★ k: M C M X X X V LETNIK II ŠTEVILKA 3 MESTNA ELEKTRARNA LJUBLJANSKA V svoji prodajalni na Mestnem trsu 2 ima bogato halogo lestencev f namiznih svetiljk/ grelnih aparatov; likalnikov/ motorjev in električnih štedilnikov/ Žarnic tn sploh vsega električnega materiala. Za popolnoma elektrifici¬ rana gospodinjstva nudi električni tok po izredno nizkih cenah Posehna cena za ogrevalnike vode na nočni tole (60 par za kilovatno uro) Izvršuje vse električne instalacije za luč in moč najsolidneje in po najnižjih cenah Ravnateljstvo jVlestne elektrarne: Ljubljana, Krekov trg 1 o Prodajalna Mestne elektrarne v Ljubljani, Mestni trg 3 (magistr. poslopje) biblioteka univerze v Ljubljani C en© neverjetno nizke! Najmočnejša in najboljša vseh malih pisalnih stro¬ jev, neporušljiv material, genialna konstrukcija tkeHe»&Ca. Piu Mima 6 t£ 46 tUC£U 0 uii Zahtevajte takoj ponudbe in prospekte! IEDIIU1 HlILNi 11 VARDAR - HERCEG-BOSNA - TRIGLAV Filialna direkcijo: LJUBLJAHA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 14 Telefen 2917 Brzojavke: »Zedinjeno« Ljubljano Zavaruje: požar vlom nezgode chomage jamstvo avto-rizike poškodbe strojev razbitje steklo transporti življenje rente točo Zagotovite si kulantno likvidacijo škod s tem, da sklenete svojo zavarovanja vseh vrst pri tem največjem domačem zavodu Dohodek na premijah v letu 1933. Din 42,931.000 Bilančne rezerve za leto 1933. . . „ 71,767.000 Pred sklenitvijo kakršnegakoli zavarovonja zahtevajte tudi našo ponudbo! Zastopstva v vseh večjih krajih Vt&ZM, Modna! Zaradi varnosti natrite močno vsak večer obraz in roke z tto/ea Cteme To je dovolj. Koža Vam posta¬ ne odporna in nežna. Veter in slabo vreme Vam ne bosta mogla več škodovati. / Dobili boste spet mladostno lep in svež videz, ki ga imamo mi vsi tako radi. — Nivea je poceni! Škatla: Din 3-50, 6-— in 25-— Kdaj bo konec krize? Ko bodo denarni zavodi zopet dajali novo posojila, ko bodo ta nova posojila omogočalo 1. izvajanje javnih del (šol, cest, regulacij ihd.), 2. poživljenje gradbene delavnosti, 3. olepšanje zunanjosti naših krajev Kaj se doseže s takimi investicijami? Zaposlitev tisočev in desettisočev ljudi, poživljenje obrti, industrije, trgovine in kmetijstvo, zboljšanje življenjskih pogojev vsega naroda, zmanjšanje javnih izdatkov za socialno skrb, zmanjšanje javnih bremen pripomore k zboljšanju gospodarskega Vsi tisti, ki tiščijo svoj denar doma in ki ga sedaj zaupajo domačemu denarnemu zavodu, da bo mogel dajati nova posojila za napredek Ljubljane, Dravske banovine in vse države Koristi, ki jih imajo vlagatelji od novih vlog, vloženih po 1. jan. 1933.: 4% obresti od navadnih vlog; 5% obresti od vlog, vezanih na 3 mesečno odpoved, vedno prosto razpolaganje s temi vlogami Kdo lahko položaja? Posnemajte še Vi tiste vlagatelje, ki so zaupali Mestni hranilnici ljubljanski 23 milijonov dinarjev novih vlog! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA ima kot največja hranilnica v Jugoslaviji blizu 400 milijonov dinarjev vlog je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostej- šega do najmo¬ dernejšega. Tiska šolske, mladinske, poučne, leposlovne in znanstvene knji¬ ge v enobarvnem ali večbarvnem Tisku. / Brošure in knjige v malih in največjih nakladah. Časopise, vabila, proračune, vizitke, plakat-e, žurnale Okusna oprema ilustriranih kata- logov, cenikov in reklamnih I i s T o v. Last-na t-vornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, srednje in meščanske šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za šole in drušl-va (lef-ake, lepake, izpričevala iTd.) dajf-e v Tisk Učiteljski tiskarni! Zahtevajte cenike! Račun poštne hraniln. 10.761 Telefon 23-12 I/ JCjuMjatU, ftaMtškakska ulita številka 6 MIHA AMBROŽ, LJUBLJANSKI ŽUPAN (1861—1863) LJUBLJANSKI MESTNI MUZEJ EVGEN JARC Ljubljanska mestna občina je že dalje časa iskala primernih prostorov, kjer bi bilo mogoče namestiti mestni muzej in s tem ustvariti novo kulturno usta¬ novo. Ko je zvedela, da namerava banska uprava iz¬ prazniti tako zvano Auerspergovo palačo v Gosposki ulici in preseliti urade v novo adaptirane prostore v bivši Kranjski hranilnici, se je obrnila z dopisom 7. majnika 1934 na kraljevo bansko upravo, češ, da bi bila reflektant na omenjeno zgradbo, ki bi v njej uredila mestni muzej. Po splošnih razgovorih, ki so se vršili o tem z upravo Narodnega muzeja, bi le-ta odstopil mestnemu muzeju mnogo predmetov, ki imajo pomen zlasti za Ljubljano. Ker bi bil s tem razbremenjen prenatrpani muzej in bi obenem pri¬ dobili važno kulturno ustanovo, je obravnavala ban¬ ska uprava to vprašanje zelo dobrohotno, in na pod¬ lagi uvedenih pogajanj je ljubljanska občinska upra¬ va sklenila že na svoji seji 26. junija 1934, da kupi Auerspergov dvorec za ceno 1 milijon 300.000 dinar¬ jev, in sicer naj bi plačala mestna občina ob začetku proračunskega leta 1935/36 prvi obrok v znesku 300.000 dinarjev, ostanek kupnine pa v 5 letnih obro¬ kih po 200.000 dinarjev s 5% obrestmi od zaostale kupnine, kar je potrdila banska uprava z dopisom 6. junija 1934. Minister financ je odobril to kupčijo z odlokom 28. oktobra 1934, št. 8484/VII, vendar pod pogojem, da se izplačilo izvrši iz rednega proračuna. Podpis kupne pogodbe, ki sta jo podpisala za bano¬ vino ban dr. Dinko Puc, za mestno občino pa njen predsednik dr. Vladimir Ravnihar, se je zavlekel do 16. avgusta 1935. Kakor rečeno, je kupčija za mesto zelo ugodna, ker je palača stala banovino prvotno 950.000 Din, za adaptacije (za centralno kurjavo, pre¬ ureditev stanovanj v pisarne i. t. d.) je pa izdala 1.100.000 Din. Hiša je zelo primerna za muzejske namene. V pri¬ tličju se da v veliki veži, na dvorišču in v bivših ba¬ novinskih garažah namestiti obsežen lapidarij, prvo nadstropje, ki so v njem za sedaj nekateri mestni uradi, bo pozneje uporabljivo za muzejske oddelke, ki niso v direktni organični zvezi z muzejem. Idealni so pa muzejski prostori v drugem nadstropju, ki ob¬ segajo 10 velikih sob, ki merijo po okrog 50 m 2 , in 5 manjših. Ogromno podstrešje se bo dalo z relativno majhnimi stroški adaptirati za obsežno skladišče, ki je za vsak moderen muzej neobhodno potrebno, in za stalno razstavno dvorano. Upajmo, da bo mestna občina, ki je že žrtvovala veliko vsoto za nakup hiše, v svojih proračunih našla še nadaljnja sredstva za mestni muzej, sledeč zgledom enako velikih in manj¬ ših mest v Nemčiji, ki žrtvujejo v ta namen vsako leto neverjetne vsote. Iz sredstev, ki so za letos na razpolago, so se muzejski prostori slikarsko primerno uredili, zlasti pa je dohod pridobil estetsko zelo mno¬ go s tem, da so se pobarvani kameniti stebri očistili in odprla velika predsoba v prvem nadstropju, ki je namenjena tujsko-prometni propagandi mesta Ljub¬ ljane. Ko je bil 2. decembra 1888 odprt kranjski deželni muzej, je takratni njegov kustos Karel Dežman, ki je intenzivno delal na ureditvi muzeja v novem po¬ slopju tri leta, poudarjal, naj bi bila nova muzejska zgradba »hiša miru in sprave«, v kateri bi si mladina pridobivala pravega rodoljubja in naukov za bodoč¬ nost, kjer bi vse složno sodelovalo domoznanstvu in vedam na korist. Tako poroča o tem dnevu »Sloven¬ ski Narod«. Kranjski muzej »Rudolfinum« je bil pred vsem zbirka prirodopisnih in kulturno-zgodovinskih spomenikov kranjske dežele, zbranih z namenom, da služijo strokovnjakom kot substrat za njihova znan¬ stvena raziskovanja. V ta namen se je osnovalo že 1. 1846. Historično društvo za Kranjsko in 1. 1865.. Muzejsko društvo, »ki se naj bi bavilo predvsem s prirodoznanskim domovinoznanstvom ter z zbira¬ njem predmetov za muzej. 1 Tudi kot Narodni muzej, razširjen z etnografskim muzejem, je ohranil ta znanstven značaj kot kolikor mogoče popolna zbirka zgodovinskih spomenikov slovenskega ozemlja. Po¬ učni njegov namen je le sekundarnega značaja, o če¬ mer priča najbolj dejstvo, da je muzej po zimi za splošne zbirke zaprt. V podobnem položaju, kakor je naš Narodni muzej, je tudi večina ostalih muzejev pri 1 Jacob - Friesen, Museumskunde, 1934, 2/3 str. 64 ss. 190 KRONIKA Mestni muzej Ijubljenskl v bivšem Auerspergovem dvorcu v Gosposki ulici Foto nas, so le arhivska skladišča, ki zbirajo dragoceno gradivo, o čigar važnosti in vrednosti smo sicer vsi prepričani, ki se pa zanj širše občinstvo ne zanima. Pravilo je, da je dovolj, če si si ta ali oni muzej enkrat ogledal, ker ti nima povedati nič novega, če ga hočeš ponovno gledati. Novo pojmovanje muzejev se je pojavilo šele v zad¬ njih desetletjih. 1 Od papeža Julija II., ki je v Bel- vederu v Rimu uredil zbirko ostankov antične kul¬ ture preko zbirk rimskih kardinalov in plemičev, vodi dolga pot razvoja do pojma »domovinski muzej«, nastalega v dobi romantike. Baron Stein je že I. 1814. in 1815. razvil teorijo domovinskih muzejev. Njego¬ vemu pozivu so sledili nemški knezi, ki so odprli svo¬ je zbirke javnosti, in to ria pobudo Goetheja samega, ki je leta 1816. in 1817. predlagal, naj se umetnine, ki jih je odnesel Napoleon in so jih Francozi vrnili, iz prestolnic porazdele po pokrajinskih mestih in se ustanove »domovinski muzeji«, ki bodo v Nemcih zbujali domovinski čut in smisel za umetniška vpra¬ šanja. Zasebniki naj odpro svoje zbirke občinstvu, mesta naj skušajo ohraniti zbirke svojih meščanov. 1 Vodnik po zbirkah Nar. muzeja. Kult. zgod. odd. str. 14. Domače blago ne sme v tujino. Za prirodoslovne in za kulturno-zgodovinske zbirke zahteva najprej do¬ mače proizvode. Tako se je rodila misel »domovin¬ skega muzeja«, ki je dozorela v preteklem stoletju. 2 Seme je padlo na rodovitna tla. Kralji in knezi so odpirali svoje zbirke za javnost, s čimer je bila nujno zvezana njih inventarizacija in katalogizacija. Sno¬ vali so se muzeji zlasti v zvezi z univerzami in usta¬ navljala zgodovinska društva. Tudi pri nas se je raz¬ mahnil podoben pokret. Nadvojvoda Janez je ustano¬ vil štajerski deželni muzej in 1. 1821. se je sprožilo vprašanje kranjskega domovinskega muzeja, čigar ustanovitev so sklenili deželni stanovi. Temeljni ka¬ men so mu postale Zoisove zbirke. V Salendrovi ulici št. 3 so bile v 2 sobah shranjene prve zbirke, dokler se muzej ni preselil v licejsko poslopje in od tam v da¬ našnjo zgradbo. Ta muzej je imel do prevrata značaj »domovinskega« (kranjskega) muzeja, kakor je to Dežman izrečno naglašal ob otvoritvi. Ta značaj mu je tudi ostal do danes, le da se je pojem »domovin¬ ski« razširil na vse slovensko ozemlje. 2 Matschoss, Das deutsche Museum, Geschichte. Auf- gaben. Ziele. 1933. KRONIKA 191 Novo vsebino naj bi dobil pojem muzeja v zvezi s stremljenji za splošno ljudsko izobrazbo. Lichtvvark je proglasil 1. 1903. na konferenci v Mannheimu: »V razvoju ljudske izobrazbe, ki iščemo zanjo novih osnov, bodo muzeji važno dopolnilo hi- storično-filološkemu bistvu šol in univerz, ker vodijo k predmetom in izhajajo od predmetov.« Ta zamisel je dala pobudo za ustanovitev ogromne¬ ga tehničnega muzeja »Deutsches Museum« v Miin- chnu. Slavni njegov ustanovitelj Miller je hotel ustvariti torišče vede in pouka za najširše ljudske plasti. Kerschensteiner,* govoreč o ciljih muzeja, pravi: Vsak muzejski ravnatelj ve, da je vse odvisno od tega, kako se bogastvo muzejskih zakladov izbira in dopolnjuje, ako naj ljudstvu ideelno ali materielno koristi, da nastane iz kaosa (zmes) kosmos (red). Ako je izobrazba vrednota in naj muzej služi tej vred¬ noti, ni dovolj, da služi samo tistim, ki se je že zave¬ dajo, ampak muzej mora postati dostopen kar naj¬ večjemu številu in njegova zasnova mora zrasti iz pedagoških načel, ki se jim morajo podrediti vsa dru¬ ga načela.« Ta načela, ki so uveljavljena praktično v omenjenem ogromnem muzeju, si je privzela mlada Nemčija, ki ji objektiven opazovalec ne more odreči zasluge, da je tudi tu pomladila Nemčijo. Muzej poslani ljudski muzej, ki naj ne upošteva samo razmeroma ozkega kroga učenjakov in za posa¬ mezne panoge zavzetih strokovnjakov, ampak vso javnost in naj skuša uveljaviti vse vzgojne vrednote, ki jih vsebuje. Stari tip meščanskega znanstvenega in poučnega muzeja se naj bi preobrazil v ljudski ali vzgojni muzej. Ko mi je bila letos dana prilika, da sem si ogledal šele nastajajoči ogromni »Rheinisches Museum« v Kolnu, mi je podravnatelj dr. Klersch izjavil, da je osnovna misel muzeja pedagoško-didak- tična. Muzej naj pokaže kulturni razvoj Porenja in njegovo povezanost z Nemčijo. Glavni cilj muzeja bodi, da pokaže v sedanjosti živečemu človeku pove¬ zanost današnje kulture s preteklostjo in ga tako 1 Matschoss, Das deutsche Museum, Geschichte. Auf- gaben. Ziele. 1933. Deželni muzej v Bonnu pred novo preureditvijo vzgaja, da pravilno ocenjuje kulturo sedanjosti iz do¬ mače tradicije. Nehote mi je pri tem misel zašla na osnovo našega mestnega muzeja. Iz te vodilne ideje izhajajo tudi drugi, zlasti mestni in pokrajinski mu¬ zeji v Nemčiji, kjer lahko govorimo o novi muzejski kulturi in tehniki. Naj navedem le nekatere muzeje, ki so že preosnovani ali se preurejajo: Munchen, Stadthistorisches Museum, preurejen 1. 1931. Augsburg, Maximilianmuseum, preurejen 1. 1930. Ulm, Stadtmuseum, preurejen 1. 1930. Bonn, Provinzialmuseum, preurejen 1. 1935. Koln, Wallraf-Richartz-Museum, preurejen 1. 1924. Koln, Kunstgevverbemuseum, se preureja. Koln, Rheinisches Museum, se preureja. Koln, Schniitgen Museum (za cerkveno umetnost), novo urejen. V VViirzburgu in Regensburgu se muzeja preure¬ jata. Landshut (mesto 25.000 prebivalcev) ima lani pre¬ urejen sijajen mestni muzej v stari palači. Mimogrede omenjam, da je v porenskem muzeju v Kolnu rezerviranih nekaj sob za šolski- pouk. Ker so vsi ti muzeji urejeni po estetično-vzgojnih vidikih, je število razstavljenih predmetov omejeno, tako da izgine prenatrpanost, ki kvari preglednost v naših muzejih in raztresa gledalčevo pozornost. Nova muzejska ureditev gre za tem, da se pozornost kon¬ centrira in človek ima včasih (n. pr.'v Bonnu) celo vtis, da je muzej tu in tam skoraj prepražen. Z novo urejenimi muzeji so nujno združeni obsežni študijski in razstavni prostori, kjer se vršijo redoma periodične razstave, ki so gotovo važne za njih popu¬ larizacijo. Muzej na ta način nikdar ne zastara, am¬ pak nudi vedno nekaj novega in privlačnega. Naj omenim le nekatere razstave, ki sem si jih ogledal: Munchen: Tri dni v Miinchnu pred 100 leti. Si¬ jajna razstava. Gledalec se pripelje s pošto, se nastani v starem hotelu, si ogleda takratno mesto, se zabava na veselicah in v gostilnicah in se sprehaja v lepi okolici, gre v gledišče in se tretji dan poslovi. Deželni muzej v Bonnu po preureditvi 192 KRONIKA Ulm: Donava od Eschingena do Dunaja, z zbirko odličnih akvarelov in bakrotiskov, deloma originalov, deloma kopij. Koln: V muzeju VValraff - Richartz 100 izbranih grafik z devizo: Nemško se zove, kar je poljudno (Deutsch heisst volkstumlich) z oddelki: 1. Krščan¬ ski simboli z nemškega vidika. 2. Smrt in minljivost. 3. življenje in mišljenje nemškega ljudstva (kmet, vojak, narava, bajka, mesto in izba). Ali v umet no-ob rt nem muzeju v Kolnu: posoda, in sicer: a) žara, lonec, b) zaboj, skrinja, omara, v dru¬ gem a) posoda s pokrovom, lonec-trinožnik, vederce, kotel, košara, b) komoda, puščica, škatla, v tretjem a) doza, torba, b) futeral, kovčeg in specialne po¬ sode za parfum, za cvetlice, za potovanje — vse pri¬ kazano v razvoju od Egipta do danes. IH LJUBLJANSKI MUZEJ? Ako ustvarjamo nekaj novega in ako mestna ob¬ čina v ta namen žrtvuje izdatne vsote, moramo ustva¬ riti muzej, ki ne bo samo popoln v znanstvenem oziru, ampak bo tudi vsak čas privlačna točka za Ljubljančane in tujce. Pokazati lastnemu človeku, kako malo se je doslej zavedal, na kako zgodovinsko znamenitih tleh stoji njegovo mesto, v tujcu pa ustva¬ riti prepričanje, da tu živi rod, ki zna ceniti svojo kulturno preteklost, to bo hvaležna naloga mestnega muzeja, čuli so se sicer glasovi, češ, da je poleg Na¬ rodnega muzeja mestni muzej nepotreben, čim bo odprtih vsaj nekaj oddelkov, ki zanje v narodnem mu¬ zeju ni prostora in ki ne spadajo v njegov organizem (n. pr. planinski, narodno - obrambni, barjanski od¬ delek in dr.), bo to mnenje izginilo samo ob sebi. Ako preletimo skupine bodočega mestnega mu¬ zeja, bo moral začeti s prazgodovino Barja, kjer bo podal sliko geološke strukture Barja na prelom¬ nici Alp in Krasa, življenja koliščarjev, njih orodja, barjanske flore in faune, in prizadevanj, da se Barje osuši, kolonizira in kultivira prav do današnjih del za regulacijo Ljubljanice. Doba rimske Emone bo bogato zastopana in poka¬ zala Emono kot važno rimsko postojanko v boju za Podonavje. Rimski kamni, posodje, žare, steklo —- vse to bo prišlo do polne veljave s tlorisi in modeli vred. Bodi že tu omenjeno, da se moderni muzej ne sme bati modelov, četudi igra pri njih fantazija pre¬ cejšno vlogo. Podobni modeli iz barjanske dobe, kakor jih kaže slavni »Deutsches Museum« v Miinchnu, bi bili tudi pri nas privlačljiva točka. Lapidarij rimskih kamnov naj izpopolni model rimske hiše s centralno kurjavo, ki je pri nas deloma ohranjena, model rim¬ skega kopališča, pretorija (oficirskega doma) in vo¬ jašnice, opekarne, peči za peko, rimskega legionarja in častnika itd. Poseben oddelek naj pokaže politično zgodovino Ljubljane. Tako najprej mestne gospodarje, od Spon- hajmovcev in Ulrika Ljubljanskega do Premysla Oto¬ karja in Habsburžanov s francosko medvlado do dni prevrata in do sedanjosti. Tu se da zbrati ogromno gradivo, zlasti ako se poseže po kopijah (nagrobne plošče, portreti, novci itd.). V ta oddelek spada tudi vse, kar nas spominja na deželne stanove in deželne glavarje (grbi v kapelici sv. Jurija na Gradu!), zlasti pa vse, kar je v zvezi z mestno ustavo in upravo: z mestnimi sodniki in župani, njih prestol in žezlo, meč kot znak tržnih pravic in drugo, kar nam je ohranjeno, oziroma kar si moremo rekonstruirati po opisih in slikah z rotovžem vred. Sem spada tudi razvoj ljubljanskega teritorija in vsa prizadevanja, kako obvarovati mesto pred zuna¬ njimi sovražniki: postanek mestnega obzidja, zlasti njega razširitev 1. 1415. v bojih proti Turkom s pri¬ ključitvijo levega brega Ljubljanice. Možna je na podlagi opisov in slik dosti točna rekonstrukcija ob¬ zidja, stolpov in mostov, še povečan model Ljubljane iz Valvasorjeve dobe, kakor že stoji na rotovškem hodniku, resnično posnet po perspektivičnih načrtih v zagrebškem muzeju, ki jih je odkril dr. Stele, bi Ljubljančanom še več povedal o stari Ljubljani. Po¬ doben zelo velik model mesta Kolna sem videl v poren- skem muzeju. Cerkev je igrala v vseh časih mesta Ljubljane važno vlogo. Doba velikega gospodarskega razmaha, ko je z graditvijo ceste z Dunaja do Trsta pod Kar- KRONIKA 193 lom VI. postala Ljubljana važno trgovsko središče, je tudi doba, ko so požrtvovalni Ljubljančani obilno dajali iz svojega za zgraditev sijajnih baročnih cer¬ kva. To je doba, ki je Ljubljana poslej ni več doži¬ vela. Poleg tedaj zgrajene stolnice, frančiškanske, št. petrske, nunske in drugih cerkva pa bi nas zanimala tudi oblika starih cerkva, ki so bile pozneje porušene in ki bi jih bilo tudi mogoče deloma rekonstruirati tako, kakor samostane, ki so izginili. Doba reforma¬ cije in protireformacije sta, ako ne drugače, vsaj v kopijah portretov nič manj privlačni kakor tudi prvi začetki šole. Podati sliko meščanske kulture ne bo lahko, ker se je vse, kar se tiče domačega življenja, po večini porazgubilo. Ostanki cehovstva in trgovine so zelo pičli in jih bo treba iskati tudi izven Ljubljane, celo v inozemstvu (Benetke, Aachen itd.). Numizmatična zbirka in zbirka kolajn, pečatov itd. bo zelo hvaležna, težko pa bo zbrati stare mere in uteži. Stare ljubljan¬ ske hiše so nam ohranjene in bi bila hvaležna na¬ loga, za arhitekta-zgodovinarja, proučiti jih. Stara oprava je nam deloma ohranjena in bo zbujala mnogo zanimanja. Iz zalog Narodnega muzeja bo mogoče pokazati pohištvo raznih slogov, od renesanse do danes. Poleg kovinskih izdelkov bo to zametek za bodoči obrtni muzej. Zbirka portretov starih Ljub¬ ljančanov in Ljubljančank bo posebej privlačljiva. Noše iz ljubljanskih predmestij, če jih dopolnimo še z nošami meščanov in meščank, bodo hvaležen ob¬ jekt mestnega muzeja. Sem spada tudi ljubljanski porcelan. Lice mesta nam je ohranjeno v toliko slikah, da bo ta muzejska zbirka v originalih ali dobrih kopijah v zvezi z razvojem mestnega teritorija silno zanimiva. Največjega pomena za slovensko kulturno zgodo¬ vino bo zbirka spominov na važne zgodovinske do¬ godke in slavne može. Mislimo si, da naš mestni muzej lahko postane vsaj deloma nekaka zbirka realij k biografskemu leksikonu. Da hrani rokopise, je pač naloga licealne oz. bodoče vseučiliške knjižnice. Kdo pa naj ohrani druge spomine, ki nas vežejo na naše politike, glasbenike, umetnike, ki so delovali sredi Gotika plastika. SchnUtgenov muzej v KSIr Mestni modeli. Porenjski muzej v Kttlnu nas in bili tesno povezani z Ljubljano, ako ne mestni muzej? Zato je pravilna zamisel, naj se v mestnem muzeju ustvari poseben oddelek kot glasbeni muzej kot biografski oddelek in tudi kot sokolski muzej, zlasti z ozirom na zasedeno ozemlje. Uverjen sem, da bodo stare ljubljanske rodbine mestnemu muzeju rade poverile slike in predmete iz dobe svojih pra¬ dedov. Slovenska Matica je že prepustila mestnemu muzeju z vitrino vred razne spomine na Blehveisa. Drugi so tudi že sledili temu zgledu. Na kulturnih razstavah ljubljanskega velesejma se je doslej z ne¬ verjetnim trudom zbiralo mnogo gradiva, ki je bilo razstavljeno le nekaj dni, potem se je pa razgubilo. Ljubljanski mestni muzej naj bi bil tista kulturna ustanova, ki bi tako gradivo hranila in razstavljala. Letos je bila v prostorih mestnega muzeja prire¬ jena lepa, le žal prenatrpana narodno-obrambna raz¬ stava, ki naj dobi svoj stalen kot tudi v mestnem muzeju, če se bodo od časa do časa prirejale spe¬ cialne razstave, ki bodo razkrivale to našo najtežjo rano, sem uverjen, da morejo računati s stalno obil¬ nim obiskom. Nič manj ne bo privlačljiva alpinska razstava, ki bo pokazala Ljubljano kot izhodišče pla¬ ninskih tur in veliko delo, ki ga je izvršilo SPD stop¬ njo za stopnjo za razvoj naše alpinistike. Naša mesta so končno tako rekoč živ organizem, čigar tvorbe se porajajo od leta do leta, ki rase ne¬ prestano, zastaja in tudi umira. Mestni muzej bodi zato odsev zunanjega in notranjega življenja našega mesta. Porast in odmiranje prebivalstva, vse njegovo gibanje, njegovo gospodarsko in duhovno življenje, vse to je mogoče izraziti na moderen način v diagra¬ mih in slikah. Meščanu, ki gre sicer topo mimo po¬ dobnih pojavov, bo zbudilo zanimanje, za koliko je poraslo število hiš in stanovanj, kakšno je stanje tlakovanih ulic in dolžina izvršenih kanalov, če mu vse to pokažeš ne samo v suhoparnih številkah, am¬ pak v živi sliki in besedi. Nič manj ga ne bo zani¬ mal razvoj mestnih podjetij, celo mestnih financ, če najdeš dovzetno obliko. Tako postane mestni muzej najboljša šola komunalne politike. 194 K R O I K A Program, kakor sem ga začrtal v osnovi, je zelo obsežen. Ne bo izvršljiv v enem letu, je pa izvedljiv, ako se najdejo skupine strokovnjakov, ki bi se lotile posameznih panog. Dosedanja prizadevanja so imela v temo oziru popoln uspeh in popolno umevanje pri strokovnjakih, ki so bili naprošeni, da sodelujejo. še eno bodi poudarjeno. Mestni muzej se bo moral posluževati moderne muzejske tehnike, če se hoče uveljaviti. Ne zadostuje preprosto zbiranje predmetov v vitrinah in njih razpostavitev. Novi muzej mora svoje zbirke dopolnjevati z grafičnimi, statističnimi, fotografičnimi in kartografičnimi zbirkami. Tehnično se mora posluževati raznih pridobitev sodobne teh¬ nike: diapozitivov, svetlobnih efektov, primernih na¬ pisov itd. S tem, da poleg originalov upošteva tudi kopije in modele, mora iti novo pot, ki mu bo zago¬ tovila zanimanje najširše publike in ga očuvala uče- njaške suhoparnosti. Uverjen sem, da bo tako urejen muzej vzbujal smisel za naše posebne kulturne vrednote. Muzej, ki bo pokazal prebivalstvu preteklost mesta, posebej kako je nastalo in raslo, kako je skrbela in skrbi mestna uprava za dobrobit prebivalstva, kako se je v mestu razvijalo in se razvija gospodarsko in du¬ hovno življenje pradedov in sedanjosti, kako se je pojavljalo osebno in občestveno življenje posamez¬ nika in skupnosti in posebej še veliko vlogo, ki jo je igrala Ljubljana v kulturni zgodovini malega našega naroda — tak muzej ni nepotreben. Pa še dalje. V zadnjem času se pri nas pojavlja ojačeno stremljenje, da se v večjih kulturnih in gospodarskih, zlasti tujsko-prometnih središčih osnu¬ jejo lokalni muzeji. Ptuj ima že v prostorih nekda¬ njega dominikanskega samostana in cerkve tak lo¬ kalen (Ferkov) muzej. Prostori me živo spominjajo na lokale, ki se pripravljajo za muzej v Regensburgu, čim se ptujska zbirka tudi muzejsko-tehnično uredi, bo prvovrstna atrakcija za znanstvenika, za turista in domačina. Podoben je položaj v Mariboru, kjer je upati, da bo uvidevna občinska uprava mestnemu muzeju prepustila v gradu prostore, ki so sami po sebi in z ozirom na svojo okolico kar idealni za mest¬ ni muzej, skrajno neprikladni in dragi pa za mestne urade, človek bi želel, da bi Maribor pridobil z mu¬ zejem kulturno ustanovo, ki bo dokazovala tujcu tudi dejstvo, da je naša severna meja slovenska in bi po¬ segla z narodno - obrambenim oddelkom tudi v Ko¬ rotan in zbrala vse spomine na Maistrovo akcijo in boje za Koroško. Tudi Celje kaže večjo agilnost glede primernih prostorov za mestni muzej. Pozdraviti je misel, da se muzej nastani v Grofiji. Sijajna odkritja Brodarjeva bi bila zanj največja atrakcija, treba je samo pogumne volje in dobrohotnosti občinske upra¬ ve. Celo Novo mesto noče zaostati in z veseljem opa¬ zuje človek začenjajočo se zbirko mesteca, ki ima tako lepo zgodovinsko tradicijo. Zmotil bi se, kdor bi mislil, da bo s takimi lokal¬ nimi muzeji oškodovan naš centralni muzej, ki ima že toliko duplikatov, da bi le-ti napolnili več lokalnih muzejev in toliko manj pomembnih predmetov, ki bi muzej le razbremenili in napravili prostor za važnejše in značilnejše predmete. Izginiti mora nekak čut ljubosumnosti med centralnim muzejem in lokalnimi muzeji. Pravijo, da čim dalje gre človek, tem dalje da mu kažejo. Lokalni muzeji, urejeni z Ijudsko-peda- goškega vidika, bodo zbujali tem večje zanimanje tudi za osrednji muzej. Provincialni muzej v Bonnu ima urejeno tesno sodelovanje z lokalnimi muzeji s tem, da predstavlja zanje nekako matico z osrednjo posve¬ tovalnico, posredovalnico in celo delavnico za kon- serviranje predmetov in izdelovanje kopij in modelov. S tako organizacijo pa dosežemo tudi še sodelovanje s tujsko - prometnimi ustanovami in se približamo cilju, ki je obenem kulturen in gospodarski. KRONIKA 195 LJUBLJANSKA ROKOPISNA ZBIRKA PRAVNIH OBRAZCEV IN PREDPISOV IZZA TRIDESETLETNE VOJNE DR. JUR. E T DR. H. C. METOD DOLENC (Nadaljevanje.) 6. Gospodarska kriza konec tridesetletne vojne (1618 —1648) je uničila davčno plačilno zmožnost ljudstva in silila državo, da se je posluževala posebnih ukrepov, da iztisne kolikor mogoče iz ljudstva. Dne 21. marca 1644. so izdali deželni glavar Henrik baron Paradeiser, vicedom Orfej grof Strassoldo in pa odborniki stanovske oblasti »patent« na duhovniške, svetne plemenit- nike, meščane in vse druge prebivalce, ki so pri deželnem dohodninskem uradu in knjigovodstvu zamudili poravnati zastanke glede redne in izredne vojne pomoči, ki je bila že 1. 1633. zaukazana. Prej je veljalo, da plačajo zamudniki 30 fl. » Straff - geld«, odtlej naj se pribije dolgovanim zneskom 10 odstotkov. Tistim, ki nič ne plačajo, naj deželna oblast posestva ceni in na dražbi proda. Namesto strogosti je sicer treba izkazovati milost, ali tako kot doslej ne gre več naprej. Vsak dan so večji za- stanki. Zato je deželni stanovski zbor na zadnjem sestanku sklenil, da se da, dolžnikom rok za izra- čunanje dolžnih vsot. Toda poudarja se, da se mo¬ rajo vsi zastanki kateregakoli svetnega ali duhov¬ niškega, meščanskega ali kmetskega zemljišča, pa naj so nastali od rednih ali izrednih, starih ali novih naložkov od glave (Kopfmass), na obrestih ali »imovinskem goldinarju« (Vermogensgulden) ali na davkih zastran zavarovanja granice itd. itd., poravnati med veliko nočjo in hinkoštmi, to pa prav gotovo, ker bi sicer sledila eksekucija brez prejšnjega opominjanja radi vseh zastankov s 30 odstotnim pribitkom. Eksekucija se izvrši na¬ ravnost po zapriseženem rentnem mojstru ali pa na ta način, da se izroči zemljišče poljubno tej ali oni osebi na 3 leta v zakup ali pa se ji proda. Vse to naj duhovščina 3 krat zaporedoma oznani s prižnice. 7. Nadaljnji predmet gospodarskega značaja v Lagbasser-j evi zbirki (1. 42.—70.) je zapis, najobsežnejši izmed vseh, ki se tiče od nadvojvode Karla na novo izdane » Perghrechtsordnung iiber ali Eisen Perkgh vnd Hammeriverch des Fiirsten- rhumbs Crain vnd fiirstlichen Graffschafft Gorz«. Datum: Gradec, dne 23. febr. 1575. Tu pa navaja že Lagbasser sam, da je bila v tisku izdana v Ljubljani po Ivanu Manuelu v 1. 1577. Spričo dejstva, da jo je vendar dobesedno v svojo zbirko prepisal, dasi obsega 56 strani v rokopisu, moremo le domnevati, da je tiskana izdaja po 60—70 letih postala velika redkost. — Neko posebnost nave¬ denega dela zazremo v tem, da je takoj za uvodom napisan register, in sicer z navedbo kratke vsebine vseh členov. Od teh naj omenimo: V čl. 14. je za¬ povedano, da se morajo vsi kupi in pogodbe pri sodišču vpisati; v čl. 17. je urejeno, kako se vrste šihte in prazniki; čl. 19. govori o razprtijah (Zwi- trachtigen Ausprachen); čl. 28., kako naj se po¬ stopa, če bije na rudarja sum obrekovanja ali ža¬ litve; čl. 29. in 30. določata, kaj velja, če rudarski zaposlenec umre in kako se njegovi deci postavi varuh (»vergerhabt iverden«) itd. Tudi obrazci za zaprisego sodnega pisarja, sluge, čuvarjev, straž¬ nikov, pa še navadnih delavcev so v zakonu v pol¬ nem besedilu navedeni, ampak samo v nemškem jeziku. 8. Izredno važno za gospodarsko zgodovino slo¬ venskega ozemlja pa je, da je Lagbasser v svojo zbirko sprejel troje zapisov t. zv. »G o r s k i h bukev«. Po desetletni borbi z dunajsko vlado so štajerski deželni stanovi dosegli, da je Ferdinand I. dne 9. februarja 1543. izdal » Perchrechts Biiechel « — »Gorske bukve«. Prvi prevod na slovenski jezik, ki nam j e znan, j e oskrbel Andrej Recelj (Rezi), župnik na Raki, 1. 1582. Gorske bukve so bile izdane za štajersko, ali po odredbi nekega ročina (Landhandfeste) cesarja Friderika IV. (1440—1492) so veljale, kakor sploh vsi drugi za¬ koniti predpisi za Štajersko, tudi še za Kranjsko, ako le-ta dežela ne bi imela svojih lastnih predpi¬ sov. Da je nastala nujna potreba, sestaviti posebne gorske bukve za Kranjsko z vsemi priklopljenimi pokrajinami, je prav verjetno. V Lagbasser- jevi zbirki najdemo resda na 1. 93.—98. zapis KRONIKA 196 »Berathschlagte Pergrechtsordnung zu Crain vnd der Windischen Marckh, Ysstereich vnd Kharst etc .« z letnico 1595., toda brez zaznamka dneva in meseca in oblastva, kdo jo je izdal. Tazapisje edini doslej znani, celotni zapis prede¬ lanih, za kranjske razmere prireje¬ nih gorskih bukev. Le neki foliant iz Joa- neja v Gradcu ima zapisanih prvih 26 členov gor¬ skih bukev, ki se ujemajo z našim zapisom v Lagbasser- j evi zbirki. Nekateri zgodovinarji (V r h o v e c, G r u d e n) so mislili, da je prišlo res do uzakonitve posebne Kranjske izdaje gorskih bukev, ali za to nismo dobili nobenih dokazov. Prav verjetno pa je, da so Kranjski deželni sta¬ novi pripravljali in sestavili osnutek za Kranjske gorske bukve, katerega je dobil Lagbasser v roke in ga prepisal v svojo zbirko. Kakor že rečeno, j eLaybasser napisal (1. 36.) prvo nemško besedilo gorskih bukev iz 1.1543. brez dvoma po kakšni tiskani izdaji. Poznamo tiske prvotne izdaje že iz 1. 1543. (oficina Sggriener, Dunaj), iz 1. 1559. (oficina Leopold, Gradec), iz 1. 1583. (Manger, Augsburg), dva iz 1. 1583. nezna¬ nih tiskarn, iz 1. 1616. (Widmannstetter, Gradec), iz 1. 1639. (oficina Sebastian Haupt, Gradec) in še nadaljnje iz poznejše dobe. Najverjetneje je, da je prišla Lagbasser- ju uprav zadnje nave¬ dena izdaja v roke in da jo je prepisal nekoliko let potem, ko je svojo zbirko začel sestavljati (1641). Ta izdaja iz 1. 1639. in omenjeni prepis pa se ven¬ darle ne ujemata popolnoma z izvirnikom iz leta 1543., ki ga je dunajska akademija znanosti iz¬ dala v zvezku 207., pod st. 4. (A. M ell, Das Stei- rische Weinbergrecht und dessen Kodifikationen im Jahre 1543). Lagbasser-] ev prepis pred¬ vsem nima istega pravopisa kot prvotni izvirnik ter je tudi izpustil vse v izvirniku navedene t. zv. marginalne rubrike, t. j. nadpise posameznih (52) členov gorskih bukev. Takoj za tem zapisom nahajamo (1. 73.) zapis slovenskega prevoda gorskih bukev z naslovom: »GORSKHE BVKVE piffane V tem Leite kadar fe ie pifalu 1646«. To besedilo prinesemo v dodatku v popolnosti, razen tega prvo stran faksimilirano. (Dodali bomo samo par opomb glede izrazov radi boljšega razumevanja.) Na kraju slovenskega teksta gorskih bukev je Lagbasser pripisal: »Perkhrechts Biiechel Teutsch vnd Windisch vnd Thraidt Zehendtordnung, Ende«. To vsekakor do¬ kazuje, da je imel te tri zakonite predpise za ne¬ kakšno enoto, kar je tudi res. Še le na poznejšem mestu (1. 93.), bržčas torej časovno mnogo pozneje, pride prepis že zgoraj omenjene Beradthschlagte Pergrechts Ordnung itd., dasi je na kraju slovenskega prevoda ostalo pet strani nepopisanih. (Besedilo te Berathschlagte Pergrechtsordnung sem priobčil od črke do črke v svoji razpravi »Die Niedere Volksgericlitsbar- keit unter den Slovenen vom lindc de s 16. bis Anfangs des 19. Jahrhunderts« [Jahrbiicher fur Kultur und Geschichte der Slaven; Breslau, N. I 7 ., B. V., Hcft III.] Zato ne morem tega resda važ¬ nega in zajemljivega besedila tudi tu obravnavati.) V okviru te razprave ni mogoče, da bi govorili o vprašanju notranje zveze med temi tremi zapisi gorskih bukev do kraja. Ugotoviti pa moramo, da je besedilo pri vsakem od teh zapisov različno in da se niti številke členov ne ujemajo. Prvi nemški zapis jih ima 52, slovenski prevod 44, drugi nemški zapis pa 50 členov. Dodatki na koncu besedila tudi niso enaki. Prvi zapis ima klavzulo »o zako¬ nitosti« te izdaje, slovenski prevod je prav to klav¬ zulo izpustil, saj je bil namenjen samo za prak¬ tično uporabo pred začetkom vinogorskega zbora. Tretji zapis pa določa na kraju pristojbine, ki naj jih plača vinogradnik, če vinograd proda ali kupi ali če se da vpisati itd. Še en primer: Če kdo ukrade sad ali grozdje, se kaznuje po izvirniku (čl. 40) z globo 4 šilingov ali pa se mu naj odreže uho (ein Ohr, prav za prav: uhelj!), po slovenskem bese¬ dilu (čl. 35.) z globo 5 mark in škodo mora povr¬ niti, po osnutku iz 1. 