je vrhunec dosegla in da sedaj pojema: prepričani pa so, da na spomlad zopet nastopi. In to ne bi bila čuda. ko pogrebci niso kos z delom, da bi mogli sproti mrliče zakopati in ležijo v slabih rakvih po celi dan ali pa še delj na prostem. Vsaki dan po dvakrat mrliče na dotični mirodvor pripeljejo, to je po 150 mrtvih, a nagrebsti jih morejo le po 120, tenaj čaka zmerom po 70 ali več rakvi dokler na vrsto pridejo, da jih komaj po tri čevlje globoko zavrebejo.
Portugalsko.
■ Lisbona, via meje. 24. sept. V Azorih so se nemiri med ljudstvom pojavili, ko se je kuga prikazala, Oblasti storijo vse, da bi razširjanje strašne bolezni preprečili. Na otoku Fajal vlada lakota, ko je otok okužen, in ne morejo živil dobiti, ter je med ljudstvom in vojaki do spopadov prišlo.
PRESELITEV.
Frank Sakser Co.
in
“Glas Naroda”
se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 Cortland St. New York,
tik Pennsylvania železnice, postaja Cortland St. Station, ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice.
AmeriKa..
Debs.
Predsedniški kandidat socialistične stranke, potuje sedaj z njegovim posebnim vlakom po vzhodu. Danez se nahaja že v Buffalo,
4.	bo v New Yorku. 5. v Bostonu. Od tu pojde čez Massachusetts, Connecticut itd. Po eni strani tje, po drugi nazaj.
Tudi po vzhodu mu ljudstvo prireja burne ovacije, kakor se je to godilo v Detroit, Mieh. Cleveland, O. in drugod. In to je dejstvo, katero dela gospodom kapitalistom in koristolovcem glavobol.
Ko se je misel porodila, da bi se posebni vlak za Debsa v svrho agitacije najel. s<5 se nasprotniki vsih barv zaničljivo posmehovali, češ. to je zamogel svoječasno le Roosevelt z našo pomočin storiti, kje bodo delavci đena.r uzeli ? Toda. ko se je prva vožnja no zaoa-i du tako sijajno obnesla, pričeli so uoiti. da o tein tiči izdajstvo in da so kapitalisti »denar za “rudeči vlak dali. a ko se jim je dokazalo. da lažejo, da kapitalisti niso ničer dali. temveč da so denarji žulja ve ga a zavednega delavca; oovesil se jim je že itak skrivljeni nos. za celih nedeset stopinj in sedaj premišljujejo, kaj iz tega če nridit. Tudi o tem bojo ^”avo-časno poučeni, da morajo z delavstvom računati, ko delavstvo se dan za dnem bol zaveda in odločno zahteva svojih pravie, katerih je za sedaj -— samo še za- mali» časa —oropano, oropano od tistih. koji se sedaj že tresejo in premišljujejo, kako da je vse to prišlo! —
Mr. Hearst in drugi.
Pod teni zaglavjem smo pisali v zadnji številki, ko je Hearst odkril lumparije senatorja Foraker, guvernerja Ilaskellna in drugih nad. katerimi- je potem zavihtel Roosevelt svoj “big stick”, ter stem spravil republikansko in demokratsko stranko v boj. eno zoper drugo.
Neverno pa. iz kakega vzroka se ni vprašalo Mr. Hearsta, kje je on dobil dotična pisma s katerimi namerava, kakor sam pravi odkriti še veliko jednakih senzacij pred volitvami o “zaslužnih” možeh.
Pisma so last Arebbolda. Sible-va in dražih. Vprašamo se torej, kako je prišel Hearst do ^osesti druzih ljudi. Ali so mu jih mogoče dobrovoljno izročili’ Ali si jih je prilastil sam, in na kak način? Ali je koga. podkupil tla jih je u-kradel in njemu dal.
Zakaj, prizadeti sloji — Bryan. Haskell, Arehbold, »Sibley. Foraker in Roosevelt ne vprašajo Mr Hearsta, kje, kako in kedaj je on prišel do teh pisem ? Ali- se Hearst boji povedati, kako je prišel do njih? Ako jih je ukradel, jeli on potem boljši od onih. katere je razkrinkal? To so vprašanja, na ktera ne Hearst ne kdo dm<ri gotovo resnično ne bo odgovoril, a za nas je pa dovolj, da vemo s kom imamo za opraviti in kolike se sme delavec na take ntiče zanašati. koji se takih podlih pripomočkov poslužujejo samo, da bi svoj namen dosegli. Vsaki slepec mora videti, da tem ljudem, naj si bo republikanec, demokrat ali neodvisnež, — ni za blagor trpinov. temveč za blagor lastnega — žepa!
HYMNA!
Naš rojak Vincenc Kukolovic,
iz Vaute vasi pri Rudolfovem, in gospodična Mici Jurman, iz Jo-lieta, Dl., sta se poročila. Bila srečna!
Rudarski uradniki izbacnjeni.
Terra Haute, Ind. 25. sept. Po zelo burni debati je danes “Central Labor Union” svojega predi sodnika Davis, in tajnika Ingram iz svoje korporacije izključila. Tc se je zgodilo, ker sta omenjena dva. zahrbtno republikanskega kandidata, za guvernersko mest,. James E. Watsona, podpirala in v njegov prilog tajno agitirala.
Samuel Gompersu
predsedniku “American Federation of Labor ’ odgovarjajo razne podružnice glede prodaje demokratski stranki, kar zaporedoma, sedaj v Chicagi, v New Yorku, Pittsburgu itd. ter večina teh so za Debsa, in soeijalistično stranko. Tako je prav. veselje moramo imeti, ko vidimo kako lepo se delavstvo zaveda, prav pa je tudi to, ko dobiva Gompers od članov svoje organizacije tako gorke zaušnice in to dan na oan. Tako — ja prav!
Sami za se.
Denver, Colo., 18. sept. Tukaj zborujejo bankirji “American Bankers Association”. Izrekli so se v prvi vrsti proti temu, da bi se državno zajamčene poštne hranilnice u peljale, (kakor so v Avstriji in drugič odklanjajo garancijo od strank vložene depozite, pravijo, da ko v interesu strank tako že Jošti žrtvujejo, si ne morejo večje odgovornosti naložiti. (?!)
Vremenski prevrat.
Dne 26. septembra ob poldne je kazal toplomer tu v Chicagi 85 stopinj toplote, a 29. t. m. zjutraj ob 6. uri so našli John Clarka, pod železničnim vozom na kolodvoru Illinois Centralne železnice — zmrznjenega. Toplomer je kazal 36 stopin nad ničlo.
Tudi iz dragih krajev se občutni mrazi in snežni meteži javljajo.
Tako se naredi.
Indianapolis, In d. 28. sept. Državni poslane Luther W. Kinsley, zastopnik De (Kalb County, je pod prisego izjavil, da mu je gover-ner Hanlv, državno službo z letnim dohodkom $2500 obljubil, a-ko on, Kinsley, za “County Local Option Bill” glasuje, kar pa ni hotel storiti. — Vso bando strmoglaviti, bi bilo edino zdravilo, da se red naredi.
Slovenske novice.
Ravno ob zaključku lista nam je došla vest, da je 25. t. m. umrla v Pueblo. Colo. slovenska dobrotnica gospa Rus v 63 letu svojo starosti. Doma je pokojnica bila iz vasi Raplje — Struge, pri Dobre-poljah. Kakor se poroča bila jo do 500 slovenskim otrokom ‘krstna botra. Pogreb je bil veličasten. Zapušča moža, dva sina in eno hčer, vsi dobro preskrbljeni.
Umrl je ravnotam 27. t. m. Jakob Blatnik, tudi dobro zna.n. Zapušča ženo in 4 od 3 do 15 let stare in dobro preskrbljene otroke.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................. 50	kron,
za $	20.50 ..............  100	kron
za $	41.00 ................ 200	kron,
za $	102.50 ............... 500	kron,
za $	204.50 ............. 1000	kron,
za $1018.50............... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne nošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., Xew York 8104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
DRUGI DEL.
III.
“Pomislite dobro, kaj počenjate ! Živel sem v miru, dolgih dvajset let! Vi ste začeli brozgati po tej mirni vodi — kam bodo zanesli valovi Vas, kam mene? Vi ste mladii — e j, v svet! Ampak kaj bo z mano, starcem? Da se mi izpremeni pred očesom Blatni dol, kar čez noč — kaj bil v tej" tuji deželi? Ne imel bi doma več! — Premislite dobro in nikar ne bodite prepričani, da sem blag človek! Zbogom!" —
“iNi blag človek!" je pomislil Kačur, ko se je spomnil na zadnji pogled župnikov.
Hodil je po izbi s povešeno glavo, roke prekrižane na prsih.
“Tildi pred župnikom so se mi tresle noge, čutil sem prav dobro! To ni bil srd — strah je bil. -— Kam, bi moral stopiti, da ba videl, kako globoko sem se že pogreznil? Kakšne sence so pač tukaj, če se mi zdi, da je sijalo, v Zapolju nebeško solnce? Kako pusto mora biti v mojem srcu, da si želim Min. ke in njenih črnili oči. ki ni bile nikoli ljubezni v njih! O maloduš. nost!"
iStopil je k oknu potrt in zamišljen. s težko glavo in vročim čelom. Kmet je šel po ulicah, ozrl se je proti oknu s hladnim, sovražnim pogledom in je šel dalja brez ¡pozdrava. Zlovoljen se je o-: mil Kačur.
“Nič slabega nisem nameraval —- kaj tisto? Ampak tudi nič veli kega ne! Da bi bilo vsaj nekaj velikega, zares trpljenja in bolečine vrednega. Lehko bi stopil človek tja in ponudil svobodno čelo: udari! — Tako pa: kakor da bi obsodili človeka na smrt, zato ker je kihnil! Kaj je torej treba- kihati, če ni siie?”
Postal je sredi izbe in se je nasmehnil prežimo in zaničljivo, ka kor da je bil nenadoma, ugledal tatu; Ki ga pozna že od zdavnaj, domislil se je sanj, gospoda nadzornika in svojih bosih nog in zasmejal se je naglas.
“Tako je ! Kadar je človek bo« jazljivec. zmerom lehko dokaže, kako potrebna, uh rabo a in pametna je bojazljivost in da nazadnje ni: i bojazljivost m! Samo da razkaže vse po vrsti in natanko, našteva na prstih ter govori s poudarkom! Danes torej, že ob tej uri, je treba, da vodim ustanovni zbor izobraževalnega društva. Ali je to važna stvar, ali ne? Važna ni; noben človek na širokem svetu se ne briga zanjo, noben čašo pis ne ¡bo pisal o njej, noben pet v ec je ne bo opeval! Ali je koristna in komu? Prepurno je, ne da se trditi! Jaz, na- priliko, mislim, da je koristna ; župan pravi, da ni in tudi župnik je takih misli. Kmetje ne pravijo ne tako ne tako; pokazala, bi šele prihodnost. Ali je škodljiva? Je! Meni! Zamerim se ženi. zamerim župniku, zamerim županu, zamerim vsem, ki niso mojih misli: z boljšo službo bi spet ne bilo nič in morda bi še nekoč obležal ob cesti s preklano glavo! Kraj je rokovnjaški in župan ni blag človek in tudi župnik pravi da ni! Ostane še vprašanje: ali je moja dolžnost, da grem tja in ustanavljam? Ne! Ali me je kdo klical? 'Nobeden ne! — Ali je torej treba hoditi? Ni treba!
‘Sedel je za mizo in je skril o-braz v dlani.
“O Bog! In v tem gnilem mesu je bila duša nekoč!”
Oči so ga sklele in so bile rdeče ; solz niso rodile. Obraz mn je upadel, dolg je -bil in suh, kakor jetičnega človeka.
“Pa bodi tako! Nimam pravice! . . . Moj sin bo drugačen...” Komaj mu je šinila, kakor mimo oči. misel na sina. ki “bo drugačen”. je vztrepetal in obšel ga je silen sram.
Vstal je hitro, oblekel je suknjo in je stopil iz izbe.
“Kam?” ga je prjšala žena z zardelim obrazom in bleščečimi, upornimi očmi. ¡Stal je pred njo, ni si upal dalje, smehljal se je kakor otrok in ustnice so se mu tresle.
“Kaj ti tudi misliš ... da ni potreba . .
