Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'h leta 80 Din, za '/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino zemstvo: 210 Din. TRGOVSKI UST Številka 7. Uredništvo in upravništvo je t Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Ca in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo. ftinSZ posamezni f>CAi LC,I<* številki Din 1 iThs&SžS vsak torek’ če •»»inta trtek in soboto Ljubljana, četrtek 16. ianuaria 1936 šaljiv pogled na Maribor Na tem mestu smo morali že večkrat zavrniti in obsoditi način, kakor pišejo naši prestolniški listi o Sloveniji in njenem prebivalstvu. Senzacije željan reporter pride v Slovenijo, in čeprav pride v kraj, kjer se ves leden nič, pa prav nič ne dogodi, hoče, povedati senzacijo. Ker mu le življenje ne nudi, zato se zateče k svoji fantaziji in zato začne filozofirati in razlagati kraje in ljudi na način, ki je morda za njegove nepoučene bralce res senzacionalen, ki pa ima to težko napako, da je vseskoz izmišljen, neresničen in v absolutnem nasprotju z osnovno reportersko dolžnostjo, da poroča reporter le to, kar vidi, ne pa, kar se mu zdi, da je uganil. Tako smo tudi v torkovi > Politiki« brali pod debelim naslovom o Mariboru — metropoli tihotapcev in pustolovcev. Ne glede na to, da je ta naslov skrajno žaljiv za naš lepi Maribor in da ga 111 mogoče dovolj ostro zavrniti, moramo vendarle občudovati naivnost, ki jo tako neženirano razkazuje »Politikin« opisni k s svojim člankom. Ker so v Mariboru prijeli nekaj tihotap-cev in pustolovcev, od katerih pa so nekateri bili tudi iz južnih kra-jov, kar bodi gosjmdu dopisniku Posebej povedano, generalizira naivni, reporter ter kar kratko-malo žigosa ves Maribor kot me-s o tihotapcev in pustolovcev. Res 1 1 adi videli, kako si predstavlja ((‘njetli gospod reporter obmejno mesto ob Veliki mednarodni železniški progi. Kje pa naj primejo oblasti tihotapce, če ne v obmejnem mestu in kje naj najprej iz-slede pustolovce, če ne v uradu, kjer.se pregledujejo vsi potni listi? v vsakem večjem obmejnem mestu bodo vedno aretirali tihotapce in pustolovce in to ni prav nobena njegova posebnost, temveč je to samo naravna posledica zemljepisne lege. Zato pa mora biti res že presneto senzacije lačen tisti, ki zaradi par običajnih primerov žigosa kar celo mesto kot metropolo tihotapcev in pustolovcev. Ali bi se zaničljivo smejali oni Vfiliki tihota pri opojnih strupov, ki delujejo v velikem svetu, ko bi sli-**aN, da jo metropola te prepovedane trgovine — skromni Maribor! l’o žaljivo poročanje o Mariboru Pa je tem bolj obsodbe vredno, ker smo vendar v Jugoslaviji doživeli že velike tihotapske afere, ki pa Se niso odkrile v Mariboru, temneč v Zagrebu in Beogradu. Kaj je tistih revnih 100 kil saharina, ki so jih zaplenili v Mariboru, proti celima 2 vagonoma, ki so jih zaplenili v Zagrebu. Niso pa tudi 5o Pozabljene velike afere zaradi beograjske trošarine, ko so bila zaplenjena cela • skladišča vtiho-lapljenega blaga. Pa je le enemu slovenskemu novinarju padla takrat v glavo nemarna misel, da bi pisal o Beogradu kot o mestu tihotapcev in pustolovcev? Kaj dajejo morda mestu pečat elementi, ki se skrivajo v temi? Ali mar ne vemo vsi, da so pošteni elementi tako v Beogradu ko v Mariboru proti vsem tihotapcem in pu-s olo.vcein in ti pošteni elementi a.leJo na vse zadnje tudi pečat mestu! . Greh dopisnika »Politike? pa je še zlasti velik, ker je pisal na aksen žaljiv način o naši narodni trdnjavi, kar je in ostane Maribor. Ob'koncu svojega članka se je sicer spomnil, da mora tudi o tem nekaj napisati, toda vse je napisano tako površno, da se vidi, da se dopisnik niti ne zaveda, kako težki boj mora vzdržati naš nacionalni Maribor, da ohrani to mesto slovenstvu in Jugoslaviji. Mesto da zbira policijske podatke o tihotapcih in pustolovcih — a še teh bi mogel zbrati boljših — naj bi raje stopil k našim nacionalnim ljudem in jih vprašal za njih težave in njih boje. Pa bi tudi doživel svojo senzacijo, namreč senzacijo, ko bi zvedel, kako brez pomoči osrednjih oblasti in kako z naporom vseh sil vendarle vzdržuje naš nacionalni Maribor svojo pozicijo. Zvedel bi, kako je bila težko oslabljena nacionalna fronta v Mariboru z neprestanim premeščanjem uradov iz Maribora, zvedel bi, kako je naš gospodarski človek težko pritisnjen od nad-močne nemške konkurence in zvedel bi še marsikaj drugega, kar bi se dalo kar senzacionalno napisati I Toda vsega tega ni poročevalec »Politike« videl, življenje in boji naše nacionalne trdnjave ga ne zanimajo, njega zanima v prvi vrsti le metropola tihotapcev in pustolovcev. In vendar je imel poročevalec »Politike« priliko, da se nekoliko zamisli nad našim nacionalnim Mariborom. Sam je napisal ugotovitev, da so mariborski Nemci materialno bolje situirani od Slovencev! Ali res ni čutil potrebe, da bi k tej konstataciji napravil komentar in se vprašal, ka- ko da je to mogoče? Zakaj neki ni stopil k našim trgovcem in jih vprašal, kje so vzroki, da njih trgovine ne delajo tako, kakor bi morale? Zakaj ni stopil z istim vprašanjem pred naše obrtnike? In zakaj se ni vprašal, kako je to mogoče, da je v Mariboru okoli 2500 Slovencev brezposelnih, Nemcev pa nobeden? Prestolniški list, ki ima tudi stremljenje, da je reprezentativni list Jugoslavije, potem tudi ne sme poročati na tako žaljiv način o naših mestih, najmanj pa o nacionalno tako eksponiranem mestu kakor je Maribor. Zalo z vso odločnostjo odklanjamo žaljivi članek o Mariboru in z obžalovanjem znova konstatiramo, da se naš prestolniški tisk ne zaveda svojih dolžnosti. Lahkomiselni Naiboli luksuzne avtomo Glasilo beograjskih gospodarskih krogov »Privredni Pregled? je objavil v svoji zadnji številki članek : Čud a n veter«, ki ga v celoti ponatiskujemo. Ne sicer zaradi kakšne anirnoznosti proti Beogradu, temveč iz istih globljih razlogov, zaradi katerih je smatral tudi beograjski »Privredni Preglede za potrebno, da objavi ta članek, ki se glasi; »Nobeno drugo prestoiniško mesto nima toliko luksuznih avtomobilov najnovejših modelov ko Beograd. To pade v oči vsakemu tujcu, ki sem pride.' Podoba bi bila, kakor da se je k nam vrnilo blagostanje, kakor da gre vse kar najbolje. Vendar pa vemo, da naš narod še ni začel prepevati. Prej bi se moglo reči, da je začel žvižgati. Na oni strani besnost in luksuz, na drugi strani skrb in jeza. Kdo plača te avtomobile, na čigav račun so prišli, čez katera ramena se bodo zlomili ti vozovi? Ti luksuzni avtomobili so po-vsodi — so privatni in državni. Po vrsti same najboljše marke, sami najnovejši tipi, same najmodernejše linije. Neki finančni minister pri nas je dejal baš v času, ko je izbruhnila današnja kriza le, po njegovem mnenju silno ostroumne besede: Samo dve možnosti sta: ali naj mesto vzdržuje vas ali pa vas mesto. Ker je