1595. pa se kaznuje prvič s 5 mark globe, drugič, da se mu uho odreže, tretjič da se zapodi iz vinske gorice, vselej pa mora tudi vso nastalo škodo povrniti. V. Sklep. Lagbasser- jeva zbirka nam raz¬ grinja pestro sliko: Iz malone vsakega pravniškega kotička si je avtor nekaj zapisal, največ pa iz rodbinskega in dednega prava. Prav iz te pravne panoge pa imamo zelo malo zbranega gradiva. Naši ljudje so živeli na križišču in prehodišču razno- krvnih narodov, naš svet je bila zagvozda med Srednjo Evropo in Balkanom. Od vsakega naroda, ki je todi vsaj nekoliko časa blodil ali bival, je ostalo nekoliko spominov, samoniklega slovenske¬ ga pravnega in prosvetnega življenja pa je bilo malo, vsaj pri t. zv. višjih krogih, h katerim se je prišteval Lagbasser sam. Da je sprejel v svojo zbirko tudi kar tri prepise gorskih bukev, tega seveda ni storil iz zanimanja za kmetsko prebi¬ valstvo, ampak kot zvest uslužbenec svojega go¬ spodarja, stolnega kapitlja v Ljubljani, v njegovo korist. KRONIKA 197 Ni da bi mogli v okviru te informativne raz¬ prave dati podrobno analizo raznih pravnih insti¬ tutov, ki se zrcalijo iz Laybasser - j evih for- mularijev, še manj bi kazalo odgrinjati razvojne črte, ki vodijo od tedanjega do današnjega prava. Pogledi v tem smislu naj bodo pridržani izvaja¬ njem v pravni zgodovini Slovencev, ki še ni spi¬ sana. Samo na splošno naj navedemo dve, tri, da se vidi, kaj pomen j a zbirka za spoznavanje Ljub¬ ljane pred tri sto leti s pravnozgodovinskih vidikov. Predvsem kar bode v oči, je tisti veliki prepad med »boljšo« gospodo in slovenskim kmetom (tudi obrtnikom). Prav gotovo še ni bilo takrat nacio¬ nalizma v današnjem smislu besede. Saj so še v teku 17. in 18. stoletja v Gradcu, glavnem mestu Notranje Avstrije, pri vladi zaprisegah fevdne go¬ spode v slovenskem jeziku, kajpada za to, ker ti fevdni gospodje, plemenitaši, drugega jezika niso znali. (Gl. Dolenc, Dvoje slovenskih fevdskih priseg, Časopis za zgod. in narodopis., VIII., 1911.) Ali fevdalni ustroj družbe je razkrojil ljudstvo istega rodu na dva dela, na »boljše« ljudi in na »ubogo gmajno« po deželi. »Boljši« ljudje in nji¬ hovi priveski — L ay b a s s e r je spadal k po- slednjim — so imeli navzlic svojemu boljšemu položaju vedno pripravljen tilnik, da klonejo z njim pred še višjimi, med seboj pa so gojili mnogo nezaupanja, a za kmeta so imeli le strašno strogost in veliko samopašnosti. Primeri pogodb iz naše zbirke, ki se tičejo rod¬ binskega in dednega prava, pa nam odkrivajo neko doslej malo opažano potezo: Vezi sorodstva po krvi so precej rahle, moški so na boljšem v primeri z ženskami, in vendar je bil položaj žene- soproge dobro podprt. Ženin ne išče brez lastnih sredstev bodoče soproge, za obljubo, da mu po¬ stane žena, jo sam iz svojega prav dobro nagradi, pa tudi za bodočnost, ako bi postala vdova, lepo preskrbi. Mnoge dedne poklonitve v prid posameznim cerkvam pričajo zgovorno, kako mogočen regu¬ lator je bila vera v takratnem vsakdanjem živ¬ ljenju in to v dobi, ko je šele nekoliko desetletij preteklo od reformacije. Tudi strogost v spolno- moralnih vprašanjih je dobila v Laybasser- j e v i h zapiskih mogočnega izraza. Kaj značilna poteza za pravni red v Ljubljani sredi 17. stoletja je tudi večna in globoka bojazen zapustnikov, da do izvedbe njihovih oporok ne bi prišlo. Običajno pravo se je kresalo z rimskim pravom, zakonitih norm ni še bilo, pa je bila ne¬ gotovost na dnevnem redu. V praktičnem pravnem življenju pa je imela po Laybasser- j evih primerih neverjetno ve¬ lik pomen »die Clausel der Verbindung bei allge- meinem Landschadenbunde«. Ta institut nam pravnikom, ki smo po prejšnjih razmerah študirali na tujih univerzah, niti po imenu ni bil znan, kaj šele po svojem velikanskem pomenu. Niti nem¬ ški pravni zgodovinarji najboljšega slovesa ga niso obravnavali ali vsaj omenjali. V Laybas- ser- j e vi zbirki pa se sklepajo po tej klavzuli vse mogoče pogodbe, celo v testamentih ga imamo; skratka po vsebini naše zbirke moramo soditi, da je bila obveza pod takšno klavzulo vsakdanja po¬ java. Pri takih razmerah moremo še le razumeti, kako je to, da izvemo tako malo o eksekucijah iz tistih časov. Pravni red je bil s to klavzulo za vsak¬ danjo potrebo čisto dovolj podprt. Da je taka obveznost, ki je veljala skraja samo za plemstvo, prodrla tudi v kmetsko pravno življenje, to smo dokazali pri drugi priliki, kaže pa, kako umesten je bil institut v splošnem pravnem prometu. Glede gospodarstva v dobi po tridesetletni vojni nam L ayb as s e r - jevi zapiski o vladinih ukre¬ pih glede inflacije, moratorijev, valutnih razmer i. pod. do dobra pričajo o bedi, ki sledi na gospo¬ darskem polju po vsaki vojni..., pa tudi o tem, kako malo izbirčni so odločilni činitelji glede na¬ čina izterja vanj a denarnih sredstev. Po vsem tem naj damo izraza svojemu prepri¬ čanju, da bi kazalo, da se Laybasser-']eva zbirka napravi pristopna za širši svet na ta način, da bi se oskrbela nje tiskana izdaja z znanstvenim komen¬ tarjem. Za sedaj resda ni na vidiku nobene možnosti za tako izdajo. Da se stvar ne pozabi, ko pridejo boljši časi (in ti morajo priti), za to smo napisali to razpravo. V dodatku pa naj prinesemo ves slovenski prevod gorskih bukev iz 1. 1646., naj¬ dragocenejši zapis vse zbirke. 198 KRONIKA CoR&ME B VYVK : / vifL^CtVie-m -~Xc*.Lj^n/j*kcj^.,^ /'»-A. L^,^Lr~< jto-SČ&Lo j r^+Zrt/^^pfa j^, S ^./ L 0<*k i/*e-TT^Č^ ^c/iplfe/^Ae^ r^/L 0 „ iti ^u^cp/t Jy*.icxil&«/e~ e^/z /W5 t*-' 1 £9 ■©7f ‘ ~/' 7 '^' ^^IcT. A. ~ m ^fiJuWi l - **• «*&J* a /> V/7 "Žtloč. /;vC^ Cpytf!Co , ffir' J H-i^h o* Grts£? 0°%^ '^^/ yus ‘' / 6-„ ^.ao^ oJi^ScItr" ‘" jX^)c / *k Lsn/s-feu-j^c j h/ i*£&e*£/ ' KRONIKA 199 VI. Dodatek: Prepis prevoda L a y b a s s e r - j e v i h gorskih bukev (1. 73. do 76.) s kratkimi pojasnili, zlasti v pravnozgodovinskem oziru: GORSKHE BUKUE: piffanc v tem Leitc khadarfc ie pilalu 1646. Ta Pervi Articl, Naperuu ima Vsakitcru Leitu Vsaki gori Dvakrat Gorfka prauda, 1 kakor Vfaki Gospud no- vada ima, kakor Jefsen enkrat, Spomlat kakor Vmej Veliko nozhio inu Vmej Winkostih Druguzh Dershana biti, na meisftih kakor ie ftara navada Inu ima Vfaki Gorski Gosput takovo pravda fvoimi Sogorniki, 2 ale Meiashi 3 obfaditi 4 , aku be pak premalu teh Isteh Jemel, taku on more is Drugih Gur Meiashu naprofiti, Jnu ta Ring sadosti kenj pravde na meistiti, Jnu obsaditi. 1 Prauda = iudicium — sodni zbor vseh udeležencev na pravdnem dnevu, das Gericht. — 2 Sogornik = tisti posestnik vinograda z zidanico ali hramom, ki ga ima v dednem najemu in je tlačan (nevoljnik) gorskega go¬ spoda (Berghold, glebae adscriptus). -- 3 Mejaš = tisti osebno svobodni posestnik vinograda, ki je spadal samo glede vinograda v podsodnost gorskega gospoda. — 4 V drugih prevodih stoji »obsedeti« za »Bergthaiding (= gorska pravda) besetzen«. Ta. 2. Articl, Na Drugu Ima Vfakiterj Gorski Gosput te im 1 kir fa kakouo Erbfino tofhio, 2 Vsaku Leitu pustit Gorsko praudo Derfhatj Jnu teiste obenkrat naodpouedatj, Sakai takoue praudc Obenega od- lashaina neterpe. 1 te im = tistim. 2 Mišljene so tožbe radi dediščine. Ta. 3. Articl, Kateri Gorski praudi pride, Jma Vsakterj Souie oroshie od Sebe polofhiti. Inu se Vgori per praudi S besedo Jnu sdiainam, poshtenu Dershati, Jma malu alj Veliku h kakovi navolj hboiu kakor 4 Vrshah Dati. Kateri be fe pak s besedo alj sdiainem nespodobnu Dershal, ta ie sapadel 72. Denoriou, aku bi pak en Mezh Jsderl, ta ie sapadel eno Marko Denoriou, oku bi enega bel, 2 ta ie fapadel Duei Marke Dcnariou, Inu pofebe s teim bienim negouo škodo oprauitj 3 . 1 Pisna pomota za kakov = kakšen. — 2 bel = bil. udaril. — 3 »škodo opraviti« potnenja glede odškod¬ nine z nasprotnikom poravnati se. V nemškem izvirniku je stvar opisana: »dem belaidigten seine schaden und vor- drung vorbehalten sein«. Ta. 4. Articl, Vsakiteri Jma sate 1 rizhi kir Gorshino antizheio, pred praudo 2 Inftanzio, tuie pred Gorsko praudo handlati inu rounati. 1 čitaj »za te«. — 2 Prevod ni pravilen; glasiti bi se moral »pred prvo instancijo«. Ta. 5. Articl, Akubi pak en Gorski Gosput enimu praudo doli Vdaril, 1 Jnu nedopustil, ta more pred te fier- sthoue Suitlosti kellermaiftra 2 fuoio toshbo naprei pernefti, Inu aku se temu taku Snaide, ta ku Vshei- fize 3 prestiga in kar Jma ta kellermaifter Vso prauizo V takouili rizheih reunati. 1 »Niederschlagen«, v izvirniku »recht verzug«. — 2 Deželni kletarski mojster je bil druga instanca v gorskih zadevah; sodil je v kolegiju asesorjev, to je: takih oseb, ki so imeli sami vinograde. — 3 Nerazumljivo; v originalu »und vveislich gemacht \virdet«. Ta. 6. Articl, V glihi Vishi ima tudi en kellermaifter, kadar takouu dolgouaine, ale handcl pred nega pride, s deshelskimi Ludmi, Jnu purgarij kir gorshino Jmaio po gorskih Buquah ravnati inu soditi. Ta. 7. Articl, Per Vsaki Gorski praudi se Jma nesnaine Dati, te gore freyheite, 1 inu Slekerni, kirse 2 kakouo Silo, Boij, ali kakou Drugi handl ali Dolgouaine Vie, 3 Jnu perpratidi tega nepouuei taisti je Gor- skimu gospodu sepadcl 72. denariou. 1 V drugih prevodih stoji naravnost, da se morajo gorske bukve ob začetku gorskega zbora prečitati. — 2 Pisna pomota, prav »kateri za«. 3 Citaj »ve(i)«. (Konec prihodnjič.) 200 KRONIKA ITALIJANSKE PREDSTAVE V LJUBLJANI PO ZGRADITVI STANOVSKEGA GLEDALIŠČA (L. 1765.) DR. STANKO ŠKERLI (Nadaljevanje.) iZdi se, da ta Baldan sam ni bil impresario, vsaj ne tisti, ki je želel priti 1770. 1. — odnosno morda pred pustom 1771. — v Ljubljano; a z opero je imel opra¬ viti: to se jasno vidi tudi iz prvega pisma, kjer se na začetku opravičjue Zoisu, da mu not ni mogel prej poslati, ker je imel mnogo posla z operami, ki so se uprizorile okoli Vnebohoda (največjega praznika v Benetkah). Morda je bil kapelnik. A vsekakor je bil muzikalni ekspert in dobavitelj not za Zoisovo hišo, ki ji je bil ponižno udan. Ali je potem prišlo do nameravanega gostovanja v Ljubljani, do danes ne vemo. Na vsak način pa ta primer dokazuje, da se je okoli gledališča marsikaj vršilo, o čemer ohranjeni uradni akti in libreti ni¬ česar ne povedo; kaže pa tudi, kako se je o priliki aranžiralo kako gostovanje. In vrh tega nekoliko od¬ kriva, kakšno ulogo je imel v gledališčnih zadevah baron Zois že s tri in dvajsetimi leti. Leta 1773. pa je Ljubljana vsekakor spet užila razmeroma bogato operno sezono: najmanj tri ali štiri opere so se to leto igrale pri nas, in sicer La locanda, II carnovale, La buona figliuola in najbrže Uamore senza malizia. Za prve tri ni dvoma, da jih je pred pustom dajala gledališka družba, ki jo je vodil impresario Gaetano Pecis. O zadnji pa vemo le iz navedb profesorja Kidriča, 1 oziroma iz zabeležbe v Zoisovem katalogu opernih tekstov, da je obstojal za¬ njo libreto, tiskan 1. 1773. v Ljubljani; ta knjižica nam ni ohranjena. Tekst sam je bil najbrže dokaj nepomemben, ker ga velika Salviolijeva dramska bi¬ bliografija niti ne omenja — razen če je imela ta opera še kak drug, bolj znan naslov, pod katerim je bila drugod igrana. Pisca besedila torej ne vemo, glasbeni avtor pa je bil skoro gotovo že omenjeni, sloviti Niccolo Piccinni, čegar Ljubezen brez zlobe se je prvič pela 1762. 2 — Ni nam znano, ali je ta opera spadala k repertoarju Pecisove družine; zato moremo tem manj izključiti možnost, da je v Ljubljani 1. 1773. gostovala še kaka druga operna družba. Arhivski viri — v poštev prihaja predvsem Stanovski arhiv v Na¬ rodnem muzeju — nas tudi ob tej priliki le prav ne¬ zadostno obveščajo o gledališču; doslej vsaj nismo tam našli nobenega sledu niti o Pecisovem, niti o 1 V večkrat citirani razpravi o Dramatskih predstavah v Ljubljani do l. 1790. (v CSJKZ, V; str. 118.) 2 A. Della Corte, cit. d., I, 207. 3 V zimi 1773/74 Italijani po vsej priliki niso imeli prostora v stanovskem gledališču, kajti v že omenjenem fasciklu (Stanovskega arhiva') »Collectanea. Gledališče I«, kakem drugem italijanskem opernem gostovanju v tem času. 3 Kar se tiče ostalih treh oper, smo najbolje poučeni o prvi, z naslovom La locanda (Gostilnica). Zanimivo je, da je libreto za to opero, ki je enojezično italijan¬ ski in ki obsega 60 strani male osmerke, natisnjen v Benetkah pri tiskarju Modestu Fenzu, toda z iz¬ recno opazko na naslovnem listu, da je namenjen za vprizoritev v Ljubljani: ».. . da rappresentarsi nel Teatro Nobile Di Lubiana il Carnevale delFAnno 1773«. — Gostilnico je komponiral Giuseppe Gazza- niga (1743.—1819.), »Maestro di Capella Napolitano«, kakor ga označuje Fenzov libreto, plodovit in v svoji dobi tudi izven Italije dokaj popularen operni skla¬ datelj, čegar sloves pa ni dolgo trajal. A besedilo te opere je napisal Giovanni Bertati, eden najznameni¬ tejših italijanskih avtorjev komičnih libretov. Njegov dober glas je seveda osnovan na drugih delih — na primer na Ukradenem dekletu (La villanella rapita, 1783. 1.) in na slovitem Zakonu na skrivaj (Matri- monio segreto, 1792.), ki ga je uglasbil Domenico Ci- marosa — ne pa na tej Gostilnici in na podobnih izdelkih. Sicer pa tudi libreto Gostilnice, ki obsega tri deja¬ nja in je zložen v vezani besedi, ni tako nesmiseln kakor nekateri drugi, ki jih poznamo; ni brez uspelih prizorov in tudi zaplet se zdi v začetku srečno zasno¬ van. Vsa igra se vrši v gostilnici (v Napolju), in ta domislek dovoljuje libretistu, da brez nasilnosti zbere vse osebe, ki se mu zde potrebne; med njimi je samo ena »parte seria« — Rosaura —, druge so »buffe«. Glavna gonilna sila dejanja je snobska želja imovi- tega trgovca Arsenija, da bi svojo sestro Guerino omožil s kakim plemičem; drugi motiv je ljubezen med to sestro in trgovcem Riccardom, tretji pa ljubo¬ sumnost Valerija na ženo Rosauro. Vrsta slučajev, ki so v zvezi s temi motivi, in okolnost, da se mnoge od nastopajočih oseb prvotno ne poznajo med seboj, dovede do tega, da nastane splošna zmeda: Valerio in Guerina mislita, da je Riccardo prikrit ljubimec Rosaure, Riccardo pa mora verjeti, da ga je Guerina izdala in se poročila z Valerijem. Odnosi so torej prav burkasto zamršeni in bi se mogli zabavno odmotavati v omotu z napisom »1773-79«, beremo v 2. izmed tam zbranih listin, z dne 20. XII. 1773., to-Ie: »... dem En- trepreneur der hier anwesenden Teuschen Schauspieler Mathias Meininger ... in dem allhiesigen landschaftlichen Theatro ...«. A iz neke listine v 3. konvolutu vidimo, da je ta nemška družba odigrala od novembra 1773. do maja 1774. 1. šest in šestdeset »komedij«. KRONIKA 201 Se skoz dva akta; tako vsaj gledalec pričakuje. V nje¬ govo presenečenje pa se vse zmote pojasnijo že na koncu prvega dejanja, o priliki skupnega kosila za okroglo gostilniško mizo. Kaj torej ostaja za drugo in tretje dejanje? Arsenijeve poskuse, da se Guerini najde aristokratski ženin, je treba osmešiti, nesrečna zaljubljenca pa združiti; poleg tega se nekaj časa zdi, da hoče pisec tudi Valerija ozdraviti ljubosum¬ nosti. Saj vsega tega je še vedno več ko dovolj za dve dejanji — toda zakaj je bilo potem treba — dra- matski neekonomično — zavesti gledalčevo pozornost v napačno smer? In nepazljiva gradnja se vidi tudi dalje: konflikt med ljubosumnim možem in nedolžno ženo obvisi nerešen v zraku. Dejanje se koncentrira okrog problema, kako ukaniti Arsenijevo trdovratno namero, na korist zaljubljencema. V ta namen si izmislijo Riccardo, Valerio in gostilničarka Marinetta zvijačo: Riccardo se pojavi kot sin calicutskega kralja in zasnubi Guerino; Arsenio navdušeno pristane na to in se veseli, da bo postal »mameluk« — velika čast v njegovih očeh. Tako dosežeta mlada človeka dovoljenje, da se smeta svobodno poročiti, s čimer bi bilo drame po pravici konec; a zadnji prizor dru¬ gega dejanja je začinjen še s smešno ceremonijo, ki naj se z njo Arsenio poviša v mameluka. Toda tudi to še ne zadostuje: običajni obseg opere zahteva še tretji akt, in dramski rokodelec je poslušen. To zad¬ nje dejanje pa je izpolnjeno s samimi nepotrebnimi in nesmiselnimi mašili: Arsenio se prebudi iz svoje zablode, je ves iz sebe in se obnaša tako, da ga imajo za blaznega; mlada zakonca se malo prepirata in spet spravljata, da se dejanje raztegne; na koncu stoji neukusno burkasta scena, kjer čudodelni zdravnik preganja in prežene Arseniju norost. — Ne posebno originalni predmet — kdo se ne bi spomnil Moliere- jevega Meščana - plemiča? — bi se bil dal bolje upo¬ rabiti; toda libretisti pogosto nimajo ne časa ne volje, da bi motive, ki so jim slučajno padli v pest, pošteno obdelali. Za ostali dve operi, oziroma za tri, ako je Uamore senza malizia spadal k njihovemu repertoarju, je dal impresario Pecis natisniti librete v Ljubljani pri J. F. Egerju, enojezično, t. j. samo italijansko, v mali osmerki. Dočim je beneški libreto Gostilnice ohra¬ njen v Državni študijski knjižnici, hranijo teksta oper II carnovale in La buona figliuola v knjižnici Narodnega muzeja, v konvolutu »Nemško gledališče«, C 18. Naslovni list prvega libreta pravi: »11 Carnovale, / Dramma giocoso per mušica. / Da rappresentarsi / Nel / Teatro nobile / Di Lubiana. / II Carnovale deli’ Anno 1773. / In Lubiana, / Appresso Giov. Federico Eger, / MDCCLXXIII.« V primerku, spravljenem v Muzeju, ni lista s predgovorom in z osebami drame; ker libreto druge opere vsebuje predgovor in osebe, je precej verjetno, da je v našem izvodu Karne¬ vala dotični list iztrgan. Vsekakor nas ta eksemplar, ki sicer daje besedilo v celoti, ne obvešča niti o piscu, niti o skladatelju. Italijanskih oper z naslovom C a r- nevale je več zabeleženih; 1 ena izmed njih ima 1 Prim. Salvioli, cit. d., sub »Carnevale«. besedilo znanega pisatelja abata Pietra Chiarija, stru¬ penega Goldonijevega tekmeca, muziko pa je prispe¬ val Antonio Boroni (1738—1792), in ker se je da¬ jala 1. 1769. v Dresdenu, prihaja morda v poštev tudi za ljubljansko predstavo iz 1773. leta. Drug Kar¬ neval sta ustvarila Mattia Vento in Florijan Leop. Gassmann. Vendar nima smisla ugibati o avtorjih; vprašanje o piscu in posredno tudi o skladatelju bi se rešilo, ako bi mogli v kateri od velikih italijanskih knjižnic, ki hranijo na tisoče opernih libretov, pri¬ merjati tekste raznih Karnevalov z ljubljansko knjižico. »Clou« predpustne sezone 1773. 1. pa je bila brez dvoma zadnja od navedenih oper z ohranjenimi li¬ breti, La buona figliuola, — ako je identična s Piccin- nijevo Cecchino. V ljubljanskem libretu beremo: »La buona / Figliuola / Dramma giocoso per mušica / di Polisseno Fegejo P. A. / Da rappresentarsi...« (itd., kakor v Carnovalu). Dodano je posvetilo: »Dedicato / Alli Nobilissimi; e Gentilissimi / Cavalieri / Di Detta Citta; in »vitezom«, to je: ljubljanskemu plemstvu, je namenjen tudi kratki predgovor impresarija Gae- tana Pecisa. Potem se navajajo dramske osebe in imena igralcev: edino »resno ulogo« marchesine Lu- cinde je pela Francesca Perez, glavna uloga vrtnarice Cecchine je bila v rokah Anne de Paoli, in tako po vrsti dalje. Posebej in imenoma so omenjeni tudi plesalci in plesalke — isti kakor v libretu Gostilnice: bila je to baletna skupina direktorja in koreografa Carla Sabbionija. 2 Pisec teksta Dobre hčerke je spet Goldoni, kajti »Polisseno Fegejo P. A.« (ti kratici pač pomenita »pastore arcade«) je pastirsko ime, ki ga je slavni komediograf nosil v akademiji Arcadiji. Ko ga je 1756. leta pozval infant don Filip v Parmi, da hitro pripravi tri librete za komične opere, ki bi se igrale na njegovem dvornem gledališču, si je Goldoni vsaj za enega pomagal na ta način, da je predelal v operni libreto svojo lastno »resno komedijo« — mi bi rekli »dramo« — Pamelo, ki jo je bil napisal 1750. 1. na podlagi sentimentalnega, v XVIII. stoletju silno pri¬ ljubljenega romana v pismih Pamele, enega glavnih del Samuela Richardsona, utemeljitelja modernega angleškega romana. To je, kakor znano, povest o pre¬ prostem, dobrem dekletu, ki je vzbudilo v svojem plemiškem gospodarju ljubavna nagnjenja, a se kljub svoji lastni tihi ljubezni do tega gospoda trdno upira mamljenju; njeno vzgledno vztrajanje v čednosti je na koncu nagrajeno s tem, da jo gospodar kljub sta¬ novski razliki vzame za ženo. Da ne bi zadel ob ozko¬ srčno socialno občutljivost konservativne italijanske publike, se je Goldoni v svoji svobodni dramatizaciji 2 Po B. Croceju, Teatri di Napoti, str. 206, je neka ple¬ salska družina Sabioni nastopala v Napolju v štiridesetih letih XVIII. stoletja: »Per quattro anni, dal ’41 al ’45, si ebbe, col Sabioni direttore della compagnia, la fanciulla ballerina che portava il soprannome di ,Pantaloncina‘...« V Ljubljani trideset kasneje plesalci seveda niso mogli biti isti, ravnatelj pa lahko; in če ne prav on sam, pa vsaj kdo iz njegove rodbine — gledališki poklic je bil pogosto deden. Ljubljanski balet v letu 1773. po vsej pri¬ liki ni bil slab. 202 KRONIKA angleškega romana ognil pomislekom proti mesa- lianci na ta način, da se v njegovi komediji pri koncu izkaže, da je Pamela prav za prav hči plemenitaša, ki je moral skrivati svoj rod. — Za nas pa je zanimi¬ vejše in poučnejše gledati, kako je Goldoni kasneje svojo resno dramo preobrazil v tekst komične opere: na takem primeru se posebno dobro vidi, kaj se je enemu najznamenitejših dramskih avtorjev zdelo po¬ trebno in koristno za komičen libreto, posredno pa tudi, kakšna snov in kakšna obdelava je ugajala ob¬ činstvu. Tukaj ni mesto, da bi to zanimivo predelavo spremljali na vsem potu; nekatere stvari pa vendar lahko omenimo. 1 Osebe so izpremenile svoja imena, ki so postala italijanska, deloma tudi svoje kondicije, predvsem pa svoje značaje. Lord Bonfil, resni, zreli, a ne po¬ štami ljubimec, je postal šestdesetletni marchese della Conchiglia, čegar starčevska zaljubljenost že sama izziva malo komičen vtis. Preprosta vrtnarica Cec- china, ki je nadomestila olikano sobarico Pamelo, je izgubila mnogo njenega moralnega patosa, njo manj muči konflikt med ljubeznijo in socialno kon- venienco nego neprilike, ki ji jih povzroča nevoščljiva in hudobna okolica: sebična marchesova nečakinja, škodoželjne tovarišice v službi in nezadovoljni zaljub¬ ljenci. Cecchina je manj globoka in manj retorična ko Pamela, zato pa je bolj živa in ljubka in nam je v svoji podeželski neizkušenosti in v svoji mešanici solza in smehljajev simpatičnejša. če je Goldoni že ves ta libreto na hitro zmašil, vsaj junakinjo je pri¬ jetno narisal. Poleg tega so se mu seveda dobro po¬ srečile nekatere epizode z jezikavimi služkinjami. — Velika in karakteristična zamena se je zgodila tudi v tem, da je zavzel mesto starega, čestitega in ponos¬ nega Pamelinega aristokratskega očeta — preprost nemški vojak z značilnim imenom Tagliaferro, »boje- vitež, ženskar in pijanec«, ki ga je njegov polkovnik, nemški baron, poslal v Italijo, da poišče njegovo hčer »Mariandel«, ki jo je kot otroka tam zapustil v času vojskovanja. (Razume se, da je srečni konec operete omogočen vprav z odkritjem, da je vrtnarica Cecchina v resnici baronesa Mariandel.) Zanimiva postava nemškega vojščaka je vzbudila že pozornost A. Di- mitza, ki jo v svojem članku Hundert Jahre der Lai- bacher Biihne (1765 — 1865), v listu Blatter aus Krain, 1865, str. 66 in sl., posebej omenja, pri čemer tudi citira nekaj stihov kot primer, kako Tagliaferro lomi svojo italijanščino. Ta smešna uloga ni, kakor bi kdo mislil, specialen dodatek tej operi, v kolikor bi se 1 Prim. A. Delta Corte, cit. d., I, str. 176 in sil., kjer je podrobno pokazan Goldonijev postopek pri tem poslu. 2 Della Corte, cit. d., II, 231. 8 Te besede je Dimitz (na navedenem mestu) očividno napak razumel, ko pravi: »... Trinch fain (trink fein) als Lieblingsphrase des deutschen Landsknechtes«. »Vain« se mora čitati kot »Wein«, a »I.anzman« ni »Landsknecht«, temveč »Landsmann«. Bilo bi tudi brez ozira na to ulogo zanimivo, primerjati ljubljanski libreto z drugimi izdajami besedila te opere (za kar bi bilo treba, kakor rečeno, obiskati kako veliko italijansko knjižnico); kakor je Goldoni sam vedel — o tem priča neka opomba v III. delu njegovih (francoski pisanih) Memoirov, dodana drugemu seznamu njegovih del -- so njegovi operni teksti dajala v inozemstvu, temveč je nemški vojak ali čast¬ nik ena izmed navadnejših epizodnih figur italijanske komične opere, saj se ponavlja v celi vrsti libretov. 2 * In ponavlja se enolično, z le neznatnimi razlikami v situaciji in s stalnim žargonom. Tudi v Cecchini za¬ menjava Tagliaferro na južnonemški način trde in mehke soglasnike: ko je preprečil samomor zaljub¬ ljenega Mengotta, ga tolaži: »E per donna talian star disperato? / Tatesco (= tedesco) niente importa. / Per gherra (= guerra), per onor perder la pelle. / Ma no morir per queste pacatelle (= bagatelle). Fenir (= venir, v velevnem smislu: »pojdi«), fenir con me.« Nato še dalje vabi obupanega Italijana s seboj na vojsko in slavi prijetnosti vojaške službe; pri tem uporablja onih par zveriženih nemških besed, ki se z njimi postavljajo tudi drugi italijanski libreti: ... Belle Fraile graziosine / (Per ballare uissasa. / Se nemico star lontane, / Trinch Vain Lanzman* Quan- do in campo deve andar, / Sernpre lustiche si sta. / Salta, balla, uissasa.« »O uspehu te figure pri občin¬ stvu,« pravi Della Corte (I, 194), »je očividno odlo¬ čala komičnost igralca, njegov izgovor, njegova ma¬ ska, debela postava, od pitja rdeči nos in ličnice, čudna uniforma, težko orožje, kontrast med zava¬ ljeno, sirovo zunanjostjo in (gori) opisano vese¬ lostjo.« — Ob vsej površnosti, s katero je Goldoni izdelaval operne tekste vobče — včasih je porabil samo po »štiri dni« za enega, kakor sam pravi — in ki se oči- tuje tudi v Dobri hčerki, je vendar res, da je s svojo poitalijanjeno Pamelo — kakor že z nekaterimi svo¬ jimi starejšimi teksti — zanesel tudi v komični li¬ breto plemenitejšo črto: nežno čuvstvenost. In če prvi komponist Dobre hčerke, E. R. Duni (1756), in za njim Salvatore Perillo (1760) tega dragocenega elementa nista izkoristila, je naletel Goldonijev tekst v tretjem, ki se ga je lotil, v Niccoloju Piccinniju, na muzikalno naravo in talent, ki sta Cecchinino genljivo ljubkost razumela, se dala od nje inspirirati in jo znala mojstrski izraziti. Zato pomeni Piccinnijeva La buona figliuola ali Cecchina, kakor so jo navadno imenovali, ne samo ogromen uspeh tega komponista, temveč sploh enega največjih v zgodovini italijanske opere. Tudi današnja kritika priznava Piccinnijevi muziki resnične vrline: graciozno invencijo in izrazno silo zlasti v čuvstvenih momentih. 4 Sodobniki pa so besneli od vzhičenja, ko se je 1. 1760. v Rimu pojavila Cecchina, in uspeh, ki jo je spremljal povsod po Ita¬ liji, po nemških deželah, na Francoskem in Angle- pretrpeli mnogo nasilnih izprememb: oni »so šli skoz mnogo italijanskih mest. Povsod so jih izpreminjali po mili volji igralcev in skladateljev. Tiskarji so jih jemali, kjer so jih mogli dobiti, in prav malo jih je, ki so taki kakor njihovi originali«. Ni izključeno, da so eventualne razlike med ljubljanskim tekstom in originalom v kakem pogledu značilne za ljubljansko predstavo. In to ne velja samo za ta libreto. 4 Ni nezanimivo, da je Piccinni Cecchino dovršil v takem tempu, da je bila v osemnajstih dneh partitura komponirana in prepisana in opera tudi že igrana. — O Piccinnijevi sentimentalnosti in nežnosti prim. tudi E. Biicken, Musik d. Bokokos u. d. Klassik (v Handbuch d. Musikioiss.), str. 114 in 232. KRONIKA 203 škem in še drugod, spominja po svoji zmagovitosti in po nekaterih pojavih, ki so ga spremljali, na kak današnji »urnebesni« uspeh gledališkega ali filmskega komada. Modni predmeti in kavarne so se imenovale »alla Cecchina«, v neki beznici so točili vino »alla Cecchina«; hiša Lepri je kupila v bližini Rima vilo, ki so ji dali ime »Cecchina«; poulična otročad pa je od jutra do večera ponavljala samo melodije iz »Cecchine «. 1 Direktnih podatkov za to, da je bila opera, ki se je na Goldonijevo besedilo Dobre hčerke pela v Ljub¬ ljani 1. 1773., prav Piccinnijeva Cecchina, nimamo. Toda verjetnost te podmene je prepričevalno velika. Nesmiselno bi bilo domnevati, da je impresario Pecis nesel 1. 1773. v inozemstvo Dunijevo ali Perillovo Dobro hčerko, ki jima je že davno pred tem celo v Italiji izginila vsaka sled, dočim se navdušenje za Piccinnijevo opero še trideset let po njenem rojstvu ni poleglo. Evo nekoliko podatkov o njeni popular¬ nosti izven Italije: 1. 1764. se je pela na Dunaju, a štiri leta pozneje so jo tam spet poslušali; v Dresden je prišla 1765., a ponavljala se je še 1781.; 1. 1766. in potem takoj spet prihodnje leto je bila že v Lon¬ donu, 1. 1769. in 1770. v Kopenhagnu. V Pariz je prišla prvič — in to v zelo nesrečni obdelavi — samo dve leti pred ljubljansko predstavo, torej 1771. 1.; a sedem let kasneje, ko se je v Parizu ponavljala, je vzbudila tolikšno pozornost in odobravanje, da je po¬ stala bojni klic nasprotnikov slavnega Glucka (ki mu Piccinni seveda ni bil dorasel). V Berlin je dospela šele 1777, v Hamburg 1779, a se je zato ponavljala tudi še 1791. 1. — Ne dvomimo torej, da je na re- pertoaru Pecisove družine bila Piccinnijeva opera, 2 in tako zavzema Ljubljana s svojo letnico 1773 prav dostojno mesto med drugimi večjimi centri, ki so v tistih desetletjih poslušali zmagovito Cecchino. Za Ljubljano samo pa pomeni operna sezona 1773. leta — če je bilo izvajanje količkaj vredno repertoarja — ne le lep užitek, ampak še več: važen umetniški do¬ življaj, ki ni mogel biti brez vpliva na kulturno živ¬ ljenje ljubljanskega izobraženstva. Predvsem po mu¬ zikalni strani, kajti v operi je bila in je še danes mu¬ zika učinkovitejši del, in ta sezona je seznanila Lju¬ bljančane bržčas kar z dvema operama Niccolčja Pic- cinnija. A tudi njene važnosti za literarno izobrazbo ne gre zanikati, saj je bil eden izmed libretov iz Gol- 1 Florimo, La scuola musicale di Napoli, II, str. 247 - citirano po Della Corteju, I, 200. Slično opisuje Piccinijev uspeh tudi Salvioli, cit. d., str. 571: »... Ni bilo mesta niti gledališča, kjer se [ta operaj ne bi večkrat in skozi mnogo let entuziastično ponavljala in poslušala. Vse so¬ dobne opere, tudi novosti, so se na koncu le morale umi¬ kati Cecchini. Po ulicah, na koncertih, v družinah so igrali in peli samo Cecchino .« Potem ponavlja Florimojeve opazke in dostavlja: »... to je bil, po Fetisovih besedah« F. - J. Fetiš je pisec velike Hisloire generale de la mu- sique — prvi primer tistega sistema reklame, ki ga je danes povsod videti.« 2 Tudi A. Dimitz, v citiranem članku, misli nanjo, ker dodaja naslovu Egerjevega libreta La buona figliuola to-le opombo: »Eine gleichnamige komische Oper ist von Pic- cini, dem Meister der Opera buffa (1761)«, donijevega peresa in je vrh tega (po svoje) populari¬ ziral motive Richardsonovega romana. Predpustno gostovanje 1773. leta smemo torej smatrati za enega skromnih viškov v zgodovini italijanskega gledališča v Ljubljani. Nato pa nastopa nenavadna tišina: za vso dobo do 1781. 1. — prav za prav pa celo do 1787 — nimamo zanesljivih vesti o italijanskih predstavah pri nas. Tudi v tem primeru verujemo, da je temu bolj kriva suša v naših virih kot resnično popolno izostajanje Italijanov iz ljubljanskega gledališča; toda boljših, važnejših gostovanj najbrže res ni bilo, sicer bi se bil vendar ohranil kak libreto ali vsaj kak točnejši zapisek v arhivih. V resnici pa imamo samo nekaj površnih indicijev, ki posredno potrjujejo domnevo — a priori dovoljeno — da tudi tistih deset let ni mi¬ nilo brez vseh italijanskih nastopov. že profesor Kidrič je v svoji razpravi o Dobrov¬ skem 3 priobčil vest, da je Sigismund Zois skupaj z Maksimilijano Fantinin kumoval 20. februarja 1776. leta Sigismundu Petru Angelu, zakonskemu sinu »Co- moedianta« Antonia Palminija in Helene Rosin. Ver¬ jetno je, da ta italijanski igralec ni prebival v Ljub¬ ljani sam in slučajno, marveč da je bil tu kot član kake gledališke družine. Torej smemo sklepati s pre¬ cejšno gotovostjo, da so pred pustom 1776. I. v Ljub¬ ljani Italijani igrali ali »komedije«, t. j. dramo, ali opere — a drugo je verjetnejše. 4 Za naslednje leto nam nudijo računski zapiski sta¬ novskega gledališča (ki sem jih pravkar navedel v opombi pod črto) samo čisto sumarno zabeležbo z dne 7. maja 1777: ... die Betrage von denen in ver- wichenen Fasching abgehaltenen Bals und Schau- spielen .... 110 fl. 25 kr.«. Kdo ve, ali je bilo tu morda tudi kaj italijanskih predstav vmes? — Dalje: sodeč po zapiskih iz dobe od 1. novembra 1777 do zadnjega oktobra 1780, ki jih vsebujejo navedeni viri, bi rekli, da v tej dobi v stanovskem gledališču ni bilo nobenih resnih predstav. 5 * 7 3 Fr. Kidrič, Dobrovskg in slovenski preporod njegove dobe (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani, VII, 1930), opomba 177 (sir. 214. Prvi je gornjo vest za¬ pisal I. Vrhovnik v svojih izpiskih iz šenklavških matrik; prim. Kidrič, ib id. 4 V jeseni 1776 je igrala v Ljubljani nemška RoBlova igralska družba (»Von der RoBlischen Schauspielergesell- schaft...«), ker je v računskih zapiskih stanovskega gle¬ dališča, shranjenih v fasciklu »Collectanea. Gledališče I« in v fasciklu 522 Stanovskega arhiva — ta dva fascikla se mestoma med seboj dopolnjujeta oziroma lepo potrju¬ jeta s skoro doslovno identičnimi navedbami o njej zabeleženo, da je plačala 32 fl. 30 kr., pač kot odškodnino za najeto dvorano; prim. fasc. »Collect. Gled. I«, omot 1773—79, 3. konvolut, in fasc. 522, omot »Theater«, listina z dne 20. IX. 1776. 5 Vse, kar nas v teli papirjih sploh zanima, se namreč reducira na zapisek z dne 27. VII. 1779: »... die von der hier gevvesten Sail Tanzerin aufgefuhrten 4. Schau Spielen eingehobene Theatral Gebuhr laut Gegenschein ... 7 fl. 57 kr.« (O tem prejemku je shranjen med ostalimi papirji istega omota v »Colect. Gledališče I« tudi »Erlags- schein«.) (Dalje prihodnjič.) 204 KRONIKA ZGODOVINA PRIMČEVE HIŠE V LJUBLJANI DR. RUDOLF ANDREJKA Hiša št. 6 v VVolfovi ulici, do I. 1903. last steklarja Alojzija Pauschina, od I. 1914. pa njegovega zeta Adolfa Gustava Knebla, je v krajevno-zgodovinskem, trgovskem in slovstvenem pogledu ena izmed zname¬ nitejših starih ljubljanskih hiš. Bila je namreč od 1. 1777. skoraj sto let last imovite trgovske rodbine Primčevih, med I. 1832.—1864. pa last Julije Primčeve, poročene pl. Scheuchenstuehl, ki je z njenim imenom deloma zvezana življenjska pot in pesniško udejstvo¬ vanje dr. Franceta Prešerna. Zato morda ne bo odveč, če podamo na podstavi novih in tu prvič priobčenih raziskav zgodovino te hiše, kakršno nam razkrivajo arhivalni viri, 1 ter razjasnimo rodbinske in imovinske razmere Primče¬ vih, kolikor do sedaj še niso bile v podrobnem znane. I. DANAŠNJA HIŠA ŠT. t V WOLFOVI ULICI Nekdanja Primčeva hiša je danes enonadstropno, enotno fasadirano poslopje z 9 okni na Wolfovo uli¬ co, z glavno, široko, vozovom prehodno vežo izpod 6. okna, s 5 manzardnimi nadzidki na strehi in z 2 modernima prodajalnama, odnosno izložbama steklar¬ ske tvrdke A. Pauschin in zlatarja Danijela Zupanca v pritličju. Za hišo je dovolj široko dvorišče, obdano na desni od enonadstropnega stranskega trakta, ki meji na dvorišče in vrt sosedne gostilne »Pri belem volku«, na levi pa od pritličnih gospodarskih poslo¬ pij, ki se dotikajo sosedne Golobove hiše. Za dvori¬ ščem sega velik cvetlični in zelenjadni vrt prav do vrtnega zidu hiše Val. Scagnettija v šelenburgovi ulici št. 6. Ob vrtnem vhodu stoji pritlična podolgasta stavba, za njo pa paviljon fotografa Fr. Kunca; na desni, ob mejnem zidu Mestne hranilnice, je steklen rastlinjak. Da je hiša zelo stara, o tem pričajo mo¬ gočni gotski oboki pritličja v dvoriščnem traktu, pa 1 Viri: a) Davčni urbarji mesta Ljubljane od 1693 do 1770 v ljublj. mestnem arhivu; b) Zemljiška in zastavna knjiga mestnega magistrata; glavna knjiga Tom I—III (Mesto), IV (Kolibe na špitalskem mostu) in VIII (Ka¬ pucinsko predmestje); c) Zemljiška in zastavna knjiga imenja Novi svet in Jamnikov dvor (Giilt Neuwelt und Jamnigshof), Tom 1 Fol. 69 in 77 in dopolnilni zvezek, Fol. 147, 4; d) Listinska zbirka zemljeknjižnih prepisov T. II, V, VII, VIII, X, XV v arhivu okrožnega sodišča v Ljubljani; e) Krstne, poročne in mrliške matice starih ljubljanskih župnij (stolne, šentpetrske, frančiškanske, šentjakobske in trnovske); f) Seznami obrtnikov od 1814 do 1819, 1822—1824 in 1830. Obrtna knjiga iz 1. 