“Le doma ostani!" je odgovorila z grobim, neprijaznim gla, som. “Če pa že misliš — na, tam so duri! Pojdi! Ampak pojdem tu-di jaz z otrokom — kamorkoli!"
Kačur se je vrnil v izbo.
“Zdaj je ura!” je pomislil “Zdaj se je odločilo! Natanko zdajle ibi moral odpreti duri, sto-piti mednje! Morda je Samotorec tudi tam, tisti, ki pravi župan, da je ‘bil takrat na pomenku, ko sem jih vabil ... In tudi tisti krnet, tisti, slabo oblečeni, ki je bil tako vesel, da se bo brati učil. ... na svoja stara leta. . .. . In tisti hlapec, ki ne mara nemškutarjev, in ki bi rad knjig od mene . t ."
Slekel si je počasi suknjo in je legel na posteljo.
“Zdaj je že ura odbila . . . zdaj čakajo . . . Gledajo: kaj da ga ni? ' . . Ko je rekel, da pri-do . . .”
Vzdignil se je napol v nostelj-i
“Kaj ne bi lehko drugikrat kdaj . . . pozneje? ... Saj se lehko izgovorim, da nisem imel časa ... da seni| bil bolan! Da . . . bolan! Do smrti!"
Slišal je glasove ¡pod oknom; kmetje so šli mimo. In nikoli še ni slišal tako natanko.
“Bal se je!"
“Drugikrat naj nas ne ima za norca! Bi lehko izkupil!”
Kačur je skočil iz postelje in se je opotekel po izbi. Oblekel je suknjo in vzel klobuk.
“Kam?" ga je pogledala žena. “Pit!"
“Pit pa lehko greš!"
Hitel je po ulicah, ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k županu.
“Vina!” je zaklical.
“Kaj? Tako dobre volje?" se je začudil župan.
“Dobre! — Kje pa je tisti pajek? Kje pa je tajnik, tisti, ki ve, kdo je kovaču preklal glavo? — Na. pij!"
Kolebajo in pojoč se je vračal ponoči domov, odprl m duri na izstežaj in se je zvrnil v izbo.
TRETJI DEL.
I.
Pod položnimi, valovitimi bol mi, z grmičevjem in nlzitim drev« jem poiastlimi in prepraženimi z dolgimi, golimi jasami, so se razprostirali Lazi, velika vas, raztre s:*na po dolini, po bruih in klan cih. V zeleni dolini, ob vodi, so se stiskale na kup visoke, bele hiše ; kolikor dalje so segale ul?e-» in kolikor više so se vile. toliko bolj so se ogibale koče dinga druge in toliko 'bolj so bile nizke in siromašne.
Okoren voz se je zibal počasi po veliki cesti; eno samo leno kljuse je bilo vpreženo in voznik, čemeren starec, ga je neusmiljeno obdelava] 'z bičem. Jutro je bilo. Rumene jase na holmih so se svetilo v solncu, zadnji ostanki megle so se topili pod nebom, svež vonj se je vzdigal iz po košenih senožeti. V daljavi je zažvenketa-la kosa, bele rute so se svetile v polju, vzdignil se je srp in jts vzplamtel v solncu.\ čuden mir. svečan in blag, pod vsem velikim nebom.
Na vozu je sedela Kačurjeva družina med mnogoštevilnimi zavoji in škatljami. Ob očetu sta slonela Tone in Francka, bn desetleten, ona sedemletna; obadva sta spala. V materinem naročju jo ležal trileten otrok in se je okle-, pal v spanju z obema tankima roj kama; slaboten je bil kakor dojenec ; njegov drobni obraz je bil sivkaste, nezdrave barve.
voril Kačur s tihim glasom, “jutro je hladno!" in je stisnil narahlo -bliže k sebi sina in hčer.
Ozrla se je nanj, kakor da bi bila slišala v sanjah njegov glas, njene oči so gledale v daljavo, v daljavi so bile njene misli.
Oblečena sta bila obadva napol gosposko, napol kmetsko; poznalo se je oblekam, da so bile prane, oonravljene in krpane, dokler «p je dalo: blago je bilo zabledelo in ni imelo več nikakršne boje, kroj je bil starinski. Zena je imela uhane od stekla, ki so se zelo svetili v solnou, na- roki pozlačeno zanestnico in pod vratom veliko brošo iz slonove kosti: goloba in golobico, ki sta stikale kljune. Postarala se ni v obraz, tako poln je bil in gladek, kakor nekoč; toda nekaj nizkega, sirovega je bilo na njem, nekaj hladnega, prezirnoga v njenih očeh; zamsano je bilo tam, da je spoznala dodobre-ga življenja gnus in da je naposled stopila radovoljno vanj, v svoje od nekdaj usojeno domovanje, Zelo krepka in polna je bila v život in zelo prsata; na glavi je imela, pisan šal, otročje-koketno si je bila počesala žgane kodre v čelo ter si pripela na prsi velik šopek nageljnov.
Kačur Je sedel v ozadju voza, visoko vzravnan, dolg in suh JSuk nja mu je bila preohlapna, svetla je bila in ogoljena, prosojna na komolcih in na hrbtu; iz nizkega ovratnika se je spenjal dolg, koščen vrat. prav tako dolge in koščene so bile njegove roke in iz lic so mu silile kosti kakor jetičnemu človeku; lica. so bila porast-la z dolgo, kocinasto brado, oči so gledale motno in so bile v kotih zakrvavele. Globoko na tilnik si je bil pomeknil trdi, okrogli klobuk s širokimi krajci in se je oziral po pokrajini.
“Žena! Poglej ta kraj. to soln ce! Tukaj bomo zdaj živeli!”
Žena ni odgovorila — daleč so bile njene misli.
“Tukaj bom živel zdaj!" je mislil Kačur in nekaj lepega, mehkega. iz davne preteklosti vzrasle ga je napolnilo njegovo srce. Gledal je v nebo. v to svetlo morje, na prostrano polje, na bele rute, ki so se lesketale v jutru, na vas v daljavi, ki je vabila bela in bleščeča.
“Živeti! — Prej nisem vedel, kaj se pravi živeti! Zdaj bom šele užival — vsak žarek te svetlobe posebej! — Prej sem trosil, ko sam nič imel nisem, namesto da bi se hranil! Tak zapravljivec sem prišel nekoč v Zaoolje, v prav tako lepo solnce — in ga še videl nisem!" . . .
“Mlad sem bil!" je zavzdihnil in zakljuvalo mu je v srcu za hip komaj zavedno hrepenenje poni ladosti.
Voz je zaropotal na nasuti cesti, Tone se je zdramil in je pogledal začuden z velikimi, zaspanimi očmi. Kačur ga je pobožal no vročih licih in ga je stisnil k sebi.
“Le še zaspi, fant! Kmalu bomo doma!”
Tone, truden od dolge vožnja in omamljen od jutranje*1'" -’■’•nka, je takoj zatisnil oči in je zaspal.
“Tukaj je zdaj moja mladost . . . trojna mladost!" je pomislil.
Ozrl se je na ženo,poljan prijaznega pogledi!.
“Kaj nisi nicvesela, da smo se rešili tiste ječe? Poglej to pokrajino: to ni Blatni dol!”
V 11 Leov ib očeh je bilo otroško veselje jetnika ki je ugledal pb dolgih letih solnce, svobodno nebo in prostrano solnce; v njenih je bilo hladno, mimo očitanje: “Lehko bi se bilo zgodilo nrej!”
Stresel ga je mraz, ko se je domislil ječe. ki so se bila šele pravkar, tako pozno, zaprla njena težka vrata za njim, osvoboje-
nim.	Še se je držal njegove obleke tisti bolni, strupeni vzduh. še so ostale seneo na njegovem obrazu in v njegovem srcu; njegove oči še niso bile navajene solnea in njegove noge bodo stopale neokretno po svobodni zemlji .
Groza je izpreletela Kačurja: v solncu je videl temo še temnejšo Tftm zdaj, daleč za gorami, je le.
1 žala ječa v črnem kotlu. Nikoli ni
“Zavij ga, zavij!" je izprdgo-
posijalo solnce nanjo, nikoli se niso vzdignile, zgenile vlažne, strupene sence . . . Prišel je bil v ječo in se je upiral z obupno močjo. Bil je s slabotnimi ppstmi ob železna vrata, v blaznem u-panju je ‘hotel razmekniti silno zi dovje. Truden, trepetajoč je o-ma-ga.l, povesil je glavo na prsi,-hrbet se mu je upognnil, brezkrvne roke so omahnile ob životu.... Deset let groze, ostudnega ubo štva, poniževalnega, nizkotnega trplenja . . .
Otopel je bil že kakor jetnik in sam se je komaj zavedal, kako se je polagoma- privadil ječi, kako mu je bilo uboštvo in trpljenje kakor zrak in vsakdanji kruh in kako je tiho umiralo upanje v srcu. Zdelo se mu je pravično in razumljivo, da so mu odbijali prošnjo za prošnjo in pisal jih je samo šc iz navade, tako kakor je pregledava! šolske zvezke in popravljal naloge. Sprijaznil se je s sen čemi. z vlažnimi, dušečimi megla» mi, ki so vstajale iz mokre zemlje: razgovarjal se je z ljudmi, ki so ga gledali nekoč zaničljivo in sovražno in nič več se mu ni zdelo, da so njih obrazi živalski in njih oči brez duše; pobratil se je z župnikom in se je pomenkoval ž xi jim o Jetini, o ženitbah. o na "H smrti oberbajtarja Sam-borca, ki je kradel žito iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški in o laški vojski in o vojskah, ki se bodo skoro gotovo vnele že na poim lad; govoril je po nemško z županom. po laško s tajnikom in popi val je z vsemi ter se je vračal pozno v noč nijan in povaljan domov. Doma se je prepiral in pretepal z ženo— toda nihče ni več postal na ulicah ter se oziral z zaničljivim pogledom proti oknu; zakaj prav je bilo in v redu, da se je prepiral in pretepal z ženo . . vsaj po gosposko ni živel! . . .
Zobje so mu zašklopetali. ko se je ozrl nazaj v temo in je ugledal tisto veliko, mračno izbo ; in ženo pred seboj, z razgaljenim vratom in golimi rokami, z zariplim obrazom, bleščečimi, hudobnimi očmi ... in sebe sklonjenega, trepetajočega od zlobe in srda, s stisnjenimi. vzdignjenimi pestmi . . . . “Na! Na!" ... In njen kričeči, hripavi glas: “Udari! Še enkrat udari! O ti prokleti . . .!" —
Šiloma se je otresel spominov in trepetal je. kakor da bi se bilo zgodilo šele snoči. šele to uro . . .
Prišla je rešitev, in ko je prišla, je bil ves osupel in prestrašen. Ra. dost ni mogla več v to srce, ponižano. z blatom do vrha napolnjeno. Obšel ga je velik nemir. Zakopal se je bil v sence tako globoko, da se je opotekal in da ni čutil tal pod nogami, ko je prišel tako dolgo pričakovani, tako za-željeni, že skoro ne več nadejani čas, da bi se vzdignil . . . “Kam me bodo zanesli valovi? Kaj bo z mano, starcem?" je rekel župnik, ki je bil Blatnega dola gospodar in suženj . . . Bal se je Kačur sto. piti iz ječe, ki se je navadil nanjo — kaj bodo te oči, izpremenjene v temi. še'prenesle svetlobo? . . Minil je prvi, veliki nemir, prvi strah in dramilo se je upanje. Oči so izpregledavale. razločevale so zmerom bolj luč in temo in zmerom bolj se mu je mudilo iz noči v solnce, v novo jutro. In kolikor bliže je bil čas slovesa, toliko bolj
ČITATELJI IN SOMIŠLJENIKI !
9
Besedo,PROSIMO! Besedo, katero smo vže večkrat zadne čase rabili je veliko pomagala, toda pa ne dovolj. — Sram nas je vedno to beračenje, a ker se pa nekateri prejemalci lista “Glas Svobode” še vedno ne zmenijo za te naše prošnje, primorani bomo jih izročiti, — ako ne poravnajo zapadlega dolga za naročnino NAJ-ZADNJE DO 23. OKTOBRA T.
L., to je dan, na kojega je “Glas Svobode” pred šestimi leti prvič izšel, — vladnemu kolektorju, iz-vzemši tistih, ki so se nam pismeno opravičili in nas prosili, ne lista vstaviti, ker so privolji naročnino plačati, kakor hitro zopet delo dobe.
