—   36   —
Novičar iz mnogih krajev.
Na prošnjo dunajske kupčijske zbornice je c. k^ ministerstvo dnarstva dovolilo zamen preklicanih papirnatih šestič takim, ki za to prosijo in skažejo veljavni vzrok, po kterem so zakasnili zamen o pravem časa.— Po oklica višjega vojnega poveljnistva se bojo za dra-gonarje jemali prihodnjič tadi konji 15 pesti veliki; dosihmal so mogli imeti en pavec čez 15 p. — Na Du-naji sta dva človeka v veliki loterii 4. in 5. dan t. m. zadela veliko srečko in potegnila 89.000 fl. er. Ko sta se prišla v štacano zahvalit, kjer sta kupila svojo srečo, sta podala štacunarju za uboge — 30 krajcarjev! Stacunar je prav storil, da je očitno razglasil tak milo d ar, ki druzega ne more biti kot zasmehovanje siromažtva čez noč obogatelih gerdih ošabnežev. — Da po nekterem olu Cp*vO lJac^ glava boli, čeravno ga niso nezmerno pili, pravi dr. Schmidl, pride od tega, da brezvestni olarji namest hmelja jemljejo smerečje ber-stike (Fichtensprossen), iz kterih se med vrenjem razsnova mravljinčji špirit (Ameisenspiritus), ki je zdravja škodljiv. — Rusovski car je poslal imenitnega generala grofa Orlova na Dunaj, kjer so ga naš cesar sprejeli 29. t. m.; govori se, da je prišel o zadevah turške vojske, — s kterim sporočilom pa, ni še znano. Do danes niso prinesle novice iz Turškega nič važnega; kavsajo se po malem skor vsaki dan, večjega boja po bitvi v Cetati ni bilo. Nek dunajsk časnik je prinesel te dni novico, da so se angležko-f rancozke barko sperle na černem morji z rusovskimi in zajele 6 rusovskih, al po naznanilu „Ost Corr." je ta novica prazna pravlica. Rusi nabirajo dobrovoljce v Moidavi in Valahii za vojsko, Turki pa po skrivnih potih Boljarje in kmete na svojo stran, kterim obetajo odpwstbo tlake in druge dobrote. Sultan se pripravlja že v Adrianopel in od tod proti Donavi na bojišče. Car je nenadoma poslal glavarja rusovskega vojnega merništva, generala Sil-der-ja v Valahijo, da se pod njegovim vodstvom delajo priprave za mostove čez Donavo. Vlada austrianska iu pruska se še zmiraj prizadevate pomiriti razpor turško-rusovski; angležka in francozka pa se vsaki dan bolj pripravljate za vojsko; tako je francozka vlada 29. t. m. spet ukazala 40.000 novih vojakov nabrati, ker zadnja nabera ni zadostna bila. — Senat in deržavni zbor v Parizu je na 27. t. m. sklican. — V ministerskem zboru, kteremu je kraljica predsednica bila, je španjska vlada 16. t. m. sklenila, 6 generalov in 60 druzih naj veljavniših nasprotnikov vlade iz dežele izgnati, deržavni zbor razpustiti, nove korteze sklicati in deželno ustavo plemeniti. — Tisti imenitni Cernogorci, ki so pobegnili iz dežele, so se vernili spet domu; rusovski ober-star Kovalevski jih je spremil in bo poravnal  razpertijo.