1850. v mestnem arhivu ljubljanskem; g) Konskribcijske pole ljudskih štetij 1830, 1857, 1869, 1880 in 1890 v domovin¬ skem uradu mestnega poglavarstva; h) uradni šematizmi od 1796—1848; i) Zemljiška knjiga Ljubljana, mesto in Kapucinsko predmestje; j) Trgovinski register. tudi stopnišče, ki je bilo po vsej priliki, po slogu sodeč, okoli 1. 1840. prezidano, slednjič mogočno, do 1 m debelo zidovje v obeh globokih kleteh. Dočiin se hiša na južni strani tesno dotika sosedne dvonadstrop¬ ne Golobove hiše št. 8, je njena severna stran proti sosedni hiši Terezije Lenčetove št. 4 prosta; med obe¬ ma drži ozka zasebna uličica na vrt gostilne »Pri belem volku«. Poznavalcu predmestnih hiš ljubljanskih pa se že na prvi pogled pojavi dvom, da-li je bila hiša od sta¬ rine tako široka, saj je znano, da so imele predmestne hiše kvečjemu 4—5 oken. Strešni odvodni žleb, ki poteka med 5. in 6. oknom ob levem robu hišnega vhoda, utegne, tako sklepamo, označiti nekdanjo mejo med dvema hišama, ki sta bili šele pozneje združeni v enotno poslopje. In res nam to potrjujejo stare zemljiške knjige. Do 1. 1841. sta bili tu dve ločeni hiši s povsem različnimi lastniki, leva s 5 okni je bila Primčeva, desna pa Povšinova. Toda ne ma¬ ramo posegati naprej, da ne zamešamo niti sistema¬ tičnega in časovno urejenega pripovedovanja. 2. V KAPUCINSKI ULICI Wolfova ulica, ob kateri stoji hiša, ki se tu obrav¬ nava, ima svoje ime po ljubljanskem knezoškofu Antonu Alojziju VVolfu (1782-—1859) še le od naj¬ novejšega časa. Prej se je (nekako od 1. 1830.) imeno¬ vala Gledališka ulica in sicer po starem stanovskem, potem deželnem gledališču, ki je stalo do 1. 1887., ko je pogorelo, na mestu sedanjega poslopja Filharmo¬ nične družbe na Kongresnem trgu št. 9. še starejše ulično ime, ki ga najdemo v zapiskih od 1780—1820, pa je bilo »Kapucinska ulica« ali »Za kapucini«, ker je segala ulica od nekdanjega Kapucinskega samo¬ stana na južnem in vzhodnem delu današnje Zvezde do Marijinega trga. 2 Ulica je imela v bistvu isto cestišče, kakršno ima danes, le da je po potresu stara Auerjeva pivovarna št. 12, ki je ulico močno zoževala, napravila prostor moderni trinadstropni hiši, današnjemu Oraž- novemu domu. Kapucinska ulica je bila tedaj glavna ulica obširnega Kapucinskega predmestja, ki je segalo od današnje Zvezde, obdano od predmestja Gradišča na jugozapadu in šentpetrskega predmestja na vzho¬ du, tja do šiške in na Ljubljansko polje. Kapucinska ulica, predhodnica današnje VVolfove ulice, je bilo izrazito predmestje, prav tako kakor je 2 Najstarejši naziv tega mestnega dela je (glej davčne urbarje mesta Ljubljane) »Pred vicedomskimi vrati« (»Vor dem Vitzdam-Thor«). Bila so to mestna vrata tik ob nekdanjem deželnem dvorcu, v katerem je vladal vi- cedom (cesarski namestnik). Zapirala so vhod v Gosposko ulico in s tem v plemiško četrt ljubljansko. KRON K A 205 Sv. Petra cesta po večini še danes. Obdajale so jo nizke, ozke, enonadstropne in pritlične hiše in hišice, z obsežnimi vrtovi na zapadu, dočim je bila stavbna ploskev uličnih hiš proti Ljubljanici že v 18. stoletju dokaj racionalno izrabljena. Daši je bilo Kapucinsko predmestje zunaj mestnega obzidja, torej nezavaro¬ vano, se je vendar, ko je prenehala nevarnost turških vpadov in drugih vojnih presenečenj, jelo v njej ži¬ vahno razvijati trgovsko in obrtnijsko življenje. Tu je varil že od 1. 1750. dalje Nikolaj Merk v hišah, ki sta dobili 1. 1773. hišni številki 54 in 55, svoje pivo (poznejša Auerjeva pivovarna), njemu nasproti so izvrševali v svojih hišah (poznejše hišne štev. 4/5, 6 in 8/9) barvarji Jernej Lampič, Jakob Segmiiller in Andrej Lavrič svojo obrt, nižje doli je bila Fromla- cherjeva, pozneje Zebiševa gostilna, poleg nje pa hiši zlatarja Verporta in podkovskega kovača Povšina, do¬ čim je bila sosedna gostilna »Pri belem volku« takrat last Matije Flei- scherja. — Verportovi in Povšinovi hiši nasproti je stala hiša Matije Kralja, ki jo je v letih 1765—1770 njen novi lastnik, jerhar Jakob Per- lcs, prednik pivovarnarjev Perlesov, prezidal in povišal v obliki, ki jo ima Lassnikova (sedaj Etnerika Mayerja) hiša v Wolfovi ulici št. 1 še danes. V tej hiši so izvrševali Perlesi svojo jerharsko obrt do 1. 1831., njih sorod¬ niki: Jernej, žiga in Jožef Bals pa svojo strojarsko obrt do leta 1862. Prejšnja Rantova, današnja šinalčeva hiša na vogalu Marijinega trga pa je bila ponižna eno¬ nadstropna hiša, last jerharja Aleksandra Risterja. V njej je bila tudi gostilna Tomaža Dudiča. 3. KRAMAR JANEZ KRSTNIK PRIMIC V tej okolici, prežeti z obrtnijsko delavnostjo, se pojavi okoli I. 1761. Janez Krstn. Primic, star okoli 20 let. 1 Odkod je prišel v Ljubljano, dosedaj še ni bilo znano. Iskali so njegov rojstni kraj na Dolenj¬ skem, v ljubljanski okolici, kjer je okrog Zadvora, Mlačeva, Račne res še danes polno Primcev. Vendar so bila ta raziskavanja brez uspeha, ker Janez Krstn. Primic ni bil Dolenjec, ampak Gorenjec, in sicer sin premožne meščanske rodbine iz Tržiča. 2 Janez Krstn. Primic je bil namreč rojen dne 21. ju¬ nija 1740 v Tržiču kot drugi sin trgovca Gašperja Primca in Mice Jošt. Njegov oče Gašper Primc (v maticah Primz) se je rodil 1. 1710. v Ovšišah pri Podnartu kmetskim star¬ šem Luki in Magdaleni Primc, a je odšel mlad z doma in se poročil, star 24 let, dne 17. februarja 1734 v Tr¬ žiču z Mico Jostovo, hčerko takrat že pokojnega tr¬ govca Primoža Jošta in njegove žene Julijane. Pri poroki sta bila za priči ugledna tržana »generosus Dominus Pollak« in »Dominus Joannes Sreyer« (Schreyer), grajščinski tajnik in cerkveni ključar tržiški. Mladi Gašper Primic je najbrž takoj po poroki pre¬ vzel Jostovo trgovino in si s časom napravil z njo lepo premoženje. Izmed 6 otrok, ka¬ terim je bil boter bogati tržiški fuži- nar in izdelovalec kos (Sensengevver- ke) Gašper Polc, so trije v zorni mla¬ dosti umrli, dorasla sta le sinova Janez Krstnik in Jakob, rojen 1. maja 1745 ter hčerka Neža. Janezov brat Jakob se je posvetil duhovnemu po¬ klicu in študiral bogoslovje na Du¬ naju, kar kaže na to, da so bili starši prav premožni. Po končanih študijah je bil, 1. 1770., posvečen za mašnika, a ni nastopil dušno pastirske službe, marveč je ostal, denarno neodvisen, v Tržiču. Bil je zelo nadarjen in se je 1. 1804. preselil v dunajsko nad¬ škofijo, kjer je tudi umrl. V domovino se, kolikor znano, ni več vrnil. Gašper Primic ni živel dolgo; umrl je, star 42 let, dne 9. marca 1752 v Tržiču. Vdova Marija ga je pre¬ živela za celih 42 let. Umrla je, stara 78 let, dne 1. januarja 1794 v Tržiču št. 29 v tedanji Holzapflovi hiši, rojstni hiši Ignacija Holzapfla, poznejšega ribni¬ škega dekana in ustanovitelja ljubljanske gluhonem¬ nice. Janez Primic je kmalu na to, ko se je preselil v Ljubljano, med leti 1765.—1769. kupil prodajalno kolibo na špitalskem mostu od kramarja Janeza Za- vriča (Sauritsch) in si s tem I. 1769. pridobil meščan¬ sko pravico. Ni verjetno, da bi si bil komaj polnoletni mladenič, iz svojega že toliko prihranil, marveč sme¬ mo sklepati, da je dobil potrebno kupno vsoto od do¬ mačih, bodisi od matere ali od brata Jakoba. Kmalu Anton Primic, o(a Primčavo Julija 1 V krstni matici stolne župnije je Primic zapisan kot krstni boter Frančiške Valentinčič, roj. 23. novembra 1761, hčerke Jakoba Valentinčiča in Kordule Fajdige; njegova družica v botrinstvu pa je bila Terezija Fajdiga, teta novorojenke. Krstna matica ne omenja Primčevega poklica niti njegovega bivališča. Sklepati pa smemo, da so Fajdigovi vsaj do 1. 1740. stanovali v Kapucinski ulici, saj sta bila že Korduli Fajdigi, por. Valentinčič, kakor njeni 3 leta mlajši sestri Tereziji za botra meščana Marija Rozalija Verporta in Janez Lavrič, imeni, ki smo jih že zgoraj srečali v Kapucinski ulici. O Fajdigovih vemo še to, da so starši Kordule in Terezije že zgodaj pomrli (oče Andrej Fajdiga 49 let star, dne 27. oktobra 1752, mati Marija pa 55 let stara dne 23. novembra 1755), da sta bili torej, ko jima ni bilo niti 20 let, siroti. 2 Prva slutnja, da utegne biti Janez Krstn. Primic Go¬ renjec, se mi je porodila ob raziskavanju kmetijskih raz¬ mer v Selški dolini in njenem okolišu, kjer sem naletel v 18. stoletju v vaseh Jamniku, Podblici, Rovtu in Ovšišah pogostoma na Primce. Botrinstva članov rodbine Pollak otrokom Janeza Krstn. Primca, ki jih omenjam pozneje, so me nagnila na to, da razširim raziskovanje na Kranj in Tržič. Res se mi je naposled z ljubeznivim sodelova¬ njem g. župnika Viktorja Kragla, raziskovalca trži- ške zgodovine, posrečilo, da sem našel Primčev rojstni kraj. 206 KRONIKA Nekdanja Primčeva hiša v VVolfovi ulici 6 na to, dne 25. junija 1769, se je v ljubljanski stolnici poročil s Terezijo Fajdigo, roj. 13. okt. 1739, hčerko umrlega Andreja Fajdige. (Priče: Anton Kappus in Jožef Jakiz.) Nastanil se je z mlado ženo v hiši pivovarnarja Nikolaja Merka v Kapucinski ulici št. 54/55 (danes VVolfova ulica 12), kjer so se mu rodile hčerke Ana Jožefa (19. marca 1770), Marija Ana (20. marca 1732) in Marija Lucija (7. decembra 1773). Za botra sta bila prvima dvema hčerkama Janez Jožef Pollak, oskrbnik ljubljanskega knezoškofa in Ana Marija Koschner plem. Ehrenberg, Mariji Luciji pa Anton Jožef Pollak, sin Janeza Jožefa, poznejši upravitelj Meščanskega špitala in sirotinski oskrbnik (Obervvai- senvater) in Uršula plem. Kappus. Najpozneje 1. 1776. se je Janez Primic preselil z rodbino za štiri hiše naprej v hišo Kapucinska ulica št. 50, ki je bila tedaj last zlatarja Franceta Jožefa Verporte. Tu sta se mu rodila sinova Blaž Janez (2. fe¬ bruarja 1776, boter: Andrej Jožef Radoni, oficijal bankalne uprave in Uršula Kappus plem. Pichelstein), ki pa je že 4. januarja 1779 umrl in Štefan Janez Anton (25. decembra 1781, botra: Lovrenc Rudolf, veletrgovec in Konstancija Pollak, vdova po škofovem oskrbniku Janezu Jožefu Pollaku), ki je postal oče¬ tov dedič in naslednik v trgovini. 4. PRIMČEVA HIŠA KAPUCIHSKA ULICA ŠT. SO Dne 18. oktobra 1777 je kupil Janez Primic Ver- portouo hišo št. 50 (od 1805- 1877 štev. 43). Ta eno¬ nadstropna hiša, s petimi okni na ulico, je bila že tedaj zelo stara. Nje starejše lastnike lahko zasledu¬ jemo s pomočjo mestnih davčnih urbarjev do Valva¬ sorjevih časov in še daleč nazaj. Tako je bil lastnik od 1680—1717 Janez Krstn. Guršič (Goršič) in nje¬ govi dediči, od 1718—1738 Janez Krstn. Jenčič, od 1738—1777 Franc Jurij Verporta. Podvržena je bila imenju meščanskega špitala in je plačevala 1. 1752: 7 fl. 11 kr., 1. 1770: 10 fl. 3 kr., 3 v. davka. Pozneje (od 1771) je spadala pod imenje Novi svet in Jam¬ nikov dvor (Giilt Neuvvelt und Jamnigshof), ki mu je bil zemljiški gospod Jurij plem. Fodransberg. Stala je na poznejši stavbni parceli 13 Kapucinskega pred¬ mestja v obsegu 132 kvadr. sežnjev, dvorišče in vrt (zemlj. parcela 9 Kapucinsk. predm.) pa sta obsegala 425 kvadr. sežnjev. Vrt je segal v ozkem pasu do vrtnega zidu nasprotne hiše št. 39 v Nunski ulici (današnji št. 6 v šelenburgovi ulici), ki je bila takrat last Jurija Smrekarja, potem Franceta Ksav. Jamnika, od 29. avgusta 1788 pa trgovca Janez Krstn. Hartla na Mestnem trgu. 1 Soseda Primčevi hiši št. 50 v tedanji Kapucinski ulici na levo je bila hiša št. 51 (danes Wolfova ulica 8), ki ji je bil 1. 1777. lastnik Primož Felicijan From- /acher, od 3. januarja 1784 pa krčmar Anton Zebič (Zebich, tudi Sebig). Njegovi gostilni so že tedaj rekli »Pri zvezdi« (Sternvvirth). Pozneje (1805) je prišla hiša in gostilna v last Jožefa in Valentina Dežmana: 1 Janez Krstn. H a r 11, trgovec na Mestnem trgu 276 (poznejša številka 239, danes št. 19) je imel petero hčera (sinova sta mu umrla otroka): Frančiško Marijo, roj. 30. avgusta 1778, je vzel odvetnik (1802 1815) dr. Ju¬ rij Recher, ki je 14. junija 1815, star 46 let, umrl za prsno vodenico na Mestnem trgu 239, zapustivši hčerko edinko Alojzijo Recher, roj. 27. julija 1803. Vdova Franči¬ ška Marija Recher se je okoli 1. 1820. v drugič poročila s Francetom Hiibnerjem, koncipistom tobačne in kolkovne uprave v Ljubljani 239, ki je bil par let pozneje premeščen v Line. Tam sta oba umrla brez otrok, Fran¬ čiška Marija dne 15. septembra 1864. Njuno hčerko iz prvega zakona, Alojzijo Recher je dne 29. oktobra 1822 vzel sodni svetniški tajnik Ignacij Uranič. Iz tega zakona sta se rodila ljubljanski odvetnik dr. Anton Ignac Uranič, r. 14. julija 1830 na Mestnem trgu 239 (19), ki se je dne 27. maja 1856 poročil s Terezijo Schrey- erjevo in njegov brat dr. Jožef Uranič, odvetnik na Dunaju. Marija Jožefa Hartl, roj. 20. januarja 1785, je bila poročena v prvem zakonu s trgovcem Matijo Recher jem v Špitalski ulici 169 (poroka 10. novembra 1806 pri Sv. Petru), v 2. zakonu (12. aprila 1812) s sod¬ nim svetnikom Jožefom Laurinom, po rodu iz Vipave (sin posestnika Jerneja Laurina in Jožefe Uršič). Ta se je kot apelacijski svetnik v Milanu dne 2. maja 1824 v Ljubljani (Sv. Jakob) v drugič poročil z Ano Amalijo baro¬ nico (i a 11, po rodu iz štajerske. Julijana Hartl, roj. 27. marca 1787, se je omožila dne 23. junija 1807 z Antonom Primcem, Janezovim sinom, Rozalija Hartl, roj. 29. julija 1788, pa dne 24. junija 1811 z Jožefom Kausom, trgovcem z manufakturnim blagom, Mestni trg 13; najmlajšo, M a r i j o A n o Hartl, roj. 23. julija 1792. pa je vzel 1. 1825. gubernijski tajnik Franc Škamperl, po¬ znejši gubernijski svetnik in okrožni glavar v Judenburgu in Gradcu. Hišo št. 39 (poznejša štev. 55) v Nunski ulici, poznejši Šelenburgovi ulici, je Hartl 1. 1817. testamentarno zapustil hčerki Rozaliji por. Kaus, tako da sta si bili sestri Rozalija Kaus in Julijana Primic od 1817 1850 sosedi. KRONIKA 207 dne 3. avgusta 1846 pa jo je kupil na dražbi podjetnik Benjamin Pichler, jo do tal podrl in sezidal dvonad¬ stropni hotel »Pri zlati zvezdi«, ki je obratoval do 1. 1858. V tej hiši je bilo pozneje zloglasna, a dobi¬ čkonosna žganjarna »Pichlerjev kevder«, last Alberta Ranima. Na desno od Primčeve hiše, v smeri proti Mariji¬ nemu trgu, je stala enonadstropna Povšinova hiša št. 49 (odl805—1877 št. 44) s 4 okni na ulico, last pod- kovskega kovača Janeza Jurija Povšina (»Posin« tudi »Possin«), ki jo je bil kupil 1. 1752. od kovača An¬ dreja Preisingerja. Bila je to hiša, ki jo vidimo danes kot drugi, desni del sedanje hiše št. 6 v Wolfovi ulici in se ni bistveno razločevala od današnje oblike. Ko¬ vačnica je bila prej ko ne v traktu, obrnjenem proti gostilni »Pri belem volku« in je obsegala prostore sedanje Kneblove prodajalne, odnosno skladišč za steklo v dvoriščnem traktu; mogoče je pa tudi, da je bil dohod do nje skozi sedanjo vežo na dvorišče, kjer so bili v pritličju desnega trakta obsežni hlevi. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je na kata- stralni mapi iz 1. 1825. med Primčevo hišo št. 43 in Povšinovo hišo št. 44 ozek, toda očiten presledek, torej nezazidan prostor, ki je ločil obe hiši in omogočil do¬ hod v Povšinovo dvorišče in kovačijo. V tej hiši so Povšini od leta 1752. skozi tri rodove (Janez Jurij do 1785, Jakob do 26. januarja 1829, Jožef do 11. februarja 1839) izvrševali svojo obrt. Leta 1841. pa se je zastopnik četrtega rodu, Karl Jožef Pouschin, pravnuk Janeza Jožefa Possina, pre¬ selil v svojo kovačijo na Sv. Jakoba trg 141 (danes št. 3), hišo št. 44 pa prodal sosedi, Julijani Primčevi, ki je obe hiši št. 43 in št. 44 prezidala v enoto. Za pravilno presojo položaja, kakršen je bil za dobe Janeza Primca in njegovega sina Antona (1777 do 1832), je treba poudariti, da je bila tedaj njiju last le ozka, petokenska hiša št. 50 (od 1805 : 43) z Zebiševo gostilno »Pri zvezdi« na levi in Povšinovo kovačijo na desni. 5. TRGOVEC JANEZ KRSTNIK PRIMIC Janez Primic je od časa, ko si je kupil hišo št. 50 (43), očitno bogatel. Sprva je svojo kolibo št. 5 na špitalskem mostu, ki je bila dobila konskribcijsko številko 15, zalagal iz skladišč bližnje svoje hiše v Kapucinski ulici. Dne 17. januarja 1785 je ob novi licitaciji kolib na špitalskem mostu, ki jo je odredil mestni magistrat na poziv notranjeavstrijskega guber¬ nija v Gradcu z dne 25. oktobra 1784, izdražil še kolibo na špitalskem mostu št. 14, (konskribcijska štev. 6) za 321 fl., dvojno kolibo št. 16 in 17 (kon- 1 Najstarejša Primčeva koliba št. 5 (konskr. štev. 15) je bila, gledano z Marijinega trga proti špitalski (danes Stri¬ tarjevi) ulici na levi strani mostu šesta med desetimi, torej sredi mostu, koliba št. 14 (konskr. štev. 6) in dvojna koliba štev. 16/17 (konskr. štev. 4) pa sta bili na desni strani, štev. 14 četrta, štev. 16/17 pa šesta. Med kolibo štev. 14 (Primic) in 13 (Ciambs Jurij, milar) je stal križ, ki je bil pozneje prenešen k vhodu v frančiškansko žup¬ nišče in stoji tam še danes. 2 Cesarski ukaz je bil magistratu intimiran z naredbo kranjskega deželnega glavarja z dne 28. junija 1786. Nekdanja Primčeva hiSa v VVolfovi ulici 6 in vrt z zapada skribcijska štev. 4) pa za 642 fl. (Kupne pogodbe z magistratom z dne 12. in 13. januarja 1786). 1 Skladišča v hiši Kapucinska ulica št. 50 (43) mu odslej niso več zadostovala, tako da si je moral najeti novih skladišč v poslopju Meščanskega špitala. Baš 1. 1786. je odpravil cesar Jožef II. stroge za¬ konske ovire, ki so ločile premožnejše kramarje od trgovcev. 2 Janez Primic, ki je bil takrat največji in najimovitejši ljubljanski kramar, je to priliko porabil in takoj prosil za sprejem med ljubljanske trgovce, češ, da se je trgovine dodobra izučil in ima tudi za trgovce z manufakturo predpisani fond 8000 fl. Trgov¬ ski gremij, ki mu je bil tačas načelnik veliki trgovec s špecerijskim blagom v špitalski ulici 2, Lenard Vogou, sprejemu Primca med trgovce ni nasprotoval in tako je bil Janez Primic s kramarjem Janezom Dežmanom vred sprejet v gremij in z magistratnim dekretom iz 1. 1787. proglašen za trgovca. Oba sta se naselila v špitalski ulici, Dežman desno od mosta, Primic pa levo, v prostorih, ki jih je v poslopju biv¬ šega Meščanskega špitala zavzemala pozneje (od leta 1834.—1895.) tvrdka J. C. Mayer. S sprejemom med ljubljanske trgovce je prestopil Janez Primic tudi socialno ograjo, ki je ločila kra¬ marske rodbine od starih patricijev ljubljanskih. Na zunaj se je to pokazalo, ko so se njegove hčerke po vrsti poročile z zastopniki najuglednejših trgovskih rodbin. Najstarejšo, Ano Jožefo je vzel, 20 let staro, dne 11. julija 1790 trgovec Jožef Alborgetti, 3 sin bogatega in veljavnega trgovca Marije Angela Albor¬ getti j a na Mestnem trgu 269 (danes št. 26). Sedem 3 Priči pri poroki sta bila: za Jožefa Alborgettija tr¬ govec Lenard Vogou, načelnik trgovskega gremija, za Jo¬ žefo Primčevo pa veletrgovec Lovrenc Rudolf. Starejša hčerka Jožefa Alborgettija in Jožefe Primčeve, Jožefina Alborgetti, roj. 25. decembra 1803, se je pozneje poročila (19. junija 1832) s trgovcem Antonom Jožefom Krisper¬ jem, ki je prišel v last Alborgettijeve hiše in trgovine in postal ustanovitelj še danes cvetočega trgovskega rodu Krisperjevih, ki so edina ljubljanska trgovska rodbina, po katerih žilah se pretaka Primčeva kri. 208 KRONIKA let na to se je 9. januarja 1797 poročila najmlajša Primčeva hčerka, Marija Lucija v kapeli Sv. Janeza Nepomuka v Desselbrunnerjevi graščini na Selu s trgovcem Jožefom Wurstbauerjem. Leto pozneje, dne 5. januarja 1798 pa se je poročil in sicer tudi na Selu, s 26 letno Marijo Ano vdovec Lenart Vogou, tr¬ govec s špecerijskim blagom na voglu špitalske uli¬ ce št. 236. Pri obeh porokah sta bila za priči Jožef Alborgetti, Primčev zet in Janez plem. Desselbrun- ner, najimovitejši takratni industrijalec ljubljanski, lastnik velike suknarske tvornice na Selu pri Mostah. Vsaki izmed svojih hčerk je dal Janez Primic 1000 fl. dote, kar je bila v tedanjih časih že znatna vsota, če pomislimo, da je stala bala meščanskega dekleta takrat vsaj še enkrat toliko. čim močneje se je uveljavljal Janez Primic kot trgovec, tembolj je opuščal kramarijo na špitalskem mostu. Kolibo štev. 14 (konskr. št. 6) je prodal že 29. januarja 1793 vrvarju Mihi Tomazinu' za 300 fl., kolibo št. 5 (konskr. št. 15) pa 29. januarja 1801 čevljarju Jakobu Sprihu za 330 fl. 1 2 L. 1800. je vstopil v Primčevo trgovino v špitalski ulici 240 njegov devetnajstletni sin Anton Primic kot očetov družabnik. Primčevi so plačevali tedaj upravi Meščanskega Spitala za trgovski lokal v špitalski ulici 129 fl. 44 kr., za skladišča v traktu za vodo pa 70 fl. 30 kr. najemnine. 3 Anton Primic je bil telesno sicer šibkega zdravja, a zelo delaven, darovit in podjeten, tako da je očetovo platnarijo kmalu pomaknil v vrsto prvih ljubljanskih trgovin. Oče mu je torej lahkega srca izročil vodstvo svojih podjetij. 1 To kolibo št. 14 je podedovala po smrti Mihe Toma¬ zina 1. 1814. njegova vdova Marija roj. Megušar; dne 3. maja 1818 jo je prodala za 300 fl. vrvarju Martinu Me¬ gušarju. Od tega jo je 1. 1835. kupil Ludvik Knee, 1. 1845. jo je imel v lasti klepar Jurij Freiberger. Nje pravna na¬ slednica je danes Juvanova nožarna v Prešernovi ulici štev. 18. 2 Po Sprihu je podedoval kolibo št. 5 dne 7. sept. 1810 čevljar Pavel Muhleisen, od tega 1. 1811. njegova vdova 6 . TRGOVEC ANTON PRIMIC Janez Krstn. Primic je umrl dne 13. junija 1802, star šele 61 let, za legarjem v svoji hiši Kapucinska ulica št. 50. Ker ni zapustil testamenta, so prevzeli zapuščino otroci in vdova Terezija po zakonitem de¬ dovanju. Glede trgovine je bilo od vsega početka ne¬ sporno, da jo bo prevzel po očetu sin edinec Anton Primic, ki jo je v zadnjih življenjskih letih očeta že dejansko vodil. Glede ostalega imetja pa so se na poravnavi dne 22. junija 1802 tako-le pogodili: 4 1. Vsaki izmed Primčevih hčerk (Jožefi Alborgetti, Mariji Vogou in Luciji VVurschbauer) izplača brat Anton Primic iz očetove zapuščine vsoto 6000 fl., ne da bi se jim od tega zneska odbila ob poroki prejeta dota (1000 fl.), vendar jima je ta vsota izplačati še le ob smrti matere Terezije. 2. Sin Anton Primic prevzame vso zapuščino z vse¬ mi terjatvami in bremeni v last; užitek vsega premo¬ ženja, vštevši dedne deleže treh hčerk v skupnem znesku 18.000 fl., pa ostane vdovi Tereziji Primic do njene smrti. Na podlagi te poravnave se je napravil dne 12. no¬ vembra 1802 odškodninski protipis (Schadloshaltungs- revers), ki sta ga kot priči podpisala odvetnik dr. Jožef Piller in kolar Janez Dietrich. Anton Primic je bil dne 29. julija 1802 prepisan v zemljiški knjigi za lastnika hiše Kapucinska ulica št. 50. S tem je stopil tudi v krog meščanov ljubljanskih (občinski sklep z dne 26. novembra 1802) in postal »praporščak« meščanskega grenadirskega kora pri 1. in 2. kompaniji, ki ji je bil stotnik njegov svak Jožef Alborgetti, nadporočnik pa trgovec Matija Recher, svak Anton Primčeve poznejše žene Julijane Hartel. Tri leta na to je prepustila vdova Terezija s pogod¬ bo z dne 3. januarja 1805 5 sinu Antonu, ki je takrat stanoval z njo še v skupnem stanovanju v Primčevi hiši, sebi izgovorjeni užitek njegovega premoženja proti enkratnemu plačilu 1000 fl, ki pa ostanejo prav tako, kakor njena dota 4500 fl. sinu za užitek, a raz¬ polaga z njimi le ona kot s svojim premoženjem. Dokler mu vodi mati skupno gospodinjstvo, naj ji sin odrajta kot odškodnino za prepuščeni užitek vsako leto 400 fl; ko bi pa skupno gospodinjstvo prenehalo, mora plačevati materi na leto 800 fl. v polletnih ob¬ rokih. Razen tega si pridrži mati Terezija dosmrtni užitek hiše št. 50 z vsem pohištvom, vrta za hišo in barjanskega travnika (mapna št. 63). Sin Anton mora poravnati tudi vse osebne davke materine, razen tega mora po materini smrti izplačevati njeni sestri Korduli Valentinčič letno vdovnino 50 fl. do njene smrti. Ko bi Anton pred materjo umrl, so njegovi dediči dolžni držati se te pogodbe. Ana, vnovič poročena Brenčič. Dne 23. julija 1818 jo je kupil trgovec Martin Sonc za 950 fl. Njegova vdova Ma¬ rija Sonc jo je prodala 1. 1846. mestni občini ljubljanski po večletni pravdi za 1250 fl. 3 Vrhovec, Meščanski Spital, L. M. S. 1898, str. 103. 4 Listinska zbirka zemljiškoknjižnih pogodb in prepi¬ sov (Umschreibungen) Tom. VII Fol. 207 v arhivu okrož¬ nega sodišča v Ljubljani. 5 Zbirka zemljiškoknjižnih prepisov T. VII Fol. 209. KRONIKA 209 Dobro leto po tej pogodbi se je oženil takrat šest¬ indvajsetletni Anton Primic dne 23. junija 1807 v stolnici z dvajsetletno Julijano Hartl, hčerko trgovca Janeza Krstn. Hartla in Marije Alojzije Lassacher pl. YVayersperg na Mestnem trgu 239 (danes 19). Za priči sta bila njegova svaka Jožef Alborgetti in Lenart Vogou. Par dni pred poroko se je napravilo (18. ju¬ nija 1807) med zaročencema ženitovanjsko pismo, po katerem je prinesla Julijana Hartlova za doto 500 fl, on pa ji je dal: za zaženilo (VVider- lage) 500 fl, za jutrno (Morgengabc) 1000 fl. in kot prosto darilo (freie Donation) še 2000 fl., vsega vkup torej 3500 fl. Nevestina dota 500 fl. bi bila torej v primeru z ženinovimi darovi precej skromna. Toda Anton Primic je bil sprejel od nevestinega očeta, Janeza Krstn. Hartla še pred sklenitvijo ženitovanj- skega pisma 2000 fl., da si omisli opravo (»zur An- schaffung der Einrichtung«), vrh tega mu je zago¬ tovil bodoči tast v točki 5. pogodbe še nadaljnjih 2000 fl., ki se izplačajo takoj po poroki, tako da je nevesta Julijana Hartl prinesla Antonu Primcu v zakon lepo vsoto 4500 fl. K tej vsoti pa je treba pri¬ šteti še 300 fl., ki jih je Janez Krstn. Hartl zavezal odrajtovati zetu vsako leto, dokler bo živela nevesta ali kak njen zakonski otrok in on, nevestin oče, kot priboljšek za poravnavo hišnih potreb (»als eine Appanage oder ZubuBe zur Bestreilung der haus- lichen Bedtirfnisse). Ta letna renta, ki jo je dajal Janez Krstn. Hartl mladima zakoncema do svoje smrti (16. novembra 1817), je znašala v teh 10 letih 3000 fl., tako da je Julijana Hartl vsega vkup pri¬ nesla Antonu Primcu v zakon 7500 fl., za tedanje čase torej prav veliko denarja. Po poroki se Anton Primic ni vselil, kakor bi bilo naravno, v svojo hišo v Kapucinski ulici 43. Morda je bil vzrok ta, da si je bila mali Terezija pridržala, kakor vemo, dosmrtni užitek hiše št. 43 v Kapucinski ulici in stanovanje v njej z vsem pohištvom. Morda so bili odločilni tudi osebni momenti. Staro izporočilo, ki živi še danes v krogu njenih pravnukinj, veli o Tereziji Primčevi, da je bila silno energična in rezka. Morda to mladima zakoncema ni ugajalo ali da so bila kaka druga nesoglasja. Bodi temu kakorkoli, mladi zakonec Anton Primic je naposled našel stanovanje za svojo rodbino v hiši svaka Jožefa Alborgettija v Špitalski ulici 265 (danes Krisperjeva hiša: Stritar¬ jeva ulica 1). V tej hiši sta se mu tudi rodila sin Janez Krstnik (7. februarja 1813) in hčerka Julija (30. maja 1816). Obema sta kumovala babica Tere¬ zija Primic in ded Janez Krstn. Hartl, ki je pa že 26. novembra 1817 umrl. (Konec prihodnjič.) Mladostni portret Primčeve Julije In njenega brata Janeza Krstn. Primca 210 KRONIKA FRANCESCO ROBBA DR. ANTON VODNIK Arhivalna študija. (Nadaljevanje.) ^)b istem času pa je vložil na magistrat tožbo proti Robbi Karel Avguštin Sebastijan baron pl. Ruessenstein, dedič in predstavnik ustanovitelja avguštinske cerkve, pokojnega Konrada barona pl. Ruessensteina, in sicer zaradi tega, ker je ta brez njegove vednosti pričel staviti v avguštinski cerkvi oltar, s katerim se on ne strinja. S tem pa Valikl oltar v frančiškanski cerkvi v Ljubljani se je pričela dolgotrajna, srdita pravda, ki se je končno veljavno zaključila šele 1. 1749. Karel Avguštin S. pl. Ruessenstein je, kakor pravi, zanesljivo zvedel, da je pričel Robba pri loretanski kapeli v avguštinski cerkvi, ki jo je dal sezidati njegov oče, graditi oltar, to pa brez njegovega privoljenja, in da je že nekaj kamenja postavil v samostan. Ruessenstein meni, da se v očetovi ustanovi brez njegovega soglasja ne sme dopustiti nikaka sprememba niti kako vmešava¬ nje, zato da hoče vztrajati na tem, da se tako pod¬ jetje ustavi. Zahteva, da se mora Robba na tem kraju zase in za svoje ljudi popolnoma vzdržati vsakega nadaljnjega dela, če se hoče izogniti osebnemu zaporu. Magistrat sprejme to zahtevo dne 1. junija 1735. 58 Tako tečeta obe tožbi proti Robbi vzporedno, obe diametralno nasprotni: prva, priorjeva, hoče Robbo pod kaznijo za enkrat samo še zapora v mestu prisiliti, da delo brez odlašanja prične, druga, Ruessensteinova pa, da ga pod kaznijo osebnega zapora brez odlašanja prekine. Še pre¬ den se prva konča, se druga, ki je bila prvotno naperjena proti Robbi, obrne proti priorju in kon- ventu samemu ter se pri premnogih instancah na¬ daljuje. Dne 13. avg. istega leta se je obrnil prior na magistrat glede obnovitvenega naroka v zadevi gradnje velikega oltarja. Magistrat ga določi na 19. sept. z obojestranskim povabilom. 59 Dne 19. sept. se je vršila razprava. Najprej na¬ stopi kot tožitelj prior avguštinskega samostana. Da pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je F. de Giorgio napravil neko ustanovo. Radi tega se prečita odstavek oporoke, s katero v soglasju so izvrševalci oporoke sklenili s pokojnim Mislejem pogodbo, katero je prevzel današnji nasprotnik. To dokaže z listino z dne 21. jan. 1728, ker se na¬ sprotnik noče podvreči tej obveznosti. Tako je bil 58 1. c., p. 72. 59 1. c., p. 105. KRONIKA 211 Sv. Filip na velikani oltarju v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tožitelj prisiljen tožiti ga, da jo izpolni, ker hoče oditi na Koroško in delo zavleči. Na to tožbo je s svoje strani zahteval, da se zasliši, kar naj se zgodi. Nato Robba utemeljuje svoj zagovor: Če bi imel pred seboj pravega tožitelj a, tedaj bi lahko ugo¬ varjal na pristojnem mestu, ker se ni nikoli od¬ rekel rednemu sodišču. Dalje bi lahko ugovarjal, da sta obe tožbi združeni, ker se naenkrat toži iz obeh pogodb. Zakaj ena pogodba je bila sklenjena s pokojnim Mišičjem, druga pa s tožencem. Dalje bi lahko ugovarjal, ker ga niso prej obvestili, da je konfiniran. Dalje, da mu niso bile priobčene tožiteljeve trditve, ker se toži iz dveh pogodb, ki pa nobena ni priložena. Prav tako, da je tožbeni spis neprimeren in nejasen, ker se ne pove, na¬ sproti komu se je bil obvezal za to ali ono delo. On je z izvrševalci oporoke sklenil pogodbo, iz tega pa ne sledi, da bi bil g. prior njegov tožitelj. Vse te ugovore si pridržuje nasproti pravemu na¬ sprotniku. Danes pa ugovarja, da tožitelj ni pravi, iz razloga, ker ni sklenil pogodbe z gg. avguštinci, ampak z dvema izvrševalcema oporoke. Ta ugovor utemeljuje z naslednjim dokazom: če bi on tožil gg. nasprotnike (priorja in konvent) na plačilo pogodbenih obrokov, tedaj bi bili oni ne¬ pravi toženci, ker niso sklenili z njim nobene po¬ godbe — to je argumentum a contrario, ki je v pravu naj učinkovitejši in ki opraviči njegov ugo¬ vor nepristojnih tožiteljev. Glede dejstvenih trdi¬ tev navaja, da je drugo leto po Mislejevi smrti prevzel pogodbo. Torej se izvrševalci oporoke niso držali sklenjenih obrokov. To samo za primer, da bi se pojavil pravi nasprotnik, za sedaj vztraja le na tem ugovoru. Na ta Robbov ugovor, da avguštinci niso pri¬ stojni tožitelji, odgovarja prior, da je zadnja nje¬ gova dejstvena navedba še hujša in da se more sedaj sklepati o glavni zadevi. Robba je s tem pri¬ znal, da je prejel okrog 4000 gld. predjema. Na¬ sprotnik je zavezan napraviti oltar. Obvezal se je, da bo položil temelj, kar dokazuje z vlogo na de¬ želnega glavarja, v kateri prosi, naj se naroči lo¬ gaškemu upravitelju, da mu kmetje pripeljejo kamenje za temelj ... (in v kateri navaja, da je že) dobil znatno vsoto denarja ... Za fundament... so se izvrševalci oporoke zavezali, da bodo prispe¬ vali 150 gld.:6o (zahtevajo?), da se izrečena raz- 60 Morda je to tistih 150 gld., glede katerih je na po¬ godbi med avguštinskim samostanom in kamnosekom Antonom Fritschem zaradi poprave velikega oltarja v av- guštinski cerkvi iz 1. 1760. naslednja opazka: Ad extruen- dum fundtum pro maiori altari 1736 dedit Conventus 150 fl. Sv. Fellcita na vallkam oltarju v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 212 KRONIKA Sv. Janez Ngpomuk prad atol- Sv. Rok pred stolno cerkvijo no cerkvijo v Celovcu v Celovcu sodba izvrši. Prečita se vloga... V oporoki je, da bo oltar postavlj en... iz česar se pokaže, da je bila patrom naložena skrb, da se izvrši po¬ slednja volja... (Torej imajo le legitimacijo actoris!) Iz vicedomskega dekreta in v soglasju z njim iz magistratovega se jasno vidi, da Robba ne ugovarja, da je prejel okrog 4000 gld. Kipi in mnogi drugi deli še manjkajo — z eno besedo: niti tretjina oltarja še ni izvršena. Po pogodbi je bila sklenjena tudi izvršitev dela. Robba je v so¬ glasju obeh dekretov, vicedomskega od 23. aprila tekočega leta in magistratovega od 25. aprila istega leta dolžan takoj pričeti s postavljanjem velikega oltarja, položiti temelj ter popolnoma dovršiti delo. Drugače mu bo pred dovršitvijo vsega dela pod kaznijo prepovedano oditi iz Ljubljane. Robbi se zde nasprotnikova izvajanja nespre¬ jemljiva: namreč, da bi bil kdaj na tem kraju obsojen, prav tako, da bi bil kdaj dal napraviti prošnjo na deželno glavarstvo. Kar se plačila tiče, se ne sme nastopiti z izvršbo proti takemu... (?). Pogodba je glede temelja bila tako sklenjena, da ga bo izvršil, kadar bo utegnil in bo dobil zadosti kamenja. Podlaga (na katero se oni sklicuje) je nesprejemljiva, torej tudi navedeni dekret ničen. Po pogodbi mora dobiti vedno 1000 gld. naprej in šele za zadnjih 1000 gld. toliko dela izvršiti, za ko¬ likor se je bil obvezal. Za 3000 gld. pa je res že to¬ liko dela oddal po specifikaciji, podpisani od g. priorja. Torej se ne more reči, da prelamlja po¬ godbo. Tudi ni dolžan prijeti za delo. To dokazuje z dekretom od 1. junija tekočega leta, ko ga je Ruessenstein s silo preprosil, da je prenehal z de¬ lom. Ta dekret do sedaj še ni preklican. 61 Robba sc torej sklicuje na prepoved magistrata z dne 1. junija 1735, da mu je na Ruessensteinovo zahtevo ustavljeno delo velikega 'oltarja. Robbi je bila kajpak ta prepoved še dobrodošla, ker bi mogel tako nemoteno oditi na Koroško, kjer je 1. 1737. v Celovcu na Starem trgu postavil velik spomenik sv. Janeza Nepomuka z devetimi kipi svetnikov v naravni velikosti, 1. 1740. pa položil marmornat tlak v Landhaus-u; njegov je tudi portal Landhaus-a in južni kamin iz stucca v dvo¬ rani tega dvorca. 