“VSE, STAVEC, TISKAR, POŠTA, VSE MORA BITI TOČNO PLAČENO, A KJE VZETI AKO NAROČNIKI SVOJO DOLZ NOST NE STORE!”
Ta stavek smo že neštetokrat o-pravičeno citirali, in ga zopet po navijamo, kot zadni opomin, ter p* udarjamo, da nas vaka številka stane povprečno $75.00, katero svoto smo PRIMORANI REDNO VSAK teden plačati, ker nam tiskarna drugače nebi lista tiskala. Z mirno vestjo lahko torej prista vljamo še to: “Vsako delo je svo. jega plačila vredno, tako tudi to! Ali ne?” Upamo, da ta opomin, ne ostane brez vspeha in da b'» do takrat storil vsak naročnik in prejemalec lista svojo dolžnost in poravnal zaostali dolg. Vse one gg. naročnike pa, katerim do takrat poteče naročnina, pa prosimo, da isto pravočasno ponove.
Nadalje prosimo vse stare za-zastopnike, kateri žele še v naprej delati za blagor in napredek lista, da. se zglasijo, ter ob enim naznanijo, imajo li še dovolj pobotnic, ako ne, da jim iste pošljemo, kakor tudi imenik .naročnikov v tistem kraju. Nadalje pro simo zavedne in za napredek po žrtvovalne rojake po Ameriki, ka tere veseli delovati za naš list, in da hočejo prevzeti zastopništvo proti primerni proviziji, da se zglasijo kolikor mogoče hitro pri upravništvu “Glas Svobode” 665 Blue Island Ave., Chicago, 111.
MATIJA ERKLAVEC
Edini slovenski krojač v Chicagi
naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno nizkih cenah.
624 So. Centre Ave. Chicago, 111.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, grocerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
IMPORTIRAN tobak iz stare domovima. V zalogi ima po 7, 8. 13 in 17 kr., kalkor sport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111. Trgovina s novodobnim obuvalom
hladni so bili obrazi: nobeden mu ni ponujal roke v prijazno slove in tudi on je ni ponujal nikomur..
■Svetlo je sijalo solnce na pobeljene visoke hiše. ko se je zibal voz skozi Laze. Pred sodnijo je stalo 'dvoje mladih uradnikov; gledala sta začudeno za visoko naloženim vozom, zasmejala sta se ter stopila v vežo: nato se je odprlo okno in bradat obraz se je ozrl na cesto.
Kačur se je zravnal, pogladil si je lase in brado ter si uravnal kravato. Žena si je popravila šal ter si počesala kodre še niže'na čelo, (Dalje prihodnjič.)
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
Vstunovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
,m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aližensite I8k SOLID GOLD filled z lepo okradenim dvojnim pokrovom, derži vedno
korektni čas. nrimerm» delavcem na železuieah. AMČENA ZA 20 let.
Za prihodnjih 60 dni poSljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $6,75in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot ■ m mojima**- se tu reprezetira NE :AJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko $35.00 za ravno taksno uro ako jo kupiš od
EXCELSIOR WATCH Co
TEL. CANAL 7641
5SO ATHEM/EUM B’LD’G, Chicago
Kake pomoči zamere delavec pričakovati
od tafta ali bryana?
SITUACIJA.
Milijone Ameriškega delavstva se nahaja v obupnem položaju. Imajo veselje in zmožnosti do dela. a ga ne morejo dobiti.
Ta situacija pa ni prišla po na-khičju. So vzroki za to. Nekaj ni prav, a kije iskati vzrok? Ali u-frava ni dobra ali smo pa mi na napačni poti.
Nihče pa ne more trditi, da je državna uprava v 'dobrem stanju. Zemlja je bogata in dovolj je je 'Hudi je dovolj ljudi za obdelovati jo, dovolj je železnic za prepelje-vati pridelke iz krajev v kraj in dovolj je tudi raznovrstnih tovarn, v katerih se da pridelati do. volj vsega s čemur se bi zadovoljilo nas vse.
Vendar pa so časi še vedno skrajno slabi. Šolski otroci v New Yorku in drugod se onesvestijo od slabosti, ko njih očetji nemore-jo dobiti nobenega dela, in kjer ni dgla ni kruha, da si je dovolj zemlje samo v državi Texas, iz katere bi se dalo preživljati vse prebivalstvo Zedinjenih držav, da, in še petkrat toliko.
Nad 300.000 železničnih vagonov je brez poselnih, farmarji pa vijejo roke v obupu nad izgubo ogromne svote $8.000.000.000 pridelka ki ga ne morejo izvoziti radi pomankanja vagonov. — —
Na tisoče tvoraie in tovarn je zaprtih, da si je milj on e delavcev, ki hrepene priti v nje, ter pridelati stvari katere potrebujejo sami in mi.
Gotovo torej, da nekaj ni prav Očividno je tudi, da krivda ne leži v zemlji, tvornicah, tovarnah, železnicah in ne v ljudeh. Ako bi vsi šli delat, in bi nobeden ne pograbil pridelka drugih, pa bi imeli vsega dovolj in za vse.
Svet ni bil še nikdar bolje obdelan. in nikdar, odkar pomn: zgodovina, ni bilo še tako izvrstne mašinerije. Človeški izum je vstvarfl kolosalne stroje, s katerimi se surove stvari obdelujejo in izdelujejo.
Poleg vsega tega pa leži ameriški velikan — delavec na hrbtu, čez vsa ta velikanska in bogata zemljišča. Z eno roko brezupno grabi po meteri zemlji in se poželjivo ozira na vse strani. — lačen Nnjegova. sestava se trese —- misli. in vendar se ne upa.
To je žaloigra. Bodi si v kakor* šnikoli obliki, vendar pa se na svetovnem odru odigrava že.odkar ljudje pomnijo. Enkrat je bilo to neizogibno. Človek brez vse-kakoršnega orodja je brezmočen* V pridobitvi bogatstva mu je jednaka. zver v logu. a človek s stroji ima dandanes moč v rokah. On o braca vijak in tisoče konj ga n-boga! Pritisne na gumb in delo desettisočih se opravlja!
Vendar delavec ne lastuje ne vijaka in ne gumba. Izdelal je pač obadva, a za — druge. Postava daje kapitalistu prednost v tem, da si ji obdrži in po postavi ju tudi drži — trdno drži.
Kapitalisti gledajo na ljudske stroje, kot svojo lastnino, in ako hoče žn ji mi kodo delati pa njemu dati dobiček, ran jih prepusti, dru-gači pa ne: jin zakliene.
Kapitalist hoče dobiček. Lind* stvo pa mora imeti blago, ki ga njegovi stroji s pbmočjo delavca producirajo.
V vsih tozadevnih slučajih, se torai dosežejo nekaka sporazum-Ijenja, v katerih, ima ljudstvo dobroto od strojev, katere kapitalist lastuje, a jih ni naredil in jih tudi ne upravlja.
Ljudstvo plačuje velikanske vsote, a je srečno če dobi ceno, katero plačuje. Cez vsakih par let pridejo pa časi. ko tudi cene ne dobijo. V časih se obrne na slabo. Denarja je malo — imajo ga banke. Delavci na farmah in v tovarnah, ki so vstvarili vsa bogastva pa imajo le malo ali sploh nobenega denarja.
Veliko in mogočno, banko, nje lastni uradniki oropajo, kar daje povod da še druge slabo upravlje-
ne banke zapirajo vrata in finančna kriza se raztegne po vsej deželi. In sedaj je kapitalist še bolj vznemirjen, kot delavec sam.
Terorizem presega zmešnjavo in zmešnjava terorizem. Vsak drži »Voj denar. Stroški se zmanjšajo. Priložnosti, za prodati kako blago ni, zahteva po blagu je pa vedno ista, kot poprej; toda kapitalist ima vzroke, da dvomi na ljudski zmožnosti. ,da bi plačali za to kar potrebujejo.
To pa je vzrok, da kapitalist zapre svoje tovarne. Druga tovarna pa proizvaja blago, katero potre« bujejo ljudje ki imajo še nekaj denarja in kolesa se obračajo dokler, ga je še kaj. Razne dru »e tovarne ki producirajo blago, ki ga upotrebujejo ljudje kateri so brez dela in nimajo nobenega denarja Te zaprejo.
Nenopisno pomanjkanje sledi: Kako pa se naj tudi pomaga? Ljudstvo nima denarja. Ono ne-more v takem stanu kapitalistu plačevati dobiček. S st'roji se pa tudi ne sme izdelovati stvari, ki bi zadoščale človeškim potrebam razven, da preostane večja vsota dobička za kapitalista, koji je lastnik strojev.
To je kapitalistična filozofija.
To je vzrok zakaj da mašinerija miruje.
To je vzrok da je miljone ljudi brez dela. lačnih in raztrganih.
To je vzrok zakaj delavci hodijo v velikih mestih cele noči, da ne zmrznejo, spijo pa po dnevu v parkih na klopeh.
Kapitalist ne dovoljuje, da bi se rabilb njegove stroje, brez da mu prinesejo funt mesa. Kadarkoli potem marljivo poskuša, da bi odstranil svoje' cene, zadene nož vedno v o"glodano kost. teč se opravičuje, da krivda ni njegova.
To je toraj situacija, katera nam nasproti zija. Kaj pa bomo storili mi?
ta vlada vzela v imenu vseh ljudi, ter postala lastnica vseh ve« likih in malih strojev s katerimi se prideluje. Vsak delavec bode potem lahko delal, nihče pa ne bo spravljal bogatstva, katerega si ni sam pridelal.”
Take postave bi zabranile skoraj v hipu industrijskega tlačanstva. ki je ravno sedaj vzrok, da trpi milijone ljudi v deželi, ki je tako bogata, da jim lahko da vsega, kar potrebujejo. »
Ju mi bi lahko imeli take postave. ako bi Viljem H. Taft in republikanski kongres bili v meči in se čutili pripravljene narediti jih.
Mi bi lahko imeli še veliko drugih postav, ako bi velezaslužni g Taft in republikanski kongres videli njih potrebo, ter jih naredili z upanjem, da bi odstranile to neznosno situacijo v deželi, kjer bi se za glad. stradanje in brezposelnost ne smelo vedeti in ne smelo bi imena za to hiti.
Vendar pa. kaj zamoremo pravilno pričakovati od g. Tafta in republikanskega kongresa.' ako jih farmarji in industrijski delavci izvolijo?
Pričakovati ne moremo nobenih postav, ki bi zatiranje vale železniškim magnatom, lastnikom tvornic, tovarn, brzojavnih in telefonskihnaprav da bi ne smeli debeleti in lenobo pasti od pridelka drugih.
Tudi ne moremo pričakovati ne od g. Tafta in ne'od republikanskega kongresa postav, ki bi en krat za vselej odpravili industrijsko tlačanstvo, ter zabranile do-
S
t
t
s
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
Šivanje oblek je naàa posebnost.
578 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
*
I
*
*
KAJ ZAMORE DELAVEC PRIČAKOVATI OD TAFTA?
Kaj jo za .pričakovati, ako bi Viljem II. Taft bil izvoljen predsednikom, bi on zabranil slabe
čase?
Ako bi Mr. Taft in republikanski kongres nemogli urediti raz* mere tako. ¡da bi vsak delavec dobil delo. potem bi ne smeli biti izvoljeni.
Vse. kar potrebujemo mi za stalne dobre čase je. dobra zenflja dobri stroji, dovolj močnih inteligentnih mož in pa postave, ki hi vzdržale te hrepeneče ljudi vpo slene pri njih vsakdanjem opravilu. ter jih vspodbujale k rednem zamenjavanju pridelka med seboj
Mi imamo zemljo — veliko in dobre zemlje, stroje in ljudi, — a manjka nam postav, koje potre, bujemo!
Mi nimamo postav, ki bi vele vale miljenarjem lastnikom tovarn. v katerih se vsakdanje potrebščini za življenje pridelajoi
“Dokler možki, ženske in otroci stradajo, so nagi in potrebujejo pomoči, do tle nemoreš jim zabraniti da rabijo tvoje stroje, da si pomagajo enostavno zato. ker raz mere katere si ti namenoma ali neredoma vprizoril, je nemogoče /a te prodajati'izdelke v tvoj dobiček.”
Mi nimamo postav, ki bi velevale: “Je vseskozi bolj važno, da se vsem ljudem zajamči pravica do dela. da zamorejo zadovoljno živeti, kakor pa- da bi onih par, ki imajo že preveč, še bolj izže-mali one. ki vse pridelajo.”