kmetovalcev štirikrat več. je logično, da morajo oni vzdrževali mesto in meščane. Obratno bi bilo mnogo težje. Meni kot meščanskemu sinu ni težka odločitev.? In tako je tudi bilo! Kdaj pa je bilo — samo vprašajmo se — sploh drugače? Edina razlika je samo v tem, da sedaj vse to bolj pada v oči. Dejanski položaj je ta: mesto danes samo životari na račun vasi, ki umira. Na račun vasi in mesta pa pije sedaj onih 10.000 gornjih meščanov, ki so ostali brezobzirni in usodno brezbrižni. Iz strahu, da ne izzovejo in okrepe protižidovskega gibanja, se zagrebški Židje po odredbi svojih starešin že leta izogibajo, da bi se kazali v luksuznih vozovih, v luksuznih oblačilih, njih žene pa da bi se bahale s svojini nakitom v javnih lokalih. ‘Samo tu (v Beogradu) se nihče za to ne meni in nihče niti glave ne obrne! »Na Inulo rano hudo zdravil«« — la pregovor kakor da tu ne velja. Niti eno življenjsko vprašanje* ogromne večine naroda se sploh ne rešuje, a kaj še, da bi se reševalo temeljito. Protisocialni veter, ki je začel pihati, veje vedno močneje in čeprav nosi tako usodne grožnje. Toda oni, ki bi mogli izgubiti, ne vidijo tega in ne čutijo tega. 'Kdaj bodtr že enkrat spoznali, da ta narod nitna nič več, kar bi mogel še izgubiti? Če bo prepozno, naj sebi samim pripišejo posledice, ki jih morejo zadeti.« * K tem besedam svojega spoštovanega beograjskega tovariša pa bi še dostavili naslednje: V črno je zadel »Privredni Pregled«, ko ugotavlja to usodno brezskrbnost gornjih krogov za vse življenje v narodu. Ta brez skrbnost je oni poglavitni vzrok, da ostanejo prošnje in zahteve naj širših slojev ko tudi delavnih gospodarskih krogov vedno in trdovratna neuslišane. Ob to fatalno lahkomiselnost se razbije vsa! protest in vsaka pritožba in v tej usodni brezbrižnosti je končni vzrok vsega našega trpljenja in gospodarskega zastajanja. Kaj briga te ljudi, če se delajo napake ali ne, njih briga le eno, da imajo najbolj luksuzni avtomobil, da se morejo ponašati kot bogataši, ki jim leži svet pred nogami. Tako je, kakor da bi razvajeni otroci nakrat obogatele jare gospode plavali v denarju! Vse jim je dovoljeno, ker poznajo samo en zakon — zakon naj višjega osebnega ugodja. Do ljudi teh moralnih kakovosti seveda ne sežejo tožbe naroda, pa tudi težkih argumentov gospodarskih krogov nočejo slišati, ker ti argumenti samo motijo njih ugodje. Ne naša politika, naša družba je bolna in zaradi te bolezni naše družbe tudi ne pride naprej naša politika. Več ko enkrat smo že to konstatirali in če sedaj isto kon-statira tudi naš ugledni beograjski tovariš, je to pač dokaz, kako silno se je ta bolezen že razširila. Nismo j veseli te konstatacije, toda greh bi bil; če bi se je ustrašili in če se ji ne bi upali pogledati v očk A ne samo v oči pogledati, tudi boriti se je treba proti njej in nihče bolj ko gospodarski krogi so za ta boj poklicani. Zaradi slepote v bahavosti živečih ljudi ne sme propadati naš narod in njegovo gospodarstvo. I11 zato treba tem bahačem brez vsake odgovornosti napovedati boj. A še eno je treba poudariti. Ne samo vas, temveč ves narod in tudi vsa mesta v Jugoslaviji morajo delati kulak, da si nekateri morejo nabaviti najbolj luksuzna vozila. V tem dejstvu so pojasnjena zato tudi vsa naša notranja nasprotja in tu je tudi ključ za rešitev naše notranje situacije. Nikakor ni naš notranji problem tako zamotan, kakor mislijo nepoučeni tujci. Rešitev je prav za prav silno lahka in bodi izrečeno priznanje »Privreduemu Pregledu«, da je to rešitev pogumno povedal. Vsi gospodarski krogi Jugoslavije pa naj z iskrenim sodelovanjem in trdno voljo to rešitev omogočijo. V ljubezni do naroda in države pa pokojnik seveda ni poznal miroljubnosti in tu je bil samo eno — vedno zvesti patriot, ki nikdar ne pozabi na blagor svojega naroda in domovine. Zato je. tudi posebno težko občutil izgubo Notranjske in Primorja, to tem bolj, ker je bila v Postojni njegova zibelka. Posebno v svetovni vojni se je izkazal Miroslav Ambrožič kot vedno zvest vojni tovariš, ki je skrbno čuval življenje svojih vojakov in tovarišev in jim pomagal, kjer in kolikor je le mogel. V zadnjem letu pred razsulom donavske monarhije je bil ujet in dočukal težko pričakovane ure svobode v ruskem ujetništvu. Zlato srce je imel naš Mirko in ljudem v stiski je vedno rad in tudi izdatno pomagal. Vedno pa po načelu, da naj ne ve levica, kar daje desnica. Po svojem povratku iz ujetništva je 1. 1919. vstopil v renoini-raiio veletrgovino Hrchorič kot družabnik ter tudi na tem mestu utrdil sloves odličnega slovenskega trgovca. Z vso vnemo se je tudi posvetil delu za napredek slovenskega trgovstva in njegovih stanovskih organizacij. Bil je dolgo vrsto let odbornik Zveze trgovskih združenj, že od 1. 1921. pa član uprave Združenja trgovcev v Ljubljani ter mnogo let z najlepšim uspehom opravljal blagajniške posle ter dvignil premoženje te organizacije. Pa tudi v drugih stanovskih organizacijah je bil Miroslav Ambrožič znan kot dober delavec,. Poglavje za sebe pa je sokolsko delo pokojnika. Že v zgodnjih letih so je ves; posvetil sokolstvu, postal v kratkerii eden najboljših telovadcev Ljubljanskega Sokola ter nastopil z velikim uspehom tudi kot tekmovalec 1. 1911. v Ljubljani in leto kasneje v Pragi. Po vojni je z isto vnemo nadaljeval svoje delo v Sokolu ter še ponovno nastopil tudi kot tekmovalec. L. 1927. se je preselil v Maribor ter tam ustanovil lastno trgovino. Težko je pogrešalo že takrat ljubljansko trgovstvo Miroslava Ambrožiča, sedaj pa skupno z mariborskim žaluje ob njegovem loliko preranem grobu. Živo in s pieteto bo čuvalo slovensko trgovstvo spomin na Miroslava Ambrožiča kot na enega najbolj zvestih, idealnih in zavednih svojih članov. Večna slava spominu Miroslava Ambrožiča! I + Miroslav j V vrste mlade generacije slovenskega trgovstva, ki je dobila svojo prvo strokovno podlago že v lastni stanovski organizaciji, je (»segla neizprosna sifirt ter ugrabila enega prvih ljudi te generacije, bivšega ljubljanskega veletrgovca z manufakturo in sedaj trgovca v Mariboru — Miroslava Ambrožiča. Globoko je pretresla vest o smrti Miroslava Ambrožiča vse njegove številne prijatelje in znance širom vse Slovenije. Vedeli so sicer, da je njegovo zdravje zrahljano, toda niso si mogli misliti, da bi ga mogla smrt zgrabiti tako zgodaj, v njegovih najlepših moških letih, ko jim je vendar bila vedno pred očmi njegova krepka in stasita postava, ki je govorila le o življenju. Zato je bila tudi vest o njegovi smrti tem težji udarec. Kol Notranjca je dičila pokojnega Mirkota treznost in odkritosrčnost ter iskrena vdanost prijateljem, ki so ga zato tudi enako iskreno ljubili- in spoštovali. Zlasti pa je bil cenjen zaradi svojega finega takta ter svoje miroljubnosti, kakršna je lastna vsem krepkim ljudem. Seja lesnega odseka Zveze trgovskih združenj bo v Ljubljani dne 18. januarja 1936 ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu. • Dnevni red: 1. Poročilo predsednika o situaciji lesne trgovine, nastale zaradi sankcij in o ukrepih Centralnega odbora. 