62 Prior mu odgovarja, da je vloga na deželno gla¬ varstvo bila sestavljena z njegovo vednostjo in voljo in da se je nato z bratom Klementom odpravil v kamnolom. S tem propade ugovor, da nima pred seboj pristojnega tožitelja. Kar se pa tiče njego¬ vega zagovora v glavni stvari: dobil je 4000 gld. in jih uživa. Je sicer mlad, toda če bi umrl, kdo bi potem napravil oltar? Causa est Dei. Tujim deže¬ lam streže, tukaj pa zanemarja delo. Gospodje iz¬ vrševalci so svoje izpolnili, torej je stvar nasprot¬ nika, da tudi on izpolni svoje. Magistrat je odločil: Ker se je g. Robba sodnij- sko zavezal in izjavil, da bo do srede septembra preskrbel ves za temelj oltarja potreben material in potem zares pričel z delom ter da ne bo prej nehal, dokler ne bo temelj popolnoma dodelan, in sta g. prior in konvent z odobrenjem gg. izvrše¬ valcev to izjavo sprejela — je torej spričo svoje sodnijske izjave dolžan to storiti. Sicer pa se mora tu storjeni sklep sprejeti. 63 Tako bi moral sedaj Robba izvršiti dvoje zapo¬ vedi, oz. prepovedi, izmed katerih mu je Ruessen- steinova prepoved, da ne sme dela nadaljevati, očividno bolj prijala. Dne 30. dec. 1735 je Ruessenstein znova tožil Robbo pred mestnim sodiščem in zahteval, da opusti nadaljnje delo, ker bo sicer brez prizana- 81 Gl. str. 9. 82 Dr. Otto Demus, Die Kunstdenkinaler Karntens, Bd. V., 1., Klagenfurt 1931. p. 38. Spomenik sv. Janeza Nepomuka so 1874 podrli; od 9 kipov so ohranjeni samo štirje, ki stoje v lopi stolne cerkve v Celovcu (sv. Janez Nepomuk, sv. Rok, sv. Leopold in sv. Boštjan). 83 G. P., 1735, p. 114—115. KRONIKA 213 sanja obsojen v osebni zapor. To zahtevo sporoči magistrat priorju in konventu, ki naj v naslednjih treh dneh sporoči svoje morebitne pomisleke, sicer bo v to zahtevo privolil, in naj se pod kaznijo za¬ pora ustavi nadaljnje delo. 64 Po vsem tem Robba vendar še ni pričel s pola¬ ganjem temelja in s postavljanjem oltarja, ali pa je morda delo zopet prekinil, ker 30. aprila 1736 ga prior in konvent vnovič tožita pred mestnim sodiščem s prošnjo, naj mu magistrat v zmislu vi¬ cedomskega dekreta pod znatno kaznijo ukaže, da brez odlašanja prične z delom in ga popolnoma dokonča in da prej ne sme oditi iz Ljubljane. Ma¬ gistrat obvesti Robbo o tej zahtevi. 66 Spomladi istega leta se pritoži Karel Avguštin bržkone pri deželnem glavarstvu, a brez uspeha. Nato ugovarja pri vladi. 66 Istočasno je začel nastopati proti graditvi oltarja Jožef Henrik Ruessenstein, nečak Karla Avguština R. in vnuk Konrada R., ustanovitelja avguštinske cerkve. Izbral si je drugo instanco kot njegov stric, in sicer apostolsko nunciaturo na Dunaju, ki se mu je zdela edino kompetentna, da odloči o tej, po njegovem cerkveni zadevi. Prvo prošnjo ji je poslal 29. maja 1736, kateri je nunciatura ugodila in ukazala priorju avguštinskega samostana, da do rešitve spora preneha z delom, provincialu pa, da ji v 15 dneh pošlje ugovor. Ukaz je bil izdan 9. junija, o katerem je Ruessenstein še isti dan obvestil priorja. Ker mu je pa provincial odgo¬ voril, da se ne utegne poučiti o zadevi, ker je na vizitaciji, 67 je poslal Ruessenstein 13. junija 1736 novo pritožbo na nunciaturo, v kateri se ji zahva¬ ljuje, da je dne 9. junija 1736 ukazala priorju avguštinskega samostana, naj jo v roku 15 dni po objavi rešitve obvesti in naj medtem preneha z graditvijo novega oltarja in pritiklin. (Pritožbi je priložil prepis rešitve z dne 9. jun., na kateri je podpisan Iulianus Piersanctes.) Ker na merodajnem mestu izdana prepoved ni dosegla svojega učinka, da ne bi namreč prior avguštinskega samostana v njegovo naj večjo neje¬ voljo nadaljeval z delom tega oltarja, ki je ,pravi nestvor', — se mu poraja upravičen strah, da se ne bi rešitev nunciature ali nalašč radi pridobitve na času zavlekla ali pa da bi se sploh ne izpolnila. Zato prosi nunciaturo, da naj z vso svojo močjo M I. c., p. 146. «® G. P. 1736, p. 51. 0,1 DS, 1902, p. 730. 07 Akt v muzejskem arhivu. radi preprečen j a takega trika priorju zabiča svoj dekret z dne 29. maja, da naj kar najhitreje pre¬ neha z začetim delom in pred rešitvijo zadeve ničesar novega ne napravi, ampak naj pokorno pričakuje končne rešitve od svete in vzvišene nun¬ ciature. 68 Na omenjene pritožbe Karla Avguština Ruessen- steina, strica Henrika Jožefa R., so vložili izvrše¬ valci Giorgio-ve oporoke Ivan Anton pl. Vermotti, dr. Frančišek Krištof pl. Bogataj in Leopold Caha- rija pl. Rasstern 13. avgusta 1736 pri deželnem gla¬ varju prošnjo s tole vsebino: Ko je Filip de Gior- gio izrazil v svoji oporoki željo, naj bi se postavil veliki oltar v avguštinski cerkvi pred Špitalskimi vrati, in je volil v ta namen 6000 gld. ter nas po¬ stavil za izvrševalce svoje oporoke, smo lani začeli staviti oltarju temelj, ne da bi ugovarjal sedanji patron Karel Avguštin Ruessenstein. Letos spo¬ mladi pa je začel baron nasprotovati, češ da je oltar prevelik, »opus improportionatum«. Pritožil se je, mi pa smo dobili pravdo; potem je ugovarjal pri vladi. Mi pa prosimo, da bi smeli nadaljevati in da bi Vaša prevzvišenost ukazala priorju, naj pusti meščanskemu kamnoseku in kiparju Fran- ns Akt istotam. 214 KRONIKA čišku Robbi brez ovire nadaljevati delo, sicer naj zadene patrona kazen. Deželni glavar grof Saurau je še istega dne od¬ ločil, da baron nima pravice ustavljati se in motiti dela. 69 Pravda je torej tekla v dveh smereh: pri svetnih instancah je vlagal tožbe Karel Avguštin Ruessen- stein proti izvrševalcem oporoke, pri cerkveni, to je pri nunciaturi na Dunaju, pa njegov nečak Jo¬ žef Herik R. proti priorju in konventu, kjer je gotovo računal na večji uspeh, kot ga je imel nje¬ gov stric, ki je že tretjič propadel, če mu tudi pri¬ tožba na vlado ni uspela. Dne 6. sept. 1736 je prosil Karel Avguštin R. ma¬ gistrat, da naroči Robbi, naj mu ta pošlje podatke, kako visok in širok ter kakšen bo oltar, ki ga na¬ merava postaviti ob lateransko kapelo, oz. ga na¬ sloniti nanjo. In sicer nemudoma. Magistrat izvrši naročilo. 70 Ruessenstein je zahteval od Robbe podatkov o oltarju pač zaradi tega, da bi jih uporabil v svo¬ jih nadaljnjih pritožbah. Proti Robbi samemu ni nastopil več niti pri mestnem sodišču niti kje drugod, ker so bili izvrševalci oporoke in samostan tisti, ki so Robbo priganjali k delu in na vsak način hoteli, da se oltar čim prej dogradi. Tudi je moral biti Robba neposredno pokoren in odgovo¬ ren le svojim delodajalcem. Pravi toženci so mogli biti edinole izvrševalci oporoke ter prior in kon- vent. Zato so odslej obojestranske tožbe naperjene le proti njim. Dne 13. nov. 1736 so izvrševalci oporoke vnovič tožili Robbo pri mestnem sodišču, in sicer na pod¬ lagi deželno-vicedomskc odredbe z dne 12. nov. 1736, da mora veliki oltar v avguštinski cerkvi brez odlašanja in pod kaznijo zapora postaviti ter do¬ vršiti. 71 Kakor je razvidno iz neke poznejše vloge pri¬ orja in konventa na papeško nunciaturo na Du¬ naju (julija 1737), konvent ni smatral nunciature za kompetenten forum, ki bi naj razsodil spor. Zato njenih ukazov ni smatral za merodajne. Torej se tudi izvrševalci oporoke niso ozirali na¬ nje, tem manj, ker so bili naslovljeni na konvent. V svoji prošnji na deželnega glavarja z dne 13. avg. 1736 niti ne omenjajo pritožb Jožefa Hen¬ rika R. na nunciaturo. Na merodajnih instancah 119 DS, 1902, p. 730. 79 G. P., 1736, p. 95. 71 l.c., p. 115. pa so proti Karlu Avguštinu R. že ponovno dobili pravdo, tako da so mogli brez ovire sodnij sko za¬ htevati od Robbe, naj delo nadaljuje. A Robba je sredi večnih prepovedi in ukazov, da se graditev oltarja ukine in nadaljuje, še vedno odlašal. Ker pa se na obeh straneh govori o postav¬ ljanju oltarja kot dejstvu, je verjetno, da so se vendar izvršile kake priprave — morda tudi v pre¬ sledkih. Da se pa Robba postavljanja samega kar so izvrševalci oporoke in samostan ravno za¬ htevali — še ni lotil, je jasno, ker so 7. jan. 1737 pri mestnem sodišču nastopili proti njemu izvrše¬ valci oporoke, da bi nadaljeval delo. Predložili so vicedomsko odredbo z dne 29. dec. 1736 in prosili magistrat, da naj jo izvrši. Na podlagi te odredbe naloži magistrat Robbi, da mora zaradi prejetih 4000 gld. na račun oltarja, ki ga ima postaviti, ka¬ kor tudi, da ho oltar do prihodnje spomladi dovr¬ šen, v roku 14 dni dobiti sprejemljivega poroka, ker bo sicer zaprt v stolp in iz njega toliko časa ne izpuščen, dokler ne bo zadostil obveznostim. 7 * 5. febr. 1737 je odgovoril cesar na neko prošnjo grofu Frančišku Turnu Valvasini, da se sme delo nadalj evati. 73 16. marca 1737 so vložili izvrševalci oporoke pri mestnem sodišču novo vicedomsko odredbo z dne 14. marca 1737 in zahtevali isto, kar dne 7. jan. 1737. Magistrat je sporočil Robbi njih zahtevo. 74 4. maja 1737 je poslal cesar notranje-avstrijski vladi odredbo z naslednjo vsebino: V aktu z dne 16. febr. sc obširno navaja, kako je v zadevi pri¬ tožbe, ki jo je Karel Avguštin R. pravilno vložil proti priorju in konventu zaradi začete gradnje velikega oltarja v avguštinski cerkvi, dalje, kako je deželno glavarstvo na Kranjskem po izvršenem ogledu in nato izdanem komisijskem poročilu oče¬ tom avguštincem pravno dovolilo nadaljevanje za¬ četega oltarja in odbilo tozadevni priziv omenje¬ nega barona R. in kako je nato, da bi se delo usta¬ vilo, poslal Jožef Henrik R. na papeško nunciaturo pritožbo, ki jo je sprejela in sporočila provincijalu ter priorju. Vendar pa je ta priziv gospoda barona na nun¬ ciaturo nepravilen, ker nasprotuje deželnoknežje¬ mu redu in odredbi z dne 14. jan. 1727, radi česar naj se pisec pouči o napačni poti in naj se za bo¬ doče ima to drugim v svarilo. 72 1. c., 1737, p. 5. 73 DS, 1902, p. 730. 74 G. P. 1737, p. 41.' (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 215 ORGLE V LJUBLJANSKIH CERKVAH RAFKO FABIANI, STUD. T H E O L. (Nadaljevanje.) 3. Sv. Peter. — V prvih desetletjih 18. stoletja, v dobi, ki jo mnogi imenujejo zlato dobo za zidanje cerkva in umetnosti sploh, 1 ko je bila zidana sedanja stolnica, mestna hiša - rotovž, križanska cerkev, uršu- linska cerkev, tedaj so začeli misliti tudi na zidanje nove šentpetrske cerkve; stara cerkev je bila namreč že zelo slaba. Najbolj se je za zidavo zavzel takratni šentpetrski vikar dr. Janez Kraškovic, ki je dosegel, da so leta 1730. podrli staro in pričeli zidati novo cerkev, ki so jo popolnoma dokončali 1.1734. Dr. Kraš- kovič jo je dal lepo okrasiti in olepšati. — Kdaj je ta cerkev dobila orgle in čigavo delo so bile, ni mo¬ goče dognati. Ves arhiv šentpetrske cerkve je že leta 1911. prebrskal dr. Fr. Stele in objavil vse umetnost- no-zgodovinske izpiske v Carnioli leta 1914. Tudi sam sem ga še pregledal vprav zato, da bi dobil kaj po¬ datkov o orglah, pa brez uspeha. Tudi iz matic, ki datirajo iz leta 1635., ni mogoče ničesar dobiti. V njih so le imena krščencev, očeta in matere pa botrov in še, če je zakonski ali nezakonski. Večkrat je izpuščen rojstni kraj, skoro dosledno pa stan staršev. To je pomanjkljivo zlasti za naš primer, ko bi mogli n. pr. z imeni organistov dokazati, da je cerkev že tudi orgle imela, če je organista vzdrževala. Prvikrat se v inventarju šentpetrske cerkve ome¬ njajo orgle v začetku 19. stoletja, leta 1837. 2 Iz žup¬ nijske kronike pa izvemo, da so bile te orgle kupljene za 600—800 fl in sicer od nekega razpuščenega samo¬ stana. 3 To se je zgodilo 1. 1784., ko je Jožef II. raz¬ pustil mnogo samostanov. V Ljubljani so bili v tej dobi razpuščeni trije samostani: samostan klarisinj (leta 1782), avguštincevin diskalceatov (1784). 4 Fran¬ čiškani so se tedaj preselili iz svojega samostana na Vodnikovem trgu v bivši avguštinski samostan. Ob tej priliki so marsikaj, česar niso mogli prenesti v svoj novi dom, prodali. Tako je tedaj prišla k sv. Pe¬ tru lepa marmornata prižnica. Prav radi tega je kro¬ nist mnenja, da so tudi orgle prišle iz frančiškanskega samostana. To mneje pa ni pravilno. Vemo namreč, 1 Flis: Stavbinski slogi, str. 140. 2 Die Orgel mit Registern im schlechten Zustande — 100 fl. (Št. Peterski župni arhiv). 3 Die alte Orgel mit 20 Registern war in einem aufge- hobenem Kloster wahrscheinlich Franziskanern - Klo- ster, wie die Kanzel um 600' 800 f gekauft worden, die aber nun bestandige Reparaturen bedurfte, und im Holz\verke ganz morsch ge\vorden war. Izpisek iz kro¬ nike: Kurze chronologische Beschreibung der in der Vor- stadt Laibach liegenden bisthumlichen Patronatspfarr St. Peter. — Pisati je kroniko pričel Janez Nep. Murgel leta 1822. 4 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, str. 1000. da so frančiškani orgle vzeli s seboj iz starega samo¬ stana in jih prepustili župniku Škrinjarju v uporabo pri službi božji. Pač pa je verjetno, da so bile šent¬ petrske orgle kupljene od avguštinskega samostana, ozir. cerkve, ki je pred razpustitvijo orgle gotovo imela, ob prihodu frančiškanov jih pa ni bilo, ker so pač morali svoje dati v uporabo. Razlog, ki govori, da bi šentpetrske orgle res mogle biti iz avguštinske cer- Znamenita marmornata prižnica, ki so jo prodali šentpetrskl cerkvi (kjer ie danes stoji) oo. frančiškani, ko so se selili Iz samostana na Vodnikovem trgu Foto Vinko Zaletel 216 K R O H I K A Franc Jenko kve, je tudi velikost orgel. Imele so namreč 20 spre- menov, kot poroča kronika. To je bil razmeroma zelo velik instrument, primeren prostorni cerkvi, kot je bila avguštinska; torej je skoro gotovo, da je šent- petrska cerkev svoje orgle dobila od avguštincev, prav gotovo pa ne od frančiškanov. Nove orgle za šentpetrsko cerkev je postavil v 1. 1848. in 1849. orglarski mojster Ferdinand Malahov- ski. 1 Skupni stroški so znašali 4330 gold. Vodil je delo takratni stolni organist Gregor Rihar. Dobrih 80 let so služile te orgle pri službi božji in končno le doslužile. V letih 1927., 1928. se je pa pri¬ čelo intenzivno delo in pripravljanje za nove orgle. Kakor je iz obširnega arhiva 2 razvidno, je bilo naj¬ težje vprašanje to, kam postaviti orgle. Bili so štirje predlogi: 1. Orgle se naj postavijo na starem koru: 2. orgle naj stoje tudi na stranskih korih; 3. kor naj se podaljša na ven (pred cerkev); 4. orgle naj se po¬ stavijo v presbiterij. Zadnji predlog — gotovo naj¬ lepši in najzanimivejši — je bil vsem strokovnjakom (dr. Mantuani, dr. Kimovec, P. Hugolin Sattner, msgr. St. Premrl, msgr. Viktor Steska) najbolj všeč; odobril ga je tudi škofijski ordinarijat. Zanimivo je tudi to, da so se že vršili razni poizkusi, kakšen bi bil vtis glavnega oltarja, ki bi ga prestavili za nekaj metrov bliže k ladji, kako bi se slišalo petje izza oltarja, itd. In dasi so bile vse sodbe ugodne in pozitivne, je naposled zmagalo finančno vprašanje, ki ni dopuščalo realizacije sijajne in (vsaj za Slovenijo) edinstvene zamisli. Nove orgle je postavil 1. 1933. orglarski mojster Franc Jenko iz št. Vida nad Ljubljano. Kolavdatorji (prof. Mat. Tomc, dr. Fr. Kimovec, msgr. Stanko Pre¬ mrl, P. H. Sattner) hvalijo delo kot prvovrstno; ugla¬ šene so orgle brezhibno, intonirane po značaju (regi¬ strov) vzorno. Splošna sodba pa je, da se bodo orgle pokazale v vsej svoji lepoti in veličini šele, ko dobijo 1 Die neue Orgel mit 24 auf 26 Registern ist ein Werk des Orgelbauers Ferdinand Malichowsky, \velche dieselbe unter der Leitung des Dom-Organisten und Sakristaner, Hochw. Herrn Gregor Rihar im Jahre 1848. zu bauen be- gonen und im Jahre 1849 vollendet hat. (Zupn. kronika.) 2 Fasc. o orglah. še tretji manual, ki je itak v načrtu. Sedaj imajo dva manuala in 38 registrov s številnimi zvezami in zbi¬ ralniki. Omeniti pa je treba še orgelsko omaro, ki je po mnenju strokovnjakov unicum med orgelskimi oma¬ rami. 3 4 Ves svet nima orgelske omare, da bi bila tej le malo podobna. Prav za prav je samo prekrasen zastor, za oči kakor iz dragocene rdeče tkanine, vse z zlatom prevezene. Pred tem bleščečim zastorom stoji vrsta mogočnih, svetlih piščali. — Načrt za omaro je naredil vseučiliški profesor arh. Vurnik, ki je tudi staro korsko ograjo sijajno uporabil in jo svojim namenom prilagodil. Prenovila jo je po njegovih na¬ vodilih in dopolnila Pengovova delavnica v Ljubljani. 1 4. Uršulinska cerkev. Temeljni kamen za uršulinsko samostansko cerkev so položili 26. julija 1718. 5 Zida¬ nje pa je bolj počasi napredovalo. Dne 18. oktobra 1726 je bila cerkev blagoslovljena; popolnoma do¬ končana pa je bila šele leta 1747. in istega leta je bila tudi posvečena. Kdaj je cerkev dobila orgle, ni znano. Dr. Mantuani je mnenja, da so bile Križmanove orgle iz leta 1763. prve orgle v tej cerkvi. 6 Kronika res ne omenja na¬ bave orgel pred 1. 1763. Imamo pa v kroniki opombe, ki kažejo na to, da so uršulinke vendarle morale orgle nekje imeti. In kje drugje kot v cerkvi? — Tako be¬ remo v kroniki: Mater Margarita Vidmar aus Lai- bach. Sie hatte einen grossen Eifer, das Lob Gottes zu befordern durch die Musik, in welchcr sie sehr vortrefflich \var, auch mit soleher Gott und dem Klo- ster gedient crstlich mit ihrer Altstiminc und der Orgel... Sie starb 6. IV. 1747. im 50. Lebensjahre. — Popolnoma jasno je, da so redovnice morale imeti tudi orgle, sicer kronistinja ne bi mogla poročati kaj podobnega. — Dalje: Leta 1756. je umrla sestra Uršula Bratun iz Šmarja, ... \velche beflisse sich in Erler- nung des Orgelschlagens. — In spet: Soror Stanislava Samnetin aus Morautsch. Ihr Vater war Organist allda, welcher sie auch diese Musik lehren musste. Nachdem sie dieselbe erlernt: die Orgel und die Violin, ist sie in den Orden aufgenommen \vorden.« Umrla je ta sestra leta 1759., stara 25 let. — Vse te opombe jasno kažejo, da so tudi v uršulinski cerkvi še pred letom 1763. imeli orgle. — Nove orgle je naročila M. Agneza pl. Preckerfeld iz Dolenjskega (grad Alten- burg — Stari grad). Naredil je orgle že omenjeni Franc Ks. Križman, ki mu je samostan plačal v de¬ narju 1400 gold., posebe pa še dal hrano, regali je in zdravila. Z vsemi drugimi stroški, kakor vzdrževanje pomočnikov, delavcev, dovoz lesa, so stale 2000 gld. 7 8 Celotni stroški zanjo so znašali 35.450 Din. 4 Prim. Cerkv. Glasbenik 1933, str. 142 144. 5 Prim. samostansko kroniko. Izpiske iz te kronike mi je oskrbela č. m. Eleonora Hudovernik, organistinja v uršulinski cerkvi, za kar se ji najudaneje zahvaljujem. 0 Dr. Mantuani: Frančišek Ks. Križman, str. 22. 7 Izpisek iz kronike: Die 4. Oberin des Hauses M. Agncs von Preckerfeld aus Unterkrain (SchloB Altenburg) hat eine neue kunstreiche Orgel anfertigen lassen ... Die neue Orgel ist das erstemal in der hi. Christnacht produziert KRONIKA 217 Za časa francoske okupacije jo bila uršulinska cer¬ kev (I. 1809) skladišče za seno in francoski vojaki so lepe orgle s 24 registri lahkomiselno pokvarili. Od leta 1809. do 1816. cerkev ni imela orgel, dokler niso dobri sosedje uršulinskega samostana nabrali nekaj denarja, da so se mogle pokvarjene orgle popraviti. Pri tem sta si pridobila posebne zasluge brata Honiga, vvorden. Der Orgelmeister \var ein Geistlicher mit Namen Franz X. Crisman, deme man im baren Geld gegeben 1400 fl T. W., a parte die Kost, Regalien und Arzneien nebst anderen Unkosten: Unterhaltung der Gesellen, Ar- beiter und hierzugeschafften Holz, also daB eine Sumine fiir die Orgel in allem betragen 2000 fl T. W. (Teutscher VVahrung). 1 Morda je bil to Anton Scholz, ali kateri njegovih učen¬ cev. Gotovo pa to ni bil Kunat. ki je vedno bival v Ljub¬ ljani. 2 Unter den vielen Drangsalen, die das verliiingnisvolle Jalir 1809 mitbraehte, \var auch die Zugrunderichtung unserer mit 24 Registern versehenen, prachtigen, kunst- vollen Orgel. Als in diesem Jahr der Heubedarf fiir die Arinee so groB wurde, daB die gewohnlichen Magazine ki sta poklicala iz Celja nekega izdelovatelja orgel, * 1 ga vzdrževala toliko časa, dokler orgle niso bile po¬ pravljene. 2 Te orgle je leta 1839. predelaval Ferd. Malahovski. 3 Dodan je bil tedaj register harmonika; omaro so marmorirali. 4 nicht hinreichten, bestimmte man unsere Ursulinenkirche zu dem Zwecke und alsobald wurde dieselbe vollgefullt. Nicht lange darnach kam der Feind, bemachtigte sich des Heumagazines...; ebenso \vurde unsere prachtvolle Orgel mutivillig verdorben. Die Ursulinen-kirche hatte sodann vom Jahre 1809 bis 1816 keine Orgel, bis dann spaterhin sich die Nachbarschaft hervortat und uns durch Sammlung selbe zu \vagen brachte. Vorziiglih bemiihten sich dafiir die zwey Gebriider Herr Konig, die einen Or- gelmacher von Cilli kommen lieBen, ihm auch die Kost gaben und ihn so lange hier behielten, bis die Orgel her- gestellt war. (Kronika.) 3 Marmorirane omare se še dobro spominja č. m. Eleo- nora Hudovernik, ki že 60 let orgla v uršulinski cerkvi. 4 Mantuani: Franč. Ks. Križman, str. 23. Krasna Jankova orgle v Santpetrskl carkvl 218 KRONIKA Znamenite orgle v Tunjicah pri Kamniku, ki pa so bile do 1.1891. v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Naredil jih je I. 1763. orglarski mojster Križman; kasneje so bile večkrat predelane (Malahov- skl, Goršič Itd.) Leta 1891. so bile orgle prodane župni cerkvi v Tu¬ njicah pri Kamniku za 450 gold. Istega leta je namreč izdelal Franc Goršič za uršulinsko cerkev nove orgle, ki so prvikrat zapele pri službi božji dne 21. oktobra 1891. 1 Slovesno je orgle blagoslovil ljubljanski knezo- škof dr. Jakob Missia. Orgle imajo tri manuale in 32 registrov in so 56. Goršičevo delo. P. Hugolin Sattner piše 2 o njih, da so bile takrat najboljše orgle na Kranjskem. — Stale so 8000 gold. 5. Sv. Jakob. — Pri sv. Jakobu so se leta 1597. nase¬ lili jezuiti, ki jih je poklical v Ljubljano nadvojvoda Ferdinand. Že takrat je stala tam cerkev, ki so jo skoro gotovo sezidali avguštinci leta 1513. 3 če so bile v tej cerkvi do prihoda jezuitov kake orgle, ni znano. Pač pa se že 1. 1600. omenjajo v jezuitski kroniki: 4 Praepositus quidam, Polidorus nomine, 5 * organum quadringentis florenis comparatum templo ... do- navit. Jezuiti so nekaj let po> prihodu staro cerkev obenem z bolnico, ki je bila takrat pri tej cerkvi, podrli in pričeli zidati novo. Temeljni kamen za to cerkev je blagoslovil 1. maja 1613. tedanji ljubljanski škof To¬ maž Hren. Zidanje je hitro napredovalo in nova cer¬ kev je bila 15. nov. 1615. slovesno posvečena. 8 Orgle so bile tedaj še stare. Leta 1616. pa je baron Markvard 1 Orglal je ravnatelj stolnega kora Anton Foerster. 2 Cerkv. Glasb., 1891, .št. 11. 3 Zbornik III. (1901) str. 129. 4 Historia annua, str. 29. Hrani se kronika v muzeju. 5 To je bil novomeški prošt Polydor Montegnana. (Kob¬ lar: Iz letopisov ljubljanskih jezuitov, str. 34.) “ V. Steska: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljub¬ ljani. pl. Eck, komendator nemškega reda podaril cerkvi sv. Jakoba nove orgle, vredne 200 gld. 7 A že leta 1626. spet beremo v kroniki, 8 da je cerkev »novo, eleganti ac spectando organo« olepšana, in da so orgle stale okrog 1000 fl. 8 Za cerkev je darovala dežela 3450 gold., Nikolaj čandik za veliki oltar 2400 gold. in 1000 gold. za organista. 10 Cerkev sv. Jakoba so jezuiti vedno lepšali: leta 1669. je škof Rabatla posvetil novo kapelo sv. Frančiška Ksaverija, ki je 1. 1709. dobila tudi lepo marmornato oltarno mizo. Postavljali so tudi nove oltarje: sv. Jo¬ žefa, sv. Janeza Nepomuka, Matere božje, angelov va- riliov, itd. Leta 1754. pa so dobili tudi nove orgle," ki so imele 18 registrov. Požar, ki je leta 1774. upepelil jezuitski kolegij in 58 okoliških poslopij, je tudi cerkev sv. Jakoba močno poškodoval. Vendar so orgle ostale kolikor toliko nepoškodovane in so stale v cerkvi do leta 1853. Tega leta pa je postavil orgl. moj¬ ster Ferdinand Malahovski nove orgle,'- ki jih je že leta 1867. mojster sam popravljal; 1877. je prestavil igralnik; 1. 1883. pa jih je temeljito predelal Franc Goršič. 13 Njegova predelava je bila zelo dobra, kar potrjujeta med drugimi organist Leopold Belar 14 in Anton Foerster, ki je izjavil, da so orgle res mojster- sko delo in delajo za Goršiča veliko čast. Veliko so vedno pričakovali od njega, a vedno je še prekosil njih nade. 15 7 Koblar: Iz letopisov ljubljanskih jezuitov, str. 39. 8 Historia annua, str. 119. 9 Mille circiter florenis stetit eius erectio. 10 V. Steska: Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljub¬ ljani. 11 »Auch ist die Orgel fiir 1000 fl aufgestellt worden.« (Župnijska kronika.) 12 »Zu diesem Jahre (1853) begann auch Demolierung der alten Orgel mit 18 Registern, die ganz beschadigt \var, die neue mit 23 Registern um den Preis per 2150 fl, be- stehend aus 3 Theilen.« (župn. kronika.) Sprva so bile orgle trodelne, kasneje pa so bile predelane in so zdaj dvodelne. 13 »1883. orgle predelane in pomnožene od g. Goršiča za 2200 gold., so bile po fajmoštru Rozmanu 17. junija slo¬ vesno blagoslovljene.« (župn. kronika.) 14 Cerkv. Glasbenik, 1883. 7. 15 Premrl: Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski ško¬ fiji. — C. Glasb., 1918, str. 10. Sedanje (Goržlčeve) orgle v uriullnakl cerkvi KRONIKA 219 Orgle imajo dva manuala, 22 registrov — in stoje še danes v šentjakobski cerkvi. Seveda so te orgle tekom let opešale, že pred vojno so se vršile priprave za postavitev novih orgel. Zaradi vojne je zadeva ostala nerešena; orgle pa so danes v zelo slabem stanu in bi bile zelo potrebne nove. 6. Trnovo. — že stara trnovska cerkev, ki je bila dovršena leta 1753., je imela majhne orgle, 1 ki jih je leta 1817. popravil Bogomir Schreiter. 2 Za sloves¬ nejše prilike orgle niso zadostovale in so naročali godbo. 3 Orgle je v 1. 1821. in 1823. popravljal Ivan Gottfried Kunat, ki je 1. 1839. postavil nove orgle s 54 igralnimi tipkami in 13 pojočimi registri. 1 Omenjajo se v inventarju stare cerkve 1. 1788. 2 Za popravo orgel in stroške na koru ob praznovanju sv. Janeza Krstnika je šlo iz cerkv. blagajne 29 gold. 38 kr. Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani, str. 330. 3 V cerkv. računu 1. 1784. je naveden izdatek: za muzi¬ kante v cerkvi za vse leto 4 gold. 15 kr. Mestni arhiv v Ljubljani Vrhovnik: Trnovska župnija, str. 331. PREGLED SEDANJIH ORGEL V LJUBLJANSKIH CERKVAH PO STAROSTI OvomanvalnI Igralnlk Malaho vaki-GoršIčevlh orgel pri av.i Ko so staro cerkev dne 25. IV. 1854. začeli podirati, so prej seveda tudi orgle podrli. To delo je opazoval nadarjeni Martin Goršič iz Krakovega, ki je potem 220 KRONIKA Lepa Gorilčeve orgle v trnovski cerkvi sam iz domačega materiala napravil majhne orgle in jih prodal kapucinom v Trst. 1 Za novo cerkev je za silo postavil orgle orglar Ma- lahovski leta 1855.; a vedno bolj se je čutila potreba po novih orglah. Napravil jih je kot svoje prvo delo Franc Goršič leta 1864. za god farnega patrona sv. Janeza Krstnika. 2 3 Imele so sprva 2 manuala in 20 re¬ gistrov; leto dni kasneje je vstavil še dva, vsega so torej imele 22 registrov 2 in toliko jih imajo še danes. Orgle so bile v časopisih (Novice 1864, str. 195; Tri¬ glav 1865, str. 227, Zg. Danica 1864, str. 151) zelo pohvaljene in res oznanjujejo slavo prvovrstnega umetnika Ljubljančana Franca Goršiča. 4 Popravil je orgle in montiral za meh električni mo¬ tor orglar Ivan Naraks 5 * iz Petrovč pri Celju. 7. Cerkev Srca Jezusovega. — Bila je ta cerkev po¬ svečena leta 1883. Na koru so imeli nekaj časa har¬ monij ; kasneje je darovala misijonska hiša z Dunaja cerkvi majhne orgle. 11 Leta 1896. pa je postavila tvrdka 1 Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani. 2 Ta prvenec se je Goršiču tako posrečil, da je njegov učitelj, dunajski orgl. mojster Hesse, ki je prišel trnovske orgle poskušat, priznal: Gospod Goršič, s temi orglami, ki ste jih tu postavili, ste mene, svojega mojstra prekosili. Bog vam daj srečo! (Prim. Vrhovnik: o. c. str. 332.) 3 Stroški za orgle z 20 registri brez omar so znašali 3015 gld., 2 omari 700 gld., skupaj 3715 gold. Dostavljena dva registra sta stala 200 gold. (Prim. Vrhovnik, o. c.) 4 Gl. Vrhovnik o. c. str. 331 332. 5 Vrhovnik v citir. knjigi piše Ivan M a r a k o. V imenu je najbrž pomota, ker orgl. mojstra s tem imenom ne poznamo; pač pa je znana tvrdka Naraks. B Te orgle so zdaj v Zapogah pri Vodicah. Rieger iz Jagernsdorfa v šleziji nove orgle, ki imajo dva manuala in 15 registrov. 8. Evangeljska cerkev. — Bila je dozidana 1. 1852. Dve leti na to so že bile postavljene v lično cerkev, ki jo krasi velika Kiinlova stenska slika Samarijanke pri vodnjaku, tudi majhne orgle, ki so bile preje v gimnazijski kapeli v licejskem (starem frančiškan¬ skem samostanu) poslopju na Vodnikovem trgu. 7 * Leta 1880. pa je Franc Goršič dovršil nove orgle in jih kot svoje 33 delo postavil v evangeljsko cerkev. Imajo dva manuala in 14 registrov. So še zelo dobro ohranjene in še nepredelane. - Stale so nekaj čez 3000 fl. 7 Es war den Protestanten gegluckt bereits fur diese Anstaltung (1854) die kleine Orgel der aufgehobenen Gymnasialkapell im Lycealgebaude (Vodnik-Platz) anzu- kaufen. Prim. Jaqueinar: Gemeindegeschichte bis 1864, str. 25. (Kronika protestantske cerkve.) (Konec prihodnjič.) Orgle v cerkvi Srca Jezusovega. Postavila Jih je tvrdka Rieger Iz JHgernsdorfa v Šlezljl Dr. Alojzij Juvan, predsednik občine mesta Maribora KRONIKA 221 MARIJINO VNEBOVZETJE PRI FRANČIŠKANIH V LJUBLJANI FR. STELE Matevž Sternen, znani slovenski impresionist in ne¬ umorni restavrator ogroženih slik, nas je letošnjo jesen presenetil z veliko, več ko 100 m 8 banjastega oboka prezbiterija frančiškanske cerkve v Ljubljani pokrivajočo fresko Marijinega vnebovzetja. Dvoje je moralo presenetiti javnost: prvo da se je upal izrazit impresionist sploh lotiti velike monumentalne naloge, drugo, da je bil zmožen tolikega premagovanja sa¬ mega sebe in toka svoje struje in se je pokorno pod¬ redil tradicionalnemu ozračju frančiškanske cerkve in njene baročne arhitekture. Kdor bliže pozna Sternena in njegovo preteklost, se sicer temu ne bo toliko čudil, saj je že na začetku svojega umetniškega pota poslikal prezbiterij v Tr¬ novem in prav za prav nikdar ni popolnoma prekinil žive zveze z monumentalno tehniko slikanja na pres¬ no. Odkrivanje srednjeveških fresk in zavarovanje tako pridobljenih spomenikov pred razpadanjem, re¬ stavriranje preslikanih ali sicer v njih učinku okr¬ njenih baročnih in novejših fresk ga ni sililo samo, da se teoretično bavi s to tehniko, ampak se je moral poglabljati predvsem tudi v formalne zakone sestava monumentalnega slikarstva, če se je torej sedaj v svojem 65. letu sam lotil velike, v baročen arhitek¬ turni okvir uklenjene in po njem pogojene naloge, je psihološko razumljivo tako, da ga je množica v živ¬ ljenjskem delu zbranih podobnih izkušenj in spo¬ znanj instinktivno gnala k poskusu, da v enem za¬ ključenih del svojega življenja pomeri svoje moči z velikimi mojstri preteklosti. Med tistimi, s katerimi si je upal poskusiti svoje moči, niso nič manjši kakor G. B. Tiepolo, Fr. Jelovšek, G. QuagIio in iz najnovej¬ šega časa Ettore Tito. Za pravilno presojo njegovega uspeha ali neuspeha pa je treba upoštevati tudi po¬ sebne razmere, v katerih je nova slika nastala. Sedanja frančiškanska cerkev je bila zidana kot avguštinska cerkev sredi XVII. stoletja in je bila po svoji obliki druga v Ljubljani, v kateri se je pri nas uveljavil tip baročne, od 2 vrst kapel obdane obokane pravokotne dvorane, ki ji je kot prezbiterij dodan sorazmeroma manjši, prav tako obokani pravokotni prostor. Kakor vse kaže, ta stavba do srede XIX. stol. ni bila poslikana in je svoj zidni okras dobila šele po Matevžu Langusu. Zgodovino svojega dela je Lan¬ gus zapisal na zapadni steni na koru v dveh vzpored¬ nih napisih v nemškem in slovenskem jeziku. Ohra¬ nila sta se oba samo v odlomkih, ki pa vsebujejo vse glavne podatke: Leta 1845. je poslikal dve stranski kapeli, verjetno levo in desno ob slavoloku, med leti 1848. in 1855. pa ostale kapele, prezbiterij in ladjo, kjer je očividno nad korom vse delo dokončal in do¬ dal omenjeni napis. V tej obliki so se slike v cerkvi ohranile samo do 1. 1882., ko je Janez Wolf na novo poslikal kapelo sv. Frančiška As., eno izmed obeh prvih po Langusu poslikanih. Usoden pa je bil za Langusovo delo potres 1. 1895. Pri temeljiti restavra¬ ciji stavbe so 1. 1897. prenovili tudi slike. Delo sta iz¬ vršila dunajska slikarja Kastner in Kleinert, ki pa se nista omejila samo na dopolnitev poškodb, ampak sta posebno na obokih Langusovo delo popolnoma preslikala. Nekoliko bolj obzirna sta bila pri preno¬ vitvi slik v kapelah. V par desetletjih pa je tudi pre¬ novljeno delo že toliko propadlo, da je nastalo vpra¬ šanje, ali je ponovno restavriranje sploh še mogoče ali ne. Za poskušnjo je 1. 1925. M. Sternen restavriral prvi dve kapeli ob slavoloku, katerih ena je bila Lan¬ gusova, druga Wolfova. Poskus je uspel, kar je dalo pobudo za restavracijo še ostalih štirih kapel, ki jih je Sternen dovršil 1. 1933. Natančna preiskava slik na obokih ladje in prezbiterija pa je medtem ugo¬ tovila, da je rešitev Langusovega dela prav za prav nemogoča, na restavraciji Kastnerjevih preslikav pa itak nihče ni imel interesa. Zato je vodstvo cerkve naročilo M. Sternenu, naj slikarijo predmetno po¬ sname in na nov zdrav omet nanovo naslika. Glede srednje slike v prezbiteriju so se sporazumeli, da jo sme slikar tudi nanovo komponirati. Vse leto 1934. in sledečo zimo so trajale priprave za to delo. Leta 1935. je bil nato poslikan prezbiterij, ladja pa se ima slikati 1. 