Niti nimamo postav, ki bi velevale: “Namen mašinerije ni dajati bogastva ljudem ko jiji ne-znajo rabiti, ampak v popolno za» dovolijstvo vseh ki množijo izdelek s delom svojih rok; in ako vi kapitalisti, ki še lastujete te stroje, hočete še v nadalje zabraniti rabiti jih razven oh časih kadar delate velike 'dobičke, ter nai meravate še v nadalje izrabljati delavce kadar delajo, potem bodo
bičkaželnim lastnikom strojev, da bi še nadalje branili svoje železnico. tvornice in tovarne delati, kadar bi se zopet na Wall ulici v New Yorku ali kjerkoli pojavila kriza, ali kakršna koli vznemirjenost in bi proglasili iz nova podedovano napako vlastinske pra vice nekterih stvari, katere moramo vsi rabiti.
Jednakih postav nemoremo pri čakovati iz treh vzrokov:
Prvič. — ker jih republikanski načrt (platforma) prepoveduje;
Drugič. — ker se ie g. Taft že večkrat izrazil, da je takim po-stvam nasproten in
Tretjič, —- zato. ker bankirji na Wall ulici, kakor tudi na “Greenwich St.” v New Yorku. kod je Jacob Sehiff, so delal s vsemi močmi, da je bil Taft nominiran : sedaj pa zopet delajo na vse kriplje in pri čemur na ščitijo števila delavcev in ne de narja. da postavijo Tafta, na predsedniški stolec in to naj si bode na pošten ali nepošten čin ter naj stane kar hoče. In ali b ne delali proti njemu ako bi ve deli da mu ne morejo zaupati ? On ne sme pajdaši ti se z nobene stranko, kar bi pomenilo, da bi dolgoprstneži več ne smeli kra sti, ter bili primorani prijeti za delo, kot to delamo mi drugi.
'Sedaj prihajamo do spoznanja kaj neki zamoremo pričakovati kar pa ne mopemo dobiti, ako bo de g. Taft in republikanski kon greš izvoljen.
Nam je vseeno, mi lahko priča kujemo revizijo tarifa, se ga pregleda in popravi gor ali doli —- se li eolnina zviša ali odpra vi, — v njihovem načrtu ni geč; vora o tem.
Ali se kdo spominja, kako al kedaj, da bi bila republikanska stranka popravila tarif? Edino takrat, kadar se kaj malega reče od republikancev samih, glede te ga predmeta je, ko kongres zbo ruje. da takrat izpolni sebi svoje obljube v lastno korist!
In. ali veruje kedo na znižanje tarifa sedaj, ali da se ga sploh odoravi. kar bi sedaj pomagalo edino brezposelnim, to je onim ko so lačni in se jim brani, da bi si pomagali sami?
Gotovo bojo g. Taft in republi kanski kongres imeli težavo za odstraniti slabe čase s ponujan jem evropejskega izdelka hrane in obleke svojim . ameriškim “landsmanom”. kateri ameriške ga pridelka ne bojo zamogli ku piti, ker nimajo dela in torej ne denarja.
(Dalje prih.)
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
3

LAQER
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
JbJ
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre JBasel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 H P
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HR
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MATRICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
0

M. Á. WEISSKÖPF, M. D.
------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111.
TEL. CANAL 476
Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoiudne od 1—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.-
-10,
ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
NAS “©&
Jas. Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BSBSBBBEWBBEBg BEESmEEEaSBSSBBBi!
1 Pijte najboljše pivo
I Peter Schoenhoffen Brewing
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL

a - ;	T71 < ' '	"VT-
r>: ■	'T ^^Yr}
m./?i-ysjr? ■ sr> v~z- \,t,	■ ?
/
“Glas Svobode”
(The Voice or Liberty)
_____WEEKLY_____________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
krožniku ogromne vsote in mla* denče na izobilje — podali.
Cesar Frane Jožef je avstrijski prestol zasedel, ko je kri takore-koč v potokih tekla, kdo nam je porok, da ga ne bo med prelivanjem krvi tudi zapustil?!
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ---------------in velja--------------
ZA AMERIKO:	j _
Za celo leto..............$1.50
za pol leta................
ZA EVROPO:	*	,
Za celo leto............kron 10
za pol leta....... .....kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljat ve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue island Ave., Chicago, III,
LEO NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ
Dne 10. sept. je na Jasni poljani. prvak vseh modrijanov grof Leo Tolstoj svoj 80 rojstni dan obhajal. Toda on, Tolstoj, ga ni obhajal, on je skromen in živi tiho v zakotni Jasni poljani, živi za svoj bedni narod in živi za vesolni
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
KRVAVEČA LJUBLJANA.
f:	_______
Yr piškavi in čez vse korupirani Avstriji je ukoreninjena navada, da naj si bo Italijan ali Nemec ali kdorsibodi, več svobode vživa kot pa Slovenec. Slovenec' nima na rodnji zemlji drage pravice, kot da plačuje davkeL kateri v primerja dohodkov, presegajo enakost razmerja, z dragimi kraji, in pa, da plačuje kroni davek v o-•sobnosti svojih hrabrih sinov, kateri so gotovo pri vsaki vojni prvi na vrsti bili, da so svoje mlado življenje za drage “trote” žrtvovali ; za vse drago pa ni Slovenec — tako si vsaj mislijo vladajoči krogi. — ter mu vlada preko u-stavno zagotovljene pravice, odreka vsako trohico samostojne svobode.
Na 'Kranjskem je 95% Slovencev in pa samo 5% Nemcov, katerim so Kočevarji prišteti in le t; tvorijo večino “kulturno” nemškega življa na Kranjskim. V Lju. bljani živi nekaj Nemcov, kateri so vsega spoštovanja vredni, ter tudi vživajo nekaljeno naklonjenost slovenskega prebivalstva.Toda je pa nekaj mestnih “bumb* sov”, katerih očetje so si v Ljubljani med slovenskim ljudstvom premoženje nagromadili, in le ti “bumb-si” ga sedaj, kot premožni nemškutarji, trosijo in Slovence pri vsaki priliki, ne samo izzivajo temveč često prav po tolovajski napadajo, kar se je zadnje čase pogostoma zgodilo. To je dalo po vod, da so se Slovenci v Ljubljani na odporno stališče postavili in prišlo dne 19. septembra t. 1. do rabuke. Skrajna netaktnost nem-čurskega deželnega predsednika je hitro vojaško pomoč pozvala, ter je ukazal mlečnozobi poročnik Mayer, od nemškega pešpolka št. 27, na Slovence v slovenski Ljubljani — streljati in sta bila 2 usmrčena veliko pa več ali mah j e ranjeni.
Da se je kri prelivala, med sicer povsem' mirnim ljudstvom, je vlada kriva. Deželni predsednik Schwarz na Kranjskem živi, a zatira in šikanira Slovence kjer le more. Slovenščina se v uradih in povsod zapostavlja, ter nemščina vsiljuje. Slovenski sposobni urad. niki se preterirajo med tem, ko se slovenščine popolnoma nezmožni Nemci protežirajo in le ti Slovence z “ graineriseher trotel, ohs i. t. d.” nazivljajo! Da se mora temu konec narediti, je samo na sebi umevno. Ljubljanski župan g. Hribar, je možato nastopil, ter od vojaške oblasti zahteval, da ima morilec v častniški obleki Mayer, takoj Ljubljano zapustiti, kar'se je tudi zgodilo, ko je opolnoči, pod zaščito svojih “kolegov” in orožniških bajonetov, iz Ljubljane pobegnil.
Ob jenem so bile rabuke med Slovenci in Nemci oziroma Nem-eurji v Celju, Mariboru, Ptuju in v Trstu. V Trstu so se Lahi Slovencem pridružili, ter upili: “Fouri Germani i fouri Tedeschi!’
V Dalmaciji bi bilo pa mod Hrvati in Italijani skoraj do resnih sporov prišlo
Radovedni smo. kako stališče liodo klerikalni poslanci v prihodnjem parlamentarnem zasedanji, zavzemali. Vojno ministrstvo je baje'ester ukor ljubljanski vojaški oblasti dalo; a vidili bomo če bojo klerikalni poslanci, tudi se* daj vojnemu ministru, kar na
svet.
Da je to tepi tako, dokazujejo dejstva, ko mu je, ne samo ruska inteligenca čestitala, temveč čestitala mn je v izbrano laskovih izrazih vsa inteligenca slovanskih narodov celega sveta.
Kakor je to že navada, da resnica v oči kolje, tako je tudi odkritosrčnost in nospodbijoče oži« gosanje napram ruske krvoločnosti in nadute duhovščine, mnogo neprilik nakopalo velikemu modrijanu. Na vse protege so se ruška vlada, kakor tudi sijnoda roka v roko trudili, da bi starčku zadoi čas življenja zagrenili. Toda ni se jim posrečilo! Ljudski, kot božji glas je zahrumel iz vsih delov sveta, da mu v zahvalo in proslava nadomesti ono, kar mn bojazljive kukavico, tresoč se pred njegov o besedo — kradejo, namreč v polni meri zasluženo — poštenje in spoštovanje. —
Kedaj mu bi bili ruski trinog in njegova krvoločna drahal, že vrat zavili, ako ne bi mož poštenjak se Tolstoj imenoval; toda Tolstoj je ob j en im Lev in pred levom podle kukavice boje, trepečejo ; njegov glas prešine nas protnike? kateri imajo le še pogum-, da šikanirajo, kot na primer z izobčenim; in lakim stvarmi, kar Tolstoju li v zabavo služi
Brezmejno neumna sijnoda (najviijja duhovščina) je vsem vseučiliščam prepovedala, vsako proslavl-je Tolstojevega rojstnega dne. toda v zadoščenje naj mu bo; ko se je vsa inteligenca vkljub vsem, -prepovedi svoji dolžnosti odzvala v polni meri. Tako se jc v prvi vrst; vsa ruska inteligenca skupno brzojavnim potem Tolstoju poklonila. Brzojavka se glasi: “Danes, ko so pogledi celega civiliziranega sveta obrnjeni na Jasno poljano, kjer je stala pred 80 leti vaša zibelka, je tudi naša želja, da se pridružimo vsem onim vašim prijateljem, ki čutijo potrebo, da pozdravijo Leva Nikolajeviča, ter mu voščijo dolgo življenje na čast in korist domovine. Prejmite od vaših eestilcev izraz globoke hvaležnosti za vaše enostavne, toda velike resnice in velepomembne besede, s katerimi ste sredi laži in zmot na dnu naših duš zbudili lepe čute. do tedaj zadušene v dnevnem življenju. V svojih srcih čutimo veliko resnico vaših besed ter jih toplo želimo uvesti v življenje, toda še vedno nam manjka moči. da bi sledili v-ašim sledovom. In ravno to glo boko spoznanje slabosti nas sili, da se tembolj globoko poklonimo vam, da ste zbudili našo zavest, uspavano vsled farizejskih časov in okolnosti. Želimo iz vse duše, da se ohranite še dolgo v zdravju in svežosti duha v slavo domovine in v korist človeštva.”
To so besede, katere iz srca pridi jo in v srce sežejo. In vsaki, ko* ličkaj razumen človek' ve. kaj da je Lev Tolstoj za trpeče ljudstvo storil in kolikim vzdihujočim je bil uteha— ne samo z besedo temveč tudi djansko. — ter ž njimi svoje imetje bratsko delil.
Kdo ne bi moža ljubil in spoštoval, ko za svojega bližnjega vse žrtvuje, v vsakem svojega bližnjega vidi, sovražnike pomiluje in slabo z‘dobrim po vraču je? Mislil bi marsikdo, da ga ni človeka, ko ima le trohico poštenja v sebi, da bi mogel Tolstoju nasproten biti; a žal. vender se taki izmečki dobe, toda hvala, previdnosti, da so le redki.
Ni davno tega, ko se je za nekakega kritika o Tolstoju poja-vil “Glasnik” v Calumetu. Le ta list)
je pisal), da Tolstoja nikdo ne spoštuje in čisla razven en par socijalistov. Lej ga no! Kdo bi si bil -mislil, da so mazači okolu “Glasnika” tako bistre glavice? Toda ta izjava je za nas socijaliste jako laskava, ko “Glasnik” nas nehote k inteligenci prišteva, a sam sebi pa da ubožno spričevalo o duševni onemoglosti, katero mu mi odkrito potrdimo in z obe-dvema rokama- podpišemp.
