Štev. 5. 19. VIII. 1935. GOSTILNIČARSKI VESTNIK Stran 11 Vprašanja in odgovori Vprašanje R. P. v P. Nekateri de- vajo sod na pipo oziroma ga nasta­ vijo, da vdarijo v sod na pol odprto pipo. pilko pa pred tem odmašijo; večina naših vinogradnikov in go­ stilničarjev pa opravi to delo tako, d a pilko v sod prej močno "abijejo. Kateri način je najboljši? Kako pra­ vilno nastavim sod vina ali jabolč­ nika in kake pipe naj uporabljam? Odgovor: Preden sod nastavimo, okolje čepa in pilke dobro« očistimo. Ce je nam esto lesenega čepa čep iz plutovine (zamašek), n. pr. v sodih, v katerih hranim o buteljčno vino, zam ašek prej nekoliko izrežemo, da na ta način najbolje odstranim o vso nesnago odnosno m orebitno plesno- bo. Pipo nekoliko odpremo, da se v njej nahajajoči se zrak pri tam, ko zabijam o pipo v čepno luknjo, lahko uide pri pipi, drugače udari zrak nazaj v sod in vino prenaša z drož- mi in ga skali. Tudi pilko (veho) so­ da moramo iz istega vzroka poprej odmašiti. N astavljanje samo so mo­ ra izvršiti hitro, za k ar treba poseb­ ne spretnosti. Leseni čep zrahljam o s previdnim i udarci in v hipu, ko je čep, ki ga držimo z levo roko, zrah­ ljan in odstranjen, tedaj z največjo hitrostjo vrinemo na pol odprto pipo in previdno zabijemo v čepno luknjo, da steče čim m anj vina v podstavno banjo ali škafič. Ker se pri nastavljanju soda vino vedno nekoliko vznemiri, nastavim o sod vsaj 12—24 u r prej, predno m i­ slim o vino stekati v buteljke. Če je vino »na pipi«, uporabljam o vedno le lesene pipe, ki so največkrat iz sli­ ve ali iz akacije. Medene pipe ne smejo biti dalje časa v dotiki z vi­ nom. sicer se prevlečejo z . zelenim volkom (Griinspan), ki je hud strup; medene pipe se uporabljajo le za kratkotrajno pretakanje vina. Pipe iz medi pritrjam o vedno le z lesenim batom (keček), da med ne poči od­ nosno, da se pipa ne poškoduje ING. ARCH. DUŠANA ŠANTEL: Naša gostilniška soba Naše gostilniške sobe, ki se jih ra­ zen ljubiteljev dobre kapljice poslu­ žujejo tudi turisti in zaključene družbe, nas, s svojo ureditvijo skoro brez izjeme razočarajo. Tudi če so v obokanih prostorih ter opremljene z lesenim opažem in kmečko pečjo, so odbijajoče, hladne in puste. Vzro­ k a tem u vtisu ne smemo iskati v po­ m anjkanju sredstev, ker tudi z m a­ lim denarjem je mogoče sobe lično oprem iti, temveč v pom anjkanju sm isla za smotreno in okusno uredi­ tev, ki je pa vzorno mogoča le s so­ delovanjem strokovnjaka - arhitekta. Res — kolikor je ljudi, toliko je oku­ sov. Vendar je mogoče podati nekaj misli, ob katerih naj bi se ustavili gostilniški lastniki, predno se odlo­ čijo za novo ureditev ali preureditev svojih prostorov. Sebe za goste se razlikujejo med seboj le po velikosti, obliki in opre­ mi, ne pa po pripravi, ker velja po­ vsod isto načelo, da je treba gostu čim bolj ustreči. Vseeno je, ali so so­ be m ajhne ali prostrane, moderno ali stilno oprem ljene; vedno moramo paziti, da so prikupne, domače, čed­ ne in zračne, saj zlasti na deželi mnogim nadomeščajo tudi dom. — Važna je razdelitev klopi, miz in sto - Idr, katerih nam estitev naj bo v skladu z nagnenji publike. Računa se 0.70 do 0.90 cm2 prostora na osebo. Praviloma ne vporabljam o dolgih mii. temveč za 4, 6 do 8 oseb, ki so iste višine, da se v slučaju potrebe lahko prim aknejo druga k drugi. Viasih so prim ernejše okrogle mize. Z nam estitvijo pohištva so že odreje­ na prom etna pota, t. j. dostop do bi­ feja, izhoda itd. Radi zračenja ne po­ zabimo, da morajo biti prostori do­ volj visoki in ventilatorji pravilno nameščeni, v kolikor je um etno zra­ čenje potrebno. Mrzel, svež zrak se sme dovajati najnižje v višini 2 m in v smeri proti stropu, da se najprej pomeša