1936. Kolikor je obnovljeno delo Langusovo (vse stran¬ ske slike) in Kastnerjevo (Frančiškanski svetniki časte Marijo), nas tu ne zanima. Tem bolj pa nas za¬ nima glavna slika, ki pokriva vse teme banjastega svoda s sosvodnicami in predstavlja Marijino vnebo¬ vzetje. Okvir in snov novi sliki je dal že Langus, ki je zaključil resnično arhitekturo nad loki sosvodnic, katere dovajajo prezbiteriju svetlobo, z venčnim zid¬ cem, oprtim na konzole. Nad pravokotnim okvirom tega venčnega zidca se dozdevno odpira pogled pro¬ sto pod nebo. V ta odprti prostor sta oba slikarja na¬ slikala prizor vnebovzetja. Če primerjamo posnetka obeh slik, se nam kljub navidezno podobni razde¬ litvi skupin kmalu pokaže, da sta slikarja bistveno različno pojmovala svoji nalogi. V svojem poročilu o ogledu umetniških spomeni¬ kov Ljubljane je nazval znani avstrijski umetnostni zgodovinar A. Ilg Langusa zadnjega baročnega sli¬ karja Avstrije, če pa vemo, da je bistvo baročnega stropnega slikarstva t. zv. iluzionizem, dozdeva, da se naslikani dogodek vrši v prostem zračnem pro¬ storu tako kakor bi ga naravno gledal opazovalec, ki bi stal na določnem stališču v danem prostoru, se bomo težko sprijaznili z naziranjem, da je bil Langus 222 KRONIKA Sl. 1 . M. Langus, Marijina vnebovzetje na oboku prezbiterija frančiškanske cerkve v Ljubljani v svojem frančiškanskem Vnebovzetju (sl. 1) kaj bolj iluzionist, slikar slepilnega videza, kakor vsak drug slikar svoje dobe, tudi tisti, ki je isti predmet na¬ slikal za normalni vodoravni pogled na navpično po¬ stavljeno platno. Iluzionizem Langusov se je namreč omejeval na to, da je podobno baročnim mojstrom slikarsko dovršil resnično arhitekturo z navideznim zaključkom, ki omogoča dozdevo pogleda skozi obok. Ta pogled je v našem slučaju resnično dosežen, pri¬ zor pa, ki se pred gledalcem razvija v tem prostoru, je pa sestavljen tako kakor bi se razvijal vzporedno dani vokvirjeni ploskvi in manjka vsak poskus iz¬ peljati ga perspektivično dosledno v globino oziroma v višino, kar je bila baročnim iluzionistom vedno glavna naloga. Langusova slika ima omejeno, vzpo¬ redno resnični, po arhitekturi ustvarjeni ploskvi se razvijajočo globino, tako da ne ustvarja dozdeve ne¬ skončno se raztezajočega prostora in s tem ne zanika obstoja arhitektonsko danega zaključka prostora na¬ vzgor v ravni ali zakrivljeni ploskvi, ampak ploskev, ki sliko nosi, v polni meri upošteva. Zakrivljeno teme banje je Langus poslikal, kakor se slikajo ravne ali le rahlo zakrivljene ploskve t. zv. zrcalnih stropov in obokov, torej kot navadno navpično stoječo za sli¬ kanje namenjeno ploskev. Baročni slikar iluzionist pa je dosegel svoj namen s pomočjo perspektivičnih skrajšav (tako zvanih scorzi), ki kljub nenaravni izpačenosti resničnih oblik vzbujajo za določeno sta¬ lišče v prostoru pod sliko vtis popolnih oblik in na¬ ravno statično razmerje naslikanega videza do ze¬ meljskih tal. Kolikor Langus porablja take skraj¬ šave, so vse zasnovane za naravni pogled in niti ena ne ustreza iluzionizmu baročne stropne perspektive (tako imenovane žabje perspektive). Pri Langusovi sliki imamo vtis, da so v delavnici za normalno sta¬ lišče gledalca izdelano sliko pritrdili na obok v okvir, ki ga je slikar ustvaril v baročnem duhu kot zapoznel epigon baročne iluzionistične tradicije. Na tem mestu slika za opazovalca, ki stoji spodaj v prostoru, ni pra¬ vilna, ampak bi jo mogel pravilno ogledovati le, če bi se ulegel na hrbet. Langus je bil kot monumentalni slikar otrok svo¬ jega časa, časa namreč, ko je v velikih umetnostnih središčih pod vplivom klasicizma in racionalizma že zamrl smisel za baročni iluzionizem, pa tudi časa, ko se je pod vplivom romantične smeri, posebno t. zv. nazarencev, prerajalo zanimanje za monumentalno slikarstvo. Nazarenski ideal pa ni bil več slepilo op¬ tično rafinirane dozdevnosti, ampak jasna idejna in formalna zgradba zgodovinskih ali versko poučnih dogajanj. V duhu tega ideala je Langus sestavil svo¬ jo sliko iz treh skoraj enakovrednih skupin, iz apo¬ stolov, zbranih ob odprtem grobu, iz katerega rasto lilije, iz Marije, sedeče sredi slike na oblakih in ob¬ dane od venca angelov, ki spremljajo njen polet na¬ vzgor, in nebes zgoraj, kjer se od sv. Duha razliva nanjo svit, in jo na levi pričakuje njen Sin, na desni pa stoji zanjo pripravljen tron. Resnično iluzionistično pa je pojmoval pri novi kompoziciji svojo nalogo M. Sternen (sl. 2). Naslikal je spodaj na sredi nad stopnicami postavljen sarkofag, čez katerega rob visi mrliška odeja. V sredi pred sar¬ kofagom stoji naravnost naprej obrnjena belo oblečena Caritas — Dobrodelnost z enim otrokom na desnici, z drugim objetim z levico. Za grobom na levi je sku¬ pina apostolov, ki gledajo navzgor in s kretnjami iz¬ ražajo začudenje. Na desni od groba je spredaj kame- nita ograja, zadaj v globino postavljena stebriščna KRONIKA 223 veža, vmes pa druga skupina apostolov. Na oblakih nad grobom stoji in se dviga obdana od angelov, ki se kopljejo v močni luči, Marija in se nekam spro¬ ščeno in zmagoslavno dviguje navzgor. Od roba slike na levi jo navdušeno pozdravlja eden angelov, drugi pod njim je zavihral navzdol tako, da je viden z vrha in opozarja apostole na dogodek zgoraj, tretji v sredi pa, kakor da pomaga dvigati oblak, kaže gledalcem svoj v senco pogreznjeni hrbet. Od sv. Duha na vrhu se lije na Marijo svetloba. Nekoliko v ozadju na levi in zato perspektivično zmanjšan pričakuje Marijo njen Sin. Od desnega roba ji plava v globino prostora nasproti angel, ki nosi venec, dva druga pa ji letita v pozdrav od leve zgoraj. Za ogled v vodoravni smeri je Sternenova slika nemogoča in zato pravo nasprotje Langusove; vse¬ buje namreč celo vrsto značilnih iluzionističnih skraj¬ šav, ki so preračun j ene za pogled s točno določenega stališča pod sliko, ako jo pritrdimo na stropu. Naj¬ bolj občutno je to pri skupini apostolov, pri stebrišču za njimi na desni, pri grobu, pri angelu, ki je planil na levi navzdol, da jih opozori na Vnebovzeto, pri skupini angelov in oblakov z Marijo, katere smer gre od osnovnice zidu v prostor nazaj, in pri 3 velikih angelih, ki plavajo zgoraj od roba slike v globino in predstavljajo otipljiva merila poglabljanja celotne zasnove na tem mestu v prostor. Vtis Sternenove slike je bistveno različen od Lan¬ gusove, čeprav imata obe iste sestavine: spodaj apo¬ stoli ob grobu, v sredi k nebu se dvigajoča Marija, zgoraj Sin, ki jo pričakuje. O kaki kompozicijski enakopravnosti teh sestavin ni nobenega govora več. Spodnji del z apostoli je perspektivično zverižen in zato že po svoji formalni vsebini ne more biti glavni. Nebesa z Jezusom zgoraj so sicer vidni cilj in kompo¬ zicijski vrh vsega sestava, pomaknjena pa so per¬ spektivično v globino in tudi ne morejo biti glavni motiv. Že na prvi pogled ni nobenega dvoma, da je glavna in edino pomembna v ti zasnovi Marija. Po teži svoje gmote ona ni v sredi slike, ampak pripada še spodnjemu, zemeljskemu delu, iz katerega se pa vidno in prepričevalno oprošča. Tu je slikar zgledno izrabil geometrični lik perspektivične konstrukcije tega dela slike, ki je nazorno razviden iz priložene kompozicijske skice (sl. 3). če podaljšamo črte per¬ spektivično nazaj viseče stebriščne lope in apostolov leve skupine navzgor, se te črte stikajo v osi kompozi¬ cije nekako v sredi med sv. Duhom in Marijino glavo in tvorijo nevidno piramido, katere vrh objema Marijo, ki se pa že oprošča iz njega. Nobenega dvoma ni, da omogočuje prav ta preračun j ena, perspektivično v prostor nagnjena idealna piramida prepričevalno do- zdevnost dviganja Marije navzgor. Ta vtis podpira tudi svetlobna kompozicija te skupine, posebno od spodaj gledani osenčeni angel, od katerega se širi v globino proga prav tako osenčenih oblakov. Na tej meji največje svetlobe, ki od zgoraj požira oblike figur in oblakov, in največje sence, ki jo izraža ta angel in v globino se od njega raztezajoča proga obla¬ kov, se ločujeta zemlja in nebo. Marija je že preko¬ račila to mejo in zmagoslavno plove Sinu naproti. Le na levi je navzdol plavajoči svetli angel, ki pomeni Sl. 2. M. Sternen, Marijino vnebovzetje na oboku prezbiterija franCISkanske cerkva v Ljubljani pretehtano nasprotje osenčenega, predrl to mejo, po¬ tegnil svetlobo za seboj in zvezal oba svetova z novico o čudežnem zmagoslavju Marijinem. Nekaj te nad¬ zemeljske svetlobe, ki je prodrla ž njim na zemljo, je deležen tudi svet v plemeniti, v belo odeti postavi Caritas, ki stoji pred idealno piramido spodaj pred križiščem perspektivičnih bežnic. spodnjega dela in nudi za oko gledalca oporišče, od katerega se v osi navzgor razvija vnebovzetje. 224 KRONIKA vnebovzetje Nobenega dvoma ni, da je Sternen v primeri z Lan¬ gusom isti slikani dogodek prav z iluzionističnimi sredstvi vsebinsko neprimerno poglobil in da izbrana forma tej vsebni tudi popolnoma ustreza. Z zasnovo piramidalne kompozicije, ki je nagnjena v prostor nazaj, se je tudi mojstrsko izognil največje nevar¬ nosti, ki mu je pretila, da bi namreč stoječa Marija ne napravila vtisa, da pada naprej, kar bi omajalo prepricevalnost vse iluzije, oprte na stališče gledalca blizu slavoloka skoraj na meji prezbiterija in ladje. V zvezi s tem je majhnega pomena vprašanje ali je Sternenovo delo strogo iluzionistično ali le kompro¬ mis. Za vsestransko izvedeno perspektivično strogo iluzionistično podobo je ploskev, ki je bila slikarju na razpolago, neugodna. Krog, kupola, kvadrat, kra¬ tek pravokotnik so za to idealne oblike. Pri obliki pa, kakor je banja frančiškanskega prezbiterija, so si baročni mojstri pomagali s kombinacijo več stališč, vsekakor pa vsaj dveh. Tako Quaglio v ladji ljub¬ ljanske stolnice ali od njega odvisni Jelovšek v ladji cerkve sv. Petra, dočim je pri bolj osredotočeni ploskvi v prezbiteriju cerkve sv. Petra Jelovšek na¬ slikal dosledno iluzijo za določeno stališče. Lažje bi bilo Sternenovo stališče; če bi se bil podobno kakor Tiepolo pri slavni iluziji prenosa loretanske hišice v cerkvi Scalzi v Benetkah odrekel vsaki zvezi z zemljo in bi bil okvir pojmoval samo kot odprtino za pogled v zračne prostore (sl. 4). Za tem okvirom se v Tiepolovi freski vrši dogodek tako rekoč v neskončnem prostoru brez nujne logične zveze z okvirom ali dano arhitek¬ turo. Sternen pa je, kakor smo videli, zemljo potre¬ boval iz ozirov na izročilo, na vsebino in celo na kom¬ pozicijski zamislek. Te zemlje pa ni mogel obesiti v neskončno prostorje, ampak jo je moral tako ali dru¬ gače zvezati z resničnim prostorom in po njem do resničnih zemeljskih tal. To je dosegel s tem, da si je zamislil na eni ozki strani okvira pogled na stavbe z grobom, kakor bi se kazale gledalcu, ako bi segale v to višino in bi jih gledal iz cerkve skozi naslikani okvir. Na isti način sta reševala podobne naloge tudi Quaglio in Jelovšek, pa tudi največji iluzionisti itali¬ janskega baroka. Iluzionistično slikarstvo ima med Slovenci lepo tradicijo in bi mogli reči, da je vsaj teoretično še vedno nekam živo in aktualno; vseeno bi bilo pa težko dokazati, da se je Sternen opiral prav nanjo. Pri Langusu je bila ta tradicija že končana in je potem popolnoma zamrla prav do frančiškanskega Vnebovzetja. V baročni dobi viri, iz katerih nastaja naš iluzio¬ nizem, niso enotni. Južna štajerska in Koroška črpata iz drugih virov kakor Kranjska in Italiji sosedna Primorska. Tam opažamo naslon na sodobno avstrij¬ sko slikarstvo, tu se razvije od zač. XVIII. stol. dalje tradicija, ki odmre šele sredi XIX. stol. Podlago za ta razvoj je dal severni Italijan Julij Quaglio, ki je zgledno poslikal ljubljansko stolnico. Nanj se je oprl najplodovitejši slovenski iluzionist Franc Jelovšek, ki ga v poznih delih označuje izrazit horror vacui — strah pred praznim prostorom, tako da se njegove figuralno prenatrpane kupolne kompozicije že kar oddaljujejo od pravega iluzionizma, čigar element je prosti zračni prostor. To opažamo tako v razvoju avstrijskega kakor italijanskega iluzionizma (Tie¬ polo). Jelovškovo tradicijo so nadaljevali razni manj pomembni nasledniki kakor slikar cerkve na Skaručni (Jamšek?), J. Potočnik in podobni. Novo bolj realno KRONIKA 225 pojmovanje je uveljavil v kupoli stopnišča Virantove hiše v Ljubljani A. Herrlein, ki mu je mogoče kumo- val pri tem delu J. M. Kremser-Schmidt. Čeprav ima ta kompozicija čisto svetni značaj, nas po svoje v zvezi z našim vprašanjem vseeno zanima. Deli se na alegorijo v zračnem prostoru in na prizore na zemlji, razvrščene po podnožju kupole, torej na zemeljski in nebeški prizor, kar je značilno tudi za razvoj cerkve¬ nega iluzionizma v srednji Evropi od srede XVIII. stol. dalje. V Herrleinovi koncepciji že tudi skoraj popol¬ noma prenehuje nekdaj tako bujna umetnost poda¬ janja kompliciranih perspektivičnih skrčenj, ki pri¬ hajajo v poštev edino še pri prizoru v zračnem pro¬ storu, dočim so po robu nanizani prizori prav za prav že normalno slikani prizori. V še večji meri velja to za Herrleinovega sodobnika Leopolda Layerja, ki je poslikal plitvo kupolo prezbiterija cerkve v Tržiču, tako da se je vsa zgodba, ki je čisto historično pri¬ povedna (Izraelci v puščavi) in tuzemska, razvita po podnožju kupole na podoben način kakor je največji slikar Layerjevega časa, Fr. Goya, poslikal z nepo¬ zabnim realizmom kupolo cerkve sv. Antona v Mad¬ ridu. V tem razvoju jasno vidimo, da se razkrajajo duhovne osnove iluzionizma, čigar globlji smisel je bil »Kvišku!« in se vse bolj zopet uveljavlja zemelj¬ ska realnost. V ti vrsti zasledimo sredi XIX. stoletja Langusa kot iluzionista, ki, kakor smo zgoraj videli, že ni in ne piore biti več pravi iluzionist tudi kljub nazarenski idealistični reakciji. V svojem največjem delu, v ku¬ poli na šmarni gori, je rešil svojo nalogo na podoben način kakor Herrlein ali Layer. Vsebina te kupole je ista kakor v prezbiteriju pri frančiškanih, Vnebo¬ vzetje Marije, čeprav je vsa kupola v ožjem smislu posvečena nebeški gloriji in Mariji, ki se ji približuje na oblakih, je zemeljski del slike, ki zavzema vse obširno podnožje kupole, tako bogato razvit in tako poudarjen posebno tudi s tem, ker se apostolskim in svetniškim udeležencem dogodka pridružujejo sodob¬ niki in slikar sam, da se zdi, kakor bi bil imel slikar večje zanimanje zanje kot za sveti prizor, ki ga je moral uprizoriti. Čeprav je kupola sama vabila k re¬ šitvam v strogo iluzionističnem smislu in ta iluzioni¬ zem posebno v kupoli Langusu ni bil neznan, saj je povoljno dopolnil freske v novi kupoli ljubljanske stolnice in ž njimi nadomestil po Quagliju naslikano navidezno kupolo, vseeno tu nikjer ne opažamo težav¬ nih perspektivičnih skrajšav, ki so bistveno izrazilo baročnega patosa. Iluzionizem šmarnogorske kupole temelji namreč edino na razvrstitvi skupin po telesu kupole, ki že sama povzroča navidezno visenje nasli¬ kanih skupin v prostoru, brez težnje, da se njihov, iz slučajnega položaja izvirajoči značaj z rafiniranimi iluzionističnimi sredstvi poveča. Pri Langusu moremo torej govoriti sicer o zadnjih odmevih baročnega iluzionizma, ker je bil zadnji med našimi slikarji, ki je še obvladal slikanje kupol in banjastih obokov, način pa, kako je te naloge reševal, je že tako oddaljen od baročnega ideala, da prav za prav že ni več iluzionističen, vsaj ne v starem, baroč¬ nem smislu te besede. Pri reševanju svoje naloge se Sternen torej ni mogel opreti na Langusa kot zadnjega v vrsti slovenskih iluzionistov, ampak je moral seči za vzori dalje nazaj ali pa se opreti na samostojno geometrično perspekti- vično konstrukcijo. Vzore je mogel najti samo v cve- tečem baročnem iluzionizmu v Avstriji ali Italiji. Njegovo delo dokazuje, da je s pridom študiral posebno Tiepola, čigar Prenos loretanske hišice v cerkvi Scalzi v Benetkah predstavlja enega viškov popolnega ilu¬ zionizma (sl. 4). V odprtem zračnem prostoru, ki vanj zremo skozi pravokotni navidezni okvir, s kate¬ rim je navzgor zaključena resnična arhitektura pro¬ stora, gledamo Devico, stoječo v hišici, ki jo nosi skozi zrak truma angelov. Perspektivična konstrukcija te skupine je drzna a zares prepričevalna; vsa sloni na lastni iluzionistični moči figuralne koncepcije, katero le rahlo podpira par po zraku se prekucujočih stran¬ skih figur. Sl. 4. Z. B. Tiepolo, Prenos Betlehemske hlilce v cerkvi Scalzi v Benetkah 226 KRONIKA Sl. B. Ettore Tito, kompozicija na oboku cerkve Scalzl v Benetkah Za Italijo je bil v zadnjem desetletju našega časa velik umetnostni dogodek, ko je znani benečanski slikar Ettore Tito dobil naročilo, da nadomesti veliko Tiepolovo, v vojni po avstrijski bombi uničeno fresko na stropu ladje cerkve Scalzi (sl. 5). Svoje delo je pred par leti dovršil, čeprav ne več v presni tehniki, ampak v olju na platnu, pripetem na strop. V duhu tradicije in vse ostale še ohranjene Tiepolove slikarije je po¬ skusil rešiti svojo nalogo s perspektivično iluzijo za pogled od spodaj. Zdi se mi, da je prav ta ne čisto posrečena tekma E. Tita z duhom nedosežnega ilu¬ zionista Tiepola izpodbodla Sternena, da se tudi sam poskusi z obema. Tita je v svoji zmagoslavno vzne- šeni Mariji nedvomno prekosil, kajti položaj Titove Marije je nekoliko negotov. Tekmo s Tiepolom pa je vsaj v srednji, to je glavni skupini nedvomno vzdržal in ustvaril v Mariji postavo velike lepote in samo¬ zavestne veličine. V načinu slikarske obdelave je ostal Sternen otrok svojega časa. Ni zatajil v sebi impresionista, a je vseeno njegov način toliko obrzdal, da je dokazal, da je tudi impresionizem zmožen ustva¬ riti monumentalno delo, kar so mu skoraj splošno odrekali. Nepozabni Max Dvorak je napisal kratko, toda pobud bogato razpravo o baročnem iluzionističnem slikarstvu na Dunaju. Tam je ugotovil, da iluzioni¬ stično stropno slikarstvo ne igra posebne vloge v časih, ko so misli in čuvstva osredotočena na zemelj¬ sko življenje, in je zato ta umetnostna vrsta skoraj neznana grško-helenistični ali renesančni dobi, pa tudi XIX. stol. in sodobnosti. Transcedentalni ideali, kakor so bili tisti, katere je uveljavila protireforma¬ cija, ki je duhovna mati baroka, pa obračajo človekov pogled navzgor v neskončne nebesne sfere. Da temu stremljenju ustreže, odpira iluzionistična umetnost oboke in njih materialno tezo nadomešča s pogledi v neskončne prostore, oživljene v optičnih vizijah. Ko sredi XVIII. stol. začne pridobivati na moči racio¬ nalizem, se začne razkroj tradicionalnega iluzionizma, v katerega okvir se vriva vedno več realističnih sesta¬ vin. Odmev tega razvoja smo ugotovili tudi pri nas tako pri Herrleinu kakor pri Layerju. Da pa je mogel biti iluzionizem, četudi po svoje razumljen, ideal slo¬ venske umetnosti tudi še v Langusovem času sredi XIX. stol., nam je dokaz za to, da pri nas takrat racio¬ nalistični realizem še ni popolnoma izpod jedel ideali¬ stičnih podlag duhovnosti. Nesporazum, ki ga je ta¬ krat zakrivil v svojem nazarenskem razpoloženju do umetnostnih problemov Langus, je sedaj popravil Matej Sternen. V tem je nedvomno dobršen del po¬ membnosti njegovega dejanja, če ga pogledamo v luči lastne umetnostne zgodovine. KRONIKA 227 MESTNA OBČINA MARIBORSKA IN NJENI USLUŽBENCI FRANJO KRAMBERGER Mestna občina je v Mariboru eden največjih službo- dajalcev. Ne bo zato odveč, če »Kronika« objavi ne¬ koliko podatkov, ki morejo služiti za presojanje raz¬ merja med mestno občino in njenimi uslužbenci in posebno radi tega, ker se s tem tudi nekoliko osvetli položaj mariborskih uslužbencev v zadnjih petnajstih letih. Mestna občina mariborska zaposluje precejšnje število uslužbencev. Uslužbenci mestne občine mari¬ borske nimajo službenega razmerja enotno urejenega. Po veljavnih predpisih, ki veljajo za urejevanje služ¬ benih razmer, bi mogli mestne občinske uslužbence razdeliti v tri skupine: 1. one, ki jim je službeno raz¬ merje urejeno po službeni pragmatiki za mestne uslužbence mariborske iz leta 1925.; 2. one, ki za nje glede službenega razmerja veljajo kolektivne pogodbe in 3. one, ki imajo posebne pogodbe po zakonu o obrtih (ali po zakonu o mestih), oziroma za katere veljajo glede službenega razmerja ti zakonski pred¬ pisi. Naslednji podatki so posebej zbrani in urejeni v dveh delih: za delavce, t. j. one uslužbence mestne občine, ki opravljajo pri mestni občini izključno le ročna (težaška in rokodelska) dela in za uslužbence v ožjem smislu, ki opravljajo izključno ali večji del duševna dela. — Določiti točno mejo med obema sku¬ pinama je težko, ker med njima ni očividnega pre¬ hoda; gotovo pa je, da bo po naslednjih objavljenih podatkih razdelitev jasna. DELAVCI Statistični podatki so sestavljeni po tedenskih iz¬ kazih, po katerih so bile mestnim delavcem izpla- čevane njihove mezde. Upoštevani so podatki za vse mestne delavce, razen za one pri mestnem elektri- škem podjetju, pri plinarni, pri mestnem pogrebnem zavodu, v klavnici in pri avtobusnem podjetju, za ka¬ tere se iz upravnih razlogov podatki ne morejo dobiti. Pri sestavi pregledov in tabel so upoštevane delovne moči, ki so za svoje delo uporabile v tedenskih iz¬ kazih navedeni delovni čas ter po tem delovnem času prejele plačilo. — Za primer 30. teden leta 1933.: 25 delovnih moči, ki je 1247 delovnih ur pometalo ceste, je prejelo na mezdah skupno 5437‘90 Din; ali 28 delovnih moči, ki je bilo zaposlenih 14 delovnih dni ali 2363 delovnih ur pri vzdrževanju cest, je do¬ bilo za ta teden na mezdah 14.109'— Din; ali 20 delovnih moči, ki je 95 delovnih dni ali 292 de¬ lovnih ur delalo pri mestnem vodovodu, je dobilo na mezdah 6639'20 Din. število delovnih moči se je seštelo za vsako leto in dobljena številka razdelila na toliko delov, za kolikor tedenskih izkazov so se delovne moči seštele. En del izkazuje povprečno število delavcev za dotično leto. Delovni čas je radi enostavnosti preračunjen na ure tako, da se je delovni dan preračunil z 8 delovnimi urami. Pri tem računu so se radi enotnejše sestave in lažjega pregleda morale upoštevati tudi nadure kot navadne delovne ure. Skupni zneski delavskih mezd so se sešteli po te¬ denskih plačilnih izkazih. Povprečne mezde so dob¬ ljene na ta način, da so bili za mezde izplačani zneski sorazmerno razdeljeni po delovnih urah, delovnih dnevih, tednih ali letih. Ako iz gornje tabele preračunimo dejansko število zaposlenih v posameznih letih ter njihove povprečne mezde, dobimo naslednjo sliko: 228 KRONIKA 1-7 1 100 delavcev ali 100.000 delovnih ur ali 1 milijon dinarjev vojno in po prevratu še posebej, so tudi pri mestni ob¬ čini povzročile zmedo v njeni delavnosti. Ta pojav je bil z ozirom na uslužbence tem težji, ker so izpreme- njene politične in socialne razmere povzročile tudi pri mezdah veliko neurejenost. Naraščajoča draginja v letih 1919 do 1923, pa tudi izprememba plačilnih sred¬ stev je povzročila, da so se delavske mezde brez si¬ stema in neenotno določale ter poviševale. Primernih delovnih moči ni bilo mogoče dobiti; oni delavci pa, ki so bili zaposleni pri mestni občini že pred prevra¬ tom in oni, ki so bili sprejeti v delo v poprevratnih letih, so bili sicer smotrno zaposleni, vendar se je v mnogih primerih delalo vse preveč v nadurah (poseb¬ no ob nedeljah in praznikih) ali pa za posebne na¬ grade. 1 V teh razmerah se je moglo dogoditi, da sta bila dva delavca, ki sta opravljala eno in isto delo, različno plačana, ali pa da je skupina delavcev, ki je opravljala važnejša opravila, mogla biti slabše plača¬ na, kakor ona, ki je bila zaposlena pri manj važnih opravilih. Saj so imeli leta 1921. delavci, zaposleni pri izvozu fekalij, povprečno po 19’36 krone na uro, de- 1 Leta 1922. in 1923. se pritožujejo posamezni mestni delavci, zakaj so samo nekateri iz njihovih skupin zapo¬ sleni ob praznikih in nedeljah ter zahtevajo, da se zaposli v teh dneh tudi nje. lavci pri mestnem vodovodu pa le 6'52 krone, pri vzdr¬ ževanju cest pa samo 5’90 krone na uro. Mestna upra¬ va, ki je bila izvoljena pri volitvah mestnega zastop¬ stva dne 26. aprila 1921 in ki je bila po svoji večini socialistična, je imela zelo nehvaležno in težko na¬ logo, vse to urediti. Le s pravilnim razumevanjem ča¬ sovnih prilik in pa razmer, v katerih so mestni delavci takrat živeli, nič manj pa tudi radi določil pozitivnih zakonskih predpisov 2 ter pod vplivom delavskih stro¬ kovnih organizacij je mestna uprava po svojih naj¬ boljših močeh urejevala in uredila dotedanje neure¬ jene službene razmere mestnih delavcev. Urejevanje službenega razmerja pri mestni občini je imelo že ta¬ krat velik socialen pomen za mesto in bližnjo okolico, ker so razna podjetja v mestu in bližnji okolici začela službeno razmerje delavcev pri mestni občini uporab¬ ljati tudi za svoje delavce. Prvo povojno urejevanje službenega razmerja med mestno občino in njenimi delavci bi z današnjih vidikov ne mogli oceniti kot najboljše; hibe in pomanjkljivosti je imelo v tem, da ni bilo izvršeno sistematično, torej slično kakor so bile podobne zadeve urejene drugod, n. pr. s kolektiv¬ nimi pogodbami. 3 Vendar pa takratne mariborske raz¬ mere drugačne rešitve med mestno občino in njenim delavstvom niso dovoljevale. Ko je bil 21. novembra 1924 izvoljen novi mestni občinski svet, v katerem je imel večino narodni blok. in ko se je začela delavnost mestne občine v novih smereh razvijati, so se pojavile pomanjkljivosti v uredbah službenih razmerij mestnih delavcev ter se je moralo misliti na enotno ureditev; vendar do pozi¬ tivnih sklepov v mestnem občinskem svetu ni prišlo. šele po volitvah mestnega zastopstva dne 18. decem¬ bra 1927 je novi mestni občinski svet začel s končno veljavnim reševanjem razmerja med mestno občino in mestnimi delavci. Dne 15. marca je klub mestnih svet¬ nikov Slovenske ljudske stranke na seji mestnega ob¬ činskega sveta vložil od A. Jerovška in Fr. Hrasti ja podpisan tale predlog: Dolžnosti in pravice stalnih in pragmatično nastav¬ ljenih mestnih uradnikov so določene s službeno pragmatiko, ki ureja s pokojnino tudi vprašanje sta- 2 1. Uvedba 8urnega delovnika leta 1919. 2. Uredba o delovnem času pri industrijskih, obrtnih, rudarskih in prometnih podjetjih iz let 1919 in 1921. 3. Naredba o nadziranju izvrševanja predpisov uredbe o delovnem času pri podjetjih iz leta 1921. 4. Razne uredbe glede delovnega (fesa pri gradbenih, obrtnih in trgovskih pod¬ jetjih iz let 1923., 1924. in 1025. 5. Uredba o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode iz leta 1919. 6. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. 7. Razni predpisi glede bolniškega, nezgodnega in pokoj¬ ninskega zavarovanja. — 8. Uredba o delavskih zbor¬ nicah itd. 3 Mestna občina Ljubljana je imela že leta 1921 svoj »Delavski red«, ki ga je potrdil vladni komisar dr. Sene¬ kovič 1. avgusta 1921. Zveza industrijcev za Slovenijo, gradbeni odsek, je za svoje področje napravila z zastop¬ niki stavbinskega delavstva dogovor o mezdah in odpo¬ vednem roku 30. avgusta 1923. Vendar pa takratne mari¬ borske razmere drugačne rešitve razmerja med mestno občino in njenim delavstvom niso dovoljevale. KRONIKA 229 rostne preskrbe in deloma tudi za slučaje onemog¬ losti. Ni pa še urejena zadeva glede preskrbe mestnih delavcev in drugih začasnih uslužbencev za starost in za slučaje onemoglosti. Mislilo se je, da bo mo¬ goče rešiti to važno socialno vprašanje najpovoljneje takrat, ko bo še država izvedla splošno zavarovanje za starost in onemoglost in zato mestna občina ni vzela stvari sama poprej v roke. Razmere nekaterih mestnih delavcev in začasnih uslužbencev pa so take, da ne kaže več odlašati še v naprej s samopomočjo, ki naj bo v tem, da reši ma¬ riborska mestna občina vprašanje starostne preskrbe in za slučaje onemoglosti svojih delavcev v lastnem delokrogu. Nezadostna bi bila zgolj taka rešitev, da se sklepa o tem od slučaja do slučaja, temveč treba je v tem oziru točnih določil za vse slučaje brez iz¬ jeme in da taka preskrba ne bo imela značaja neke miloščine, marveč zajamčenega prava. Da se izvede tak načrt in se predloži občinskemu svetu v pretres in sklepanje, predlagamo: 1. Najpozneje v teku dveh mesecev naj izdelata kombinirana II. in IV. odsek mestnega občinskega sveta skupno s socialno-političnim uradom in če tre¬ ba, še s sodelovanjem drugih mestnih uradov, na¬ tančen predlog glede preskrbe mestnih delavcev in drugih nestalnih uslužbencev za starost in onemoglost; 2. sestavita naj seznam vseh takih delavcev in uslužbencev; 3. pretreseta naj zlasti finančno stran tega vpraša¬ nja in stavita predloge glede kritja in morebitnih dotacij za fond, ki bi bil potreben v ta namen. O predlogu samem se na seji ni razpravljalo, pač pa je mestni občinski svet sklenil, da razpravljata o njem socialno-politični in finančni odsek občinskega sveta. Najprej je o predlogu razpravljal finančni od¬ sek, ki ga je pa odstopil socialno-političnemu odseku, da ga ta preštudira, sestavi seznam delavcev in usluž¬ bencev, ki bi prišli za zavarovanje v poštev in da se¬ stavi osnutek pravilnika za pokojninski sklad; glede finančnih strani naj bi se posvetovala oba odseka skupaj. Socialno-politični odsek je na svoji seji dne 17. aprila 1928 zahteval od magistratnih uradov, da oni sestavijo pravilnik in zberejo potreben material. Medtem, ko so magistratni uradi material zbirali ter dobili tozadevni pravilnik, ki ga je že leta 1921. uve¬ ljavila mestna občina ljubljanska, je načelnik so- cialno-političnega odseka dr. Pavel Strmšek pripravil za sejo mestnega občinskega sveta dne 2. avgusta 1928 predlog, da se osnuje posebna mestna delavska zavarovalnica, kakor jo ima že Ljubljana. 1 Za isto sejo mestnega občinskega sveta dne 2. av¬ gusta 1928 pa je klub občinskih svetnikov sociali¬ stične stranke Jugoslavije predložil naslednji predlog kolektivne pogodbe: Mestni občinski svet skleni urediti delovno razmerje med delavci, zaposlenimi pri mestni občini in v mest¬ nih podjetjih na podlagi posebne delovne pogodbe, v kateri naj se poleg drugih na delovno razmerje se 1 V Ljubljani je že 1. 7. 1923 začela poslovati »Bolniška blagajna mestnih delavcev«, ki je zavarovala delavce zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt. nanašajočih določil fiksira minimalne in maksimalne mezde, izvede kategorizacija delavstva po kvalifika¬ ciji in službenih letih in določi višina mezde po kate¬ goriji in službenih letih. Oba predloga, predlog dr. Strmška kakor tudi predlog kluba SSJ sta bila sprejeta na imenovani seji s pristavkom, da se morajo v enem mesecu zbrati vsi potrebni podatki. Po tem sklepu mestnega občinskega sveta so začeli posamezni člani socialno - političnega in finančnega odseka vprašanje razmotrivati in je na podlagi teh razmotrivanj občinski svetnik Grčar Viktor sestavil poseben predlog za kolektivno pogodbo. Ljubljanski »Delavski red« in Grčarjev predlog sta bila predmet resnih razprav in je na podlagi obeh mestni občinski svet na svoji seji dne 20. novembra 1928 sklenil napraviti kalkulacijo po obeh predlogih. Delo pa se je zavleklo preko novega leta 1929 in šele na seji mestnega sveta dne 7. februarja 1929 je bilo na pred¬ log posebnega odseka sklenjeno, da se uveljavijo splošna določila in plače za kolektivne pogodbe. Splošna določila naj bi stopila v veljavo 1. marca 1929, plače pa šele, ko bo potrjen mestni proračun. »Splošna določila za kolektivno ureditev službenega razmerja med mariborsko mestno občino in njenimi delavci« ugotavljajo dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz službenega razmerja med mestnimi delavci in mest¬ no občino mariborsko ter vsebujejo: definicijo mest¬ nega delavca (one osebe, ki jih najame mestna občina kot delodajalka in ki opravljajo pri mestni občini ali njenih podjetjih izključno le ročna [težaška in rokodelska! dela in ki niso obsežene v že obstoječi pragmatiki za uslužbence mestne občine), določila glede nadurnega dela, dopustov (najmanj 6 in največ 14 plačanih delovnih dni), sprejema in odpusta, obrat¬ nih zaupnikov in strokovnih organizacij, plač (kva¬ lificirani 7 dinarjev, kvalificirani-pomožni 6 dinarjev, pomožni 4 dinarje), naturalnih prejemkov, reševanja sporov (spori med obratnim vodstvom in delavstvom se rešujejo po dogovorih med mestno občino, oziroma obratnim vodstvom in predstavniki strokovnih orga¬ nizacij dotičnega obrata) in zajamčenje pridobljenih pravic. Na podlagi splošnih določil naj bi se sklenile med mestno občino in predstavniki obratnih strokov¬ nih organizacij posebne kolektivne pogodbe. S sploš¬ nimi določili predvidene kolektivne pogodbe za po¬ samezna podjetja, oziroma za posamezne obrate pri mariborski mestni občini do danes še niso sklenjene. Po gornjih ugotovitvah in po pregledu delavcev, delovnih ur in povprečnih mezd ter diagrama o vzpo- reditvi delovnih ur, ki so jih povprečno uporabljali delavci v posameznih letih, z odgovarjajočimi mezda¬ mi, se pokaže, da so splošna določila za kolektivne pogodbe ugodno vplivale zlasti na razmerje med de¬ lovnim časom in mezdami. Razmerje med povprečnim delovnim časom in povprečnimi letnimi mezdami je bilo vse do leta 1928., ko še niso bila v veljavi splošna določila, nepravilno oziroma neugodno, kar se pa po letu 1928. popravi. Ravno diagram o povprečnem letnem delovnem času in letnih povprečnih mezdah potrjuje, da so se pred letom 1925. mezde nepravilno določale, oziroma zviševale. 230 K R ONIKA Padec povprečnih mezd od leta 1925. naprej ne gre toliko na račun efektivnega znižanja mezd; kakor je ugotovljeno, je imela mestna občina pred letom 1925. po številu manj delavcev, vendar so mogli in morali ti delavci svoje delo opraviti v nadurah in so radi tega dobivali povprečno večje mezde. Ko se je po letu 1925. začelo dosledno izvajati zakonito določilo, da se delavci zaposlijo res samo po 8 ur dnevno, je bilo deloma potrebno najeti več delavcev, deloma pa so se povprečne mezde zniževale, ker so odpadale in od¬ padle nagrade za nadure. Nekoliko pa je padec po¬ vprečnih mezd utemeljen tudi v tem, da so nekateri delavci profesionisti, ki so imeli najvišje povprečne mezde, bili leta 1925. prevedeni na mesečne prejemke po službeni pragmatiki za uradnike in ostale usluž¬ bence mestne občine mariborske in so v tedenskih izkazih izkazane mezde brez profesionistov. Kdor bi hotel ugotoviti, pri kakšnem delu je mestna občina svoje delavce v zadnjih letih zaposlila in kake mezde so delavci v posameznih obratih dobivali, bi moral sestaviti 22 različnih pregledov in tabel. Zado¬ stujejo naj najvažnejše. ŠTEVILO DELAVCEV cestna gradbena izvoz olepšava mestni dela dela odpadkov mesta vodovod 1921 53 14 1922 59 15 1923 62 13 1924 63 16 1925 67' 11 1926 69 19 1927 73 20 1928 92 26 1929 110 25 1930 100 20 1931 97 17 1932 107 17 1933 115 35 1934 80* 20 1 2 6 — 8 5 — 8 5 — 8 5 — 8 3 — 8 4 4 10 4 14 13 4 13 19 4 15 40 4 16 16 4 16 20 4 17 18 5 17 16 5 24 17 POVPREČNE MEZDE NA URO V DINARJIH VZPOREDITEV LETNIH DELOVNIH UR IN LETNIH POVPREČNIH MEZD 1-4 - 1000 ur 5000 dinarjev letne mezde 1 Prišteti bi bilo 9 tlakarjev za 572'55 m 2 tlaka. 