2. Ustavitev lesnih obratov. 3. Zborovanje zastopnikov vsega lesnega gospodarstva v državi v Ljubljani. 4. Slučajnosti. Zaradi važnosti dnevnega reda in posebno zaradi velikega zbori, ki bo predvidoma 26. t. m. v Ljubljani, naj se vsi člani uprave in delegati zanesljivo udeleže te seje. Predsednik: Franjo Škrbec, s. r. Tajnik: Igo Kaiser, s. r. Finančni minister o izdali bonov Ob priliki svojega bivanja v Zagrebu je prišel finančni minister Letiva tudi v stik s tamošnjinii gospodarskimi krogi ter je z njimi govoril tudi o emisiji blagajniških bonov v višini 500 milijonov dinarjev. Finančni minister je med drugim dlejal, da se bodo ti boni razpisali koncem januarja ali v začetku februarja. Ne bodo pa se takoj razpisali za vseh 500 milijonov dinarjev, temveč se bodo raz-pisevali postopoma po potrebi države. Dosedanji odziv finančnih krogov daje upravičeno nado, da se bo razvijalo podpisovanje bonov gladko in da bo mogel naš denarni trg postopoma absorbirati teh bonov za nekaj stotin milijonov. iNapačno je misliti,« je dejal nadtalje finančni minister Letica, kakor se govoTi med nestrokovnjaki in nepoučenimi ljudmi, da pomeni izdaja teh bonov neke vrste inflacijo. Nasprotno je ta operacija popolnoma protiinflacionistič-na. Z njo se obrača finančni minister na svobodni denarni trg in na zasebno gospodarstvo, da svoje razpoložljive in slabo obrestovane gotovine nalože kratkoročno in proti boljšim obrestim v te bone. Z izdajo bankovcev naše Narodne banke nima in ne more imeti ta državno-blagajniška operacija absolutno nikake zveze. Od Narodne banke se ne zahteva niti pare. Potrebne zneske bodo dali naši denarni zavodi iz svoje razpoložljive gotovine. Pri podpisu bodo sodelovali naši gospodarski ljudje, zlasti pa se računa na sodelovanje našega rodoljubnega meščanstva. Zato se ne bo niti najmanj povečal obtok bankovcev, temveč se bo nasprotno sedaj gospodarstvu odtegnjeni kapital ponovno stavil v službo gospodarstva. Niti kraljevska vlada v svoji deklaraciji niti jaz v svojem eks pozeju, ki sem ga dal ob priliki predložitve proračuna, nisva opustila prilike, da naglasimo, ,da ostanemo čvrsto na terenu stabilnosti našega dinarja. Takšna valutna politika se bo tudi vztrajno in dosledno izvajala v vseh aktih kraljevske vlade. Zato so vse vesti o devalvaciji našega narodnega denarja, zlasti v zvezi z vprašanjem razdolžitve, popolnoma brez vsake podlage.« Upravičene pritožbe ljubljanskih telefonskih naročnikov Te dni so doživeli številni ljubljanski telefonski naročniki to neprijetno presenečenje. Organi pošte so prišli na stanovanje, demontirali njih lepe nove telefonske aparate, mesto nj'Lh pa postavili neke stare in neokusne telefonske aparate. Ta izprememba aparatov je baje posledica otvoritve novih telefonskih central v Splitu in Sarajevu, kamor bodo šli v Ljubljani demantirani aparati. Postopanje poštne uprave je za nas tako popolnoma nepojmljivo, kakor popolnoma razumemo ogorčenje ljubljanskih telefonskih naročnikov. Tudi za primer, da bi aparati, ki so jih dobili telefonski naročniki proti svoji volji in kljub svojemu protestu, tako dobro funkcionirali ko prejšnji, je vendarle postopanje poštne uprave na j mileje rečeno: netakno. S telefonskimi naročniki, ki nikakor ne plačujejo nizkih pristojbin, ki morajo poleg tega v Ljubljani prenašati vso težo zaradi preinaloštevil-nih izhodov nastale telefonske mizerije, se vendar ne postopa na tak način. Kako mora vendar biti telefonskemu naročniku pri srcu, kadar se mu čisto brez ovikov in na drastičen način pove, da aparat, ki mora biti za njega dovolj dober, ni zadosti dober za naroč- nika v dlrugem kraju. Res ne vemo, kako bi se moglo tako nazi-ranje spraviti v sklad z ustavno zajamčeno enakopravnostjo državljanov. Končno pa je treba podčrtati tudi naslednje. Telefonski aparat je tudi del pohištva in upravičena je zahteva telefonskega naročnika, da bodi aparat tudi lepo in okus- no izdelan. Za telefonskega naročnika je itak zadosti drag. Mislimo pa, da je tudi ukrep poštne uprave nepotreben. Naš kliring z Nemčijo je tako visok, da more poštna uprava z mirno vestjo naročiti njej potrebne tel. aparate, zlasti še, ker se morejo smatrati ti kot zelo dobičkanosna investicija za poštno upravo. Sicer pa bi že radi enkrat slišali, kdaj dobi ljubljanska telefonska centrala več izhodov, kajti njena prenatepenoet je že tako velika, da bo kanalu telefoniranje ob največji obtežbi centrale le še teoretična možnost. Upamo, da Ibo poštna uprava vrnila telefonskim naročnikom stare aparate 1 „7a-Ta trgovina Ljubljani in Mariboru Kako namerava doseči družba,7a-Ta*dovoljenje V zagrebških »Novostih« je bil objavljen pod naslovom »Ali je dovoljeno odpiranje trgovske hiše ,Ta-Ta‘ ta članek: »Pred nekaj meseci smo javili, da se pri nas dela na ustanovitvi nove trgovske hiše »Ta-Ta«. Ta trgovska hiša (veleblagovnica) je hotela ustanoviti po vseh večjih mestih Jugoslavije svoje prodajal-nice, v katerih bi prodajala konfekcijsko, galanterijsko, špecerijsko in tudi vse drugo blago. Toda ministrstvo za trgovino in uprava mesta Beograda sta prepovedala delo veleblagovnice »Ta-Ta«. Proti tej prepovedi se je veleblagovnica »Ta-Ta« pritožila na državni svet, ki je razveljavil sklepe uprave mesta Beograda in trgovinskega ministrstva. Kakor izvemo iz zanesljivih virov, je sklenila družba »Ta-Ta«, da ponovno zaprosi za pravico odpiranja svojih obratovalnic, in sicer po novi metodi. Veleblagovnica »Ta-Ta« bo najprej zaprosila za obrtni list le za obratovanje trgovine ene vrste, na primer špecerijske. Kakor hitro bi to dovoljenje dobila, bi zaprosila za obrtni list še za drugo stroko in tako bi polagoma dobila pravico za prodajanje vseh vrst predmetov. Že prihodnji teden bi veleblagovnica »Ta-Ta« zaprosila v Zagrebu za dovoljenje, da odpre svojo trgovino. Popolnoma razumljivo je, da bi to rodilo silno nezadovoljstvo med zagrebškimi trgovci, ker ima Zagreb že tako veliko število trgovcev, da že ti komaj životarijo. Z odpiranjem trgovine »Ta-Ta« pa bi zopet izgubilo veliko število malih trgovcev vsako možnost eksistence. Odpiranje veleblagovnice obsega »Ta-Ta« ni prepovedano de iure, temveč de faclo, zato pa je tudi prišlo do tako nasprotnih si odločb. Zagrebški trgovci in trgovci v drugih naših mestih z živim zanimanjem slede razvoju tega prizadevanja tvrdke »Ta-Ta«, ker gre tu v resnici za njih življenjske interese.