St 44.
V Trsta, ▼ saobto 2. septembra 1882.
Tećaj VII

Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T (dlBMU j« Ma«.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako irill in »akata o polnilne. Cena ca vae leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. ftO kr. - Posamezne »terilke «e dobivajo pri opr»vnliivu in v trafikah ▼ Trat« pe tfc kr., ▼ Sarial in v Ajievičlsl po O kr. - Narotnine, reklamacije in ln«erata prejema Opravsiltv« »vla Zaata 5«.
Htiala; vsak mora biti vrste naina-
Vsl dopisi se poSlljajo Urainlitva *vla Tarrenta« Tip. Huala; vsa frankiran. Rokopisi bre* posebne vrelnostl se ne vračajo. — Insernh (razne ntt-A in poslanice) «e zaraounijo po poaodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako beaado 2 kr.
Lahonom in njih zaveznikom.
Da stavimo naše Labone in ustavoverce vse v eni in isli meh, to je naravno, saj je vse polno dokazov, da je vladala mej Italijani In ustavoverci vedno neka duševna in tudi realna zvesa, saj Se zdaj po polomu ustavovercev »Neue frele Presse« in »Triester Zeltung« polagata »L' Indipendentu« račja jajca, katera potem vali ta lahonskf list. »Dle schonen Seelen haben sich gefunden«, ali s Heine-jem: »So oft sie sich gesehen, verstanden sie sich nicht, Als sie einst im D.... sich fanden, verstanden sie sicb gut«. Razloček je samo ta, da so Lahoni bolj »nobel«, da le rabijo vsilience za Bvoje namene, pa jih zarad tega ne spoštujejo, ali radi imajo, temveč sovražijo jih Se bolj, nego Slovane, kar smo uže večkrat dokazovali.
Omenili smo uže zadnjič, kako je »Triesterca« dala »L' Indipendente-ju« povod (»1' imbeccata«), da je zadnji planil na Cehe. Te dni je pa zopet »Neue freie Presse« prinesla nek članek, v katerem se dela norca iz Nabergoja in pravi, da smo mi pisali, da se nam smilijo Ćeho-Moravci zaradi krutosti, katere imajo trpeti. To »raco« je ujel »L' lndipendente« v »Neue freie Presse«, pa jo je postavil na mizo svojim vernim, napravljeno s polivko (»anitra con salsa«). »L' lndipendente« svetuje potem, ko povd, kaj piše »Neue freie Presse«, najprej Nabergoju, naj se uči delati neko vino proti neizvršljivej Sloveniji in »Edinosti«, naj rajši uči okoličane poljedeljstva, nego se briga sa Čehe; ob enem nas dolži, da delamo neslogo mej Trstom in okolico. »Ma bravo, messer »lndipendentel« Ci dica un po quando noi abbiamo cotnpianto le sventure dei fratelli Czeco-Moravi ? Ci dica inoltre se gli e noto. cbe il foglio »Edinost« porta in ogni suo nutnero degli articoli istruttivi, sopra V agricoltura nella lingua dei territoriali, e se gli 6 noto come i Signovi della societi\ d' agricoltura, in parte comili-toni od almeno amici del messer »lndipendente«, cercavano la filossera dal parocco di Santa Croce? Pu6 dirci cosa ha fntto questa societi, che ailo scopo riceve dei snssidi dal Governo, pel progresso agro-nomo nel Territorio? Se i Signori deli' »lndipendente«, questi g rami i campioni della libertš, sanno tuttoquello cbe accnde nel piu piccolo villaggio degli Abruzzi, non sarebbero forse al caso di sapere di-rettamente cosa accade a Trieste, senza dover ricor-rere ad una fonte si torbida come lo 6 la »Neue frele Presse«? Se la »Neue freie Presse« seri ve, che nol abbiamo compianto i Czehi, mentre 6 vero appunto V. opposto, poiche noi abbiamo raccomandata al nostri nazionali la politica e la operosita degli Czeohi quale esempio. cosa dohbiamo pensare noi d' un simile ne-mico? Che desso debba essere mollo mesehino, o per ignoranza, o per mali^nita. Sarebbe dunque meglio
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. SkaloviS.)
(Dalje.)
Maksi milijanova vnuka, brata Karol I. španjski kralj (in kot poznejši cesar Kat ol V.), pa Ferdinand I. sta se konečno sporazumela zastran razdelitve podedovanih dežel 1. 1522 tako, da Kranjsko, Koroško, Stirsko, Goriško, Gradišče, Kras, Istra, Metliško, Reku in Trst pripadejo Ferdinandu kot notranja avstrijska skupina z upravnim sedežem v Gradcu. Tržačani na so bili uze koj po smrti Maksimili-janovej odpravili svoja poslanca Petra Giuiiani in Antona Lio v Barcelono na Španjsko h Karolu, da bi ji m dozvolil svobodno vožujo po jadranskem morju v jutrove dežele (Levante), polahčanje in predpravice trgovinske v N*apolu in v Siciliji, lastno oroŽnico, trdnjavo in vojno brodovje«. (Cavall o. e. p. III.). Karol V., v čegar kraljestvu solnce ni zahajalo, kajti je obsegalo novonajdene amerikanske in tudi neke azijatske (vshodnoindijske) pokrajine, bil bi mogel veliko bolj povzdignoti trgovBtvo v tržaškem mestu, nego njegov brat Ferdinand. Potrdil je Karol TržaČanom njih statute, pogajal se z Benečani za prosto brodarjenje, podelil predpravice /a trgovstvo z Neapolom in Sicilijo; iBto
ie priznal i potrdil tudi Ferdinand 1. 1522, potem :o*je spomladi onega leta (1522) dozvolil, da smejo Tržačani v bližnjih gosposkih gozdih: postonjskem, devinskem, riheuberškem, zavrŠneŠkem za brodovje potrebovana hrastova debla sekati. Meščani bi radi vse le za-se imeli, zato dolgo časa niso niti pri-
che messer »lndipendente« iasciarebbe la cura per gli Slavi a noi, oride non trascurare la sua raissione da foglio prettamente itaiiano, che non ha neppure sentore delle cose slave, subito che desso deve ser-virsi da fogli si male istruiti come lo 6 la »Neue freie Presse«.