2 Samo za 36 tednov. Pri pomožni akciji se za zadnja tri leta pokaže tale Ko bi primerjali mezde mestnih delavcev z mezdami drugih delavcev v Mariboru, bi mogli ugotoviti, da so delavske mezde pri mestni občini nekoliko (v neka¬ terih primerih precej) višje, kakor pri zasebnih pod¬ jetjih ali pa pri državi. S tem mestna občina uve¬ ljavlja v Mariboru regulativ, ki more in ki bi moral služiti za zgled in primer drugim mariborskim in okoliškim službodajalcem. KRONIKA 231 KMETIJSKO VPRAŠANJE VELIKE LJUBLJANE ING. AGR. LOJZE PREZELJ Ena najvažnejših nalog sleherne mestne občinske uprave, katere teritorij ima bolj ali manj kmetijski značaj, je čim povoljnejša ureditev kmetijskega vpra¬ šanja. Mesta sploh, posebno pa tista, ki razpolagajo z ve¬ likim številom prebivalstva, že od nekdaj odločilno vplivajo na razvoj: na produkcijo poljedelskih pri¬ delkov v svoji okolici. Kot središča industrije, trgo¬ vine, obrti in uprave so mesta vedno dajala v znatni meri poseben pečat kmetijskemu pridelovanju. Dvi¬ ganje, odnosno padanje prodajnih cen kmetijskih pri¬ delkov je bilo od nekdaj rezultanta visoke standar¬ dizacije meščanskega prebivalstva, njegovih zahtev in njegovega okusa. Na prodajne cene pa je prav tako v znatni meri vplivala tudi vsakoletna dobra ali slaba letina, zgolj posledica ugodnih ali neugodnih vremen¬ skih prilik. Pomembnost kmetijskega vprašanja za mesta se¬ veda rase sorazmerno s številom meščanov in s po¬ vršino mestnega pomerija ter tudi njegove bližnje okolice, v kolikor je prikladna za kmetijsko obdelo¬ vanje. Odločilno važni so pa še drugi momenti, kakor n. pr. izredna sposobnost bližnje okolice za vrtnarstvo in zelenjarstvo, prometne prilike in organizacija pro¬ daje. Radi izredno velikega konzuma kmetijskih pridel¬ kov s področja vrtnarstva in zelenjarstva so velika mesta že v davnini posvečala posebno pozornost sta¬ nju kmetijstva. Ta pozornost je veljala zlasti naj¬ bližji mestni okolici, kajti prometna sredstva so bila tedanje čase izredno slaba, pa tudi komunikacije so bile nezadostne, radi česar ni bilo mogoče misliti na oskrbo iz oddaljenejših krajev. Odtod velika važnost kmetijskih pristav v predmestjih. Zato je prav zani¬ mivo proučevati razvoj kmetijstva v najbližji okolici večjih mest. Omenjene veje kmetijstva zahtevajo predvsem te¬ meljitega in umnega dela. Zahtevajo pa tudi pozna¬ vanje zahtev mestnega prebivalstva, načina prodaje pridelkov in vseh činjenic, ki se tičejo tega področja. Da si vsaj deloma predočimo razvoj kmetijstva v bližnji okolici večjih mest, bodi omenjen veliki nem¬ ški ekonomist Johann Heinrich von Thiinen (1783 do 1850), ki je med drugim napisal delo: »Osamljena država« (1826). Njegovo zamisel o osamljeni državi, ki leži sredi povsod enako plodne ravni, moremo aplicirati na ve¬ liko mesto z njegovo bližnjo in daljno okolico. Ceste in vsa pota, vodna in kopna, se stekajo vanj. V njem je razvita trgovina, obrt in industrija. V resnici je si¬ cer Thiinen postavil v tem svojem delu zakon o pre¬ voznih stroških. Ta zakon ugotavlja, kateri proizvodi kmetijstva ne preneso velikih prevoznih stroškov, bodisi radi velikega obsega kakor tudi radi nagnjenja do kvare. Na podlagi te Thiinenove razdelitve naj¬ demo v posamzenih pasovih, ki se drug za drugim vrste okrog središča njegove osamljene države, kme¬ tijska gospodarstva s povsem določenim načinom kmetovanja. V prvi pas, ki je najbližji središču te osamljene dr¬ žave, je uvrstil vrtnarska in mlekarska gospodarstva. Pridelki teh dveh skupin kmetijstva so za prebival¬ stvo neobhodno potrebne življenjske potrebščine. To so voluminozni in hitremu kvarjenju podvrženi pro¬ dukti. Radi nizke cene tudi ne preneso v nepredelani obliki daljše poti in visokih prevoznih stroškov. Pre¬ voz sam pa tudi škoduje njihovi kakovosti. Nivo ra¬ cionalnega kmetijstva je v tem pasu najvišje. Upo¬ raba umetnih gnojil je izredno velika. V mestih, kjer se opravlja gnojitev vrtov in njiv z odpadnimi vodami (fekalije), je vračanje hranilnih snovi zemlji, iz katere se v tem pasu črpajo v mnogo večjih količinah kot kje drugod, idealno ceneno ter izredno ekonomično. Temu pasu priključuje Thiinen gozd. Nabava go¬ riva kakor tudi gradbenega lesa je radi bližine cenejša. V času slabih in nedovoljnih prometnih sredstev je bila seveda bližina gozda še mnogo večjega pomena. Tretji pas je področje industrijskega in menjal¬ nega gospodarstva. Industrijsko kmetijstvo temelji na stalnem plodoredu, pri katerem se posamezne kul¬ ture vrste po načinu menjalnega gospodarstva, toda vendar tako, da se pretežno proizvajajo industrijske rastline (sladkorna repa, oljna repica, krompir itd.), katerih pridelki so prepotrebne surovine za indu¬ strijski obrat. Produkcija pa je odvisna od trenotnega povpraševanja po izdelkih. Te vrste gospodarstvo za¬ hteva velikih kapitalov, vloženih v zgradbe, in veliko obratno glavnico. Menjalno gospodarstvo pa prideluje na njivah žito, krmo in okopavine (repa, krompir). Naj omenim le najvažnejši plodored, ki najbolj ustre¬ za zahtevam menjalnega gospodarstva. To je norfol- ški plodored, ki ga je Albert Thaer v začetku minu¬ lega stoletja prenesel na kontinent iz grofije Norfolk na Angleškem: l.leto: okopavina (krompir, koruza), 2. leto: jarina (ječmen), podsetev: detelja, 3. leto: detelja, 4. leto: ozimina (pšenica). Pri takem načinu kolobarjenja odpade na žitarice 50%, na okopavine 22,5% in na leguminoze (detelje) 22,5%. Omenjenim pasovom sledi pas ekstenzivnega me¬ njalnega gospodarstva, tkzv. pas tripoljnega gospo¬ darstva (Vs odpade na pšenico [ozimina], V 3 na jari posevek [koruza], ‘/a pa ostane neobdelana — praha.) Sledi travniško gospodarstvo z živinorejo, dalje paš¬ niki in končno vsakomur prosto in povsem neizrab¬ ljeno zemljišče. 232 KRONIKA ThUnanovl krogi Ta Thunenova razdelitev je sicer dandanašnji, ko so prometna sredstva neprimerno bolj dovršena in tudi cenejša kakor nekdaj, sicer deloma izgubila svoj raison d’etre. Vkljub temu jo pa moremo v glavnem še vedno aplicirati na današnje stanje kmetijstva v pasovih, ki se vrste v neposrednem obliž ju večjih mest. Prav posebno pozornost pa morajo posvečati rešitvi kmetijskega vprašanja ona mesta, katerih geografski in geološki položaj ni najbolj prikladen za uspešen razvoj kmetijstva v njihovi neposredni bližini. Me¬ ščan občuti nizko stopnjo te prikladnosti v svojem žepu. Posledica je, da so življenjske potrebščine v takem mestu drage. To je za mesta slaba reklama. V letnih statistikah o tujskem prometu se to dejstvo neugodno odraža in od tega seveda najbolj trpi mestna blagajna, z njo vred pa seveda blagostanje meščanov samih. Toda ne samo nezadostna količina kmetijskih pridelkov, temveč predvsem njihova kakovost ne ustreza zahtevam, priznajmo, že višjega standarda va¬ jenega in tudi — razvajenega meščana. Kmetijsko vprašanje slehernega tudi manjšega me¬ sta je torej izredno važno in zasluži čim večjo pozor¬ nost. še prav posebno pazno pa morajo presojati to vprašanje tiste občinske uprave, katere imajo na svo¬ jem področju bolj ali manj razvit sistem vil z vrtovi in pa tiste, katerih meščani so morda večji ali manjši zemljiški posestniki, tako da se pogosto tudi izključno pečajo s kmetijstvom. Leti upravičeno lahko zahte¬ vajo, da jim občinske uprave posvečajo enako pozor¬ nost kot njihovim someščanom, ki bivajo v sredini mesta in vsekakor uživajo v največji meri vse udob¬ nosti, kar jih mesto sploh more nuditi. Glavna naloga in dolžnost vseh občinskih uprav pa tudi je, da v prvi vrsti in enakomerno skrbe za blagor in dobrobit vseh svojih občanov in da jim v Čim povoljnejši obliki zavarujejo vse življenjske pogoje ter jim tako lajšajo in urejajo eksistenco. Kmetijsko vprašanje mesta je danes, v času ko so se socialna in gospodarska vprašanja neverjetno za¬ ostrila, tudi izredno obsežno in zamotano. Saj v res¬ nici ni samo eno vprašanje, marveč jih je cel kom¬ pleks. Predvsem pa stopa danes v ospredje: preskrba mesta z mlekom in zelenjavo. V zvezi s tem narašča pomen vrtnarstva, kateremu se dandanes v zvezi z biološko-medicinalnimi teorijami o važnosti vitami¬ nov posveča še prav posebna pozornost. Poseben videz dobi kmetijsko vprašanje mesta, ako ga motrimo s stališča meščanov, ki so stanovsko vzelo kmetovalci. Leti upravičeno zahtevajo od občinskih uprav, da naj prevzamejo v polni meri strokovno vodstvo nad njihovim delom. S tem, da so izločeni iz sestava okrajnih oblasti, so izgubili tako rekoč sle¬ herno možnost brezplačnih strokovnih nasvetov. Iz¬ gubili so pa tudi razne ugodnosti, ki so jih uživali po- preje; to so: nabava semen, umetnih gnojil, pomoč v denarju in materialu, da si urede kmetije na način, ki ustreza sodobnim zahtevam. že iz teh maloštevilnih podatkov se da razbrati, da je kmetijsko vprašanje mestnih občin izredno važno pri reševanju vsega, kar urejuje življenje meščanov, in da narekuje mestnim občinam dolžnost, da ga čim- prej in čimbolje rešijo na svojem področju in tako zadovolje meščana konzumenta kot tudi meščana kmeta ter mu tako omogočijo boljše, višje standardi¬ zirano življenje. Rešitev kmetijskega vprašanja v mestnih občinah bo neobhodno pripomogla k izbolj¬ šanju tudi vseh ostalih panog gospodarstva in mesto samo bo v okviru splošnega blagostanja imelo naj¬ boljše in najtrdnejše zagotovilo za svoj bodoči na¬ predek. Kako je naša Ljubljana rešila, ali bolje rečeno, reševala to važno vprašanje? Priznati moramo, da se je do danes pomembnost kmetijskega, tega baš za Ljubljano tako važnega vprašanja vse premalo upoštevala. Nerad se človek loti posla kritika, ali eno je gotovo: manjkalo je mest¬ ni občini predvsem strokovnega osebja, ki bi z da¬ janjem temeljnih smernic krčilo in oralo ledino pri rešitvi tega vprašanja. Ta nedostatek se dandanes tem bolj živo občuti, ker so časi konjunkture in obilice kreditov za nami. Mestna občina je pač žrtvovala izdatna sredstva za napredek mestnega vrtnarstva. Te žrtve so tudi vidne in priznati moramo, da so bili vsi tozadevni krediti dobro in s premislekom uporabljeni. Ljubljana je po pravici lahko ponosna na svoje parke, katerih sloves sega daleč preko njenih meja. V drugih stvareh pa, ki spadajo v veliki kompleks kmetijskega vprašanja, pa je mestna občina do danes pokazala vse premalo razumevanja. Z nedavnim odlokom notranjega ministrstva o in- korporaciji sosednjih občin v okvir velike Ljubljane (5. IX. 1935) je postala aktualnost kmetijskega vpra¬ šanja za mestno občino še tem večja. Če se do danes temu vprašanju ni posvečalo dovolj pozornosti, bo v bodoče naloga mestne občine tem večja in tem bolj potrebni bodo odločilni in takojšnji ukrepi v tem po¬ gledu. čisto kmetijski teritorij Ljubljane (njive in travniki), ki je obsegal doslej do 3000 ha bolj ali manj vlažnega sveta, se je povečal za krog 2500 ha plodnih njiv in travnikov. S tem se je izdatno povečal odsto¬ tek obdelane mestne površine. Mestna občina bo morala za to posvetiti svojo po¬ zornost z inkorporacijo pridobljenim novim mešča¬ nom. Ti so z imenovanim odlokom seveda izpadli iz sestava okrajne oblasti. Zaradi tega so danes popol¬ noma prepuščeni razumevanju občinske uprave. Od¬ stotek kmetov-meščanov, četudi morda ne izključno kmetov poljedelcev, je v znatni meri porasel. Vsem tem novim meščanom je treba danes nuditi pomoč in oporo, jim svetovati, prilagoditi njihovo kmetijsko gospodarstvo novim zahtevam, novo nasta¬ lemu položaju, v katerega jih je dovedel omenjeni odlok. Novi meščani še prav posebno, kot se je to pokazalo tudi v iznova zazidanih mestnih četrtih, zahtevajo od mestne občine izredno veliko. Zato je KRONIKA 233 naloga mestne občine, da zadovolji vsaj najvažnejšim njihovim zahtevani in jim tako dokaže, da jih ima za enakovredne s svojim starim meščanom. Mestna občina je v to tudi prisiljena, kajti bodoči njen bud- get bo prav tako slonel na ramah novih meščanov - davkoplačevalcev. Mestna občina mora čimpreje posvetiti svojo naj¬ večjo pozornost preskrbi mesta z mlekom; to je za Ljubljano življenjsko važen problem. Vkljub temu, da se je važnost tega vprašanja že neštetokrat po¬ udarjala tako s strani meščanov-konzumentov kakor tudi s strani kmetov dobaviteljev, je do danes to vpra¬ šanje ostalo v celoti vendar še nerešeno, dočim je n. pr. Zveza mest v Nemčiji na svojem zborovanju v Mannheimu 23. in 24. IV. 1926 za preskrbo mest z mlekom postavila tele smernice: 1. Preskrba prebivalstva z dobrim mlekom v za¬ dostni množini in po primerni ceni je ena najvažnej¬ ših nalog občin. 2. Treba je ustvariti pravne pogoje, da se zagotovi pridobivanje, predelava in kontrola mleka od proiz¬ vajalca do konzumenta. 3. Pri izvedbi zakonitih določil se je treba ozirati na krajevne razmere. Vsako shematiziranje je treba odkloniti. 4. Sodelovanje oblasti (država — pokrajina — ob¬ čina) vede, producentov in trgovine je nujno. 5. Trgovina z mlekom v večjih mestih mora biti navezana na posebno dovoljenje občine. Mlečno vprašanje je s prav majhno izjemo prepu¬ ščeno svobodni iniciativi. Tu je potrebno mnogo si¬ stematičnega dela, mnogo dobre volje in veliko žrtev, da bosta v pravem smislu besede zadovoljna meščan- konzument in kmet pridelovalec. Ako pa je ta kmet- pridelovalec obenem tudi meščan, kot je to neredko v Ljubljani, je s tem važnost te rešitve še toliko večja in nujnejša. Na prvi pogled je sicer zelo težko pogoditi pravo rešitev in zadovoljiti obe stranki. Koristi enega kot drugega vkljub temu neobhodno zahtevajo posredo¬ valca in pobornika. Za to je poklicana ravno mestna občina, ki mora biti zaščitnica koristi obeh strank. Tako važno vprašanje nikakor ne sme biti prepuščeno svobodni, največkrat docela samopridni iniciativi. Vprašanje preskrbe mesta z mlekom gre skupaj z vprašanjem preskrbe mesta z dobro in zdravo pitno vodo. Kontrolo mleka, ki prihaja na trg, odnosno onega, ki se donaša naravnost v hišo, vrši dandanes mestno tržno nadzorstvo, potrebne kemijske analize pa dr¬ žavni higienski zavod. Podatki omenjenih uradov nam povedo, da pijemo v Ljubljani sicer le redko »krščeno« mleko. Saj si pa tudi niti vesten kmet ne želi, da bi tako z umetno pomnožitvijo svojega pri¬ delka izgubil stalne odjemalce, še manj pa si želi meščan, da bi zaužival tako razredčeno mleko, kajti resnica je, da mora meščan plačati mleko in ne vodo. Tudi odstotek maščobe je zadovoljiv. Mast je pač naj¬ važnejša sestavina mleka in v tem pogledu za mleko, ki prihaja v Ljubljano, po uradnih ugotovitvah res ni prigovora. Paster-Montana, prvi te Pino-gnetilnlk najnovejšega vrste v Jugoslaviji tipa. Iz pinje pride Izdelano maslo Izredno neugodne pa so ugotovitve obeh uradov v pogledu same čistosti, higiene mleka. Mleko zelo po¬ gosto vsebuje najrazličnejšo nesnago. Oba urada sicer priporočata precejanje mleka takoj po molži, vendar se, kakor se razvidi iz napravljenih preiskav, vse pre¬ malo pozornosti posveča čistosti pri molži. Prav redki so oni pridelovalci, ki se drže danih jim navodil. Do danes se torej žal ne vrši prav noben pregled mleka vse do samega uvoza v mesto, to je do mitnice. Znano je, da se nahajajo v mleku milijoni in milijoni bakte¬ rij. Njihovo število se da izredno omejiti s čistoto pri molži in pri posodi za prenos. Mleko pa vsebuje pogosto tudi nešteto bolezenskih klic, ki so prišle v mleko od bolnega živinčeta. Mleko takih živali je škodljivo in posebno v neprekuhanem stanju zdravju zelo nevarno. Vrenje ubija sicer te klice, toda ne po¬ polnoma. Vse to velja še v podvojeni meri za mleko, s katerim hranimo dojenčke. V vseh mestih naše države je to vprašanje še ne¬ rešeno. Izven naših meja se je v mnogih primerih (Praga, Dunaj, Mannheim, Innsbruck) to vprašanje uredilo v zadovoljstvo tako samega konzumenta kakor tudi kmeta. Ustanovljene so centralne mlekarne, ka¬ mor oddajajo vsi producenti svoje mleko. Tu se mleko precedi, pasterizira (s pomočjo topline se uničijo v pretežni meri bakterije), ohladi, nalije se v posebne steklenice in se takoj dobavlja konzumentom. Tako dobi konzument — seveda je brezhibno obratovanje pri tem nujen pogoj — sleherni dan resnično sveže mleko z zagotovljenim odstotkom masti, vsebujoče kar najmanjše število bakterij. V centralni mlekarni se vsak dan vrše vse potrebne preizkušnje mleka. Tu se z lahkoto more ugotoviti, ali je nabrano mleko zdravo ali okuženo. Z mikroskopsko preiskavo se hitro določi, iz katerega okoliša prihaja nezdravo mle¬ ko. Takoj se uporabijo vse zaščitne mere. V tej cen¬ tralni mlekarni se seveda presežek mleka predeluje v smetano, maslo ali sir. Vsi ti izdelki so res kako¬ vostni in izdelani v higiensko neoporečnih pogojih. Tovrstna centralna mlekarna je dobrota ne samo za konzumenta-meščana. Tudi kmetu-pridelovalcu je neobhodno potrebna. Ni pretirana trditev, da je vprav za njega še veliko več vredna. Ne vrže mu samo vsak mesec lep mesečni dohodek za oddano mleko po pri¬ merni ceni, temveč je kmetu istočasno svetovalka in 234 KRONIKA velika podpornica. Obenem pa omogoča oddajo mleka tudi oddaljenejšim kmetom, kateri bi morali radi sla¬ bih komunikacijskih zvez pogosto oddajati svoje mleko za mnogo nižjo ceno, ako bi ga hoteli vnov¬ čiti. Bližnjim pa prihrani vsakodnevno pot v mesto radi par litrov namolženega mleka. Delovne sile zato ostajajo doma in se vse bolj koristno udejstvujejo v kmetovanju. Centralna mlekarna je za kmeta pravcata posveto¬ valnica. Pošilja mu svoje kontrolorje, ki vsakih 14 dni na licu mesta vršijo kontrolno molžo. Istodobno vrše analizo mleka in na temelju tako dobljenih po- uatkov kakor tudi na temelju količine namolženega mleka in razpoložljive krme izdajajo navodila za in¬ dividualno krmljenje živine v bodočih 14 dneh. Staro je pravilo, da krava molze pri gobcu. Z neenakomer¬ nim krmljenjem, ako recimo trošimo isto količino krme za kravo, ki daje 5 litrov mleka dnevno kakor tudi za drugo, ki daje 15 litrov, smo na eni strani v znatni meri oslabili konstitucijo krave, eventualno tele pa bo tudi slabotno in neprimerno za odgoj. Zmanjšamo pa tudi, posebno pri večjem številu krav, v znatni meri naš gospodarski efekt. Istočasno oddamo konzumentu mleko, čigar odstotni sestav nikakor ne ustreza normali. Obenem so ti kontrolorji svetovalci kmetom v pogledu bodoče odgoje. Slabo razvita, za daljnji odgoj neprimerna teleta odrejajo za prodajo, dajejo nasvete pri izbiri primernih bikov za razplod in posredujejo nakup in prodajo živali med kmeti. Prav tako skrbijo, da se v polni meri izvaja pravilo o varovanju tiste pasme, ki se je po dolgih teoretskih študijah in tudi praktičnih izkustvih iz¬ kazala za najboljšo, najsposobnejšo in najrentabil- nejšo v kakšnem okolišu, kjer vladajo talne in pod¬ nebne okoliščine in kjer se more pričakovati, da bodo svojstva intenzivno vzrejenega goveda, v našem slu¬ čaju v smeri mlečne produkcije, radi dobrih prehran- benih in tudi nastanbenih okoliščin še napredovala, nikakor pa ne zaostala. Prav posebno pozornost posvečajo te centralne mle¬ karne higieni pri molži, mlečni posodi, pri vseh ose¬ bah, ki posredno ali neposredno prihajajo kakorkoli že v dotik z mlekom. Ako se s tem združi še teoretski pouk pridelovalcev, je edino tako mogoče zadostiti današnjim zahtevam na področju tega važnega vpra¬ šanja. Centralna mlekarna daje nadalje nasvete o tem, kako urediti travnike, hleve in silose. Za nizko ceno omogoča kmetom nabavo posnetega mleka. S tem je pravilno gojenje svinj omogočeno, saj je splošno znano med kmeti, da je posneto mleko v svinjereji izredno važna in izdatna hranilna komponenta. Navedena dejstva jasno pričajo o tem, kako veli¬ kega pomena je povoljna rešitev tega vprašanja za obe stranki. Za vodstvo take institucije je v prvi vrsti poklicana ravno mestna občina. To ji tudi veleva Čut dolžnosti napram meščanom. Na drugi strani pa tudi daje mestna občina najboljše zagotovilo, da bo tako važna naprava, kot je centralna mlekarna, služila res samo v blagor meščanom in da ne bodo prevladovali zasebni interesi in jo tako utegnili izneveriti temeljni zamisli, iz katere je bila ustanovljena. (Dalje prih.) ZGODOVINSKI RAZVOJ URŠULINSKIH ŠOL V LJUBLJANI Kakor je Ljubljana poglavitnega pomena za drav¬ sko banovino — Slovenijo — tako je najlepša točka, duša Ljubljane — Kongresni trg z uršulinsko cerkvijo in uršulinskim samostanom, človeku se zazdi, da je v prelepi dvorani z umetniško izbranim ozadjem. Ur- šulinska cerkev, ki so ji 26. julija 1718 blagoslovili in vložili temeljni kamen in je bila z ustanovo in s pomočjo Jakoba pl. Schellenburga in njegove žene Ane Katarine znotraj in zunaj popolnoma dozidana leta 1747., pa ni le radi svojih umetnin — krasijo jo nesmrtna dela naših mojstrov Valentina Metzingerja, Matevža Langusa, uršulinke-slikarice matere Jožefe Štrusove (t 3. I. 1880) in italijanskega, a skoraj ljub¬ ljanskega kiparja in arhitekta Francesca Robbe — v naj lepši okras mesta Ljubljane, marveč je uršu- linski samostan v Ljubljani tudi notranje-lepotnega pomena za nas: to se pravi, da je s svojim šolskim, vzgojnim delovanjem pomagal krepiti in utrjati naš narod. Leta 1702. so prispele prve uršulinke v Ljubljano, štiri so bile in so prišle iz Gorice. V samostanskem arhivu hranijo še mnogo pisem o ustanovitvi tukaj¬ šnjega samostana uršulink. Najzanimivejša so tista, ki sta jih uršulinkam v Gorico pisala v kulturni zgo¬ dovini naše ožje domovine tako zelo znana brata pl. Dolničarja, Ivan Anton in Ivan Gregorij. Ta pisma kažejo, da je bilo v Ljubljani kaj živahno zanimanje za novi samostan, kateremu je položil temelj — ka¬ kor smo že omenili — Jakob Schell pl. Schellenburg, ki je bil do svoje smrti leta 1715. pravi oče uršulin¬ kam in ima v našem mestu tudi svojo ulico. Blizu današnjega nebotičnika, v hiši tedanjega mest¬ nega župana Gabriela Ederja na sedanji Tyrševi cesti, so uršulinke že po enoletnem bivanju v Ljubljani, 2. julija 1703, ustanovile osnovno šolo. Tako so se uršu¬ linke tudi v Ljubljani kar hitro posvetile tistemu po¬ klicu, ki je jedro uršulinskega reda. Saj je velika žena, sveta Angela, prav zato ustanovila red uršulink, da bi z vzgojo mladine preobrazile družinsko življe¬ nje. Slavni opat Gueranger je dejal o sveti Angeli: »Ti si ohranila krščanske družine, ti si pripravljala soproge in matere za bodoči vzvišeni poklic.« Tako so postale uršulinke po navodilih svoje ustanoviteljice — vzgojiteljice narodov in s prihodom v Ljubljano — tudi vzgojiteljice slovenskega naroda. Zakaj vzgoja Zenske mladine je pač najvažnejša vzgoja: to je KRONIKA 235 vzgoja bodočih mater matere pa so duša domov in družin. In — kakršne matere, taki sinovi; kakršni sinovi, taki možje; kakršni možje — tak je narod, domovina. Uršulinke so postale torej s svojim pri¬ hodom v Ljubljano obenem tudi vzgojiteljice naših mož. Dejstvo, da smo si navzlic tako hudim navalom, kakršne smo morali zaradi svojega jezika prestati prav mi, Slovenci, ohranili svoj jezik, kaže tudi, kako so delovale uršulinke pri nas in da njih trud prav na jezikovnem polju ni bil nepomemben in ne zaman. Z uršulinsko šolo — leta 1703. — je dobila Ljub¬ ljana svojo prvo dekliško šolo. Kar dolgih 170 let ni bilo v našem mestu mimo te nobene druge javne de¬ kliške učilnice, šola je bila vnanja in notranja. Ur¬ šulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih, ka¬ kršne so imele druge šole. Tako je obsegal tudi uršu- linski učni načrt; verouk, branje, pisanje, računstvo, opravilne sestavke in razna ročna dela. Mimo teh predmetov, ki so jih splošno poučevali na drugih tedanjih šolah, so poučevale uršulinke še: franco¬ ščino, italijanščino, godbo, zemljepis, prirodopis, zgo¬ dovino in risanje, oziroma slikanje. (Francoščino je leta 1786. poučevala neka gospodična Wutke, nasled¬ nje leto pa sta ta pouk prevzeli dve uršulinki.) Pri pouku so uršulinke uporabljale že v tej dobi slovenski jezik. Brez dvoma so imele Paglovčev pre¬ vod »Thomasa Kempensaria Bukve« iz leta 1745., v katerih je dodatek za učenje čitanja, in sicer sloven¬ skega čitanja: »Tabla teh pufhtabou, is katerih se samore kdu lehka navuzhiti brati«. Sledijo abeceda in poedini zlogi, nato pa še: »Pofhtibirat se samore kdu navuzhiti tudi is teh S. Molitou, fatu so na to visho drukane fe s' nyeh vuzhiti«. Sledijo najnavad- nejše molitve, katere so pač tudi najmanjše gojenke že znale in so zato mogle brez večjih težav prodreti v skrivnost slovenskega branja. Poleg te knjige pa so imele še svoje posebne pripomočke za slovenski pouk. To omenjamo tudi zato, ker tolikokrat poudarjajo razni krogi, da so uršulinke gojile le nemščino. Pa je obratno res, da so se zavzemale za deželni jezik — za slovenščino. Ljubljanski mestni magistrat je leta 1761. poslal osrednji vladi poročilo o ljubljanskem šolstvu. Pri uršulinski šoli posebej poudarja, da se v njej prva šolska leta poučuje tudi v deželnem je¬ ziku (slovenščini), česar pri nobeni drugi ne omenja. (Cf. koncept v mestni registraturi fasc. 73 — po Jul. Wallnerju: Notizen zur Schulgeschichte Laibachs vor der theresianischen Reform, Mitteilungen des Museal- ver. fiir Krain VI/I. 1893, str. 133.) Kakor je znano, je tedaj pri nas »med vsemi sta¬ novi duhovščina še najbolj podpirala šolo. Veliko zaslug za šolo si je pridobil kamniški župnik Maksi¬ milijan Rasp (1742), v Komendi je Peter Pavel Gla¬ var okoli 1. 1750. zgradil lepše in prostornejše šolsko poslopje in pozval za učitelja izurjenega in godbe ve¬ ščega Jakoba Zupana, ki se je pa 1. 1762. preselil v Kamnik. — župnik in slovenski pisatelj Paglovec je v Šmartnem v Tuhinju poučeval mladino, Jurij Ja¬ pelj pa kot župnik na Ježici, župnika v Mengšu in Moravčah sta izpraznila v župnišču sobo za šolo«. 1 1 Slovenski učitelj, 1904, str. 54. Notranja Sola Vsi ti so poučevali v »deželnem«, torej v slovenskem jeziku. Kako bi smeli misliti, da bi uršulinke, ki jim je bilo znano vse to, ne bile poučevale tudi v sloven¬ ščini?! Za časa Marije Terezije je prevzel vodstvo za ure¬ ditev osnovnega šolstva v državi znani opat Felbiger. Pod njim so dobile vse šole novo učno metodo, s ka¬ tero so se leta 1778. seznanile tudi uršulinke v Ljub¬ ljani. Nekaj učiteljic-uršulink se je pripravilo za izpit po novi metodi in so v navzočnosti referenta za šol¬ ske zadeve grofa Jan. Nep. Edlinga izpit učne sposob¬ nosti tudi napravile. Referent je bil z uspehi marlji¬ vih ljubljanskih uršulink popolnoma zadovoljen. Felbiger, »prosvetna« desna roka Marije Terezije, se je glede uršulinske šole v Ljubljani leta 1777. izrazil takole: »če hočejo uršulinke učiti po novi metodi, ni treba potem druge posebne dekliške šole«. (Slov. uči¬ telj, 1904.) Grof Edling, ki je bil uršulinke pohvalil, je sam skrbel za slovenske spise (Sem ali Vonusetek teh Metodneh Buqui 1777 v prevodu vi. tajnika pl. Kappusa, in Mali katekizem). Povsem se je strinjal z Blažem Kumerdejem, ki je izdal leta 1778.: »Vade- nje sa brati v' usse sorte pissanji sa fholarje teh de- shelskeh shol v’ zessarskeh krajleveh deshelah«. — Felbiger je 1. 1779. priporočil ljubljansko uršulinsko šolo tudi za podporo. To je bila menda prva podpora, ki jo je samostan prejel za vnanjo šolo. 236 KRONIKA Kako zelo so uršulinke že od nekdaj tudi pri nas cenili kot dobre učiteljice, dokazuje to, da so že leta 1806. prejele pravico poučevati pedagogiko, z drugimi besedami: dobile so pravico pripravnice za učiteljice v Ljubljani in dovoljenje, da naj sedem uršulinskih učiteljic dobiva po 10 gld. na leto iz zaklada, v ka¬ terega so se stekale tudi pristojbine za plese in iz zapuščin. (Cf. Slov. učitelj, 1904, str. 103.) Dolgotrajne francoske vojne so povsod, tako tudi pri uršulinkah v Ljubljani močno ovirale šolski pouk. Vse leto 1809. se šola niti odprla ni. Ko pa je maršal Marmont sklenil, da ohrani Ljubljani dekliško šolo, tedaj so vrnili šolsko poslopje, ki je bilo prej vse leto prepuščeno vojaštvu, svojemu prvotnemu name¬ nu. V februarju 1810 se je pouk znova začel. Pri prvi semestralni skušnji je bil navzoč tudi francoski nad¬ zornik javnega pouka abbe Rafael Zelli. Zadovoljen z vsem, kar je videl in slišal, je poslal prednici po¬ hvalno pismo, ki ga navajamo v originalu in prevodu : Madame VAbbesse des Ursulines, Cest avec la plus vive satisfaction, Madame, que je vais rendre justice au merite et d la verite en vous declarant que j’ai ete, on ne peut plus, content des exames de vos ecolieres et eleves, auxquels j’ai assi- ste. Ils m’ont prouve, Madame, Vintelligence, le bon esprit et le žele, qui vous animent vous et vos Reli- gieuses dans le precieux Service, que vous rendez par la d la societe. Je me ferai un devoir, Madame, d’agir en consequence d la prochaine organisation des ecoles des filles. Recevez et agreez, Madame, mes applau- dissements et le temoignage le plus solennel de Festi- me el de la consideration, que vous sont dues. L’Inspecteur General de 1’Instruction Zelli. Gospa prednica uršulink! Z največjim veseljem hočem priznavati zaslugo in resnico, naznanjajoč Vam, gospa, da so me Vaših učenk in gojenk preizkušnje, ki sem jim prisostvoval, tako zadovoljile, da bi me ne mogle bolj. Prepričale so me, gospa, o nadarjenosti, o dobrem duhu ter o vnemi, ki Vas navdaja, Vas in Vaše redovnice pri imenitnem poslu, ki ga s tem izvršujete za človeško družbo. V dolžnost si bom štel, gospa, delovati v tem smislu pri bodoči ureditvi dekliških šol. Blagovolite sprejeti, gospa, mojo pohvalo in izraz velespoštovanja, ki sem Vam ga dolžan. Glavni nadzornik javnega pouka Zelli. Ta pohvalni dopis francoskega glavnega nadzor¬ nika javnega pouka izpričuje, da je bila ljubljanska uršulinska šola francoski vladi na vso moč všeč. še več: francoski prosvetni inšpektor je pohvalil tudi način vzgoje pri uršulinkah in še — za dolžnost si je štel, da bo po načinu uršulinskih šol ustanavljal tudi druge francoske dekliške šole! Torej je bila ljubljan¬ ska uršulinska šola za zgled francoskim dekliškim šolam, za podlago od njih ustanovitvah! Lepšega iz¬ pričevala si naša uršulinska šola pač ne bi mogla želeti in ta pohvala je bila tudi v čast Ljubljani. Kakor o stanju samostana, tako se je hotela nova vlada poučiti še natančneje o samostanski šoli. Samo¬ stansko vodstvo ljubljanskih uršulink je novi fran¬ coski vladi predložilo sledeče poročilo: 1. Uredba ustava. Predvsem je temu ustavu namen vzgoja ženske mladine. Zato imajo uršulinke dve šoli, ena je vnanja, druga notranja. V notranjo se spreje¬ majo deklice, ki so v samostanu na hrani. Njih šte¬ vilo se menjava med 20 in 30. Vnanja šola, kakor tudi notranja, je za deklice, ki bivajo v mestu. Pouk traja vse tedenske dni razen četrtka — in sicer brezplačno, število učenk je bilo zadnja leta (ko so prišli Francozi v Ljubljano!) 120 do 140. 2. Uprava. V obeh šolah je dolžnost redovnic, da poučujejo žensko mladino pod vodstvom duhovnika, ki ga za to določi preč. g. škof. Poučujejo pa: čitanje, pisanje, računstvo, spisje, pletenje, vezenje, šivanje in druga ročna dela. — Katehet uči deklice kateki¬ zem v pogovorih, učiteljice pa so dolžne ponavljati z učenkami krščanski nauk in jih navajati k pravi po¬ božnosti. Zapisnik glavne intendance poverjene komisije, ka¬ teri je bil sestavljen malo pred razidom prejšnje vlade, bi mogel povedati, kako je bil ustroj uršulin- ske šole koristen ljubljanskemu mestu in deželi sploh, šolski katalogi iz francoske dobe kažejo, da so z letom 1811. uvedli na uršulinski šoli francoščino za obvezni predmet, šola se pričenja februarja in jenja novem¬ bra. Napredek iz poedinih učnih predmetov se klasi¬ ficira vsak mesec. (Kakor je tudi zdaj določeno po naših srednjih šolah!) Voditelj ljubljanske uršulinske šole je bil tedaj znani slovenski pisatelj katehet Janez Debevec (1758 do 1821). A le še njegov naslednik katehet Janez šlakar je bil voditelj šole. Kasneje je bila voditeljica šole zmeraj prednica samostana, ki je to službo oskr¬ bovala sama ali pa jo poverila drugim redovnicam. Ta določba je izšla leta 1816. Leta 1818. so uršulinke zidale šolo, a vodstvo zgradbe se ni ravnalo po načrtu, ampak ga je svojevoljno spremenilo, čemur je pred¬ nica ugovarjala. (Slov. učitelj 1904, str. 200.) Leta 1820. je uršulinska šola v Ljubljani prvikrat izdala tiskano letno poročilo. To leto je imela 460 učenk. Leta 1821. jih je imela 424, a leta 1823. že 469! (Ob istem času uršulinke v Škofji Loki: 113, 107, 121 učenk.) Največja slavnost v šolskem letu je bila v starih časih razdelitev premij ob koncu drugega semestra. Za te premije je darovala ljubljanska mestna občina sleherno leto po 86 gld. Premije je zmeraj razdelila kaka imenitna gospa iz Ljubljane, n. pr. soproga de¬ želnega predsednika. Po francoskih vojnah se je začelo ljubljansko pre¬ bivalstvo bolj in bolj zanimati za uršulinsko šolo. število učenk se je naglo večalo. To je napotilo šolske oblasti, da so predložile guberniju prošnjo, da bi se šolsko poslopje prezidalo in razširilo, kar se je I. 1818. — kot smo videli — tudi zgodilo. Leta 1855. je postala uršulinska šola štirirazrednica in zato so dozidali spet nove prostore, kar se je kas¬ neje ponovilo še trikrat. Naslov »Dekliška industri- KRONIKA 237 alna glavna šola«, ki so ga imele ljubljanske uršu- linske šole že kmalu od početka, so ohranile še nekaj let. Po odpravi konkordata in uvedbi novih šolskih postav je naučna uprava z odlokom 22. dec. 1871, št. 14.774 na novo potrdila ljubljanskim uršulinskim šolam pravico javnosti. Poslej se je uršulinsko šolstvo razveseljivo hitro razvijalo. V šolskem letu 1871-72 so imele uršulinke že petrazrednico, naslednje leto šestrazrednico, leta 1877-78 sedemrazrednico, a leta 1882-83 osemrazrednico! Leta 1884. so vnanji uršulinski šoli pridružili še otroški vrtec. V tej dobi se je začelo razvijati tudi uršulinsko žensko učiteljišče. Videli smo, da so imele uršulinke že izza 1806 pravico poučevati pedagogiko. Upošteva¬ joč nove šolske predpise, so v šolskem letu 1869-70 začele s šestimi redovnimi kandidatinjami učiteljiščni tečaj, ki so 1. 1872. potem opravile predpisani uči¬ teljski izpit. Tako so hotele uršulinke vzgojiti svoj učiteljski naraščaj — drugega namena niso imele. Do leta 1895. so tako vzgojile še nadaljnjih 29 učiteljic, ki so maturirale na drž. ženskem učiteljišču. Ko so uršulinke po štirih letih ukinile svojo gospo¬ dinjsko šolo, katero so bile otvorile 1. 1889-90, so za¬ čele z zasebnim ženskim učiteljiščem. V začetku šol¬ skega leta 1894-95 se je namreč pridružilo redovnim kandidatinjam uršulinskih učiteljiščnih tečajev več učenk, ki so napravile sicer na drž. učiteljišču spre¬ jemni izpit, a zaradi velikega števila niso bile sprejete. Tako je imel prvi letnik uršulinskega zasebnega učite¬ ljišča že čez 20 gojenk. To število je naslednja leta vedno bolj raslo, čeprav praviloma eksternistinj ur¬ šulinke na svoje učiteljišče niso sprejemale. Vedno večji obisk je pokazal potrebo tega učilišča in 1. 