« ■K tem izvajanjem zagrebškega dnevnika bi dostavili naslednje. Ni samo stvar zagrebških trgovcev, če bodo v Zagrebu dovoljene prodajalnice veleblagovnice »Ta-Ta«, temveč tudi vsega drugega trgovstva Jugoslavije, kajti jasno je, da bo ta velika tvrdka takoj odprla svoje prodajalnice tudi v Ljubljani, Mariboru in morda še v manjših mestih, kakor hitro bi dosegla dovoljenje v Zagrebu. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, kakšne bi bile posledice, če bi nastale te trgovine v Ljubljani in Mariboru. Proti velikanski reklami velelvrdke »Ta-Ta«, proti njenim trgovskim običajem ter njenemu velikemu kapitalu, bi bile vse naše manjše trgovine brez moči. Začelo bi se silno propadanje vseh manjših trgovin. Zelo redke trgovine bi bile, ki bi mogle po vseh drugih težavah vzdržati še novo konkurenco te veleblagovnice. Zato mora tudi slovensko trgovstvo nastopiti z vso odločnostjo v boj proti nameravanim prodaiaJnicam trgovske hiše »Ta-Ta«. Prodajalnice te veleblagovnice se ne smejo dovoliti ne pod odkritim in ne pod prikritim ime- nom. V polni meri se mora upoštevati sklep Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, ki se glasi: »Centralno predstavništvo zahteva, da se pod nobenim pogojeni in v nobeni obliki ne dovoli odpiranje velikih trgovskih hiš ali veleblagovnic, ker one rušijo individrialne ter za narodno gospodarstvo neobhodno potrebne gospodarske edinice.« Ta sklep Centralnega predstavništva se mora v celoti izvesti in umestno bi bilo, da bi združenja na svojih občnih zborih sprejela tudi resolucijo, ki bi znova poudarila nujnost te zahteve Centralnega predstavništva. Poleg tega pa se morajo trgovci tudi potruditi, da bodo ves tisk in vsi listi, na katere imajo količkaj vpliva in ki jih podpirajo z naročnino in inserati, nastopili proti nameravanim ustanovitvam proda-jalnic veleblagovnice »Ta-Ta«. Tisk, ki te zahteve trgovcev ne bi podpiral, bi se odkrito izjavil proti trgovskim interesom. Pri tej priliki pa bi znova opozorili na važnost lastnega stanovskega tiska. Najboljša borba proti prodajalni-cam veleblagovnic je še vedno delo za lasten stanovski tisk. Naj bi se tega zavedali vsi trgovci in ob novem letu napeli vse sile, da bo njih tisk močan, ugleden in v javnosti veljaven. Le tako bodo njih zahteve podprte v javnosti tako močno, da tudi ne bodo pre-slišane. Zakai /e dr. Tom Popolnoma presenetila je jugoslovansko gospodarsko javnost vest, da je odstopil šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič. Sicer se je že večkrat slišalo in tudi opazilo, da se z neke strani delajo zavodu stalno neprijetnosti, ker pa je kljub temu zavod deloval dobro, kolikor je namreč v danih razmerah to sploh bilo mogoče, je bila javnost prepričana, da se bo boj Zavoda proti njegovim tihim in skritim nasprotnikom končal zmagovito. Zato je tudi bila demisija dr. To-mičiča za javnost presenečenje. Zakaj je prišlo do te demisije, je dr. Tomičič sam povedal v svoji izjavi uredniku »Jug. Lloyda«. Njegova izjava ima pomen za vso gospodarsko javnost, ker znova dokazuje, kako morejo pri nas temne sile ovirati razvoj tudi najbolj potrebne institucije. Obenem pa je izjava nov donesek k razlogom, da naše gospodarstvo ne napreduje tako, kakor bi moglo in moralo. Iz izjave dr. Tomičiča posnemamo; Zaradi vedno večjih težkoč, ki jih je imela naša zunanja trgovina, je bil 1. 1929. ustanovljen Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Za njegovega vodjo je bil imenovan dr. Tomičič in njemu se je posrečilo, da je organiziral zavod tako dobro, da je služil mnogim tujim državam za vzor. Med tem pa so težave za naš izvoz stalno rastle in zavod bi moral v vedno večji meri razviti svojo delavnost. Zato bi se morala tudi državna pomoč zavodu povečati, mesto tega pa so se vedno bolj pojavljale iz kompetentnega ljubosumja porojene intrige. Tako ni mogel zavod direktno tfbfevati z našimi diplomatskimi in konzularnimi zastopstvi, kar pa je bil pogoj za dobro informiranje gospodarske javnosti. (Pripominjamo tu, da je zunanje ministrstvo začelo nakrat izdajati tudi svoj »Privredni Pregled«, ki je bil čisto nepotrebna konkurenca »Glasniku Zavoda«, kar je svo-ječasno tudi »Trgovski list« naglasil. Op. uredn.) Materialna sredstva so se zavodu stalno zmanjševala, radi česar je trpela njegova informativna služba. Iz vseh teh razlogov je letno poročilo Zavoda za 1. 1934. naglasilo, da se morajo pri naših poslaništvih in konzulatih imenovati strokovno sposobni trgovinski atašeji, da se morajo raznim odsekom v ministrstvih dodeliti posvetovalni odbori iz vrst gospodarskih ljudi, ki bi sodelovali pri sklepanju trgovinskih pogodb in da se mora reformirati tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki ne sme biti samo birokratična ustanova. A končno je treba urediti tudi položaj uradnikov Zavoda. Ti predlogi niso bili sprejeti in brez vsega obotavljanja moremo dostaviti, da vsa gospodarska javnost obžaluje, če niso bili sprejeti. Dr. Tomičič pa je iz odklonitve svojih predlogov izvajal konsekvence ter odstopil. V slovo pa je še doživel osebne napade v beograjskih listih, ki pa so pod silo resnice morali kasneje priznati, da so bili ti napadi neosnovani. Tako je izgubil Zavod za pospeševanje zunanje trgovine svojega ustanovitelja in šefa. Njegov odstop so vzeli gospodarski krogi le z obžalovanjem na znanje, to tem bolj, ker historiat odstopa dokazuje, kako se našim najboljšim ljudem ubija volja do dela. Tudi en razlog, da ne pridemo do gospodarskega zboljšanja. barva, plcsira in 7P V lirah kmnifno s n n ž i Lh I Ul Ull 0|,|ekc< itd. ikrobi in svetlnlika srajce, ovratnike in manšete. Pcre. suši. mongn in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šclenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. Esperanto D. Esperaiitsko društvo v Ljubljani naznanja, da bo sredi februarja otvorilo nov tečaj espe-rantskega jezika za začetnike; zato naproša* vse, ki se za esperanto zanimajo, da se pismeno prijavijo na naslov: 1). Esperantsko društvo Ljubljana, hotel »Metropol«. »Službeni list« kr. bansko uprave Dravske banovine z dne 15. januarja objavlja: Uredbo o premestitvi sedeža občine Trebeljevo — Pravilnik za izvrševanje uredbe o kartelih — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Politične vesti Grški kralj Jurij II. je sprejel v avdienci voditelja venizelistične stranke bivšega ministra Sofulisa. Avstrijski kancelar Sušnik je izjavil, da njegovo potovanje v Prago ne pomeni, da bi se izpreme-nila avstrijska zunanja politika, še naprej se bo Avstrija naslanjala na Italijo in Madjarsko. Od-nošaji z Nemčijo pa se niso izpre-menili, ker ni predložila Nemčija nikakih novih predlogov. Titulescu je izjavil, da je zadnji namen šušnikovega potovanja v Prago, da pridobi Malo antanto za obnovo habsburške monarhije. Toda Mala antanta svojega odklonilnega stališča proti tem namenom ne more izpremeniti. Angleški vojni strokovnjak, ki je po