Veleum dotične notice mora naročniki? na “Glasnik”, za grozno nerazsodne in nevedne čitatelje smatrati, ko se predrzne tako brezmejno neumnost pisati. Kedaj se jc pa grof Tolstoj izjavil, kot pristaš socijalistične stranke? Nikoli, ko Tolstoj sploh k nobeni stranki ne spada. On je modrijan in ljudoljub v vsem obsegu in dragega nič. Da ga socijalisti spoštujejo in cenijo veliko više kot navadnega človeka je čisto naravno. ko socijalizmu sc k inteligenci prišteva, kar klerikalizem ne more storiti in to “Glasnik” posredno tudi sam pripozna.
To nemoremo za^opasti, da more en list svoje čitatelje na- tak način žaliti, kakor je “Glasnik” to storil, češ pišenio kar hočemo, saj naši'čitatelji nič ne razumijo. Ila. to je prav dobro! Toda mi, iz našega stališča, smo pa drugega mnenja in sicer iz dvojnih vzroji o v : Ta manji vzrok je, da “Glasnik". pardon, ne Glasnik-, Glasnik je papir in le ta je potrpežljiv. nanj se maže. kakor kdo razumi, temveč pisač je odgovoren; tedaj, ta manji vzrok je, da pisar takih hudalosti razsodnost svojih čitateljev podceni ter jih naravnost. žali. Drugi vzrok, — in kateri bo pravi — je pa ta, da pisac omenjene notice, ne ve ničeser, možgani so mu zvodeneni. niti obzorje ne razločuje in se bojimo, da tako neumno pisarenje, kakor je bilo v calumetskim “Glasniku” o Tolstoju, pomeni, da je dotični pisač popolnoma zrel za v — norišnico.
Kako osrečiš svojo ženo.
Neki londonski časopis je prinesel nedavno navodilo mladim možem, kako- moreje napraviti svoje žene srečne in zadovoljne. Posebno pomembna so sledeča navodila: Zdržuj predvsem iluzija ter si kot mož ravno tako prizadevaj dopasti ženi, kakor si delal ured poroko. — Pomisli, da je novo življenje, ki je zato le epizoda, za ženo popolen preobrat njenih misli in navad ter ji je süloh nerazkrita dežela Imej tedaj potrpljenje ž njo. — Reci ji pri priliki, da jo imaš rad. Sicer ve to sa ma, toda vendar rada sliši. — Žaeni vsako stvar v taki meri, kakor jo tudi moreš nadaljevati: to velja posebno v denarnih zadevah, in nežali njenega čuta s tem da jo .primoraš prositi za denar. Za to stvar moraš imeti fino čuvstvo, kor denarno vprašanje je poglavitna. točka za prepire v rodbinah — Bodi pozoren v malenkostih. Edina cvetka more čestokrat olepšati cel dan. — Obvesti jo o svojih skrbeh ravno tako, kakor o svojem veselju. Dva prenašata trpkosti laglje kakor pa en sam, Saj je tvoja žena, ne pa sestra, in ljubi te. To storiti si ji dolžan in mogla ti bo dati marsikak dober svet. — Prenašaj ob priliki njene solze, možje morajo delati, ženske pa se morajo jokati. — Ne osramoti je z javno kritiko. Ako ji imaš kaj očitati, stori to doma. — Ne pozabi je poljubiti, kadar odhajaš in prihajaš. — Dopo« vej ji, da je edina ženska, ki si jo sploh kdaj ljubil, to je velikega pomena. — Ne zbadaj je, ako ne moreš prenašati, da te ob priliki tudi ona zbada. — Postopaj ž njo kakor s tovarišem ali prijateljem, toda ne pozabi nikoli, da je predvsem ženska, ki potrebuje tvoje podpore itn pomoči.
Nič ni blagodejniši in razvesel-jajoče. kot. če si bolečin oproščen! Nobeno sredstvo ne doseže to tako hitro in gotovo, kakor svetovno znani “Pain Expeller s sidro”. Na celem svetu se z uspehom rabi. Samo 25c. in 50c.

iPRESELITEV!
I ~ rf ~
! Frank Sakser Co.
m
66
Glas Naroda”
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLANDT ST.,
I To je tik Pennsylvania železnice, V postaja Cortlandt St. Station ali ^ dober blok od Baltimore & Ohio železnice........................

Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika Maj-starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, Bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline vodenico, padavico ali bozjast, nemočnost v spolnem občevanju polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-lezni na notranjih zeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —
I Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK N. Y.
140 WEST 34th ST.,

t

	m			
Slovensko	Narodno	ra	Podporno	1=1 P3<
“SLOGA”			v Milwaukee, Wis.	
Phedskdnik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I. Tajnik:	FRANK MATIC, 163 Reed St.
H. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik:	IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni i JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FbOR. RAKUN, 1 Odbor: f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
DOPISI IN POROČILA
Pne bi o, Colo., 22. sept. 1908.
Cenjeni “Glas Svobode : Nikar ne mislite, da sem kak izvež« ban dopisovalec ali kaj jednakega tega Si nri meni; jaz sem preprost trpin, a bo ne vidim nobenih novic iz Pueble, v našim preljublje-nim listu "Clas Svobode”, sem se odločil, da naznanim čitateljem, kako se nam godi. Z delom se ne-moremo pohvaliti, ko ga ni. To» pilnice srebrne rude, so popolnoma zaspale; železna tovarna, deluje le toliko, da vemo da je nekdo še njen gospodar in druzega dela ni, to je v tovarnah. A, dobi delo, kdor hoče in to prav lahko pri našem sv. očetu Cirilu. On potrebuje en par backov za beračit v prilog nikdar polne glasovite “bisage”, a glej spaka, sveti mož jih nemore dobiti; in ko ne more možkih dobit, se je ženskih oprijel, katere so kaj pridno “laufa-le” od hiše do hiše in upile: “Po-beramo za cerkev, le dajte in dajte pa dajte!” In glej čuda! Le tem odbornikom v krilih, so se večinoma pokazale vrata, a vkljub temu je dobila prvo nagrado hči tukajšnega gostilničarja z imenom “žaba bert”; prinesla je našemu prečastitemu okroglo 96 “eapakov”. za ktero svoto jo je sveti oču potrepal po rameni, sebe prijel za brado, ter izrekel krilate besede: “Ti si pa pridna bac ka!” Za darilo je dobila kos razbitega ogledala. Drugo nagrado je dobila vdova nekdanjega urednika lista “Coloradske Novine”: seveda, ko je le ta prinesla samo £10.00 ni dobila nikake ustne pohvale od sv. očeta, dobila pa je za dar in priznanje staro košaro, v katero pobirajo ženske “Glose pins”. Tretjo nagrado je dobila žena tukajšnjega trgovea-proda-jalea “kranjskih klobas”, in si» cer je dobila za celih 31 sreberni-kov en raztrgan ‘‘gugalnik”, a sv. oče Cirilus je pa spravil lepo svoto.
Svetujem tem “svetim ženicam, da bi bilo boljše, da se ne pečajo z posli za katere niso poklicane, temveč naj doma pazijo na otroke, da jih ne bojo kolesa trla po ulicah, kakor se je to zgodilo ravno eni teh treh. Ko je beračila za gosnoda Cirila, ji je voz otroka na ulici povozil, ko varuha ni bilo. Tebi sv. oče Ciril pa svetujem, da nam daj že enkrat mdr. vsaj v tej krizi. Tn ako imaš kaj božjega v sebi in ako veruješ v telesna dela usmiljenja, vzemi par tisočakov in jih razdeli med stradajoče Slovence ; sej če to storiš, storil boš dobra dela usmiljenja, ako pa tega ne storiš, ti rečem, da «c nnirli solit, ti in tvoj “donrinus vobis-kom.”
Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode”.
Cirilov “mežnar.”
čih svetlic, ter položila na krsto.
Ranjki zapušča v stari domovini. vos Križ na Štajarskem, svoje sorodnike Brat pokojnega je odšel pred 2 leti v domovino.
Kar se na dela tiče, tako se dela tukaj, bolj pomalem; po 2 do 3 dni na teden, toda pričakujemo, da se bode na bolje obrnilo.
J. Zakrajšek.
Cleveland, O., 28. sept. 1908.
Cenjeni urednik: Kot stari naročnik cenjenega lista “Glas Svobode” sem se odločil,-da tudi jaz kaj napišem v naš preljubljeni list. Morebiti, da se Vam bo zdela moja notica nekoliko preveč zasebna, toda jaz, in mislim da tudi moji somišljeniki bodo mojega mnenja, da javnosti pokaže v pravi luči karakter, kateri od nas živi. toda geslo: “Svoji k svojim”,
le enostransko, edino v svojo ko rist tolmači.
Kot pet let bivajoč v Clevelandu, O., si morate misliti, da sem marsikaj nazadnjaškega — par-don, “naprednjega” slišal in vi dil, tora j sem tudi večkrat mislil našem cenjenemu listu “Glas Svobode”, kaj sporočati, toda odlašal sem, dokler mi je voda v grlo pritekla, da bi se bil skora zadušil, a ne od vode, temveč od samega človekoljubja. Stvar pa je sledeča :
Dne 26. septembra, sem Šel z mlajšim mojim sinom na sprehod. Kar mi pride na misel, da mi je žena naročila, naj za večerjo mesa prinesem, a smolo sem imel. ko sem denar doma pozabil. Kaj storiti .’ No sem si mislil, saj sem znan v prodajalni mesa. ko sem odjemalee odkar je bila prodajalna prvič odprta, tedaj korajžo, in vstopil sem. ter zahteval za 15c mesa. Ko sem meso dobil, povem “bosu”, da sem denar doma pozabil, ter da ga prihodnji dan pri-* nesem. Dragi čitatelji, to ste ime H viditi “spakadrani” obraz, kojega je “bos” skremžil, ter rekel. “•Ta, hm. to bode pa malo težko za mene!” —
To se je meni pripetilo pri rojaku Sluga, na Munich St. E. 62 St. Cleveland, 0. dne 26. septem bra t. 1.
Kakor rečeno, kupoval sem pri njemu, kot rojaku, od kar je prodajalno mesa odprl, akoravno sem bil pri sosedu, kjer sem prej kupoval. vedno dobro postrežen, in nisem mu niti centa, dolžan, a sedaj pa meni niti za 15c mesa. za 15 ur ne zaupa, to je za zapomniti. kajti Sluga naj si zapomni kaj se pravi: “Svoji k svojim”.
Louis Turk.
Skidmore. Kans. 25. sept. 1908. ,
Dragi “Glas Svobode”: Že del j časa je minulo, od kar seui pofb-čal kake novice, a obžalovanja vredno je. ko tildi danes nimam kaj veselega poročati. Stvar je sledeča:
Pred par meseci je bil tukaj naš.rojak Jože Pumpa, odprl neko malo gostilno — Salon —. ter poskušal, kako bi si mogel brez krampa in lopate svoj vsakdanji košček kruha prislužiti. On je o-¡»racal tako, aP nesreča je hotela drugače. Dne 16. septembra so bili trije Angleži pri njemu, so nekaj pili in potem začeli razsajat, ter izmed tih ptičev je eden dobil v roke neko poleno, v katerim so bili žeblji zabiti, in ž njim udaril Jože Pumpo po senci tako močno, da so šli žeblji v možgane, nakar je Pumpa padel na tla in v desetih minutah izdihnil. —
Oni trije so zbežali venkaj. a dva so takoj zaprli, tretjega pa, kateri je ubijalec, še niso dobili; oblasti ga zasledujejo. Lopov je pred kratkim' prišel iz ječe, ko je že popred jenega ubil.
Trunio pokojnega Jožef Pumpo, smo spremili k večnemu počit* ku dne 18. septembra v Seanumon, Kans. Sprevoda so se vdeležila društvo sv. Barbare, katero spada v Forest City, Pa., ter društvo sv. Jožefa iz Mineral, katetrih član je bil. Soproga našega rojaka John Mišmaš. mu je naredila v spomin krasen križec iz doma-
Oumberlamd, Wyo. 24. sept. 190$.
Na zn atija m vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 19. septembra t. 1. umrla moja žena Frančiška Bahčie rojena Omerzo, rodom iz Kostajnika, okraj Brežice, na Štajarskem.
Pokojna bila je zvesta žena in ljubeča mati štirim od 1 do 12 lot starim otrokom, kateri plakajo za nadomestljivo izgubo, ter nam bo ostala v vednem spominu.