s toplim zrakom in da publi­ ka ne čuti vetra. Dovajanje mrzlega zraka pri tleh je neugodno za v bliži­ ni sedeče, ker jim piha pod noge. Ob­ nova zraka se ne računa po velikosti prostora, temveč po številu obisko­ valcev in luči (ako ni vporabljena električna luč). — Za stene in tla se vporablja le trajen, lahko čistljiv m aterijal. Praktično je, če stene ob­ ložimo z lesom, ali pobarvamo do zmerne višine z oljnato barvo (manj ugodno, rajše ne), ker je navadno sli­ kanje potrebno vsakoletne obnove. Oblaga se do prsne višine ali do gla­ ve; višja obloga učinkuje pretežko in neprijetno. V navadi je, da se le­ sena obloga izdela iz pokončno po­ stavljenih desk, k ar vpliva dokaj dol­ gočasno. Morda ne bi škodilo; če bi enkrat poskusili s kako zanimivejšo vodoravno ali poševno delitvijo, za katero najdemo bogatih idej v naši narodni um etnosti. — Tla so v veči­ ni gostiln iz močnih (3—3.5 cm) ne preširokih deščic, ki se jih riba ali napaja z gorkim lanenim oljem. Zelo priporočljiva, čeprav dražja, pač pa mnogo snažnejša in tra jn a so z lino­ lejem prevlečena tla, ki so žal v na­ ših gostilnah še popolnoma tuja. Ker se dobi linolej v poljubni barvi, ž njim še celo povzdignemo vtis pro­ stora. — Okna napravim o čim večja, da dobimo solnčne in zračne prosto­ re. Opremimo jih z žaluzijam i radi poletne vročine, znotraj pa z lahnim i zastori, ki dajejo prostorom nastro- jenje. Zlasti za zastore v podeželskih gostilnah in v sobah starih hiš je pri­ m ernejša od puste bele kotenine ce­ nena svila in prikupnejši črtasti, pi­ kasti in rožasti perkal. — Glede umet­ ne razsvetljave velja vedno načelo, da m ora biti enakomerno porazdelje­ na. Zato uporabim o raje več m ajh­ nih luči kakor eno veliko. Ako hoče­ mo biti ekonomični, jih ne smemo nam estiti previsoko, ker svetloba po­ jem a s kvadratom razdalje. Posebno važna sta še pri urejeva­ nju gostilnišikh sob izbira barv in enotnost v stilu. Tu se greši največ, ker še ni prodrlo spoznanje, da je zato potrebno sodelovanje strokov­ njaka kakor n. pr. pri izbiri obleke ali klobuka. Tako za moderne kakor stilno opremljene prostore je treba pofinjenega okusa, znanja in itven- cije, k ar ni vsakem u dano. Ni vse moderno, k ar je enostavno, še manj pa je vse okusno, k a r je »moderno«. Tudi niso naši »nageljčki« in »srca« edini narodni motivi, kakršno mne­ nje splošno prevladuje, am pak je na­ ša folklora bogata še drugih m oti­ vov — samo malo je takih, ki pozna­ jo njene zakladnice. Zato smo meš­ čani vedno znova razočarani, ko pri­ hajam o na deželo z željo, da bi se okrepčali v kakem pristnem doma­ čem kotičku. Če pogledamo okrog se­ be, se moramo pasti na brezizrazitih nem ških »sodobnih« stenskih vzor­ cih ali tirolskih ogradah, na vrtnem cvetju v neokusnih »modernih« va­ zah, nam esto poljskem cvetju v do­ mači keram iki, in na okenskih za­ storih nas bodejo diletantski vzorci, posneti iz tujih revij namesto iz na­ ših narodnih peč. Ali ni škoda naše zdrave pam eti in srca, da bi m orala podleči brezvestnim m odernim »šla- gerjem«, ki tako zastrupljajo vse slo­ je našega naroda? — Dokažimo tudi z ureditvijo naših gostilniških sob, da poznamo sodobne arhitektonske za­ hteve, a vdahnim o jim našo dušo! Iz Maribora črez Sušak in Dubrovnik na Cetinje (Nekaj potnih vtisov.) Bilo je v soboto 13. aprila (nesre­ čen datum ), ko sva z ženo nabasala kovčege in denarnico ter kupila pri »Putniku« vozne karte, kjer so nam dali tudi ljubezniva navodila za po­ tovanje. Pred odhodom pa sva se še poslovila od prijateljev in prijateljic. Jaz sem se poslovil sam o od prijate­ ljev. Vsi pa so nam a želeli srečno »rajžo«. Kot skrbni občinski oče sem s težkim srcem »špricai« občinsko sejo in sem zato m estnega župana g. dr. Lipolda poprosil, naj zaenkrat iz­ pelje sejo m estnega sveta brez težav in brez mojega sodelovanja. Potolažil pa 'me je tudi moj prijatelj Joža in mi obljubil, da bo vse uredil. Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO N M » B liil KVAUTtTt ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d. * Vožnja iz M aribora do Sušaka. V kupeju brzovlaka sem se znašel v družbi nekega zdravnika z nekdanje­ ga cesarskega D unaja in v družbi nekega tovarnarja Čeha. Pozneje se nam je pridružil še neki direktor de­ želne zavarovalnice iz Solnograda. Da ne pozabim omeniti, potovala je z nam a boljša zakonska polovica om enjenega dunajskega zdravnika. In pa m oja boljša polovica seveda. Vsa ta pisana družba v našem kupe­ ju je prvič potovala v Dubrovnik. Sram me je bilo sicer, da se kot do­ mačin prvič vozim v Dubrovnik, če­ prav im am na grbi že štiri križe. Vož­ nja je vsem zelo ugajala. Moji sopot­ niki so vzhičeni opazovali lepoto na­ ših krajev in z občudovanjem vzkli­ kali nad naravnim i čudeži. Ko smo se peljali proti Sušaku, se je med po­ stajam a Vrata-Fužine v višini 900 m odprla pred nam i krasna panoram a. Zagledali smo morje, sinje morje. Pred postajo Sušak so me sopotniki prosili naj bi ostali vso vožnjo skup­ no in naj bi bil njihov tolmač. To že ljo sva jim z ženo izpolnila. Tako nas je ostalo pol ducata. P ri dalm atincu pa smo se spoprijateljili in še bolj združili. # .Ko smo na Sušaku izstopili, je bilo vreme m irno in lepo. Imeli smo ne­ kaj časa in ogledali smo si mesto. Povzpeli smo se tudi na Trsat. Ob tej priliki sem svojim sprem ljeval­ cem pripovedoval pravljico o prika­ zovanju in selitvi trsatske Matere Božje. Ko sem jim tolmačil krivično »bodečo« žično mejo, k6 sem jim tol­ mačil grenko usodo našega naroda, se je približevala u ra odhoda. Preden smo prišli do pristanišča, se je med viharjem vlil dež. Našemu dvornemu svetniku z D unaja je obrnilo in zlo­ milo dežnik. Do kože m okri smo do­ speli do ladje, ki nas pa ni hotela, sprejeti v svoje zavetje. Vstopiti nis­ mo smeli zaradi viharja. Pred trem i leti se je bila nam reč ob takem vre­ m enu n a tem m estu zgodila huda ne­ sreča. Napotili so nas v drugo pri­ stanišče, kjer je morje globokejše in ni vihar povzročal nobene nevarnosti. Vkljub nevolji smo v dežju in vi­ h arju odšli peš do drugega pomola v bližini italijanske meje, tik ob no­ vi naši carinski palači, ki jo je lani dogradil naš vrli ljubljanski inženjer Dedek. Vkrcali smo se na ladjo »Ka- radžordže«. Sirena je zatulila. »Ka- radžordže« se je zazibal. Na ladji »Karadžordže« je prosto­ ra za 800 potnikov. Na razpolago je potnikom 105 kabin. Na Sušaku se nas je vkrcalo nad 300. »Karadžor­ dže« je last »Jadranske plovidbe« na Sušaku, ki razpolaga s 60 večjimi in m anjšim i ladjami. Potovanje je bilo prav udobno. Cene v II. razredu so prim erne in približno podobne cenam prehrane pri m ariborskem »Orlu«. Brivec računa za britje samo 1 Din več od našega G jurina v Mariboru. (Dalje prih.) POPRAVEK. V inseratu g- Pau- schin Alojzija, trgovca v Ljubljani, se je vrinila tiskovna pomota, da je tiskano po najvišji mesto po n a j - nižji cenL Napako, ki je očividna tiskovna pomota, so si cenj. čitatelji gotovo sami popravili. Alojz Pauschin Ljubljana - Wolfova ul. 6 Telefon 31-96 nudi iz svoje velike zaloge stekla in porcelana nabavo vsakovrstne posode za restavracije in gostilne po najnižji ceni — Velika je tudi izbira cenenih jedilnih, kavnih ter čajnih garnitur — — Kozarci za vkuhava nje sadja — Prevzema razna steklarska dela Za m al d’fiar|a d o st’ m u zk el Plošče, gramofone izposojamo, zam enja­ vamo, prodajamo in kupujemo E L E K T R 0 T 0 N