nalogu gen. štaba Anglije bil dodeljen italijanskemu glavnemu stanu kot opazovalec, je izdal o položaju italijanske vojske v Etiopiji zelo pesimistično poročilo. Pravi, da so Italijani na vsej severni fronti potisnjeni v defenzivo in da je bilo skrajno italijansko desno krilo potisnjeno daleč nazaj. Zelo so škodovala italijanski vojski tudi trenja med rednimi oficirji in fašističnimi miličniki. Po mnenju tega angleškega vojaškega strokovnjaka nima italijanska vojska nobene možnosti več, da bi pričela z ofenzivo. Podobno poročilo o silno težkem stanju italijanske vojske v Etiopiji je izdelal tudi nemški generalni štab, ki je celo mnenja, da je Italija vojno z Etiopijo že izgubila. To poročilo je bilo predloženo Hitlerju in to poročilo je tudi vzrok, da se Nemčija noče več pogajati z Italijo. Angleško letalsko oporišče na otoku Cipru bo skoraj dograjeno. Posebno pomembno bo to oporišče v primeru, da bi italijanska letala hotela napasti Sueški prekop. Na tigrejskem bojišču se pričakuje v bližnjih dneh etiopska ofenziva. Makala je od etiooskih čet ze obkoljena. Ker je Makala silno močno utrjena, zato tudi Etiopci nočejo napadati Makale frontalno, temveč hočejo prisiliti mesto, da se uda, ker ne bo imelo več zveze z zaledjem. ItaMjani so zopet začeli z bombardiranjem etiopskih krajev. Mestece Sokota so popolnoma razdejali. Obenem sipljejo letake s pozivi, da se naj Etiopci priključijo Italiji, ki jim prinaša »svobodo in pravico«. Res krasna svoboda, ki siplje stupene pline! General Graziani poroča, da se je njegova ofenziva uspešno pričela. S severne fronte pa poročajo o novih uspehih Etiopci. 15.000 italijanskih vojakov je znova odšlo skozi Sueški prekop v Afriko. Sestanek velikega fašističnega sveta, ki bi moral biti 18. t. m., je odgoden na 1. februar, kar je tudi znak popuščanja italijanske bojevitosti. Švedska bo uradno protestirala v Rimu proti bombardiranju švedske bolnišnice Rdečega križa. Njenemu protestu se bodo pridružile tudi Norveška, Finska in Nizozemska, ki so tudi poslale svoje oddelke Rdečega križa v Etiopijo. Japonci so po navodilu iz Tokia zapustili londonsko pomorsko konferenco, ker niso hotele druge velesile sprejeti prav vseh njihovih zahtev. Negotovo je še, če bo Japonska pustila na konferenci še svojega opazovalca. Konferenca pa se bo kljub odhodu Japonske še nadaljevala ter se bodo skušale dogovoriti Amerika, Anglija in Francija glede razdelitve skupne tonaže. V zvezi z odhodom Japonske se tudi govori, da bi se ustanovil protijaponski pomorski blok, ki bi v primeru japonskega napada solidarno nastopil proti njej. Potrjuje se vest, da bo v kratkem med Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom podpisana pogodba o nenapadanju ter se bo s tem med imenovanimi državami ustanovila nekaka mala antanta Bližnjega vzhoda. Sovjetski vojni proračun znaša 14 milijard rubljev ali 42 milHard frankov, to je toliko ko ves francoski državni proračun. Militarizem cvete torej tudi pod sovjeti. V Dajren prihajajo neprestano vedno novi japonski transporti orožja in vojnega materiala. Tudi vedno nove japonske čete prihajajo v pristanišče ter odhajalo potem naprej v Mandžurijo, da se bore proti razbojnikom, kakor se oficialno pripoveduje. V diplomatskih krogih pa so mnenja, da pomenijo ti transporti, da hoče Japonska na spomlad začeti vojno s sovjetsko Rusijo. Skupina dunajskih socialnih demokratov, ki je po ponesrečeni vstaji marksistov na Dunaju pobegnila v ckfvjefcsko Rusijo, se Je vrnila, ker Ima dosti sovjetskega raja. Denarstvo Poštna hranilnica v decembru število vlagateljev pri Poštni hranilnici je v decembru naraslo za 3.108 na 360.432, vsota hranilnih vlog pa za 36,3 na 830,7 milijonov Din. Novih čekovnih računov je bilo otvorjenih 71 in je njih število naraslo na 25.439. Promet po teh računih je znašal 5,719 milijonov, od česar je bilo 5t,l% brezgotovinskega prometa. Vloge Po tekočih računih so znašale koncem decembra 1935 1.189,39 milijona Din. Gibanje hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v 1. 1935 kaže neenotno sliko. Dočini so v začetku leta vloge napredovalo, so v sep tembru, oktobru in novembru na zadovale ter padle na 814 4 mili jona, kakor so se v decembru znanto dvignile ter dosegle vsoto 851 milijonov Din. Od leta 1928. so rasle vloge (v milijonih Din) takole: vloge štev. vlož. knjižic , 1928 36 32.700 1931 334 177.250 1932 443 216.930 . 1933 564 264.500 1934 718 312.850 1935 851 360.430 Skupni čekovni promet je dosegel v 1. 1935 vsoto 65.760 milijonov Din, za skoraj 2 in pol milijarde več ko v 1. 1934. Od leta 1922. se je dvignil čekovni promet od 17.2 na 65,7 milijarde v 1. 1935, Čekovne vloge pa od 225 na 1189 m>'i'onov Din. Skupno so dosegle koncem leta '915 hranilne in čekovne vloge pri Poštni hranilnici vsoto 2040 milijonov Din. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8 januar'a izkazuje te izpremembe (vse številke v milijonih Din): oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi; v Dravski banovini — (2), v Savski 1 (4), v Vrbaski — (—), v Primorski 1 (—), v Drinski — (1), v Zetski — (1), v Dunavski 1 (2), v Moravski 1 (—), v Vardarski — (6), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (4). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 7 (5), v Savski 6 (4), v Vrbaski 1 (—), v Primorski 1 (1), v Drinski 2 (1), v Zetski — (—), v Dunavski 4 (1), v Moravski 1 (—), v Vardarski — (—). Beograd. Zemun, Pančevo — (3). 3. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini — (4), v Savski 8 (7), v Vrbaski 1 (1), v Primorski 1 (3), v Drinski 4 (—), v Zetski 1 (1), v Dunavski 5 (6), v Moravski 3 (—), v Vardarski 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2). 4. Potrjene prisilno poravnave: v Dravski banovini 3 (12), v Savski 3 (6), v Vrbaski 2 (1), v Primorski — (5), v Drinski 1 (1), v Zetski 1 (1), v Dunavski — (0), v Moravski — (—), v Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). Predavanje d «« Prednosti“ monopoliziranih tis Sk|j I>na zlata in kovinska pod- |uKa se je povečala za 2‘2 na 1.466-5. Devize, ki ne gparfajo v podlogo, so se povečale za 6-4 iia' 338-07. Vsota kovanega denarja se je povečala za 11-3 na 341-2. Razna aktiva so se dvgnila za 8’85 na 468-3. Od drugih postavk na aktivni strani, bi še omenili znižanje vrednosti rezervnega fonda za 1-8 na 1171. Obtok bankovcev se je znižal za 53"2 na 4.836-7. zato pa so se povečale obveze na pokaz za 68-7 na 1.454-4. Obveze z rokom so narasle za 1-4 na 194 8. Razna pasiva so se zmanjšala za 20-6. Celotno kritje se je zmanjšalo Pod tem naslovom je objavil »Slovenec« članek prizadetega davkoplačevalca, ki je tako resničen in tako potreben, da se mu v celoti pridružujemo. Zato ga tudi ponatiskujemo in pričakujemo, da ga bo upoštevala ne le finančna direkcija, na