Veže me dolžnost, da se tem notom najtopleje zahvaljujem vsem cenjenim rojakom in rojakinjam, kateri so mi priskočili na pomoč v mn ji veliki nesreči.
Posebno se pa zahvaljujem vsem štirim tukajšnjim drnštvam. katera so se udeležila pogreba moje po: ko-jue žene. Ako ravno ni bila moja žena članica kakega tukajšnje-adruštva. vendar je bila spremlje na k zadnjemu počitku z zastavo in z vsem društvenim častmi. Torej srčna hvala 'vsem štirim dru-štvam za izkazano naklonjenost in čast pokojnici.
Se enkrat vsim udeležencem snrevoda prisrčno zahvalo; ranjki pa bodi lahka ptuja zemlja.
Žalujoča rodbina
Johajra Bahčič.
Cumberland. Wyo.	Box 33
Čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvljajo naselbine ,vasi trge, mesta—, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in žirijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski na seibine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je industrija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BMSHMID, ALBINA & ROiNJAK,
708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN.
Bitvabik, Minn.. 22. sept. 1908.
Cenjeno upravni.štvo “Glas Sva bode”: Tu Vam pošljem naročnino za novega naročnika, potem prosim za spremembo naslova . . A nadalje Vam pošljem naročnino za mojega sina Ednarda pa ni veo v garniziji v Trstu ampak v Sežani. Primorsko.
K zadnjem pošljem jaz sam li stu podporo 25cj zato. ko nimam jaz časa. brati, naj berejo list “Gi Svobode” mlade moči. da se bojo kaj naučili, ker ta list brati je zdraveje. ko pa iv is k v piti . . .
Potožiti se ¡mam tudi ob tej pri
nam je s tako silo deževalo, da nam je krompir vsajen segnjil: ko smo vsadili drugega, nam ga je pa suša ustavila, da bo malo teh zemeljskih jabolk. Kar cele mesece nam ne pošljeta ne dežja ne groma sv. Elija in sv. Florijan, to pač nimata prav.
Lepa bo zopet ta. da se po vrh kapitalističnim zatiralcem še svetnikom zamerimo: kako bomo ven-der živeli, in posebno kakor jaz računam, vidim da smo sirote rav» no na sredi. —
Bodite mi vsi svobodomiselni Ohicagarji in drugi ameriški prijatelji pozdravljeni.
J a c ob Delak.
Op. Uprav. Takih očetov manjka. da hi svoje sinove tako izre-jali, kot Vi. Vam vsa čast. ko skrbite za osvoboditev Vaših o-trok tlačanskega jarma. Le tako naprej in dajte zgled drugim! Živili. Vi in Vaša rodbina!!
Ljubezen do doma.
Mi vsi ljubimo naš dom in družino, v katerih sredini smo najbolj srečni, sosebno ako držimo bolezen stran od naših vrat. Je pa ob času bolezni, ko pokažemo največ ljubezni, za to. ker takrat se trudimo najbolj, da vstrežem > bolniku. V takem slučaju pa Vam zamoremo dati tudi dober svet. Ako se prične bolezen s izgubo slasti, nepravilnosti v želodcu in tem podobnimi nezgodami, rabite takoj Trinerjevo zdravilno grenko vino. katerodiitro primora pre-bavne organe k rednemu delovanju in s temi vred ves život. To zdravilo bi se moralo rabiti pri vsih boleznih želodca., neprebav-nosti, telesnih slabostih in duševnih tesnobah.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalen Jos. Triner, 616 — 622 So. Ashland A. Chicago, 111.
*
?
Î
	Ulemu pustiš od nevednih zobo-Vyzdravnikov izdirati svo'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
ft |f||	Dr. D. K. Šimonek
JJSÉÊ	Zobozdravnik.
	544 BLIJE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.
Zaloga pohištva
, Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira,. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Biue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Î
POZOR!	OZNANILO!!	VABILO!!!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel
a&r na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., “®*a
dobro znani S-A.Xj003ST
od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti.	S spoštovanjem
Gabrijel Trampuš, gostilničar

r
Rodovitna zemljišča v državi Micn'^tn Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aner.
Obdelana in neobdelana'zem!jišča v vseh držat ah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošilja rja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti uzorec kaj tukaj raste-
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti
471 W. 19th Street Chicago, 111
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163 Reel St . Milwaukee. Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
IZ STARE DOMOVINE
Nemčurska podivjanost.
V Ptuju na Štajerskem je zborovala od 13. do 14. septembra, od avstrijske vlade pripuseeno šolska “družba sv. Cirila in Metoda”, pri kateri priliki so nemški burši pokazali svojo veliko-¡nemško civilizacijo nad udeležni-ki te družbe stem, da so jih tolovajsko napadli. Tepli so jih s palicami in bikovimi žilami, jih pobijali s kamenjem ter metali na njih jajca, napolnjena s kemičnem črnilom in podobnimi stvarmi.
!N!a< poslopju “Narodnega doma”. kjer je družba zborovala so te zveri potolkle nad 30 šip, gospodom so klobuke z gla-^ zbijali in jih oropali denarja-; niti ženskam1 ni druhal prizanašala. V namen, da so te ponemčene barabe ala Ambroschitz, šef celjske policije zamogli slovenske vdeleženee zadostno počastiti in za časa zborovanja nadzorovati po germanski navadi, so priklicali 'na pomoč policijo iz bližnjih mest.
Pri odhodu zvečer so prišli v Narodni dom ptujski socijalni de-mokratje, in izjavili, da se jim gnjusi postopanje nemških na-ei-jonalcev ter se ponudili, da spremijo Slovence na kolodvor k nočnim vlakom, ker varstvo takozvane policije ne zadošča.
Župnika Treiberja od sv. Rupert« pri Velikovcu na Koroškem, so Nemci popoldne ob dveh 14. sep. ko je odhajal, napadli pred kolodvorom, ga strahovito pretepli in mu raztrgali vso tubleiko.
Ostro so tudi obsodili nemška pobalinstva v Ptuju nemški soei-jaldem-okratični listi. Nemce to sedaj silno peče, posebno pa še to, da je n. pr. graški “Arbeiter-tvillc" imenoval nedeljske roparje čisto po pravici: “nemško-uacijo-nalne tatove!”
1150 grozdov ima trta nekega posestnika v Spodnji Šiški.
Uboj. V Pasji vasi pri Vidmu pri Krškem sta Pavel Strnad in Pavel Zorko tako pretepla- posestnikovega sina Dobrajca, da je drugi dan umrl.
..Težka nesreča. Kotlarju Andreju Čepku je v tržaški ladjedelnici pri Sv; Marku med delom priletel za srajco razbeljen žebelj, ki ga je silno opekel po spodnjem delu trebuha. Prenesli so ga v bolnišnico.
“Slovenčev” sotrudnik vohun Nastic je dobil, kakor poroča list, “A Nap”. 37.000 K za svoje denuncijacije od! hrvaške vlade . Brošura, ki izide v hrvaškem, nemškem in francoskem jeziku, bo dokazala, da sta si bila Ran eh in Nastic v ozki in neprestani zvezi. ki je temeljila na “gšeftu”.
Črne bukve, iz katerih bo zagovarjal gadji pik. je iskal pred dnevi neki krnet po Gorici. Ko se mu je reklo. da. treba v takem slučaju poklicati zdravnika, je de-jal modrijan, da zdravniki ne ¡gnajo nič. samo iz črnih bukev se zamore zagovoriti gadji pik. Pravil je tudi. da ima domači nune take bukve, pa da jih ne da ‘ven’. — Kmet je doma seveda iz .vasi. kjer vlada še velika tema, katero tako skrbno čuvajo razni gospodje nun el.
. Umor v Škofljici. Trgovec z lesom v Gumnašču pri Škofljici Janez Petrič je živel že dlje časa v prepiru s svojo ženo Nežo. ki j« strastna pijanka. Ko je te dni prišel domov, je našel ženo zopet pijano. Seveda jo je pošteno uštel. To je ženo tako razburilo, da je pograbila dolgi kuhinjski nož in z njim navalila wa nič zlega slutečega moža. Zadala mu je dve smrtno nevarni rani, globoki okrog 5 cm. Prvi vbod ja j je Petriču prerezal vrat in mu ranil pljuča, dragi sunek je šel skozi rebra in takisto dosegel pljuča. Ko je Neža Petrič videla, kaj je storila, se je takoj streznila. Popihala jo je iz sobo in se skrila v mrvo. kjer so jo komaj našli. Janez Petrič je na ranah umrl. Njegovo ženo morilko so izročili sodišču.
Interesantna praksa. Ljubljanski škof in dr. Šušteršič pa znata to se jima mora pustiti! Kakor se
nam od zanesljive strani poroča, se je ob zadnjih državnozborskih in deželnozborskih volitvah vsak izvoljeni klerikalni poslanec moral zavezati, da bo dal svojega sina ozir.^vse, v škofovi* Šentvid-ske zavode. In res jih ima letošnje “Izvestje” kar po vrsti navedene!
Sarajevo. “Srpska Riječ” je bila v soboto 14. septembra kon-fisicirana, ker je poročala o govo» ra poslanca Klofa-ča o bosanskih razmerah na časnikarskem kongresu v Ljubljani in priobčila na tem kongresu sprejete resolucije, naperjene proti bosanski strahovladi. Državno pravdništvo je u-vedlo proti odgovornemu uredni-« ku subjektivno postopanje. U-rednik pride pred sodišče, kjer ga čaka nemara enaka, usoda, kakor njegove banjalučke tovariše.
Košnja otave na Notranjskem
se je ravnokar pričela. Po soln-č-natih straneh je je vsled suše malo. po senčnatih dolinah in travnikih pa se je bolje obnesla. Seveda je vse komaj tretjina do normalne letine. To velja zlasti za Locaški in Postojnski okraj.
Zgodnji sneg. Piše se nam iz Spodnjega Štajerja. V noči od 12. na 13. septembra je po Pohorju in bližnjem gorovju prav do nižjih leg zapal sneg. Temperatura se je zdatno znižala. Kaže se. da bodemo imeli letos kmalu zimo. —- V kranjski Sibiriji in sicer jako nizko nad Ratečami je istodobno sneg pobelil.
Tat v volčji koži. Ivan Medic iz Beline v Dalmaciji bi bil rad o-kradel ovce. a so ga vselej zalotili. Vsled tega je oblekel volčjo kožo in ko je nastala noč. je pri-lomagtil v ovčji stan in jemal ži-vinčeta seboj. Pastirju se je čudno zdelo, ko je nekoč zapazil “volka ” ki je imel. tako čudno bojo. Ko je prihodnjo noč zopet prišel ropar, je zagrmel pastir nad njim : “E što je to pobratime? Medič je potegnil samokres in ustrelil na pastirja, a ga ni zadel. Pastir pa ne bodi len. je oplazil tatu s kolom. da je obležal na tleh. Hitel je po orožnike, ko so pa ti prišli, volkodlaka že ni bilo nikjer.
Predrzen roparski napad. Na
ulici v Zagrebu je prišel v sredo 2. sept. opoldne v trgovino zlatnine SO letne vdove Lavrič nek mož in je zahteval zlat prstan na ogled. Vdova mu je hotela postreči. v tistem hipu jo je zgrabil, ii prerezal vrat in jo vrgel na tla. Na to je oropal blagajno in zginil. Starka je tako težko ranjena, da «bo najbrž umrla.
Namesto iti na božjo pot, jo šlo
več posestnikov iz Vipavske doline na Goriškem pred kratkim pod vodstvom svojega učitelja n? Kranjsko, kjer so si ogledali na Gorenjskem in Dolenjskem razne kmetije. Bili so tudi na kmetijski šoli ila Grmu. Videli so marsikaj in tudi naučili so se marskaj, tako da so se vsi zadovoljni vrnili domov. -i- Vsakdo, kdor le more. se poleti rad zgane za nekaj časa z doma. Kmetom je priporočati da napravijo tako. kakor omenjeni kmetje iz Vipavske doline, mesto da lazijo po božjih potih ter zapravljajo tam denar.
I Specijalna RAZPRODAJA |
4Í
blaga, potem čevljev, ženskih o-blek; bode na prodaj
Bolsčins v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpelkrjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu. ^17 V vseh lekarnah, 25 in TT 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.