1897. so uršulinke prosile za svoje zasebno učiteljišče pra¬ vico javnosti. Naučno ministrstvo je z odlokom z dne 7. febr. 1898, št. 267 odobrilo štatut zasebnega uči¬ teljišča, ob dvestoletnem jubileju prihoda uršulink v Ljubljano in njihove šole pa je isto ministrstvo z odlokom 14. aprila 1902, št. 8593 priznalo uršulin- skemu učiteljišču pravico javnosti. Pravica javnosti je bila ženskemu učiteljišču in vadnici zopet potrjena dne 8. avgusta 1924, P. br. 7601. Direktor zavoda je od 14. marca 1933 prof. dr. Josip Demšar. Istočasno so začele uršulinke v Ljubljani tudi še z nekim novim tipom šole. Dne 16. marca 1894 je tedanja vlada uslišala prošnjo uršulink, da otvorijo v svojem samostanu v Ljubljani meščansko šolo — in sicer vnanjo in notranjo. Temu vladnemu odloku z dne 16. marca 1894, št. 2388 je sledil razpis mestnega šolskega sveta 27. aprila 1894, št. 230 z določilom, da naj se v začetku šolskega leta 1894-95 otvori na obeh osemrazrednicah I. razred dekliške meščanske šole. Naslednja leta so se postopoma otvorili še drugi raz¬ redi v popolno dekliško meščansko šolo. Kakor je bila uršulinska šola prva in skozi 170 let edina de¬ kliška šola v Ljubljani, tako je bila tudi meščanska uršulinska šola prva dekliška meščanska šola v Slo¬ veniji in je ostala desetletja tudi edina te vrste. V to uršulinsko šolo so hodile celo učenke ljubljanskih in izvenljubljanskih javnih šol delat izpite, da so spre¬ jele izpričevala meščanske šole. Pravica javnosti je Idila na vrtu bila tej šoli obnovljena 5. julija 1915 z odi. 24.128. — Ko so se v Sloveniji začele porajati meščanske šole, je uršulinska slavila že svoj srebrni jubilej. Z razpi¬ som 12. sept. 1920, št. 10.204 je ljubljanski višji šolski svet dovolil, da otvorijo uršulinke še IV. razred me¬ ščanske šole. Pravico javnosti je štirirazredna me¬ ščanska šola pri uršulinkah dobila od prosvetnega ministrstva kraljevine Jugoslavije dne 8. avgusta 1925, št. 7601. Važno je, da omenimo pri tej priliki tudi to, da so bile prve slovenske učne knjige za meščanske šole spisane prav za uršulinsko meščansko šolo v Ljub¬ ljani. Tedaj so izšle knjige: Vrhovec, Zgodovinske povesti; Senekovič, Osnovni nauki iz fizike in kemije; Orožen, Zemljepis; Hubad, Prirodopis; tudi Kratka zgodovina kat. Cerkve in Liturgika sta bili spisani prvotno za uršulinsko meščansko šolo. Spisal ju je tedanji katehet Alojzij Stroj. O višji gospodinjski šoli, ki smo jo mimogrede omenili, je treba povedati, da so na njej učile štiri od šolskih oblasti potrjene učiteljice - uršulinke, iz¬ med katerih so tri učile tudi na meščanski. Gospo¬ dinjska šola je imela dva letnika, v katerih je dajala učenkam, ki so dovršile osnovno šolo, priliko, da so se še dalje izobraževale v predmetih osnovne šole na širje osnovani podlagi, obenem pa dobivale pouk o najtehtnejših opravkih in pravilih umnega gospodinj¬ stva. Šolo so večkrat nadzorovali tedanji šolski nad¬ zorniki. Veliki šolnik in književnik Frančišek Levec je v šolskem letu 1892-93 nadzoroval šolo v vseh predmetih, namreč pri slovenščini, nemščini, zemlje¬ pisu in zgodovini, prirodoznanstvu, računstvu, gospo¬ dinjstvu in petju. Pregledal je tudi ročna dela. Pri konferenci je znameniti naš šolnik izrekel svoje po¬ sebno zadovoljstvo radi lepih uspehov in se tudi toplo zahvalil učiteljstvu radi vestnega delovanja. Ustano¬ viteljica in voditeljica te šole je bila znana uršulinka mati Luitgarda Rihar, ki je tudi spisala gospodinjsko knjigo »Vrla gospodinja « (ki je kmalu pošla) in pa Poetiko, katero je baš Fr. Levec močno pohvalil. Do konec šolskega leta 1927-28 so uršulinke v Ljubljani vzdrževale poleg petrazredne osnovne šole ter vadnice in učiteljišča še notranjo in vnanjo štiri- Samostanski hodnik 238 KRONIKA Uršulinska cerkev In samostan z delom vrta razredno meščansko šolo. Zaradi spremenjenih raz¬ mer, zlasti spričo prošenj staršev, ki so želeli oskrbeti svojim hčerkam gimnazijsko izobrazbo, so sklenile spremeniti notranjo meščansko šolo postopoma v žensko realno gimnazijo. Z vlogo z dne 20. maja 1928 so zaprosile prosvetno ministrstvo v Beogradu za do¬ voljenje. Tedanji prosvetni minister g. Milan Grol je z odlokom 5. sept. 1928. S. n. br. 27.458 prošnji ugodil. Samostan je takoj otvoril gimnazijo s prvim razre¬ dom, za katerega se je priglasilo 40 učenk. V juniju 1929 so te učenke delale kot privatistke celoletni izpit pred posebnimi komisijami na I., II. in III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. V šolskem letu 1929-30 je samostan spet otvoril samo prvi gimnazijski raz¬ red. Dne 28. junija 1930 je dalo ravnateljstvo učen¬ kam prvikrat državnoveljavna spričevala z odlokom IV. No. 13.882, dne 26. junija 1930. — V šolskem letu 1930- 31 je zavod otvoril tudi drugi razred, v letu 1931- 32 tretji razred in v letu 1932-33 še četrti raz¬ red, s katerim je bila dosežena nižja ženska realna gimnazija. Prvi direktor te gimnazije je profesor in književnik msgr. dr. Debevec Josip. Na uršulinski ženski gimna¬ ziji je poučeval tudi bivši prosvetni šef dr. St. Beuk, prvovrstni in priznani naš šolnik. Dalje deluje na tej gimnaziji tudi priljubljeni slovenski veleturist in predavatelj prof. Janko Mlakar. Dan 4. oktobra 1930 je bil za gimnazijske, kakor tudi za druge učenke uršulinskili šol v Ljubljani iz¬ redno znamenit: videle so Nj. Veličanstvo našo kra¬ ljico Marijo, da, še več, imele so Nj. Veličanstvo nekaj časa celo v svoji sredi. Ob 9. uri dopoldne je bil zavod telefonično obveščen, da se Nj. Veličanstvo kraljica Marija pelje z avtom in da skoro pride v zavod. Točno ob 10. uri je dvorni avto obstal pred samostanom. Nj. Veličanstvo kraljica si je ogledala učiteljišče, kjer so jo sprejele gojenke s pozdravom in pesmijo, nato pa je blagovolila obiskati še vadniške razrede in me¬ ščansko šolo ter gimnazijo, kjer jo je ena izmed prvo¬ šolk pozdravila in ji poklonila šopek. Kraljica je bila vidno vzradoščena ob pozdravu in se je mali prisrčno zahvalila ter z veseljem sprejela cvetje. Potem ko je Nj. Veličanstvo kraljica prisostvovala v posameznih razredih tudi pouku, se je zelo pohvalno izrazila o učnih uspehih; tudi šolski prostori so ji zelo ugajali. Prisrčno, domače se je razgovarjala z učenkami in učiteljicami. Njena milina in domačnost je vse oča¬ rala. Ko je stopala visoka gospa med špalirjem učenk vnanje osnovne in meščanske šole ter malčki iz otro¬ škega vrtca, se je razlegal po hodnikih en sam rado¬ sten klic: »živela naša ljuba kraljica!« — Ob odhodu je nagovoril pri samostanski porti Njeno Veličanstvo tudi direktor gimnazije dr. Josip Debevec, ki je pri¬ poročil uršulinske šole Njenemu dobrohotnemu var¬ stvu, nakar se je Nj. Veličanstvo kraljica toplo poslo¬ vila od celokupnega učiteljskega zbora in gojenk. Uršulinske šole vzdržuje uršulinski konvent s pod¬ poro države in mestne občine. Učne moči na šolah namešča samostansko predstojništvo, upraviteljstvo pa jih predlaga pristojni šolski oblasti v odobrenje. Upraviteljica vodi upraviteljske posle, občuje s šol¬ skimi oblastmi in ima vse pravice in dolžnosti kot upraviteljica javnih šol, vse pa v soglasju s predstoj- ništvom. Ves ustroj uršulinskih šol je pod državnim nadzorstvom. Dejansko se tudi sleherno leto prepri¬ čajo nadzorniki, ali ustreza zavod zahtevam državnih zakonov. Ministrstvo prosvete pošilja svoje odposlance kot predsednike k raznim izpitom. Izjave ministrskih odposlancev in tudi šolskih nad¬ zornikov so bile zmeraj ne le zadovoljive, temveč na¬ ravnost pohvalne in občudovalne. V vsej tej dolgi, nad dvestoletni dobi, od leta 1703., ko so uršulinke z znamenito m. Margarito Eleonoro na čelu otvorile prvo svojo in sploh prvo dekliško šolo v Ljubljani, so vztrajale ljubljanske uršulinke na svoji postojanki, orale ledino in polagale temelj ženski izobrazbi in prosveti. Ukaželjna ljubljanska ženska mladina je našla v redovnicah vzorne vzgoji¬ teljice in učiteljice in si je 17 decenijev bistrila razum in plemenitila srce edinole v tihem okrilju uršulin- skega samostana. Spričo najlepših učnih in vzgojnih uspehov se je število učenk množilo bolj in bolj — sleherno leto jih je približno 1000. Niso bili redki primeri, ko so hčere najvišjih krogov zahrepenele po redovniškem življe¬ nju svojih vzgojiteljic in prosile za sprejem v samo¬ stan. V imeniku redovnic ljubljanskega uršulinskega samostana so imena naših davnih plemiških rodbin. Toda plemenitosti rodu prvih prosvetiteljic ljub¬ ljanskega ženstva je ustrezala tudi plemenitost njih srca, saj so te požrtvovalne redovnice v najtežjih raz¬ merah, ko so se v bedi in pomanjkanju borile za obstanek samostana, vzdrževale svoje šole na višku tedanjih zahtev. Zlasti zaslužne učiteljice redovnice so bile: Petrič m. Alojzija, pl. Cierheimb m. Ivana in Murgel m. An- KRONIKA 239 tonija. Ta se je kot ravnateljica vnanje šole neumorno trudila za njen razvoj. Tedaj so prizidali šoli nove prostore in šestrazrednica se je razširila v osemraz- rednico in pozneje v petrazredno osnovno in triraz- redno meščansko šolo, kakor smo že povedali. Odli¬ kovala se je tudi m. Terezija Heidrich, sestra glasbe¬ nika Antona Heidricha, ki je uglasbil tudi veličastno »Jadransko morje«. Tudi pohvalne dekrete od šolskih oblasti so uršu- linke večkrat prejele, tako m. Maksimilijana Kolenc, ki je vodila šolo od 1. 1898. do 1914. in jo s plemenito požrtvovalnostjo in s spretnim vodstvom izpopolnila v vsakem oziru; sedanja prednica, ustanoviteljica uršulinske gimnazije, m. Hildegarda Lebar (večkratna ravnateljica učiteljišča in meščanske šole) in sedanja provincijalka za Jugoslavijo m. Elizabeta Kremžar, priznana slovenska pesnica. Kolikor moremo posneti iz šolskih statistik in ka¬ talogov, so vzgojile ljubljanske uršulinke v 225 letih svojega delovanja več tisoč zavednih slovenskih žena, vzgojiteljic in mater, ki njih blagoslov še dandanašnji ogreva slovenske domove. Iz uršulinskih šol je izšlo tudi več svetnih gospa, gospodičen in redovnic, ki so znane v našem kultur¬ nem, književnem in umetniškem svetu, kakor: slika- rici - uršulinki m. Josipana Štrus in m. Alojzija Pe¬ trič, obe iz Langusove šole; kiparica Karolina Bulo- vec. Pesnice in pisateljice: m. Stanislava Skvarča, m. Luitgarda Rihar, m. Elizabeta (Ivana) Kremžar (SBL I 570); m. Ivana Oswald, strokovna učiteljica, je spisala »Nebeški dvor« ali družbeno češčenje na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa, Marije, Matere božje in ljubih svetnikov. Ljubljana 1929. M. Viktorija Chromy, strokovna učiteljica, je ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica Krekove gospodinjske šole, ki je bila prvotno nameščena v Souvanovi hiši v šelenbur- govi ulici, potem ji je pa ustanoviteljica oskrbela lastni dom v Zgornji šiški. M. Pija Regali, strokovna učiteljica, je prevedla nabožni knjigi »življenje z Jezusom« in »Kraljevanje Srca Jezusovega v druži¬ nah«; obe knjigi sta izšli v zbirki »Nebeške rože«, zasnovani po njeni inciativi. Poleg teh uršulink so se na književnem polju zlasti uveljavile bivše go¬ jenke: Kveder Zofka Demetrovič SBL 1 127, Vida Jerajeva (Frančiška r. Volkova) SBL I 404, Marija Grošljeva SBL I 265, Mara Tavčarjeva in Marija Kmetova SBL I 469. Slovenska skladateljica, zname¬ nita virtuozinja na orgle, profesorica m. Eleonora Hudovernik (Josipina) SBL I 358, pianistka Vida Pre- lesnik-Talichova. Iz uršulinskih šol je izšla tudi dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, prav tako prva slovenska profesorica Marija Wessnerjeva in tudi uči¬ teljica in ustanoviteljica šole za duševno manj raz¬ vito deco v Ljubljani Anica Lebarjeva, ki je tudi urednica dekliškega lista »Vigred« in vneta delavka na kulturnem polju. Nepregledna je vrsta učiteljic, ki so izšle iz uršulinskega učiteljišča v 34 letih nje¬ govega obstanka (s pravico javnosti). V ljubljanskem uršulinskem samostanu — prav je, če to poudarimo — se je dolga leta in leta snovalo’ bogato in požrtvovalno delo za prebujo, izobrabo in prosveto mesta Ljubljane in slovenskega ženstva. Uspehi tega dela so se liki mogočna reka razlili po naši domovini in so tudi dandanašnji v korist in blagor kraljevine Jugoslavije, če je danes tudi slo¬ venska žena — učiteljica, prosvetiteljica, buditeljica in blagoslov svojega naroda, tedaj se spodobi zahvala predvsem njim, ki so polagale temelje slovenski žen¬ ski izobrazbi — to je: našim uršulinkam! Zato smo dejali v začetku tega sestavka, da ljubljanski uršu- linski samostan na Kongresnem trgu ni le umetni¬ škega, marveč tudi notranje-lepotnega pomena za Ljubljano in Slovenijo. Literatura: Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega sa¬ mostana v Ljubljani. 1702—1902. (m. Stanislava Skvarča.) Ljubljana, 1902. Slovenski učitelj. V. 1904, zlasti v tem letniku priobčena po arhivalnih virih sestavljena študija »Ljudska šola na Kranjskem« (Viktor Steska). — Tho¬ masa Kempensaria Bukve (s Paglovčevim navodilom za slovensko čitanje). Labaci 1745. — Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. VI. Hist. T. 1893. Objava mest¬ nega magistrata (mestna registratura Fasc. 73) o šolstvu iz 1. 1761. (Jul. Wallner.) — Letna poročila uršulinskih šol, zlasti: Letno sporočilo VI razredne dekliške ljudske šole pri Uršulinkah v Ljubljani. 1873., Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v Ljubljani. 1891/92—1911/12. (Vsebina: Osemrazredna vnanja in notranja šola, pozneje 2 petrazredni ljudski in 2 trirazredni meščanski šoli. — Višja dekliška gospodinjska šola, pozneje učiteljišče.) — Letno poročilo zasebnega ženskega učiteljišča in z njim združene vadnice pri Uršulinkah v Ljubljani, 1929/30— 1932/33. — Izvestje ženske realne gimnazije uršulink, z internatom — v Ljubljani s poročili za šolska leta 1928/29—1932/33. Gustav Dzimski, Laibach und seine Umgebung, Laibach, 1860. — Poročilo o javnih in privat¬ nih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta Ljubljane ob koncu šolskega leta 1889/90. Uredil prof. Fr. Levec, okrajni šolski nadzornik. V Ljubljani, 1890. — Slovenski biograf¬ ski leksikon (SBL). M. K. 240 KRONIKA MESTNO ZAVETIŠČE ZA ONEMOGLE NA JAPLJEVI CESTI V LJUBLJANI L. HOČEVAR-MEGLIČ Mestno zavetišče za onemogle na Japljevi cesti je bilo zgrajeno konec leta 1901. Prejšnja mestna ubož¬ nica je stala na Karlovški cesti št. 7. Iz nujnih go¬ spodarskih in higienskih razlogov je mestna občina 1. 1897. sklenila te prostore opustiti in zgraditi novo za 100 oseb za približni znesek 75.000 K. Toda še preden se je začelo z graditvijo tega poslopja, se je že pokazala potreba po zgradbi še večjega zavetišča. Poslopje je zgradilo gradbeno podjetje Tonnies po načrtu arhitekta Fabianija, in sicer po elberfeldskem, paviljonskem sistemu, kakor so bile takrat zgrajene vse ubožnice. Gradbena dela je vodil mestni stavbni asistent Ivan Zemljič. Poslopje je obstojalo takrat iz suterena, visokega pritličja in enega nadstropja ter je stalo približno 220.000 K. Ta znesek se je kril iz posojila Mestne hranilnice, prodanih obligacij in prispevka glavnice ubožnega fonda. Nekaj let po vojni pa je tudi to zavetišče postalo pretesno. Svetovna vojna je marsikomu zrušila zdravje in eksistenco, in vsi ti ljudje so iskali zave¬ tišča pri mestni občini. Poslopje se je povečalo še za eno nadstropje tako, da se danes lahko oskrbuje v njem nad 250 oseb. V suterenu je kuhinja z vsemi potrebnimi shram¬ bami, pralnica, likalnica, pekarna, shramba za kruh, prostor za centralno kurjavo, sobe za služkinje, hlapca ter jedilnica za sestre redovnice, katerim je poverjena nega bolnikov, gospodinjstvo in poljska dela. Mestno zavetišče za onemogle v Ljubljani Prostori v visokem pritličju so namenjeni samo moškim. Tu je šest velikih sob in ena mala za oskr¬ bovance, ordinacijska soba z lekarno, pisarna in soba za sestro prednico. Prvo nadstropje pa je namenjeno samo ženskam; tu je 11 sob različnih velikosti ter mala kapelica z zakristijo. V drugem nadstropju prebivajo laže in teže bolni oskrbovanci obojega spola. Na eni strani poslopja so ženske, na drugi moški. Tu je skupaj 17 sob, od kate¬ rih so samo 4 velike po 13 postelj, druge pa so vse majhne po 5 ali 4 postelje. To nadstropje ima na zunaj proti jugovzhodu obrnjen dolg sončen hodnik, katerega se poslužujejo oskrbovanci, ki ne morejo na vrt. Vsako nadstropje ima po dva krasna velika in sončna prostora, kjer so oskrbovanci podnevi. Vsako nadstropje ima svojo kopalnico s kadmi in umival¬ nico s 5 umivalniki. V visokem pritličju je obednica za tiste ljudi, ki so še toliko pri moči, da lahko prihajajo k skupnemu obedu. Poslopje ima centralno kurjavo, stopnišče je široko, položno in svetlo. Vsi prostori so svetli, sončni in zračni, vse je zelo čisto. Zavetišče ima tudi svojo ekonomijo. V zavodu se kuha dnevno skoraj za 400 ljudi. Poleg hrane za oskr¬ bovance, sestre, gospodinje pomočnice in hlapca se kuha v zavodu tudi za mestno otroško zavetišče na Taboru. V zavetišču dobivajo brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in ubožne družine, ki si odnašajo hrano na dom. V zavetišču se peče kruh tudi za mestno otroško zavetišče v Ljubljani 7, za zavetišče na Taboru in zavetišče v Florijanski ulici. Vsak dan se pošlje iz zavoda velika množina kruha v tukajšnji Mestni dom in občinski dom na Barju pri Ljubljani, da se razdeli med ubožne in brezposelne. Okrog zgradbe je velik prostor, ograjen z lepo že¬ lezno ograjo. Na levi strani so hlevi in kozolec, zadaj je veliko dvorišče in zelenjadni vrt, spredaj in ob straneh pa so kostanjevi nasadi, steze, rože, klopi, stoli in vrtne mize. V to zavetišče se sprejme vsak ljubljanski meščan, ki ni zmožen s svojimi močmi in sredstvi pridobiti najnujnejšega sebi in svoji rodbini in nima nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan skrbeti zanj. Ako pa je slu¬ čajno v zavetišču prazno mesto, sprejme mestna ob¬ čina v zavetišče tudi take, ki lahko sami vse ali samo nekaj prispevajo k oskrbovalnini, pa želijo priti v zavod, ker nimajo drugega doma. KRONIKA 241 Mestno zavetišče — jedilnica Med oskrbovanci so zastopani vsi stanovi. Nihče ne ve, kje in kdaj se bo zaključila njegova poslednja pot. Večini teh ljudi so danes godi bolje, kakor se jim je godilo kdaj v življenju. Mestna občina skrbi res vzorno, da imajo vse, kar potrebujejo, dobro in za¬ dosti. Dvakrat na teden obišče zavetišče mestni zdrav¬ nik in takrat mu potožijo vse svoje fizične in duševne boli. Mlajši in zdravi oskrbovanci pomagajo pri hišnem in poljskem delu, šibkejši pa polegajo po travi ali posedajo okrog hiše. Bolehne ženske se večinoma ba- vijo s šivanjem in molitvami, moški s kajenjem in igrami. Tako jim mineva dan v mislih na lepo, brezskrbno mladost. Za bodočnost jih ni strah! Mostno zavetišče — spalnica Mestno zavetišče za onemogle je eno naj lepših in najmodernejših stavb v Ljubljani, toda nobeno, pa še tako udobno zavetišče ne odtehta ljubečega doma¬ čega človeka, pa če živi v še tako borni kočici. Ko gleda človek to ponosno stavbo, to lepo urejeno notranjost, dobro oskrbo, ki je namenjena človeku, čigar življenjska pot je obrnjena proti izhodu v več¬ nost, zvalovi v naših srcih hvaležnost in neodoljiva želja, da bi skoro prebredli te težke čase gospodarske depresije in bo mogla Mestna občina postaviti enak dom tudi za osamljene zapuščene otroke, za tiste lju¬ di, katerih življenjska pot gre iz večnosti v življenje. Amerika pravi, da nihče ne ve, kateri njihovih malih je bodoči predsednik Združenih držav. VELIKO CELJE IN NOVA OBČINSKA UPRAVA JANKO OROŽEN Upravni teritorij celjskega mesta se je v teku zgo¬ dovine večkrat menjal. V rimski dobi je segal od obronkov Pohorja do Mirne na Dolenjskem, od Sa¬ vinjskih planin do Sotle. V tistem času so bile mest¬ ne oblastnije organi uprave na vsem tem obsežnem ozemlju. Nad njimi je bil neposredno rimski cesar¬ ski namestnik: uprava je bila tedaj kratko malo mestna; razume se, da so morale imeti mestne ob¬ lastnije v posameznih krajih svoje podrejene organe. Nova celjska mestna naselbina, ki se je kot taka razvila za poslednjih celjskih grofov, je bila stisnje¬ na v ozek okvir mestnega obzidja, ali upravno obmo¬ čje mestnega urada je bilo zopet mnogo večje, čeprav se po svoji razsežnosti ne more primerjati z rimskim upravnim območjem: segalo je približno od dolnje Ložnice do Zagrada, od šmarjete do Lise. Na tem ozemlju je bil mestni magistrat nekaka okrajna ob- lastnija z upravnimi, sodnimi in davčnimi funkcija¬ mi. Za Marije Terezije so se sicer izvedle važne mo¬ difikacije: sodne funkcije so bile skrčene na nižje sodstvo, dočim so se davčne razširile celo na neke krajevne okoliše, ki so bile izven upravnih meja mestne občine: celotno mestno upravo je strogo nad¬ ziral okrožni urad. Važna teritorialna izprememba je nastopila leta 1850. Bila je v zvezi z uvedbo modernih občin in z reorganizacijo celokupne nižje uprave, ki se s fev¬ dalnih oblastnij prenaša na neposredno državne or¬ gane. Teritorij celjske občine se je tedaj razdelil na dvoje: na občino mesto Celje in na občino Celje oko¬ lica. Mestna občina je obsegala mesto v ožjem smislu besede s predmestji. Okoliška občina je pa dobila vse kmečke naselbine, vendar se je proti prejšnjim občin¬ skim mejam razmaknila na ves obseg celjske župnije. 242 KRONIKA Pradsadnik Alojzi] Mihelčič V upravnem oziru je bila mestna občina hkrati de¬ gradirana, kajti magistrat je vršil samo občinske funkcije v ožjem smislu besede, šele leta 1867. je z zakonom o avtonomnih mestnih občinah na svo¬ jem teritoriju jel fungirati kot politična oblast I. in¬ stance. Toda že pred vojno so se na teritoriju okoliške ob¬ čine, ki je bila v nasprotju k mestni občini trdno slovenska, razvile neke naselbine sklenjenega mest¬ nega značaja, zlasti Breg in Gaberje. Po vojni se je ta proces rapidno nadaljeval. Mestno prebivalstvo za čuda ni v pomembnejši meri naraščalo, toda v okolici so nastajale nove naselbine mestnega značaja: Jože¬ fov hrib, Zavorka, Nova vas. Drugod pa se je vsaj javljala v zvezi z napredkom mesta obstoječa grad¬ bena in obrtna delavnost, neglede na to, da so bili tudi kmetijski krogi v gospodarskem oziru bolj in bolj povezani z mestom in da so si polagoma zaželeli koristi njegovih gospodarskih in drugih ustanov. Tako je bilo vprašanje združitve obeh občin že nekaj let na dnevnem redu in se je obravnavalo z raznih vidikov. Nova zakonodaja o občinah in avtonomnih obči¬ nah je njega rešitev pospešila. Z lokalnega foruma je prešla na centralne instance. Dne 13. junija t. 1. je prispel v Celje ban dr. Dinko Puc in je imel na mest¬ nem poglavarstvu glede združitve obeh občin važno anketo, ki so se je poleg sreskega načelnika dr. Vid¬ marja udeležili župan mestne in župan okoliške ob¬ čine, nekateri zastopniki obeh občinskih svetov, žu¬ pan petrovške in župan teharske občine. Dne 7. avgusta je naposled izšel ukaz kraljevih na¬ mestnikov, s katerimi se odreja združitev obeh občin. Kraljeva banska uprava je po nalogu notranjega mi¬ nistra dne 17. avgusta izdala odlok o izvršitvi tega ukaza. Deloma v navedenem in deloma v dodatnem od¬ loku kraljeve banske uprave je bil določen način, kako se naj izvršitev združitve izvede. Urad občinske uprave Celje okolica je prestal po¬ slovati 30. septembra, ko je prevzelo njegove agende mestno poglavarstvo celjsko. Ali mestno poglavarstvo je hkrati razširilo na teritorij bivše okoliške občine tudi tiste posle obče uprave, ki mu pripadajo kot občinskemu uradu avtonomne mestne občine. Pri¬ stojnost mestne policije se je razširila na ves novi občinski teritorij, vendar je glede izvrševanje var¬ nostne službe ostalo še pri starem: mestna straža jo vrši samo v tistih delih bivše okoliške občine, kjer jo je opravljala že doslej, dočim jo drugod še nadalje vrši žandarmerija. Gospodarstvo bivše okoliške občine se pa še vrši ločeno do 31. marca 1936, ko poteče sedanje proračunsko leto. Mestno poglavarstvo je dalo o novem Celju tele statistične podatke (»Nova doba«, 30. avgusta 1935): Po ljudskem štetju iz leta 1931. ima novo Celje 17.255 prebivalcev, ki živijo na ozemlju 37 km 2 (Pa¬ riz ima 78 km 2 ), gostota naseljenosti znaša 460 na km 2 , prej pa je znašala v mestni občini 4.700 na km 2 . Od vse površine pa je: 1548 ha gozdov (41,12% vse površine), 960 ha travnikov (26%), 761 ha njiv (20,3%), 140 ha davka prostega ozemlja (3,8%), 129 ha pašnikov (3,4%), 90 ha vinogradov (2,4%), 52 ha vrtov (1,4%) 29 ha zazidanega sveta (0,8%), 14 ha nerodovitne zemlje (0,4%) in 1 ha močvirja (0,05%). Sedaj pa ima novo Celje že nad 19.000 prebivalcev. V novi občini je po statistiki iz leta 1931. skupno 1692 stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih zgradb. Mesto predstavlja nepravilen četverokotnik. Krajši stranici sta dolgi okrog 6 km, daljši okrog 7 km. Meja mestne občine teče od Levškega mosta ob potoku mimo vasi Brdnice na vrh Velikega Slomnika, od tu na železniški most pri Tremerju, potem preko Vipote po grebenu na Tolsti vrh, ob vaseh Zvodnem in Oseni- ci za Hribom sv. Jožefa mimo mestnega pokopali¬ šča, ki pa je že v občini Teharjih, k izlivu Hudinje v Voglajno, nato ob Hudinji do mosta pri šmarjeti, tu preko državne ceste na hrib nad Lahovno, nad vasjo Slatino in Lokrovcem, nad Medlogom skoro do graščine Zaliloga, preko spodnje Levške gmajne obide Levec, ki spada pod Petrovče, ter se zaključuje pri levškem mostu. Meja je dolga nad 30 km. V mestnem območju so sledeči kraji in vasi: Koš- nica, Polule, Breg, Sp. in Zg. Lisce, Miklavžev hrib, Babno, Medlog, Lava, Lopata, Ložnica, Dobrova, Lo- krovec, Ostrožno, Gaberje, Sp. in Zg. Hudinja, Pečov¬ nik, Vipota, Pristava, Zagrad in Zavodna. V območju mestne občine Celje so poleg drugih sledeči večji KRONIKA 243 vrhovi: Tolsti vrh (838 m), Grmada (722 m), Veliki Slomnik (716 m), Kom (716 m). Najnižja točka je železniški most pri Tremerju (233 m), višinska raz¬ lika med najvišjo in najnižjo točko znaša 605 m. Slovensko planinsko društvo oskrbuje na mestnem teritoriju (sicer mestno) Celjsko kočo, ki stoji pod Tolstim vrhom v višini 700 m ter več markiranih potov. Odloku o združitvi obeh občin je sledilo najprej imenovanje novega predsednika in podpredsednika združene celjske mestne občine in nato imenovanje novega občinskega sveta. Za novega občinskega predsednika je kraljeva banska uprava imenovala Alojzija Mihelčiča, ki ima za seboj že dolgo politično in kulturno delo. Mihelčič se je rodil na Krasu ter je prišel v mladih letih za organista v Metliko, kjer je bil dolgo vrsto let župan. Belokrajinske občine so ga pred vojno poslale v kranj¬ ski deželni zbor. Po vojni se je Mihelčič preselil v Celje, kjer si je na Bregu ustanovil veletrgovino z vinom, ki pa jo je pozneje opustil. Izza Pograjčeve smrti je Mihelčič ravnatelj podružnice Vzajemne za¬ varovalnice v Celju. Tudi v Celju je Mihelčič posegel v javno življenje in je bil župan okoliške občine do leta 1931., ko je bil pred volitvami v narodno skup¬ ščino razrešen vršitve županske dolžnosti. Kot predsednik združene celjske občine je Mihel¬ čič prevzel svoje posle od dosedanjega predsednika okoliške občine Vinka Kukovca dne 16. septembra in od dosedanjega predsednika mestne občine dr. Alojzija Goričana dne 17. septembra. Predsednik Alojzij Mihelčič je nadarjen kompo¬ nist; doslej je izdal nad 40 samostojnih glasbenih del, ki so večinoma nabožne, deloma pa tudi po¬ svetne vsebine. Istočasno je bil imenovan za podpredsednika zdru¬ žene občine Rudolf Stermecki, ki je dobro znan vsem našim krogom kot odličen gospodarstvenik. Doma je Stermecki z Bizeljskega in se je izučil trgovine v Brežicah. Pred tridesetimi leti si je ustanovil v Celju trgovino, ki se je kmalu razvila v veletrgovino ter ima zdaj s svojimi manufakturnimi delavnicami za poslovno območje vse jugoslovanske pokrajine, že pred svetovno vojno je bil Stermecki predsednik Slo¬ venskega trgovskega društva, po vojni pa je ves čas predsednik trgovskega gremija. Stermecki je hkrati član Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter raz¬ nih drugih institucij. Več let je bil že član celjskega občinskega sveta, (življenjepisni podatki o Mihel¬ čiču in Stermeckem: Slovenec, 8. septembra 1935). Imenovanju novega predsednika in podpredsednika je sledilo kmalu imenovanje novih občinskih svet¬ nikov, ki so se 13. septembra sestali k svoji prvi seji, na kateri so konstituirali odbore. S predsednikom in podpredsednikom vred šteje hovi občinski svet 35 članov. S teritorija bivše okoliške občine jih je poleg predsednika 19, s teritorija bivše mestne občine pa 17. Po stanovski pripadnosti jih je: 8 kmetov, 8 obrt¬ nikov, 5 trgovcev, 5 zasebnih uradnikov, 3 odvetniki, Podpredsednik Rudolf Stermecki 3 delavci, 3 državni uradniki, 1 duhovnik in 1 bano¬ vinski upokojenec. Imena članov mestnega sveta so sledeča: dr. Jakob Holzar, odvetnik; Jutri Strenčan, posestnik; Anton Fazarinc, trgovec; Miloš Hohnjec, kipar; Ivan Glin¬ šek st., posestnik; Franc Rebeuschegg, hotelir; inž. Janko Dolinar, upok. sreski kmet. referent; Ludovik Kranjc, delavec; dr. Alojzij Voršič, odvetnik; Vinko Kukovec, tes. mojster; Mirko Bitenc, profesor; Kon¬ rad Gologranc, stavbenik; Josip Jagodič, trgovec; Anton Lečnik, urar; Franc Dorn, posestnik; Ivan Martinčič, tiskarnar; Wltavsky, zas. uradnik; Franc Lukman, katehet; Vinko Prelog, pos. tajnik; Franc Šlander st., posestnik; Andrej Koželj, žel. uradnik; Martin Plankar, delavec; Franc Dobovičnik, trgovec; Franc Jezernik, posestnik; dr. Jurij Skoberne, od¬ vetnik; Peter Kusterle, stavec; Stojan Holobar, slik. mojster; Josip Pišek, posestnik; Franjo Roš, učitelj; Ivan Kodela, posestnik; Franc Leskovšek, knjigotr- žec; Milko Kramar, posestnik; Rudolf Pibrovc, knji¬ govodja; Anton Jager, čevljar in Viktor šmigovc, upravnik OUZD. Novi občinski svet čakajo mnoge naloge, stare in nove, izvirajoče zlasti iz nujne koordinacije ne po¬ polnoma skladnih interesov mestnega in kmečkega dela novega Celja. 244 KRONIKA ROJSTVO VELIKE LJUBLJANE Y' »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1935, štev. 217/LII/519, ozir. v »Službenem listu kraljevske banske uprave drav¬ ske banovine št. 77/VI/525 z dne 25. septembra 1935 je bil objavljen naslednji ukaz: V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki. Na predlog ministra za notranje posle ter na podstavi §§ 6. in 144. zakona o mestnih občinah odločajo: da se mestni občini Ljubljana priključi nastopno ozemlje: 1. cela občina Moste, 2. cela občina šiška, 3. cela občina Vič, 4. od občine Ježica njen južni del, razmejen z naslednjo črto: od stika meje med občinami Št. Vid, Šiška in Ježica vzhodno po stari občinski meji po poti pare. št. 1303 k. o. Ježica, dalje severni rob te poti do križišča s potjo, ki obkroža na severu kompleks vodovoda mestne občine ljubljanske, ob severnem robu te poti do križanja s cesto Savi j e- Ljubljana tako, da pripadajo mestu pare. št. 701. 700, 699/2 in 699 k. o. Ježica, nato po vzhodni strani ceste Savlje-Ljubljana (št. 1284) do pare. št. 600, nato po meji med parcelama št. 600 in 599 k. o. Ježica in po meji med parcelama št. 601 in 597 do občinske ceste proti Ježici pare. št. 1280, po tej cesti do kamniške železniške proge, dalje po za- padni strani te proge proti jugu do poti pare. št. 1890/2 k. o. Stožice, nato preko proge v vzhodni smeri ob severnem robu parcel št. 1890/1 in 1889 k. o. Stožice do državne (Tyrševe) ceste, ob zapad- nem robu te ceste proti jugu, preko ceste ob južni meji parcel št. 13, in 428 k. o. Stožice do poti par¬ cele št. 1913, do stika te poti s potjo parcela št. 1910, od tod po severni strani poti št. 1910, 1928, 1941, 1951, 1950 k. o. Stožice, do meje napram občini Polj e. 5. Od občine Polje jugozapadni del kat. občine Šmartno, razmejen s črto: od meje napram občini Ježica (t. 4.) v vzhodni smeri ob severnem robu poljske poti pare. št. 1243, 1242, 1244 in 1253 k. o. Šmartno ter ozemlje ljubljanskega aerodroma, raz¬ mejeno na jugu z želez, progo Ljubljana — Mari¬ bor, na vzhodu po meji med parcelo št. 657 k. o. Slape na eni strani ter parcelama št. 649 in 651 k. o. Slape na drugi strani, dalje po severnem robu poljske poti parcela št. 928 proti zahodu do par¬ cele št. 926 k. o. Slape (pot). Nato po vzhodnem robu poti parcele št. 926 k. o. Slape do pota par¬ cele št. 924, dalje po severnem robu poti parcela št. 924 k. o. Slape proti zapadu do meje z upravno občino Moste. 6. Od občine Dobrunje vas Stepanja vas, in sicer tako, da teče nova meja med Ljubljano in občino Dobrunje po potoku »Mejaš«, vodna parcela št. 842 k. o. Stepanja vas, in sicer od izliva v Ljubljanico do izvira na gozdni pare. št. 592 k. o. Stepanja vas, tako da pripade ta parcela v celoti mestni občini ljubljanski. Od tu dalje gre meja ob gozdni par¬ celi št. 590 in 589 k. o. Stepanja vas, in sicer tako, da pripadata obe ti parceli Ljubljani; potem pa preide mejna črta na pot parcele št. 838/1 k. o. Stepanja vas, ki teče že sedaj ob njej meja med občinama Dobrunje in Rudnik. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. Na Bledu, dne 5. septembra 1935. Pavle, s. r. dr. R. Stankovič, s. r. dr. I. Perovič, s. r. Minister za notranje posle: Dr. Korošec, s. r. Dosedanjemu področju mesta Ljubljane, ki je obsegalo doslej 3830.71 hektarov celotne površine, je bilo s tem aktom priključenih še približno 2700 hektarov nove površine tako, da meri današnja nova Ljubljana približno 6530 hektarov, ki bi za¬ dostovala lahko za naselje nad 200.000 prebivalcev. Temelji za novo Veliko Ljubljano so položeni. Novo priključene celotne občine, ozir. deli oko¬ liških občin, katerih površina je sicer točno pozna¬ na (nedoločena je le še pripadnost mejnih komu¬ nikacij) predstavljajo približno 70 ca.l|l 252 KRONIKA Evharistični kongres v Ljubljani. Deklice v glavni procesiji Dopoldne je bila otvorjena v uršulinskem samo¬ stanu razstava cerkvene umetnosti in cerkvenih pa- ramentov. Popoldne okoli 16. ure je bila pripeljana podoba Matere Božje z Brezij, ki so jo namestili na oltarju sv. Dizme v stolnici. Okoli 18. ure je prispel v Ljubljano posebni vlak s papeževim legatom, kar¬ dinalom in primasom Poljske dr. Hlondom, kateremu je pohitel do Maribora naproti ban dr. Puc. Na postaji so sprejeli papeževega odposlanca ljubljanski škof dr. Rožman, načelnik ministrstva za zunanje zadeve Gavrilovič, načelnik oddelka za vere v pravosodnem Evharistični kongres v Ljubljani. Sv. maSa na stadionu Foto Jože Šmuc ministrstvu dr. Čirič, divizijonar Nedeljkovič, pomoč¬ nik bana dr. Pirkmajer, predsednik mestne občine dr. Ravnihar, rektor univerze prof. dr. Samec in še dolga vrsta odličnih cerkvenih in državnih funkcio¬ narjev. Prvi je pozdravil papeževega legata predsednik mestne občine dr. Ravnihar, vojaška godba je into- nirala papeško himno, nakar se je kardinal v lepi slovenščini zahvalil za pozdrav, blagoslovil zbrano množico in potem, ko je godba odigrala jugoslovan¬ sko himno, kot reprezentant tujega suverena pregledal častno vojaško četo. Po sprejemu se je kardinal dr. Hlond s svojim spremstvom odpeljal pred stolnico, kjer ga je pričakoval celoten jugoslovanski episkopat z nuncijem Pellegrinettijem in nadškofi, nakar je bil v stolnici kongres svečano otvorjen s tem, da je rim¬ ski škof Callori di Vignale prečital v latinskem jeziku bulo sv. Očeta o II. evharističnem kongresu v Ljub¬ ljani, nato pa še rektor instituta sv. Jeronima v Rimu msgr. dr. Madejrac v srbo-hrvatskem in prelat dr. Slavič v slovenskem jeziku. — Zvečer je izvajala »Ljubljana« v nabito polni unionski dvorani Handlov oratorij »Mesija«, še večje množice gledalcev pa je privabila vprizoritev Gregorinove pasionske drame »V času obiskanja« na Kongresnem trgu, medtem ko je bila Ljubljana slavnostno razsvetljena in so vsepovsod žareli simbolični evharistični križi. 29. Na praznik sv. Petra in Pavla so gimnazijski abiturienti v slovesnem sprevodu prenesli podobo Ma¬ tere Božje iz stolnice na stadion, kjer je potem 87 duhovnikov obhajalo okoli 20.000 šolske mladine. Najslovesnejša in najlepša prireditev ne samo tega, ampak vseh kongresnih dni je bila nočna procesija mož in fantov, po številu okoli 30.000, od katerih so skoraj vsi nosili prižgane plamenice. V procesiji, ki se je vila med gostimi špalirji vernikov po glavnih mestnih ulicah proti stadionu, je sodelovalo kakih 25 godb. Na stadionu je bila polnočnica s skupnim obhajilom, pa tudi po ljubljanskih cerkvah so se brale slovesne polnočnice. Ta večer je opera vprizorila VVagnerjevega »Parsifala«, v frančiškanski cerkvi je bil koncert Ciril - Metodovega zbora iz Zagreba, ki je izvajal česnokovo »Liturgijo sv. Ivana Zlatousta«, Pevska zveza je izvajala mogočen koncert evharistič- rlstičnl kongr -j ubljanl. Nočr KRONIKA 253 Josip Kav£l£ Matija Čop Josip Kosler Tit Gr£ar nih pesmi, Narodno gledališče pa je uprizorilo ob 2. uri zjutraj na Kongresnem trgu predstavo »Sle¬ hernika«. 29. Umrl je novinar starejše generacije Ivan Kav¬ čič. Rodil se je 1867 v Idriji ter je bil po končani gimnaziji najprej bančni uradnik, novinarstvu pa se je posvetil 1898, ko je postal urednik »Soče« in »Pri¬ morca« v Gorici. Na tem mestu je ostal do vojne, od 1915 do 1926 je bil urednik »Slovenskega naroda«, potem pa do svoje upokojitve urednik »Jutra«. Po¬ kojnikovo delovanje je posebno važno med goriškimi Slovenci. 30. Na zaključni dan kongresa je daroval na sta¬ dionu kardinal dr. Hlond pontifikalno sv. mašo. Po¬ poldne je bila procesija na stadion, kjer so bile potem slovesne litanije, s katerimi je bil kongres zaključen. Zvečer so uprizorili na Kongresnem trgu Gregorinovo »V času obiskanja«, Glasbeno društvo »Ljubljana« pa je ponovilo v unionski dvorani Handlov oratorij »Mesija«. — S tem so bile evharistične svečanosti zaključene in množice vernikov so začele Ljubljano zapuščati. 