katero je tudi naslovljen, temveč tudi finančno ministrstvo v Becgradu. Pa tudi našim poslancem in senatorjem toplo priporočamo, da nastopijo protif tem »prednostim« monopoliziranih tiskovin in da pripomorejo, da bodo davkoplačevalci teh tiskovin že enkrat rešeni. Članek v »Slovencu« se glasi: »Dne 1-5. t. m. poteče rok za vlaganje prijav za dopolnilno prenosno takso. Tako vsaj pravijo predpisi, ki predvidevajo sicer silno visoke kazni, če kdo tega roka ne bi upošteval. Sedaj pa pomislite! Že 14 dni hodim vsak dan na finančno direkero po tiskovine za to prijavo. Te tiskovine so in sme. ju biti samo monopolske. In teh tiskovin ni in ni. Z davkarije me pošiljajo po vseh ljubljanskih knjigarnah, kjer teh tiskovin seveda tudi nimajo, ker jih na finančni direkciji ne morejo dobiti Kaj sedaj? Neobhodro pogrebno je, «la finančna direkcija vsaj rok podaljša, če že n« more pravočasno -preskrbeti tiskovin. To je en dokaz več, kakšno »prednosti« ima monopoliziramo tiskovin. Isto se je kazalo in se kaže pri monopoliziranih šolskih zvezkih: kadar bi jih rad. takrat jih ni. Isti. prav isti, če ne še neznansko večji nered se nam rbeta pri nnnopolskiih šolskih k n i rali ako njih monopol izaci ja prodre, kar Bog ne daj. Ce državni monopol ne more pravočasno in rodno dobavljati ti- skovin, naj odda delo kakšnemu privatnemu pcdijetju. Gotovo bi »e našel v Ljubljani nekdo, ki bi založil te tiskovine in jih tudi pravočasno preskrbel občinstvu, da ne bi bilo lega nepotrebnega beganja. Imam pa ob tej priliki še eno zahtevo, o kateri govorim v imenu vseh slovenskih davkoplačevalcev. Stdaj so te tiskovine samo v srbohrvaščini, namreč v cirilici. Pri nas ogromna večina davkoplačevalcev teh tiskovin ne zna brati in jih ne razume. Ako plačuje Slovenija toliko davkov kakor relativno nobena druga pokrajina v državi, ima vsaj pravico, da dobi slovenske tiskovine, da posameznim davkoplačevalcem ne bi bilo treba letati od Ponči ja do Pilata po informacije, kaj se pravi to in kaj ono, kako se bere to in kako ono, ko je s prijavami za dopolnilno prenosno takso že tako dosti letanja! Isto velja za druge tiskovine, na primer za ubožna spričevala itd itd. Tudi slovenščina je državni jezik in vsaj na svojih tleh ima Slovenec v tej državi pravico, da za svoj denar dobi svoje tiskovine, ki bodo upoštevalo in spoštovalo njegov jezik. Tudi to vprašanje bo treba enkrat kcnčnoveljavno rešili, morda hkrati z monopol izaci jo šolskih knjig, ki predstavlja tudi nezaslišan napad na pravice slovenščine! Pustite, naj pride zasebna iniciativa ki visoke davke plačuje, pri t’h stvareh do’besede. Potem bo nastopil spet red, kvaliteta izdelkov in ni ih cena bo drugačna, bo tudi splošno zadovoljstvo in zaupanje vse drugačno, kakor je danes! Monopol — pa naisi bo kakršenkoli — nam je v pogubo. Prizadeti.« V torek zvečer je predaval v Ljubljanskem klubu predsednik Jugoslov.-češkoslovaške lige doktor Egon Star,e o naših gospodarskih odnošajih s Češkoslovaško in o potih, ki vodijo h poglobitvi teh odnošajev. Predavanje je bilo odlično obiskano in ga je otvoril predsednik Ljubljanskega kluba dr. Fr. Windisclier, ki je uvodoma s toplimi besedami pozdravil vse navzočne goste, zlasti konzula Češkoslovaške in Francije ter načelnika gen. štaba polkovnika Kilerja ter številne člane J.-Č. lige, nato pa predstavil predavatelja. V malo manj ko dveurnem govoru je nato dr. Egon Stare na podlagi obširnega in skrlmo pregledanega materiala analiziral naše gospodarske odnošaje z drugimi državami ter s češkoslovaško, opi sal ves razvoj teh odlnošajev ter poudaril njih zboljšanje v lanskem letu. Njegovo predavanje bomo objavili v celoti in zailo se le danes omejujemo na te besede. Odveč je poudariti, da je žel dr. Stare za svoje predavanje splošno in glasno odobravanje. Po predavanju je »pregovoril še nekaj zaključnih besed dr. Win-discheT. Zaradi pozne ure je svoja izvajanja omejil le na najnujnejše ter navedel le nekaj najbolj markantnih značilnosti za naše odnošaje s tujino. Nekatere teh njegovih ugotovitev so tako glolioke in tako pomembne, da bi storili težko napako, če jih ne bi na tem mestu vsaj na kratko omenili. Če se morajo včasih konstatiraiti napake, ki jih delamo, se ne sme pozabiti, v kako težkem položaju st je ustvarjala organizacija naše države. Skoraj vse je bilo treba na novo postaviti in iz sedmih upravnih sistemov napraviti nov. Nismo bili tako srečni, kar pa lm-di povedano brez zavisti m žolča, kakor čehosiovaki, ki so imeli takoj ob nastanku države sijajno kvalificiran in in takten upravni aparat. Ni nevarnosti, da bi morali omejevali svojo agrarno proizvodnjo. Prebivalstvo narašča in napreduje industrializacija zemlje, naše geslo pri kmetijstvu pa je še vedno, kakor Bog da. Umetnih gnojil ne uporablja naš kmet in zato je tudi proizvodnja relativno majhna. Industrializacija napreduje uspešno in celo v tekstilni stroki bo kmalu dosežen tako velik razvoj, da naša tekstilna industrija ne Im potrebovala več zaščitne carine, temveč da bo mogla sama prodirali v tujino. Ko so v Ženevi govorili našim delegatom zastopniki onih držav, ki najbolj vneto goje samopreskr-bo, zakaj hočemo industrializirati svojo deželo, zakaj nočemo ostati le agrarna dežela, tedaj je zaklical dr. Topalovič tem zastopnikom veliko besedo, zaradi katere mu bodli odpuščeno vse drugo. Dejal je: Nočemo bili več samo kmetje! In v tem je tudi povedano vse, ker nikdar ni bil bogat narod, ki je bil samo kmet m nikdar ni le kmetski narod dvignil svoje kulture. Dovolj dolgo »mo bili samo narod kmetov, sedaj hočemo naprej in kvišku! Z glasnim odobravanjem so bile sprejete te programatične besede dir Windischerja in z njimi je bilo predavanje tudi zaključeno. Davčna vorašania Konferenca zaradi novega trgovinskega zakona Dne 10. t. m. je bila v Zagrebu na 29-95%, samo zlato pa na konferenca vseh obveznih in ne- 27-45%. Odlog plačil je dovoljen Občinski hranilnici v Marenbergu za dobo 6 let od 23. novembra 1934 dale. Obrestna mera za stare vloge ja znižana na 2 odstotka. * Posvetovalni odbor vlagateljev pri Gradski štedionici v Osijeku je trgovinski minister ukinil. Poljska vlada je sklenila, da ustavi transferna plačila v tujino, zlasti v Nemčijo in Madjarsko, ker je vsota zamrzlih poljskih terjatev v Nemčiji silno narasla. Samo za tranzitni prevoz po železnici skozi poljski koridor dolguje Nemčija Poljski okoli 50 milijonov zlotov. Westminster banka je dosegla v 1. 1935 1,524.880, 1. 1934 pa samo 1,4 milijona funtov čistega dobička. Midland banka pa je v lanskem letu povečala svoj čisti dobiček od 2,253.098 V 1. 