New York.
otročjih izgotovljenih
TA TEDEN
Nepozabite voliti v prilog Vam prilubljenega društva ali kluba v
borbi z?- uiano.
Možke nove jesenske obleke, delane iz terpežnega srednje teške-ga blaga, za krojaško in prikladno delo se jamči, single ali double breasted. Najnovejšega kroja in vseh navadnih velikosti, izvanredna cena te sezone. Vaša izbira ...............•
$5.59
Ženska spodna krila iz satina, delane iz finega in razkošnega črnega satina. bogato garnirane, izvanredna eena ..........
79C
Za dečke trpežna obleka iz 2 komadov, suknja double breasted in hlače do kolen, delane iz trpežnega homespun mixtures, velikost 9 do 15 letne, vredne tega (hi pn denarja. ...................jbl.Uu
Čisto volnena serge obleka za dečke iz 2 komadov, Černe ali modre, suknja double breasted in hlače do kolen, dobrega kroja, velikost
9 do 16 le-tue. obleka $3.75
Ženske hišne obleke iz enega ali dveh komadov, izvrstno in prikladno delane, iz pisanega in črno barvanega perkala, -tudi iz cela obleka iz perkala in plenelete. nek-tere vredne $2.50 Vaša (hi H n iz.bira. po'.............. -u)l. lu
Ženski dongola in Vici kid čevlji,
za zavezat ali zapenjat s najno-vejšimi kaipcami nizkih ali visokih pet. vredne $2.50 par za ................
$1.69
Ženske dengola čevlji za zavezat,
s trpežnimi h sn j ati mi podplati, navadna cena $2.00 sedaj (j)j (jjj
Čevlji za zavezat in zapenjat za otroke in dekleta, iz dongola in Vici kid usnja, vse trpežno, štev S1/-? do Tl par 89c. štev. 11Vi> do 2 par ..................
Satin Calf čevlji za dečke, iz trpežnega usnja, Rlucher cut. trdni podplati, št. 10 do 13Yj 89c.(h1 lf| štev. 1 do 51/0 .........tbliiu
Mi popravimo vse obleke ku-pljene pri nas, brez plačno!
Potrebuješ li klobuk? Tukaj je tvoja priložnost! Zaloga možkih novih trdili in mehkih klobukov, samo črni. vseh velikosti, vrednost po $2.25 Vaša	(hi QP
Waists iz belega platna, (hi QP vrednost do $2.50 sedr.j . (yl.oD
Pridite in oglejte si lepe jesensko in zimske kroje, ŽENSKIH IN DEKLIČJIH OKRAŠENIH KLO BUKOV. Mi imamo veliko izbiro najnovejših in najprikladnejših krojev in barv. katerih navadna cena je od .....................
$1.98 do $4.98
Zaloga v 2 nadstropju. Klobuke okrasimo brez plačno.
«
«
«
«
4j
559561,563^565 ßWE ISLAND ÂILE.
Moderna gostilna.
hoerber pivo in dobra kuha.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na (»SO Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
Vsak slovenski delavec citati “Glas Svobode”!
mora
P
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Dragi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite s^e danes vlogo S
Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek.
Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljate»- denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno.
„ Mohor
M<ba<cM<č
572 Blue Island Avenue
blizu Loomis St.
Telephone Canal 3214. Chicago,	Illinois

John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi; karpeti itd,-
*»«*
Peči in ringerji (wringers) se hitro in dobro popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.

652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
IzkLmsem_ fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše g^alerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Plače
Established 1883
CHICAGO
Phone Canal 2sV

Cn*»-’’
Zadovoljni odjemalci so naša najboljša reklama.
PRETEGE,
natege in odrge.
V vsakem domu, posebno kjer so otroci, se vedno pripeti kaka mala poškodba; sicer ne zadostna, da bi treba zdravnika, vendar se mora trpeti. Pretegnjen členk, nategnjena rama, poškodovanje prstov, ako se odrgne koža ali zdrobi prst. Vse take male bolečine pa najhitreje in najprijetneje ozdravi
Severovo Olje sv. Gotharda.
Ravno tako hitro in dobro kakor, f ko bi se rabil zdravnik čitajte kar pove g John Mikliča iz Deweyville, Texas o Olju sv. Gotharda:
“Gospodje!—Imel sem jako odrgnjeno nogo, pa po ribanju iste ■■ Oljem sv. Gotharda se hitro pozdravila in sem bil zmožen iti zopet na delo. Olje sv. Gotharda je izvrstno zdravilo za odrge natege in razne poškodbe.	Cena jo centov."
Severova Zdravila so naprodaj pri vseli lekarnarjih.
Pazite, da dobite “SEVEROVA.”
Razne bolezni obisti in jeter, kakor kronično vnetje obisti, Br.ghtova bolezen, kamenček, scalničnakislina v krvi in drugje bolezni na obistih zdravi	Navadna slabost. Ali ste se že kedaj počutili nenavsdno slabe? Ali preide noč brez da se sladko naspite, ali se vstanete trudni?	
Severovo	Severov	
Zdravilo za obisti in jetra	Življenski 1	balsam
t in je absolutno zanesljivo ter izvrstno delujoče. To je najboljša tonika zoper vse prejemanjene bolezni. Dobi se vseh velikostih, po 75 centov, in $1.25 steklenica.	se mora rabiti v takih slučajih, ker je najbolša tonika in krepčilo života. Deluje prijetno na prebavne organe in pomaga želodcu delovati. Cena 75 centov.	
RAZNO IN DRUGO.
Zdravnivški nasvet damo ua zahtevo zastonj.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
.... --po——	~
ji najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV. OVRATNIC,SRAJC SPODNJE1 OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzoroe za maske obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.“®#
TEL. CANAL


Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenein
salooim “Triglav”
vedno sveže - Atlas" pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke ua razpolago. Y zabavo vam služi popravljeno kegljišče in -pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočati» za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
VACLAV DONAT
izdeluje iieopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo.
J5S l II St, Tel, Canal 6296
,osm
Kloboučnid a obehodnid zbožim vÿpravnÿm
zakazkove ma vènüje se ZVLAŠTffl pozornost
508-600 BLUE ISF~AND AVENUE
Kasparjeva držav-na banka.
823 Blue Island k. Chicago, lil.
plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Ljudožrci. Xa reki Kongu se je potopil belgijski parnik. Potniki so se večinoma rešili, toda domačini so jih pomorili in pojedli.
Nenavadna oporoka. V Solno-gradu je umrl vpokojeni policijski svetnik Hardenrot, ki je zapusti! večjo svoto socijalnodemokra-tični stranki.
Na Turškem se je takoj po proglašenju ustave socijalizem neizmerno ojačil. V par tednih so dosegli združeni delavci vseh narodnosti velike uspehe v gibanju za zboljšanje plač. Ustanovil se je že tudi turški delavski list (Irgat — delavec).
Italjanski duhovnik — vohun.
Po poročilih južnotirolskih listov so v Lastebassi na tirolskoitaljau-ski meji ujeli in zaprli nekega italijanskega duhovnika zaradi razgaljenja avstrijskega cesarja ir. ker je na sumu, da je vohunil.
Grozne nesreče v topilnici. V Prsinji je omedlel neki delavec in ' padel v voz. v katerem so peljali | rudo v topilnico. Dlavci. ki so voz porivali, tega niso opazili in so ga z rudo vrgli v ognjeno morje, kjer je v nekaj trenutkih zgorel. Drugi delavec je pa zgorel, ko so izpustili iz peči tekoče železo.
Originalno reklamo je iznašel neki restavrater v New York n.. V svoji restavraciji ima samo numerirani“ stole. Vsako soboto izberi* drugo številko ter jo da v kuverto. katero šele prihodnjo soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež kakršnega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, katerega je tekom tedna zapravil v gostilni in povrh še kot častno danio zlato uro.
V znamenju morale. V Pečuhu je ldhi v samostanu Notre-Dame lTletna deklica Andrassv. To si je zaželel ondotni župnik in izrazil to svojo željo prednici samostana. Taje bila pripravljena mu jo izpolniti. Zato je deklico postavila zvečer na cesto. Dekle je šlo v župnišče iskat si prenočišča. Župnik jo je omamil in jo hotel posiliti. a se je dekle prebudilo, prodno je izvršil svoj namen. Tudi drugo jutro je poskusil svojo srečo. ko se mu pa ni obneslo, in je dekle jelo kričati, dal ji je 11 K, da naj molči.
Duhovnik umoril duhovnika. —
Kaplan don Adorui v “Rimu je limoni 791etnega don Constatinija. Zaklal ga je z nožem, pobil s kladivom ter ga oropal za hranilne knjižnice —- potem pa je še mašo bral! Adorni je priznal svoj zločin. *
Podpis Matere Božje. Neka Cecilija Giai-omin v kraju Fonzaso pri Bellunu je imela “čudodelno” Marijino podobo, h kateri so hodili romarji v obilem številu. Kmalu je nabrala, babnica 5000 lir ter jih naložila pri domači posojilnici na ime Matere Božje. Oblasti je bilo končno dosti teh čudežev pri Giacominovi, zato jej je vstavila “gšeft”. Giaeomin je hitela v hranilnico po denar, ali tu so jej povedati, da ker je svota vložena na ime Matere Božje, je potreba podpisa Matere Božje, ako hoče dobiti denar. Žena se je zatekla, k nekemu odvetniku, da jej preskrbi ta mi rake!: sama ši ne upa nič opraviti pri -Materi božji, dasi so jej mirakelj.ni z njeno sliko prinesli tisočake!
Lep spovednik. Poročajo nam, da je bila pred kratkim neka gospodična pri spovedi na Brezjah. Spovedujočemu nuncu je tako u-gajala. da je stezal svoje prste skozi okence ter jo prijemal za roke tisti čas, ko se je spovedovala. Ni mu bilo mar. da bi bil poslušal. kar pravi, marveč pohotnost ga je prevladavala v spovednici. in ko je odtegnila roke posvečenim prstom, so jej zažarele nasproti rdeče, poželjive oči. — Oj. ko hi znale govoriti spovednice !!	J
obsojenih v plačilo sodnih stroškov v znesku 3017 kr. 79 vin.
Leta 1819 je bil v ¡SrejnnOshod soc. demokratov oblastveno razpuščen; stranka pa je bila z izgnanstvom in ječami v dušena. Leta in leta so bili zaprti številni udeleženci shoda, a sedaj so naloženi ogromni sodni stroški, v zgoraj navedenem znesku siromakom za' plačati.
Proti v i soci ni odmerjenih stroškov so se prizadeti pritožili, toda kraljeva deželna vlada v Zagrebu je dne 12. julija t. 1. št. 5814 pritožbo zavrgla, ter prvo razsodbo kr. okrajne oblasti potrdila.
lako hrvatske oblasti z ubogo m jo postopajo: potom se pa še marsikomu čudno vidi, ako tam pa tam kakemu ivsegamogočnemu činovniku črepino preljuknjajo.
Na Hrvatskom, posebno pod R-iuchovern vladanjem jo terorizem doma, ter se od Rusije malo razlikuje.
Papež duhovništvu!
Bauem-Zeitung piše: “U)b priki ki obletnice svojega kronanja izdal je papež duhovništvu celega s\ eta razglas v katerem opozarja, duhovnikena višjo svetost življenja Med čednostmi, ki jih naj duhovnik pred vsem doseže, imenuje j>a-ipež zlasti ljubezen, ki povsod “mir med narodi razširja’’ in celo sovražniku odpusti . K temu razglasu nam piše eden čitatel-jev: “Dovolite mi malo prošnjo, katere izpolnitev Vam bode gotovo zahvalo čitatelje v prinesla. Morda bi imeli toliko časa, da preiščete, koliko slovenskih duhovnih gospodov ima Amerika ka teri živijo čisto in mirno, darujejo in nasprotnikom dobrote delijo, izprašujejo svojo vest in razširjajo mir med človeštvom? Sicer je lepo, da so v Rimu potrebo takega razglasa izpoznali. Zakaj neki?" — mi pristavimo k teinu, da. nas dotični razglas pravzaprav ne veseli. Resnično versko srep mora biti žalostno, da smatra ”-*než za potrebno, svojo duhovščino k ¡redu ¡klicati. In koliko duhovnikov bode papeža- ubogalo?
Imel je biti čudež v Lourdu.