30. Narodna tiskarna je izprla grafično delavstvo. Izprtje je v zvezi s kolektivno pogodbo med stavci in tiskarnarji, ki poteče danes. JULIJ 1. Ob 11. uri se je pričel v slavnostni dvorani ban¬ ske palače prvi slovenski izseljeniški kongres pod vodstvom predsednika Rafaelove družbe p. Kazimirja Zakrajška in v prisotnosti zastopnikov oblasti in naših izseljencev. Obravnavali so se pereči izselje¬ niški problemi in sprejetih je bilo več važnih sklepov, ki jih bo treba nemudoma uresničiti, če nočemo, da nam naš živelj v tujini popolnoma odmre, ko mu že domovina ne more dati potrebnega kruha. Zvečer se je vršil v unionski dvorani koncert cerk¬ venih pesmi, ki ga je izvajal Ciril-Metodov zbor iz Zagreba pod vodstvom Vjekoslava Višoševiča. Slovenski poslanci, pa tudi rektorat univerze so se brzojavno obrnili s prošnjo na ministrskega pred¬ sednika ter na ministra financ in pravosodja, da se postavka za univerzitetno knjižnico ponovno vnese v proračun za prihodnje leto. V isti namen je odpoto¬ vala v Beograd deputacija visokošolcev. 3. Finančno ministrstvo je brzojavno obvestilo rektorat univerze, da bo finančni minister predložil v odobritev zahtevano posojilo, ki se bo moglo po odobritvi skleniti in potem zidanje začeti. Nocoj je priredil Pripravljalni odbor za Slovensko šahovsko zvezo intimen večer v restavraciji »Zvezdi« v proslavo 50-letnice znanstvenika in šahovskega ve- lemojstva univ. prof. dr. Milana Vidmarja. 5. Nocoj je bila v dvorani Delavske zbornice akade¬ mija mladine meščanskih šol, ki je lepo uspela. 6. V dvorani Delavske zbornice se je vršil kongres učiteljev meščanskih šol. Ugotovljeno je bilo, da za¬ vzemajo meščanske šole v Sloveniji vodilno mesto. Na današnji dan pred 100 leti je utonil v Savi pri Tomačevem varuh Licejske knjižnice v Ljubljani Matija Čop. V Leonišču je umrl Josip Kosler, hišni posestnik v Ljubljani in veleposestnik na Barju. Pokojnik je bil nečak geografa Petra Koslerja, ki je izdal sredi pre¬ teklega stoletja prvi zemljevid slovenskih zemlja. Bil je velik dobrotnik revežev, poleg tega pa mu je bil posebno pri srcu prospeh Barja in Barjanov. Za bar¬ jansko cerkev, ki se bo začela kmalu graditi, je volil znesek 300.000 Din. 7. Ljubljansko Barje slavi kar 4 važne jubileje: 100-letnico naselbine, 60-letnico prve zasilne šole, 50- letnico redne šole in 40-letnico nove šole. Letos se je barjanska šola razširila na 6 razredov: 4 osnovne in dolsko poslopje na Barju, sezidano po potresu 1.1B95. 254 KRONIKA na 2 višje narodne šole. Vodi jo marljivi šolski upra¬ vitelj Tit Grčar. 11. Pred pričetkom seje občinskega sveta je izročil predsednik mestne občine dr. Ravnihar občinskemu svetovalcu Josipu Turku diplomo častnega meščan¬ stva, podeljenega mu ob njegovi 70-letnici. Mestno poglavarstvo je prejelo ter izročilo lastniku od občine Padova v Italiji diplomo in srebrno kolajno, s katero je bil odlikovan na razstavi nabožne umet¬ nosti v Padovi 1933 akad. slikar in kipar Tone Kralj. 14. Te dni je predaval o svojem znanstvenem de¬ lovanju v »Maison de Chimie« v Parizu docent ljub¬ ljanske medicinske fakultete dr. Ladislav Klinc, prvi jugoslovanski kemik, ki je predaval v tem zavodu. »Universal - Edition« je izdala instrumentalno par¬ tituro L. M. Škerjanca »Preludio«, ki je bila 1932 nagrajena s prvo nagrado Filharmonične družbe v Ljubljani, v znesku 5.000 Din. To je prvo slovensko instrumentalno delo, ki je izšlo v tej odlični zbirki. Francoski list »L’ Echo de Belgrade« se zelo po¬ hvalno izraža o delih Mihe Maleša, razstavljenih na njegovi zadnji, pred dnevi zaključeni razstavi v Ljubljani. Podporno društvo mestnih delavcev je razvilo pod pokroviteljstvom direktorja Jančigaja pred Mestnim domom svoj društveni prapor, napravljen po načrtih arh. Plečnika. Finančno ministrstvo je dovolilo mestni občini, da sme pokloniti zemljišče, na katerem je stal do po¬ tresa Knežji dvorec, ljubljanski univerzi, da tam zgradi univerzitetno knjižnico. 16. Umrl je odvetnik dr. Dragotin Treo. Svojo pi¬ sarno je imel najprej v Postojni, pozneje pa se je preselil v Gorico, kjer se je do vojne živahno udej¬ stvoval v javnem življenju go riških Slovencev; dalje časa je bil tudi deželni poslanec za kraške občine v Gorici. Med vojno je prišel v Ljubljano. Bil je vnet turist, mnogo je pripomogel za zgraditev visečega mostu čez Savo pri Mednem. 17. Pri regulaciji Ljubljanice so delavci odkopali rimski spomenik iz zgodnje dobe rimskih cesarjev, posvečen spominu dveh »sexvirjev«, kakršni so vršili propagando za božanski kult cesarjev. Spomenik je iz nabrežinskega kamna ali belega granita, napis pa sestavljajo lepe črke rimske kapitale. 18. Prosvetni minister je imenoval sodnika sre- skega sodišča v Ljubljani dr. Stojana Bajiča za pri¬ vatnega docenta za delovno pravo na pravni fakulteti. Ta docentura je prva te stroke v Jugoslaviji. 24. Kulturni oddelek mestnega poglavarstva, to je uredništvo in uprava revije »Kronika slovenskih mest«, mestni arhiv in knjižnica z revijami in časo¬ pisi ter mestni statistični urad, se je preselil v pro¬ store bivše Auerspergove palače. V II. nadstropju bo mestni muzej. 25. V Rimu sta podpisala konkordat med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo v imenu Sv. očeta Pija XI. kardinal Paccelli in v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. pravosodni minister in čuvar drž. pečata dr. Auer. Novi konkordat ureja med drugim dokončno meje škofij tako, da so v skladu z novimi političnimi mejami kraljevine Jugoslavije. Ljubljanski škof dobi čin metropolita. Nenadoma je preminul ravnatelj II. drž. realne gimnazije na Poljanah prof. Rado Pavlič. Rodil se je 1883 na Klancu pri Kranju. Gimnazijo je končal v Kranju, klasično filologijo pa 1908 na Dunaju. Potem je prišel za profesorja na II. drž. realno gimnazijo na Poljanah, kjer je bil 1932 imenovan za ravnatelja. Pokojnik se je udejstvoval tudi na literarnem polju, lucljan M. Škerjanec Franc Pavlič Dr. Vladimir Murko KRONI K A 255 posebno pomembno pa je bilo njegovo delo pri Zvezi kulturnih društev in pri Zvezi naprednih akademskih starešin. 30. Prosvetno ministrstvo je imenovalo dr. Vladi¬ mirja Murka, tajnika Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, za privatnega docenta finančne vede na juridični fakulteti ljubljanske univerze. Klub koroških Slovencev je imenoval pisatelja Fr. Ks. Meška (slika v »Kroniki« 1934, str. 151.), ki je lani obhajal svojo 60-letnico, za svojega častnega člana in mu izročil diplomo s sliko Marije na Žili, kjer je slavljenec župnikoval nad 12 let. Meško je bil pri tej priliki osebno navzoč. AVGUST 8. Ministrski svet je odobril banovinski upravi na¬ jetje posojila pri Pokojninskem zavodu v višini 7 milijonov 500.000 Din za zidavo poslopja III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Mestna delavska zavarovalnica je odprla pod po¬ kroviteljstvom predsednika mestne občine dr. Rav¬ niharja svoje okrevališče »Posavec« na Posavcu pri Otočah. Umrl je Avgust Sulič, uradnik mestnega gradbe¬ nega urada. V svoji graščini na Kamnu pri Novem mestu je umrl v 86. letu starosti Fran šuklje, bivši deželni glavar kranjski, dvorni svetnik v p., častni meščan ljubljanski in bivši obč. svetovalec. 24. S kraljevim ukazom je upokojen višji državni tožilec dr. Mirko Grasselli, na njegovo mesto pa je imenovan dr. Luka Kravina, doslej namestnik višjega drž. tožilca in šef odseka v pravosodnem ministrstvu. 31. Dosedanji konzul češkoslovaške republike ing. Sevčik je odpotoval v Prago na svoje novo službeno mesto, češkoslovaška-jugoslovanska liga se je že pred dnevi prisrčno poslovila od njega in soproge. Razstava del Eda Držaja je bila otvorjena pod po¬ kroviteljstvom predsednika mestne občine dr. Ravni¬ harja v vseh prostorih Jakopičevega paviljona. Umrl je Lojze Slanovec, mestni arhivar in urednik naše revije. SEPTEMBER 1. Za ravnatelja pošte in telegrafa v Ljubljani je imenovan dr. Anton Vagaja. 2. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je slavilo 80-letnico svojega obstoja s sv. mašo v uršu- linski cerkvi, po kateri je stolni prošt Nadrah blago¬ slovil zastavo Katoliškega mladeniškega društva, po¬ tem pa se je vršilo v dvorani Rokodelskega doma slavnostno zborovanje pod predsedstvom kanonika Alojzija Stroja, ki je že 31 let predsednik tega važ¬ nega, po starosti tretjega društva v Sloveniji. Zboro¬ vanja so se udeležili tudi zastopniki oblasti ter raznih korporacij, kakor tudi veliko število obrtnikov in ro¬ kodelskih pomočnikov. Minister brez listnice je postal dr. Miha Krek, od¬ vetnik v Ljubljani. Novi minister se je rodil 28. sep¬ tembra 1897 v Leskovici pri Škofji Loki. Gimnazijo je obiskoval v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljub¬ Avgust Sulič ljano, pravo pa je študiral v Zagrebu in Ljubljani, kjer je promoviral za doktorja. Nato je bil nameščen v raznih zadružnih organizacijah, 2 leti pa se je bavil z novinarstvom. 1930 je odprl svojo odvetniško pi¬ sarno. Dalje časa je bil član občinskega sveta ljub¬ ljanskega, bil je predsednik OUZD v Ljubljani in član ravnateljstva SUZOR-ja v Zagrebu kot predstav¬ nik delavcev. Bil je podpredsednik Prosvetne zveze, po 6. januarju 1929 pa se je umaknil iz političnega življenja. 3. V Ljubljani se je zbralo večje število inozem¬ skih in domačih arheologov, ki si hočejo pod vod¬ stvom univ. prof. dr. Sarie ogledati najvažnejša arhe¬ ološka najdišča najprej v Sloveniji, nato pa še v juž¬ nem delu države. Odlični gostje so si danes ogledali muzej in rimski zid na Mirju, popoldne pa so se od¬ peljali na Bled. Velik uspeh prireditve je zasluženo delo podžupana prof. Evgena Jarca, muzejskega di¬ rektorja dr. Mala in konservatorja dr. Steleta. 4. V Zbornici za TOI se je pričela pod predsed¬ stvom Ivana Jelačina in v prisotnosti zastopnika mi¬ nistra za trgovino in industrijo konferenca zastop¬ nikov vseh gospodarskih zbornic, da zavzame stališče do aktualnih gospodarskih vprašanj, predvsem glede moratorija kmečkih dolgov. 5. Dopoldne je bila otvoritev velesejma z Jadran¬ sko razstavo, prirejeno v zvezi s kongresom Jadran- Kongros JS v Ljubljani. Visoki predstavniki JS z županom dr. VI. Ravniharjem, pozdravljajo sprevod Dr. Vladimir Golja 256 KRONIKA ske straže, ki se vrši te dni v Ljubljani. Na Jadranski razstavi je razstavljenih 7000 predmetov, tako razni reliefi, modeli trgovskih in potniških ladij, pa tudi bojnih ladij, podmornic, torpedov in vodnih letal. 6. Danes je Ljubljana slovesno praznovala rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Mesto je vse v zastavah in zastavicah z emblemi JS ter v zelenju. Ulice so polne šolske mladine, ki je prihitela od vsepovsod k razvitju prapora JS, ki je dar Nj. Vel. kralja, pod čigar pokroviteljstvom se vrši vsa prireditev. Po slo¬ vesni službi božji je bil na Kongresnem trgu razvit in blagoslovljen prapor JS, nato pa je krenila po mestnih ulicah veličastna povorka jadranskih stra¬ žarjev. Isti dan je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman odpotoval v Ameriko na misijonski obisk slovenskih naselbin. Prisostvoval bo tudi odkritju Baragovega spomenika v Clevelandu ter evharističnemu kongre¬ su, ki se bo vršil istotam. 10. Umrl je Dragotin Hribar. Pokojnik se je rodil 22. oktobra 1862 v Ljubljani. Osnovno šolo je kon¬ čal v Ljubljani, gremialno trgovsko in višjo trgovsko šolo pa na Dunaju. Nato se je v Blaznikovi tiskarni izučil za stavca, nakar je kmalu postal odgovorni urednik-»Slovenskega Naroda« in upravitelj Narodne tiskarne. L. 1891. je ustanovil svojo tiskarno v Celju in ji pridružil knjigarno ter papirnico, izdajal in ure¬ jal je »Domovino«, političen list za štajerske Sloven¬ ce, ki je bil hkrati organ slovenskega kluba državnih poslancev. Pa tudi kot govornik je nastopal na poli¬ tičnih zborovanjih ter budil štajerske in koroške Slovence. 1902 se je preselil v Ljubljano in tu usta¬ novil svojo tiskarno, v kateri je izdajal »Ježa« in »Slovana«. Poleg tega je ustanovil tvornico pletenin in tkanin na Zaloški cesti ter razširil in moderniziral šumijevo tvornico kanditov in slaščic. Po prevratu je pokojnik deloval samo na gospodarskem polju. Bil je predsednik Kranjske hranilnice, ustanovil je Zvezo industrijcev in ljubljansko borzo, poleg tega pa je bil predsednik ali član še raznih drugih gospo¬ darskih institucij. Ime Dragotina Hribarja bo ostalo trajno zapisano predvsem v zgodovini našega narod¬ nega gospodarstva. (Slika v »Kroniki«, 1934, str. 251.) Vpisovanje na naše srednje šole je končano. Letos je vpisanih v vseh ljubljanskih gimnazijah 5423 di¬ jakov in dijakinj, dočiin jih je bilo lani 4937. Tako visokega števila Ljubljana doslej še ni dosegla. 11. Na lastno prošnjo je razrešen dolžnosti bana dr. Dinko Puc. Na njegovo mesto je imenovan z ukazom namestnikov dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Naš novi ban se je rodil 24. aprila 1886 v Mančah v Vipavski dolini. Gimnazijo je končal z odličnim uspehom v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju z doktoratom 1912. 1919 je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani. V politiko je že zgodaj posegel. 1926 je postal podpredsednik bivše SLS, 1927 je bil izvoljen za poslanca v skupščino Oblastnega odbora, v kateri je postal predsednik. Na tem mestu je ostal do 6. januarja 1929, ko je bil imenovan za komisarja Oblastnega odbora, dne 15. I. istega leta pa je bil razrešen svoje dolžnosti, ker je bil Oblastni odbor ukinjen z novo upravno reformo. Potem se je umak¬ nil iz politične javnosti. 13. Na predlog notranjega ministra dr. Antona Korošča so kraljevi namestniki podpisali ukaz o spo¬ jitvi dosedanjih občin: Moste, šiška, Vič ter južnega dela občine Ježica, dalje občine Polje ter od občine Dobrunja vas Stepanja vas z občino ljubljansko. Tako bo štela Ljubljana okoli 83.000 prebivalcev, teritorij mestne občine, ki meri danes 3830 ha, pa bo postal še enkrat tolikšen. 15. V dvorani Trgovskega doma se je vršilo jubi¬ lejno zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda, ki slavi 50 letnico svojega plodnega in zaslužnega dela. Ob tej priliki so odprli predstavniki Družbe sv Cirila in Metoda v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter društev narodno - obrambno razstavo v palači Mestnega muzeja v Gosposki ulici. 23. Podban dr. Otmar Pirkmajer je upokojen. Za novega podbana Dravske banovine je imenovan dr. Stanko Majcen, inšpektor notranjega ministrstva. Novi podban se je rodil 1888 v Mariboru. Diplomiral in promoviral je na pravni fakulteti na Dunaju. Po¬ svetil se je politično-upravni službi ter je služil v Ljubljani in v Mariboru, od 1927 pa v Beogradu, kjer se je kot prvovrsten jurist izkazal pri osnutkih najrazličnejših zakonov ter s praktičnimi in znanstve¬ nimi komentarji nekaterih zakonov. Poleg tega je r. Marko Natlača KRONIKA 257 priznan pisatelj, pesnik in dramatik ter globok ese¬ jist. 27. S kraljevim ukazom je imenovan za predsed¬ nika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golja, doslej sodnik kasacijskega sodišča za Hrvat- sko v Zagrebu. Dosedanji predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani Ivan Vrančič je imenovan za kasacijskega sodnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu. MARIBORSKA KRONIKA F R A N 1 O BAŠ (Od 1. V. do t. X. 1935.) V dnevih med 20. in 30. majem je izvršila mestna občina ljudski in gradbeni popis mariborskega mesta. Maribor je imel koncem maja 34.864 prebivalcev z 8939 stanovanji in 7268 poslovnimi prostori. 7566 Maribor¬ čanov je mlajših od 18 let; teh je relativno najmanj, komaj ena četrtina prebivalstva (1400 : 5400), v pr¬ vem okraju, to je v starem ali trgovskem delu, rela¬ tivno največ, ena tretjina (3129 : 9600) pa v delav¬ skem magdalenskem mestu. Po gospodarskem zna¬ čaju so prvi, drugi in četrti okraj meščanski, tretji in peti pa sta delavska. Na najemninah plačajo Mari¬ borčani na leto okoli Din 38,000.000 tako, da pride na posamezno stanovanje povprečna mesečna najem¬ nina Din 328'—, medtem ko so lokali dražji. Maribor ima po majskem popisu 3882 zgradb; 895 hiš je eno-, 269 dvo-, 101 tro- in 12 štirinadstropnih, ostale pa so pritlične. Od 8939 stanovanj jih je 239 v kleteh, 3478 v pritličjih, 908 v visokih pritličjih, 2605 v prvem nad¬ stropju, 871 v drugem, 239 v tretjem in 18 v četrtem nadstropju; 581 stanovanj pa je v podstrešjih. Po¬ vprečno ima posamezno mariborsko stanovanje 17 m 2 površine in 50 m 3 prostornine. Poslovnih lokalov ima Maribor 7268; od teh jih je največ v prvem okraju ali v mariborski city, najmanj pa v koroškem mestu. Povprečni lokal zavzema 200 m 2 površine in 1000 m 3 prostornine. Največji so tovarniški prostori na peri¬ feriji, najmanjši trgovski v starem mestu, kjer me¬ rijo povprečno samo 32 m 2 površine in 100 m 3 pro¬ stornine. Gospodarski standard in življenje Mariborčanov ka¬ žejo na eni strani povprečna davčna osnova čistih do¬ hodkov posameznika, na drugi strani pa povprečne mezde v industrijah. Najvišji čisti donos v industrijah Maribora je ocenjen s 5,400.000 Din, v trgovinah pa s 307.000 Din. Povprečno je ocenjen čisti donos od¬ vetnikov z vsoto 50.000 Din letno, zobozdravnikov s 30.000 Din, zdravnikov in dimnikarjev z 20.000 Din, mesarjev in pekov s 15.000 Din, gostilničarjev z 12.000 Din, kovačev in kotlarjev pa z 8000 Din. Pov¬ prečne dnevne mezde v mariborskih industrijah zna¬ šajo za moške Din 29'99, za ženske pa Din 22'04; v okoliških industrijah pa znašajo odgovarjajoče dnevne mezde Din 27‘35 in Din 15'50. Brezposelnost v Mariboru je v začetku poletja (1. junija) znašala 1374 oseb (1090 moških in 284 ženske). Pomožna akcija je prinesla 1935 540.693 Din proti 1,084.455 Din v letu 1934. Socialno delo mestne občine kažejo naslednji po¬ datki: Mestni mladinski dom preskrbuje stalno pov¬ prečno 35 otrok, čez dan pa 100. Za 140 otrok plačuje mariborsko mesto oskrbo drugje in približno isto število jih pošilja na počitniške kolonije. V sirotišni¬ cah skrbi Maribor za 175 za delo nesposobnih mešča¬ nov, stalno mesečno podporo pa dobiva od mesta še okoli 450 ubogih. Brezposelni dobivajo hrano v Ljud¬ ski kuhinji in poleg hrane podpore za življenjske po¬ trebščine. Socialne dajatve Maribora v letošnjem letu znašajo 2,671.155 Din. V zvezi s socialnim delom Ma¬ ribora je tudi mestna stanovanjska akcija, ki je v teku zadnjih 10 let zgradila 450 stanovanj, v katerih stanuje 7% Mariborčanov. Volitve 5. maja so se vršile za Maribor skupno s srezom Maribor levi breg, kjer se je po uradnih po¬ datkih udeležilo volitev od 24.777 volilcev 15.769 (63.62%); od teh sta dobila dr. J. Jančič in J. Janže¬ kovič 11.598 glasov, R. Ogrinec in K. Fras, ki sta kandidirala na listi B. Jevtiča, pa 3797 glasov. Kan¬ didata na listi VI. Mačeka (S. Lubienski in F. Borič) sta dobila 278, na listi D. Ljotiča (I. Matičič in I. Bri¬ nove) 96 in na listi B. Maksimoviča (M. Crnobarič in N. Dediol) 0 glasov. V srezu Maribor desni breg je volilo od 13.883 volilnih upravičencev 6101 (44.54%) ter so dobili kandidati na listi B. Jevtiča V. Gornjak 3210, A. Krejči 1827 in I. Kirbiš 926 glasov; Mač¬ kova lista (S. Lubienski) je združila 134, Ljotičeva (I. Matičič) 4, Maksimovičeva (M. Bradvarovič) pa 0 glasov. Narodnostno simbolično je bilo letošnje prazno¬ vanje sv. Cirila in Metoda, ko so na predvečer obkro¬ žali kresovi Maribor s Pohorja, sv. Urbasa, Kalvarije, Piramide, Stolnega vrha in Melja ter dajali tako mestu narodnostno avtohtono pokrajinsko obiležje. Med splošnimi mariborskimi podatki navajamo še dvoje: V poletnem času je Maribor porabil dnevno nad 7,000.000 litrov vode tako, da je prišlo na posa¬ meznika okoli 200 litrov na dan, kar predstavlja v Jugoslaviji rekord. Letošnje leto je bilo prvo, ko ni čutil Maribor v poletju pomanjkanja vode, kakor redno doslej, in to navzlic streli, ki je 27. julija uda¬ rila v mestni vodovod in pokvarila elektromotor, radi česar je morala na mesto električne črpalke stopiti v akcijo parna. Izboljšanje je v zvezi s priključitvijo vodovoda na novo dograjeni vodnjak v Betnavi, s čimer je nehala zlasti v višjih nadstropjih običajna vodna kriza v poletju, zvezana z jutranjim nataka- njem vode v posode, preko dneva pa z nošnjo vode iz nižjih leg, iz pritličja itd. v višje, število birmancev o Binkoštih 1935 je doseglo 1468, med katerimi je bila najstarejša birmanka stara 72 let. Za razvoj mariborskega gospodarskega položaja važno vprašanje prometnih zvez Maribora z ožjo in širšo okolico je v letošnjem poletju stopalo v javnosti precej v ospredje. Trgovina in industrija sta občutili nedostatek dosedanjih telefonskih zvez z Zagrebom na obeh črtah Celje — Zidani most—Zagreb in Va¬ raždin — Zagreb in enako je avtomobilski promet po¬ grešal pomanjkanje neposredne cestne zveze Mari- 258 KRONIKA Vhod na »Mariborski teden" 1935. bora tako z Zagrebom kakor z morjem. V ožji oko¬ lici je važna otvoritev 11.3 km dolge ceste Sv. Bene¬ dikt v Slovenskih goricah — Lomanoše, ki tvori prvi in največji del nove cestne zveze Maribora z Gornjo Radgono, ki je bila izročena prometu 1. septembra v navzočnosti bana Dravske banovine dr. D. Puca, pomočnika bana dr. O. Pirkmajerja in lavantinskega knezoškofa dr. J. J. Tomažiča, ki je novo cesto blago¬ slovil. V pomladi projektirano tlakovanje in asfalti¬ ranje državne ceste Maribor — meja pri št. liju je padlo v vodo radi naknadne premestitve predlaganih kreditov; pač pa je Dravska banovina vnesla v seznam gradbenih letošnjih del nadaljevanje ceste iz Reke k Sv. Arhu, preložitev koroške ceste pri Montebelu in nadaljevanje ceste Sv. Peter — Ložane. Elektrifikacija okolice je bila v pomladi do junija izvedena za okolico Treh ribnikov, za Vinarje in za Pesniški breg. Vodovod pa je bil 28. julija obnovljen pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Vprašanje cestnih zvez Maribora z okolico, notra¬ njostjo države in inozemstvom je najožje zvezano z mariborskim tujskim prometom. V času od 1. janu¬ arja do 1. julija je obiskalo Maribor 12.739 tujcev (v istem času 1934 9540), od katerih je bilo 9218 Ju¬ goslovanov (1934 5979) ter 3521 inozemcev (1934 3561). Večina tujcev je obiskala Maribor v poslovnih zadevah, kar kažejo prenočnine v istem času: 10.514 tujcev je prenočilo enkrat, 1912 dva do osemkrat, osem do štirinajstkrat pa jih je prenočilo 199. Iz tega vidimo, da je pomen Maribora kot pomladanskega ali zimskega letovišča ali izletišča relativno majhen ter da sta glavna tujskoprometna faktorja Maribora in¬ dustrija in trgovina. Od inozemskih posetnikov Ma¬ ribora so bili na prvem mestu Avstrijci in to kljub tujsko-prometno-politični napetosti, ki je obstojala letošnjo pomlad in poletje med Jugoslavijo in Av¬ strijo. Od oddaljene tujine so letos posetili Maribor egiptovski avtomobilisti, iz Maribora na Pohorje pa so se povzpeli grški gospodarstveniki. V pospeševanje tujskega prometa je otvorila Tuj¬ sko - prometna zveza 4. avgusta v št. liju obmejni tuj skop rometni paviljon, ki je nadomestil dosedanji provizorni kiosk. Novi paviljon služi v informativne namene avtomobilizmu, saj prekorači mejo pri št. liju letno okoli 30.000 avtomobilov in 90.000 ljudi. 1. septembra je odprla Tujskoprometna zveza svojo sedmo ekspozituro z menjalnico v Dravogradu. Za pospeševanje mariborskega tujskega prometa je bil ustanovljen 4. junija Touring Club s predsednikom J. Lovsom in navezani stiki z zagrebškim ABC za fi¬ nansiranje podravskega letoviščarstva. 12. avgusta je bil na Smolniku otvorjen pension »Lobnica«, delo dr. A. Jeharta. Mariborski Sokol je pripravil v letoš¬ njem poletju denar, material in prostor za zgradbo sokolske pohorske postojanke pri Sedovcu. Počitnice so Mariborčani preživljali največ ob morju, kjer je Jadranska straža otvorila 29. junija v Bakru Mari¬ borski dom. Kakor v zadnjih treh letih, tako je tudi letos iz¬ vršil največjo tujskoprometno propagando za Maribor Mariborski teden. Reklamni lepaki za IV. MT so bili izvršeni po načrtih Draga Korbarja iz Zagreba in Aleksandra Wagnerja iz Gradca, ki sta dosegla v juryji prvo in drugo, mesto. V dneh 3. do 13. avgusta je podal IV. MT na razširjenih razstavnih in veselič¬ nih prostorih v Prešernovi ulici s tekstilno, obrtno, vrtnarsko, akvarijsko, fotoamatersko, slikarsko, z ženskimi ročnimi deli, z razstavo psov in s tujsko¬ prometno razstavo uspešno sliko mariborskega gospo¬ darskega in kulturnega življenja. V zvezi s IV. MT so organizirali mariborski športni klubi lahkoatletske tekme, plavalne tekme za državno prvenstvo na Mariborskem otoku, katerih so se udeležili klubi iz Zagreba, Sušaka, Karlovca, Splita, Dubrovnika, Er- cegnovega, Sombora in iz Ljubljane, lovci pa so pri¬ redili na radvanjskem strelišču strelske tekme. IV. MT je privabil v Maribor okoli 80.000 tujcev, med temi 10.000 inozemcev, katerim je ministrstvo zunanjih zadev dovolilo — prvič — znižani vizum po 20 Din. Vpliv MT se je pokazal zlasti pri naraslih prenoč¬ ninah v avgustu, 3247 pri 3036 prenočevalcih. Za izlete Mariborčanov samih je skrbel Putnijt z organi¬ ziranimi avtobusnimi izleti po Sloveniji, Jugoslaviji, Avstriji in Italiji, od 1. septembra dalje pa uvedba železniških weekend voznih listkov. V industriji so bila v poletju mezdna gibanja v to¬ varnah Zelenka & Co, v Kovini, pri Atami v Košakih ter pri M. Rosnerju. Od 18. julija do 19. avgusta so stavkali tiskarniški stavci tudi v Mariboru, razen v Ljudski tiskarni. 15. septembra je praznovala Ti¬ skarna sv. Cirila petdesetletnico svojega obstoja s posebno izdajo Slovenskega gospodarja ter s sveča¬ nim zborovanjem, s katerega je tudi izšel pokret za ustanovitev Slomškove družine. V trgovini so 25. julija izvozniki sadja pripravili teoretično vse za letošnjo izvozno kampanjo. Dejanski spopad na Glavnem trgu med domačimi vrtnarji in Bolgari iz Podravine je povzročil, da so bili bolgarski vrtnarji premeščeni z Glavnega trga v južno Stross- majerjevo ulico. Največja mariborska trgovina, Na¬ bavi j alna zadruga državnih nameščencev je na Ciril in Metodovo proslavila zadružni dan s povorko izpred Zadružnega doma in proslavo na sokolskem telova¬ dišču v Koseskega ulici. Pokrenila pa se je akcija za osamosvojitev občekoristne splošne stavbne zadruge na Dunaju, ki poseduje v Mariboru 48 stanovanjsko hišo na Betnavski cesti in 14 stanovanjsko hišo v Ka- cijanarjevi ulici. Od življenskih zavarovalnih zadrug se je likvidirala Naprednost, ministrstvo za trgovino in industrijo pa je ukinilo Slogo. KRONIKA 259 Listina v temeljnem kamnu magdalenske šole. (Besedilo Janko Glaser, načrt ing. arh. Černigoj) v javnosti in v mestnem svetu iz finančnih in uprav¬ nih razlogov močna struja, ki je zagovarjala uporabo gradu za muzej. 21. junija je mestni svet razpravo o bodoči uporabi gradu zaključil brez definitivnega sklepa. Proti mestnemu regulacijskemu načrtu, ki vklju¬ čuje tudi okolico, so nastopile načelno okoliške ob¬ čine in to proti zaščitnim pasovom, Studenci posebej pa tudi proti projektiranemu centralnemu pokopali¬ šču pod Pekrsko goro. V podrobni regulaciji mesta je bila v bistvu dovršena regulacija severne Aleksan¬ drove ceste, pripravljena pa s preddeli regulacija Trga kralja Petra I. in deloma tudi Glavnega trga, ki bi po načrtih obstojala v enosmerni ureditvi pro¬ meta z dvema otokoma. Na Maistrovi in vzhodni Raz¬ lagovi ulici so posekali divje kostanje, cestišče je bilo urejeno v Ulici kraljeviča Marka, kanalizacija pa v Poljski in Mejni ulici, deloma pa tudi v Aškerčevi. Jugoslovanski trg dobiva novo obliko z odstranitvijo podstavka Tegetthofovega spomenika, ki se bo upo¬ rabil za spomenik generalu R. Maistru v št. liju v Slovenskih goricah, in za 26. avgusta započeto gra¬ ditev pravoslavne cerkve, katero gradita tvrdki Je- lenec & Šlajmer ter U. Nassimbeni po načrtih ing. arh. Korunoviča. Pri graditvi pravoslavne cerkve so naleteli delavci v globini 3—4 m na obokan kanal, v katerega so Brandisi zajeli potok iz Treh ribnikov, ko so uredili nekdanji travnik na tem mestu okoli 1850 v cvetlični park; v globini 7 m pa so delavci na¬ leteli na temelje nekdanje grajske ledenice. V zvezi z izgraditvijo Aleksandrove ceste je zazidava vogala Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice s štirinadstropno stavbo industrijalca F. Batjela na mestu dosedanje stare primitivne predmestne Kantnerjeve hiše. V za¬ četku leta otvorjeno postajališče na Teznem je izka¬ zalo do 1. septembra 32.546 oseb prometa ter je s tem dokazalo upravičenost nastoja, obenem pa tudi po¬ trebo novih cestnih zvez z okolico. Brezposelnost je bila v letošnjem poletju očivid- nejša kakor lani, ker se je Pomožna akcija v velikem izčrpala že do poletja tako, da je bilo poleti več brez¬ poselnih kakor sicer. Razvoj mesta samega kaže predvsem delo na re¬ gulacijskem načrtu, na inkorporaciji predmestij ter na izgraditvi mariborskega šolstva. 13. junija je obravnaval v Mariboru ban dr. D. Puc z zainteresiranimi predsedniki občin inkorporacijo. Mariborsko mesto je zastopalo stališče, da se mestu priključi urbanizirana okolica, ne pa tudi kaj več. Predmestja pa so terjala inkorporacijo Studencev, Pobrežja in Košakov kot političnih edinic in to s pri¬ držanjem finančne avtonomije. S tem je inkorpora- cija prišla končno veljavno na mrtvo točko. 21. junija je odobril mariborski mestni svet najetje posojila 7,000.000 Din za dobo 25 let proti 9% obresti pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. S to vsoto se je začelo delo med Betnavsko cesto, Poljsko in Magda- lensko ulico za drugo mariborsko deško meščansko šolo in za magdalensko dekliško šolo po načrtih ing. arh. J. Černigoja v izvedbi gradbenih tvrdk Jelenec & Šlajmer, Nassimbeni in Kiffmann. Temeljni kamen je slovesno blagoslovil knezoškof dr. I. J. Tomažič 15. septembra; ob tej slovesnosti je župan dr. F. Li- pold podal zgodovino nastoja obeh šol, kateri po¬ stavlja Maribor v spomin kralju Aleksandru I. Po¬ svetilo na listini, ki je bila vložena v temeljni kamen, je sestavil J. Glaser. V zvezi z regulacijo mesta je pravilnik za zaščito prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spome¬ nikov (zgradb), katerega je na vabilo mestnega na¬ čelstva sestavilo Muzejsko društvo v Mariboru. Načrt je obravnaval gradbeni odbor in anketa zainteresi- rancev, nato pa ga je sprejel mestni svet dne 21. ju¬ nija 1935. Nerešena pa je ostala navzlic številnim razmotri- vanjem bodočnost mariborskega gradu. Po idejnih načrtih ing. arh. š. Deva, ki je pripravil grad za bo¬ doči mariborski magistrat, je obravnavala grajsko bodočnost anketa gospodarstvenikov, nato pa mestni svet. Proti namestitvi magistrata v grad se je pojavila Župan dr. Fr. Lipold pozdravlja zbrano množico pri polaganju temeljnega kamna za magda¬ lenske Sole 260 KRONIKA SPLOŠNI PREGLED t LOJZE SLANOVEC Na soboto, dne 31. avgusta 1935 je nenadoma umrl Lojze Slanovec, vodja mestnega arhiva in prvi ured¬ nik »Kronike slovenskih mest«. Z njim se je poslovil od tega sveta vsekakor človek izredne, včasih kar pla¬ meneče iniciativnosti. Podoba, ki nam bo ostala po njem jasna in prijateljsko svetla, pa bo vsem, ki so ga poznali, zgovorno govorila, da je bil pokojnik ena izmed tistih življenjskih sil, ki so v povojnem času tako hitro, skoro da mogočno vzplamtele, a pre¬ kmalu ugasnile. Lojze Slanovec se je rodil 27. maja 1892 v Trnovem v Ljubljani kot na j sta¬ rejši sin poveljnika policijske straže. Gmotne razmere očetu niso dopuščale, da bi bil nadarjenega fanta poslal štu¬ dirat. Tako se je Lojze po končani ljud¬ ski šoli šel učit za črkostavca. Ko je vstopil kot vajenec v Narodno tiskarno, je po svoji prirodni inteligenci tudi med starejšimi tovariši kmalu obveljal za nekakšnega pionirja in izpodbudnega vodnika. Če bi bil za trajno ostal pri tiskarski stroki, bi bil brez dvoma dosegel v njej prav lep uspeh. A komaj je bil z izpitom končal učno dobo, se je oglasila njegova nemirna, k večnim izpremem- bam usmerjena narava, in kakor je bil takrat še dober običaj, se je z dvema tovarišema, prav tako tiskarski¬ ma pomočnikoma, napotil po svetu. Tako je prepo¬ toval gornjo Italijo, Švico in Nemčijo. Ko se je pričela velika vojna, je Slanovec že eno leto služil vojake. Sposoben in talentiran, kakor je IZ UREDNIŠTVA Predsednik mestne občine dr. Vlad. Ravnihar je na predlog kulturnega odbora imenoval za glavnega urednika »Kronike slov. mest« podpredsednika prof. Evgena Jarca, za njegovega pomočnika Pavla Debevca. V dosedanji uredniški odbor je vstopil novo imeno¬ vani načelnik kulturnega oddelka dr. Rudolf Molč. Dalje sporoča uredništvo javnosti, da bosta urejeni zadnji dve številki še po dosedanjih načelih, da se pa bo »Kronika« s prihodnjim letnikom temeljito refor¬ mirala ter dobila tako še bolj zanimivo vsebino. bil, je napravil pozneje v Gradcu izpit za rač. poroč¬ nika, tako da so ga našli nacionalni boji ob prevratu že oficirja. S koroške fronte se je najprej vrnil za nekaj časa v Ljubljano, kjer je v socialistični stranki takoj razvil živahno delavnost. Začel je izdajati lepo¬ slovni mesečnik »Kres«, okrog katerega se je v krat¬ kem zbralo lepo število proletarsko usmerjenih pisateljev. List je kmalu prenehal, ker se je Slanovec preselil v Maribor in vstopil v uredništvp časopisa »Volksstimme«, Mariborska leta pomenijo pač dobo največjih uspehov v njegovem življenju. Kot sposoben organizator in agitator je bil na listi socialistične stranke izvoljen v mestni občinski svet, v katerem je za župana Grčarja opravljal podžupanske posle. Nekaj časa je bil tudi v Beogradu. Ko se je iz Beograda vrnil v Maribor, je Slanovec popustil politiko in se za daljšo dobo posvetil trgovini. Nato je opustil tudi trgovino, se za trajno na¬ selil v Ljubljani in vstopil v uredništvo »Jutra«, kjer je deloval tudi dalje časa. Ljubezen do rodnega mesta in njegove starinske kulture ga je gnala, da se je leta 1933., ko je bilo začasno izpraznjeno mesto arhivarja na magistratu, potezal zanj. Imenovan za vodjo arhiva in kulturnega oddelka, je sodeloval v prosvetni politiki Ljubljane. Njegova zamisel je »Kronika«, ki ji je pač mnogo prezgodaj pripadla nevesela naloga, da zapiše te vrste. IZ UPRAVE Vsem našim naročnikom pošiljamo »Kroniko« na podlagi naročilnic. Zato ne moremo sprejemati vrnje¬ nih številk sredi leta in dokler niso v določenem roku odpovedali naročnino. Vsem, ki nam bodo sredi leta vrnili katerikoli zvezek, ga bomo morali zaračunati po knjigotrški ceni, t. j. 30— Din. Tudi vsako izpre- membo naj nam cenjeni naročniki sporoče o pravem času. — Naročila na izvirne platnice sprejemamo že sedaj. Cenjeni naročniki nam ustrežejo, ako naroče platnice takoj, ker si knjigoveznica lahko razdeli delo. » Kroniko « izdaja Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico odgovoren podpredsednik prof. Evg. Jarc, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. Tiska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France štrukelj. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo. » Kronika « izhaja k krat na leto in stane za vse leto Din 60 •—, za pol leta Din 30 •—, za četrt leta Din 15 •—. Za inozemstvo Din 100 •—. Posamezna štev. velja Din 30 —. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana. A testna v h liuLIiansJc plinarna ljubljanska A/ieščan, Id živi 2 dubom časa/ uporablja za kuko in peko/ likanje, pranje, ogrevanje vode, cen = tralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik za lotanje, varen j e, sušenje itd. - le plin! Resljeva cesta št. Z 8 Telefon št. Z^—77 biblioteka univerze v Ljubljani