1934 na 2,292.217 lun tov. Statistika konkurzov m prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. decembra 1935 'lasledujo statistiko (številke v obveznih zagrebških gospodarskih organizacij zaradi novega trgovinskega zakona. Glavno poročilo na konferenci je podat tajnik dr. Lunaček. Poročal je o delu zbornic v vsej državi glede novega osnutka trgovinskega zakona V svojem poročilu je zlasti naglasil delo treh konferenc zbornic o tem vprašanju ter o številnih predlogih in pripombah, ki so jih o zakonskem Kolonije se Italiji ne izplačajo V »Rassegna Coloniale« piše iUMjanski general Bolatti o žrtvah Italije za svoje kolonije v Libiji, Eritreji in Somaliji. Pri osvajanju teh kolonij je padlo 700 italijanskih oficirjev in 19.000 vojakov ter 15.000 črnih domačinskih vojakov. Temu število pa 'e treba dodati še skoraj dvakrat tako veli ko število ranjencev. Nato nadaljuje general Bolatti: »V 40 letih je prelilo kri za veličino Italije najmanj 75.000 ljudi. osnutku sprejele konference zbor- Skupno pa se je naselilo v kolo nic. Zlasti intenzivno je delal na teh predlogih gen. tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mohorič. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri so še sodelovali: gen. tajnik zagrebške zbornice dr. Čuvaj, dr. Filipančič, dr. Mogan, Vidovič in Mautner. Konferenca je sklenila, da trg.-in-dustriiska zbor. v Zagrebu sku?a doseči pri odločilnih činiteljih, da sc sprejem I. in II. dela trgovinskega zakona odloži, ker se je ugotovilo, da se gospodarske organizacije z vsemi določbami zakonskega osnutka ne bi mogle strinjati. Na sestanku, ki bo dne 13. t. m. v Zagrebu, bo zagrebška zbornica podrobno razložila svoje stališče ter poskrbela, da se ji pridružijo tudi vse ostale zlmrnice. nijah samo 3000 Italijanov, da pride na 26.000 mrtvih vojakov le 3000 kolonistov, torej na vsakega živega kolonista štirje mrtvi Italijani in pet mrtvih domačinov. V vojne svrhe je vložila Italija v te tri kolonije 12 milijard lir, za druge namene pa še 10 milijard lir, torej skupno mnogo nad 20 milijard lir. To se pravi da je od 3000 kolonistov veljal Italijo vsak 7 milijonov lir. Iz tega se vidi, da so kolonialni pohodi zelo dragi. Ker pa je Etiopija zelo bogata, verujejo Italijani, da bi mogla plačati tudi vse prejšnje stroške Italije za njene kolonije« — Ce bi Italija zmagala, bi se to najbrže tudi res zgodilo, če seveda med tem ne bi račun tako narastel. da ga sploh ne bi bilo mogodte plačati. Kaj smatrajo davčne oblasti sa umetniško pohištvo Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tolmačenje, kdaj in v katerih primerih »e plača pri obrtniški predelavi lesa 2 odstotni dodatni »kupni davek. Po tem tolmačenju se plača ta dodatek samo tedaj, kadar gre za umetniško pohištvo. Kot umetniško pohištvo pa se smatra po tem tolmačenju pohištvo, ki je izdelano tudi s kipar skiini delom, ki ima rezbanake okraske, arabeske, cvetice in plode, figure, polvence in podobne plastične in rezbarske okraske, na dalje pohištvo, ki je okrašeno z umetniškimi deli kakor z gladko ali gravirano kovino, kamni ali biser riiimi maticami in podobno, pohištvo z intarzijami, ki imajo figure ali druge črteže, napolnjene z izsekanim lesnim furnirjem, z lesom razne barve ali lesene mozaike. ki so nastali z »lepljenjem lesnih ploščic ali paličic raznih vret lesa. Odmera rentnine za 1.1936. Po § 46. zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 29. julija 1935 je dana možnost, da se na terjatve, na katere ni mogoče izterjati od>-padajočih obresti, odmera rentnine odgodi do izterjanja obresti po.i pogojem, da se dokaže plačilna nezmožnost dolžnika ali da je po veljavnih zakonih izterjava nemogoča. Za odgoditev odmere rentnine pa zahteva zakon, da se take terjatve davčnemu oblastvu predhodnic redno prijavijo. Temu zakonitemu določilu morejo davčni zavezanci ustreči s teni, da jih vzamejo v letošnjo redno prijavo za odmero rentnine in v nji izkažejo, zakaj smatrajo, da od izkazanih terjatev ne bodo prejeli obresti. Doprinesti pa morajo tudi dokaze za svojo navedbo. Kaj se smatra za dokaz, zakon ne navaja. Vsled tega pridejo v poštev tajlno izkazal tudi terjatev, za katere ni dobil, odnosno ne bo dobil obresti, im sočasno ne dokaže neizterljivosti obresti, ne bo deležen navedene ugodnosti. Dobave - licitacije Strojni oddelek dir. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 21. januarja ponudbe za dobavo 1500 doz čistila sidol. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 21. januarja ponudbe za dobavo 10.000 kg ovsa. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do dne 25. januarja ponudbe za dobavo jekla, železne, bakrene in medeninaste pločevine in bakrene žice. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 22. januarja ponudbe za dobavo 300 m" jamskega lesa, 200 m azbestne vrvi, vrtalnega orodja in ključev, 700 terma-litnih opek, 1 akumulatorske baterije, 500 kg natrijevega luga, in 4 trofaznih aslhronih motorjev; do dne 29. januarja pa za dobavo 5 avtomatičnih oljnih sklepal in Drager-Kali patron. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprelema do dne 23. januarja ponudbe za dobavo 1000 kg solne kisline, 2000 kg karbida in 5000 kom. lopat. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 27. ja-nuaria ponudbe za dobavo 50 m platna za obleke, 200 kg vazelina; do dne 28. januarla za dobavo brodskega kabla, žice, spoik, berg-manovih cevi itd., raznega strojnega olja in vazelina in do dne 30. januarja za dobavo pocinkane pločevine. (Predmetni o vi asi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) L i c i t a c i, j e : Pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo dne 25. januarja ofertna licitacija za dobavo 180.000 kg nafte, 10 kg finega vazelina. 6 kg parafinskega olja in 1 kg olja za mazanje ur. Pri Upravi barutane kr. Jugoslavije v Kamniku bo dne 24. januarja ofertna licitacija za nabavo 100.000 kg kalijevega solitra in 1500 kg lesenih kroglic (lignum sanctum). V pisarni štaba Primorskega žandarmerijskega polka v Snlitu se proda dne 26. januarja z ofert-no licitacijo večja množina volne- «1Vi KnmhoonlVi nlotnnnlh jn “ dokazila po občem upravnem po- nih, bombažnih, platnenih, kožnih, . , - rvev. železnih in jeklenih odpadkov, stopku (verjetne«*, s »»fc (Plreod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, Iranko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Naši kliringi Po izkazu Narodne banke z dne 9. t. m. je bilo stanje naših k-liringov naslednje: Naš aktivni saldo z Nemčijo se je zmanjšal od 392,4 na 390 milijonov Din. Italijanski kliring je ostal s 181 Preminul je naš dobri brat, stric in svak, gospod \r v MIROSLAV AMBROŽIČ trgovec Pogreb se bo vršil v četrtek dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice v Mariboru, Pobrežko pokopališče. Maribor ^Postojna, dne 14. januarja 1936. Rodbini: Ambrožič in Paternost. AGRIPPA, švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši pregled v knjigovodstvu. Ker