"Petite Retpubligue ”. iz X ari c v, poroča sledeči dogodek: Te dni neko jutro sta imela dva osobna vlaka romarje v Lounles odpeljati. Eno uro pred odhodom vlaka, so na «vozu pripeljali bolnika, kateri si je nameraval zdravje v ču-dadelnr lonrdski jami poiskati. Železniški uslužbenci so ga na nosilnici previdno prinesli, da ga v železniški voz spravijo. Ko-so čea neki tir polagoma korakali, prihiti uradnik, ter jim veli, naj nemudoma tir zapuste, ker se vlak iz .Mciza vozeč, bliža. Komaj je bolnik uradnikove besede slišal, skoči raz nosilnic, ter jo odkuril, da ga nosači dohiteti niso mogli. Le to “zdravljenje na daljavo”, je res čudesno, in da je vsak vedel pri čem da je. je bil dokaz, ko so vsi navzoči in pobožni romarji v glasan smeh in krohot udarili. To se je zgodilo leta 1908.
Socijalizem na Hrvatskem.
“Slobodna Riječ”, iz Zagreba poroča, da je bilo tam 210 ljudi, vsi člani	soc ij al d e mokra t ičn e
stranke iz Ležimira in Šišatovca,
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medim! Instituta: —
Vaša poslana zdravita sem porabil ter se ¡počutim popolnoma zdrav tako, kakor senu bil pred boleznijo, a molčal sem toliko časa, ¡dia sem: se prepričal, da sem do kraja ozdravljen, ker ¡se mi bole zon ni več povrnila.
Iskreno se Vam toraj zahvaljujem za -vse. ¡kar ste mi storili ter Vam ostajam, vedno iskreni prijatelj. M. August in \
Box 93 Crested. Butte, Colo.
fcfc	fit tttt
WISCONSIN
PHONE 4!3
LO\y^Uoow
Dvorana za društvene soje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
m
+
m
*
m
*
<!»
*
m
m
*
*
*
/
ČAROVNIŠTVO V LJUBEZNI.
A. Z. Atanazijev.
Vraža, da si' človek s čarovništvom more prisvojiti naklonjenost ose’be drugoga spola, je poznana od nekdaj in povsod. Ta vraža se vleče, kakor ona famozna rdeča nit, od prvih poznanih •narodov do današnjega dneva, ter :bo gotovo živela dalje, dokler •človeški rod ne izgine raz zemeljske površine. Ako pa se splošno veruje v nekaj, potem je na stvari — kakor pravijo — tudi nekoliko resnice, iz katere je vraža ponikla in ki jo varuje ¡»red razpadom. Na podlagi tega mora tora j tudi vraža imeti s v V stvarni temelj, dasi je morda zavit v bujno vihrajoče praznoverje.
O obstoju vraže v možnost pridobitve ljubezni potom magijo nam priča- že siva minolost. Pri nekaterih rodovih Afrike je ohranjeno prastaro izročilo o Atlantik. Na podlagi izročila se je ta narod nahajal na višku omike, 'toda Zloraba ‘ okultnih moči, v kateri jo ¡iri dobi vanje spolne ljubezni s čarovništvom zavzemalo prvo mesto. ga je dovedla do razpada. Njegovi lastni iuagirji so baje ••rizvali jezo božjo, ki je v obliki potopa preplavila Atlant ter ga posreznila v morje.
Kar izročilo pripoveduje o Atlantik, to se glede našega predmeta poroča tudi o Asircih. Babiloncih, Egipčanih itd., potem o Grkih, Rimljanih in Germanih; posebno iz grškoriinske dobe imamo več poročil te vrste.
Horacij pripoveduje o čarovništvu v ljubezni v 8. satiri T. knjige. Teokrit pa v 2. idili. Juvenal je v 6. satirih ožigosal početje Ce-sonije, poslednje žene Kaligulove, ki je dala svojemu možu zavžiti steklino konja, da bi povečala njegovo naklonjenost. Kaligula je po zavžitju sredstva zblaznel.
Dalje je poznan slučaj Lucija Apuleja. Mož je v Atenah študiral platonično filozofijo, prišedši nazaj v Numidijo se je pa oženil z bogato žensko. Ker je nevestinim sorodnikom bilo žal za njenim premoženjem, zait o so vložili tožbo, češ, da si je Apulej pridobil nevesto s čarovništvom. Zgo-dovina. zatrjuje, da je obtožba bila utemeljena in da ga je le njegova govorniška spretnost rešila kazni.
Takih in enakih podatkov dav no minolih časov bi se dalo na-* vesti še več. toda iz ozira na ozko začrtane meje članka, prestopimo k novejšim časom. Poglejmo nekoliko v srednji vek in v prva sto. lot ja novega veka, ko je naša vraža. kljub plamtečim grmadam, cvetela kakor poprej. Katoliški narodi so jo namreč smatrali za nekako dovoljeno stvar, dasi jo je cerkev prištevala k hudičev* umetnosti. Ako vpoštevamo pravi namen vraže, je to t\di bila že brez ozira na vporahljiijoča sredstva. ki so včasi sestala iz tvarin, kakršnih se more domisliti le podla duša. Da je inkvizicija pokončala mnogo to vrsto čarovnic in čarovnikov, je umevno po sebi.
Iz 9. stoletja je poznano pismo Marka Rhabannsa, nadškofa iz Mainea, na Heribalda. škofa iz Auxerre. Tu je v 25. poglavju na» vedena pokora ženi. ki je dala svojemu možu zavžiti ljubimsko sredstvo, sesitojeeo iz tvarine, za katero nimamo izraza.
Samlbert pl. Asehaffenburd poroča. da so leta 1004 v Kolinu vrgli raz ozidja neko žensko, ki je ljudem s čaranjem razburjala možgane. To bo vsekako umeti. da se je bavila s čarovništvom v ljubezni. Inkvizitor Kumanos pa je v Lombardiji pustil radi takih *n drugih deliktov naenkrat sežgati 41 čarovnic.
Brat Bertold, glasoviti pridigar
13.	stolertja, je bil odločen nasprotnik vraže. Smatral jo je za nezmisel. zato je povodom neke propovedi rekel: “Mnogi se bavi-jo s čarovništvom, mislec, da zna jo začarati kakega kmečkega fanta ali hlapca. Fe j. neumnica! Zakaj pa ne začaraš kakega grofa ali kralja, da postaneš kraljica?”
Tz 17. stoletja je poznan pro-
ees soproge generala Neidschijtza. Žena je bila obtožena, da je kiezu Janu Juriju IV. s čarovništvom vzbudila nagnenje do svoje hčerke. Mučili so jo na natezalnici ter jo potem obsodili v smrt. Ker pa Avgust Močni ni hotel nastopiti vlade s smrtno žalitvijo odlične rodbine, je bila pomiloščena s pregnanstvom na. njeno posestvo, ležeče ob šlezijski meji, kjer je kmalu v pomanjkanju umrla.
Dasi je inkvizicija podžgala na tisoče grmad ter z vso strogostjo nastopala proti vraži, vendar jo ni mogla izkoreniti ; pospeševala se je dalje do današnjih dni. V početku tekočega stoletja je menda celo neko sodišče na Kranjskem imelo opravila z enim takim slučajan*.
Tvarine, služeče v pripravljanje ljulbimskih sredstev minolosti, so bile zelo raznovrstne, Priprosto ljudstvo se je posluževalo poleg skrajno nedelikatesnih snovi tudi raznih smesi, sestoječih iz krvi in mleka, iz sline in znoja, iz jeter goloba ali srca lastovke, iz možganov jegulje ali gada. iz knščio žabe ali podlasice itd. V knjižnici “Secrets merveilleux de la Magie . . Lijon 1744. ki je prevod starega latinskega, originala, čitamo nastopni recept :
“Deni pomladnega petka y mali lotneek svoje krvi. spolovino zajca jn jetra goloba. To zmes postavi v toplo peč. ko pa se izsuši, jo zdrobi v prali. Pol drahme pra Im daj potem zavžiti določeni osebi. Ge ni-uspeha takoj, nonovi to trikrat — in ljubljen boš.”
Nekatere osebe so nabirale razne narkotične in druge rastline. Iz njih so napravljale pijače ali pa so jih uporabljale na druge načine. Valvazor pripoveduje v svoji glasoviti kroniki, da ženske z velikim (divjim) korenom privab-1 j a j o može v bližino. Ženska vrže, vpoštevaje gotova določila, koren v toplo peč. kjer začne s pomočjo hudiča skakati, se zvijati in plesati: zaželjeni mož pa pride še dotično noč, dasi se morda nahaja v daljini.
Naš kronist dalje navaja, da dekleta s cepetcem lovijo fante Rastlino si je seveda treba prilastiti pod gotovimi ceremonijami, na kar dekle zadobi tako privlačnost. da gredo fantje za njo kakor kozli za soljo'.
Te rastline je več vrst. Ako dekle nima prave, pa za njo gredo konji. Poslednje se je dogodilo neki služkinji pri viedomskih vratih v Ljubljani. Dva. vprežena konja sta dirjala za njo, kamorkoli je krenila, in le s težkim trudom so jo obvarovali nesreče. Sklepali so. da je imela eepetee, toda ne pravega.
Pod pragom zakopana ali v o-bleko všita čarolija je tudi dosegla svoj namen, posebno še, ako se je poleg nahajal listek n. magično besedo “SEVA” ali “STTTAM”. Prva je nepoznanega izvira, druga pa baje znači : Sat an as te tra-hat in amorem mei.
Koneeno treba- omeniti še one, ki so se zaklepali v sobe. da so tam mrmrali nerazumljive besede m izvrševali eksperimente z vošče-rvimi kipci in srčki, dalje z oblekami. s trakovi, z lasmi *** dri*0'» mi predmeti, ki so se poprej nahajali v lasti določenih oseb.
Seveda s tem še dolgo ni izčrpan besednjak snovi, služečih v ro'i pravo ljubezen vzbujajočih sredstev, ki se glede sestave tudi dandanes ne razlikujejo od onih v minolosti.
Poleg sredstev gori navedene vrste je ljudstvo poznalo in še pozna protisredstva, uničujoča odčarano ljubezen. Pri nas na Kranjskem rabijo v to razna zelišča. n. pr. sladke koreninice in rmeno liste solnčnice: Val. Krcu-termann pa je bil v zdravljenju ljubezniJudiezni bolj komnlieira-nega mišljenja, ker v knjižici “Der eurios-e und verniinfitige Zanberarzt”, Frankf, 1726, priporoča nastopno:
“Če je kdo začaran, da ne more omastiti gotovega človeka, bodisi moškega ali ženskega spola, na.i odtrga pest belih kresnic, rastočih ob potih in stezah, ter jih z dvemi pestmi doranta izkuba v
vodi. Ta čaj naj potem pije devet dni zaporedoma ter med tem časom nosi desni čevelj na levi, levi pa na desni nogi. Dalje je paziti, da pacijent ne stopi z boso nogo na zemljo.”
Kakor je možno odpraviti pri čarano ljubezen, tako je po mnenju vraže možno uničiti pravo ljubezen. obstoječo med zakonskimi in zaljubljenci. Najbolj na glasu v tej zadevi je popenjanje pasu in zaklepanje ključalnic povodom zarok, porok in drugih sličnih slučajev. Na ta način se uniči soglasje dvojice, katero more zopet spraviti le protisredstvo.
Poleg čarovniške pridobitve in magičnega uničenja ljubezni pozna ljudstvo tudi čarolijo, vplivajočo na narod. Po nekaterih kra-
Najnovejša slovanska tvrdka
EMIL BACHMAN
580 So, Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem ph zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
jih slovanskega juga je razširjena vraža, da, če nevestta nosi pri poroki v vencu vpleteno mladiko bebe. je pri njej porod izključen za celo življenje, pritem ko ga mladike gabra izključujejo le za toliko let. kolikor se jih ravno nahaja v vencu. Pravijo, da je izkušnja notrdila resničnost te čarolije.
Užitna sredstva iz poznanih
vzrokov tu ne pridejo v poštev.
* * *
(Konec prihodnič.)
GUNARD ”S LINE
jz New Yorka v Sredozemsko morje i« Adt*-ijat;iclka oristutiisča. V REKO potom _ _G 1 ALT_A RJ A, _N E A P EL J A IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Cabonia” in “Cabma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
CIA! STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj,
67 Dearborn St.,	Chicago
Edina vinarna, ki toči najboljši kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju poku-
sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TBINEE’S

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavlienje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj Po bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav.lo.
UPRASANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so VSm dajal! ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.