se razen patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se m pocenila ta kartoteka za 50%. — Zastopstvo za Jugoslavijo IVf TIČAR I-Iubljana iT1# Selenburgova ulica 1, kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah milijoni naših terjatev skoraj ne-izpi emenjen. Naš saldo v bolgarskem kliringu je naraste 1 za 0.1 na 0.28 milijona Din. Na izplačilo je treba čakati 24 dni. V turškem kliringu so narastle naše terjatve na 350.000 fr. frankov in je treba na izplačila čakati 41 dni. Naš pasivni saldo proti Itumu-niji se je dvignil od 9.7 na 12 milijonov Din. Doma in po svetu Minister dr. Kožul demantira vest »Politike«, kakor da bi na shodu dolžnikov v Subotici dejal, da bi mogla pomagati dolžnikom samo devalvacija dinarja. Škof dr. Rožman se je po več ko trimesečnem bivanju med našimi izseljenci v Ameriki vrnil v Ljubljano. že na Jesenicah so mu priredili njegovi prijatelji in verniki zelo lep sprejem. Z uspehom svojega potovanja po slovenskih ameriških naselbinah je škof dr. Rožman zelo zadovoljen. Pri volitvah zborničnih svetnikov v zbornico v Dubrovniku bo postavljenih več list, pri volitvah v splitsko zbornico pa le dve listi. Zakonski načrt o elektrifikaciji je bil predložen resornim ministrom v izjavo. Bolgarska lista »TJtro« in »Mir« sta zopet dovoljena v naši državi. 24 občin Primorske banovine dolguje občinskim zdravnikom na honorarjih nič manj ko 1,2 milijona Din, kakor je bilo ugotovljeno na seji združenja občinskih zdravnikov. Po uradni statistiki je bilo do konca leta izdanih v vsej Dravski banovini 114.000 kolesarskih številk, za 12.500 več ko 1. 1933. Neka lovska družba iz Nemčije je naročila pri lovskem društvu v Stari Kaniži 600 živih divjih zajcev. Grški prosvetni minister je odstopil, ker se ne strinja z vse-učiliškim zakonom, ki ga je izdala vlada. Generala Nobila je zopet povabil Mussolini v Italijo, kjer naj bi prevzel visoko mesto v poveljstvu italijanske aviacije. Etiopska vlada je odločno protestirala proti italijanskim vestem, kakor da bi Etiopci zlorabljali znake Rdečega križa za napade na Italijane. Angleški listi vzdržujejo svojo vest, da je polno italijanskih vojakov iz Južne Tirolske pobegnilo v Avstrijo in Švico. Posebni poročevalec lista »Evening Standard«, ki je nalašč zaradi teh vesti prišel na Tirolsko, piše v svojem listu, da je dosedaj prebegnilo v Avstrijo in Švico že 10.000 italijanskih vojakov. Nekateri so prišli v Avstrijo v polni bojni opremi in avstrijska vlada je v silni zadregi, kaj naj naredi s strojnicami in drugim orožjem, ki so ga prinesli ti vojaški begunci. Ob priliki obletnice priključitve Posaarja k Nemčiji so priredili Nemci velike svečanosti. Pri tej priliki je bilo tudi prekrščeno mesto Saarlouis v Saarlautern. Zastopniki Kruppovih zavodov se pogajajo s skandinavsko družbo »Elektro Stahl« v Larvicku zaradi zgraditve 'velike železne livarne v Norveški. Nova livarna naj bi bila največja livarna v Evropi. Število brezposelnih v Holandiji je v decembru prvič prekoračilo število 400.000. Število brezposelnih v U. S. A. se je od junija do novembra znižalo od 10,020.000 na 9,177.000, to je za 4 milijone manj brezposelnih, kakor jih je bilo v marcu 1933, ko je dosegla brezposelnost s 13 milijoni 300.000 brezposelnih največjo višino. * Zaradi prometnih nesreč je bilo lani v Angliji ubitih 6521 oseb, to je povprečno 18 na dan. Ranjenih pa je bilo nad dve sto tisoč oseb. Veliko ameriško letalo, ki oskrbuje promet na progi New York— Los Angeles, je padlo v morje blizu mesta Godvvin. Vseh 15 potnikov je bilo ubitih. Društvom in organizacijam Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vsa naša društva, stanovske, kulturne, športne in gospodarske organizacije, da svoja zborovanja, ankete, izlete in prireditve postavijo v dobo, ko bomo imeli letošnji spomladanski velesejem, to je med 30. majem in 11. junijem. Obvestila o dnevih posameznih prireditev naj se pošljejo uradu Velesejma v Ljubljani. Tržna poročila _ ii ii Ljubljanski trg Na ljubljanski trg 7. dne 15. januarja je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav živine): 71 (38) volov, 51 (23) krav, 23 (15) telet. 25 (20) prašičkov za rejo in 74 (10) konj. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene-Plačevali so se; voli L vrste po 3-50 do 4, II. vrste po 2-75 do 3-50, Ul. vrste po 2’— do 2'75, debele krave po 2-— do 3*50, klobasarice pr. 1-50 do 2-—, teleta po 4-50 do 5 50, za kg žive teže. Pujski stari po 6 do 12 tednov so se prodajali po 85 do 150 Din za žival, konji so bili po 500 do 4000 Din za grlo po kakovosti. Vinski trg Šele v zadnjem času se je kupčija z vinom na Dolenjskem nekoliko popravila, to pa predvseip zaradi izredno nizke cene vina. Nekateri vinogradarji dobe za svoje vino komaj 3 Din zn liter. Sk p-110 je bilo prodano iz videni^1-ega in krškega virrkeg okoliša približno 9000 hektolitrov, kar za tako velika okoliša ni dosti. Zato je še vedno mnogo vina na prodaj. Vinogradarji upajo, da bo spomladi večje povpraševar je za krška in bizeljska vina. M^adioJUijbj|anai^^ Petek, dne 17. jan. 11.00: Ob 60-letnici rojstva Dragotina Ketteja (dr. Rudolf Kolariči — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Zvoki z Balkana (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: O ženskih zavetiščih in domovih (ga. Alojzija štebi-Pleško) — 18.20: Nekaj podoknic na ploščah — 18.40: Mezda v narodnem gospodarstvu (dr. Branko Alujevič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Lesna arhitektura v Savski banovini (Ivo Franic) — iz Beograda — 20 00: Prenos iz Zagreba — 21.00: Internacionalni prenos iz Berlina — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Operetni napevi: Sodelujejo: gdč. Ivica Cankarjeva, Svetozar Banovec in radijski orkester. Sobota, dne 18. jan. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Za delopust (radijski orkester) — 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar) — 19.00: Čas, vremenska napoved. poročila -- 19.30: Nac. ura: Naši ljudje v Ameriki II. (Milan Marjanovič) — 20.00: Zima, zima bela! Pester večer s šalami, petjem in godbo. Sestavil Ivo Zor — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15: Radijski jazz. Združenje trgovcev v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrl njegov bivši dolgoletni član uprave in blagajnik, gospod MIROSLAV AMBROŽIČ trgovec Pogreb pokojnika bo v četrtek dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne Izpred mrtvašnice v Mariboru, Pobreško pokopališče. Zaslužnega delavca za napredek slovenske trgovine in slovenskega trgovstva bomo ohranili v častnem spominu! Ljubljana, dne 13. januarja 1936. Izdajatelj »Konzorcij Trgovske** lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska • tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.