Čudno pač je, da se ta lahonski list toliko briga sa okoličane. Namesto na naš naslov, naj bi rajge pisal na municipij in na kmetijsko društvo, naj se pošteno brigata ža napredek okolice v pravem pomenu besede. Saj mi ne dobivamo davkov od okolice In po več tisočev od vlade za podporo kmetijstva! Namesto da magistrat in kmet. društvo opravljata službo za neodrešeno, naj bi skrbela rajši za bla-gostan in napredek okolice v pravem pomenu, kajti napredek in poitalijančevanje ni vse jedno, samo Vi neodrefienl umejete stvar tako, da je napredek In lahonstvo eno in isto. A še v mestu In mej Lahi samimi je treba Še prav dosti brige. Jeli »L' Indi-
fiendente« prepričan, da italijanska gimnazija in druge tal. šole v Trstu veljajo kaj več, nego počen groš ? Ali misli »L* lndipendente«, da so italijanski podaniki v Primorju na veliko višjem stalu, nego ml Slovani?
Mi menimo, da bi gospodje od »Independente« imeli prav toliko posla doma. kakor mi, če ne več, In da, ker gledajo tako daleč dol po italijanskem čevlju, zabljo na to, kar jim je bliže.
Ker pa uže sami ne znajo slovenskega jezika, naj pridejo k nam, kadar bodo hoteli vedeti, kaj je v »Edinosti« poduČljlvega za nje; ml jim ne bomo natvezavall medvedov, kakor njih prijateljica »Neue Freie Presse«.
Ako pa lahonski list trdi, da mi sejemo prepir mej okolico in mestom, potem je to tako smešno, ob enem pa tudi poredno, da moramo pred vsem »L' lndipendente« opozoriti na ono basen od volka, ki je dolžil jagnje, da mu kali vodo.
Mi se predobro poznamo, da ne bi vedeli, da »L1 lndipendente« te«a sam ne veruje, ampak da je namen njpgove tožbe »dup^r les ministre«. Skušnja uči lahotie, da to je najlepši in najboljši način za la-bonsko politiko; ako se jim pa to posreči tudi ta pot, to je drngo prašanje. — Pa ako se jim tudi posreči? Misli li lahonstvo, da Slovan ne more prebiti še kake krivice? Prebili smo jih dosti silnih, krutih, kakoršnih ne bomo več, in Še smo tukaj, in če smo se onda ohranili, ohraniti hočemo se gotovo tudi odslej; saj vemo in smo prepričani, da niti železni Bismarki ne bi mogli zatreti več ideje narodnosti, katera je prešinola vse Slovane, in tudi to vemo, da Avstrija bode prej ali poslej primorana, tukaj na Primorskem Slovanstvu odmeriti naravni njegov upllv. — Kar se pa tiče prepira, dobro je
volili okoličanom trt saditi. Še 1. 1522 je mestni zastop prisiljen dovolil kmetu Jurju Briščeku iz Kontovela, da sme saditi trte na svojem zemljišču. Ustanovilo se je uže pred 1. 1530 neko trgovsko društvo, ki je imelo svoje tržne zveze z notranjskimi deželami in tudi z Italijo; največ robe se je spečalo o shodih ali opasilih raznih cerkva, kajti mnojio so tačas držali na pobožne stare navade. O takih prilikah so prihajale trume romarjev s križi, ljud|e so se seznanili in večkrat prijateljske zveze sklenoli in ponovili. Trst je imel zdaten dohod« k od tacih romarjev, ki so čez morje hodili v sveto deželo ali v Loreto ali v Rim. Dva solda so morali plačati v mestno blagajnico od posamezne osobe. L. 1525 j« bilo sam6 skozi Trst preSlo 1620 romarjev, a šlo' jih je tudi skoz Koper in v Stivanu mnogo; večinoma so bili Slovenci. Tada je bilo živahnejše občenje z Italijo tuli v kupčijsketn obziru, ko so Slovenci zahajali celo v Senigalijo, na sloveče sejme za predivo. (S. Rutar; »Edinost«
1. 23. t. 1.)
Ferdinand I. bi bil napravil v Trstu središče vsega trgovstva v avstrijskih deželah, ter je ponovil ukaze in naredbe svojih prednikov, da se vsa kupčija z Notranjskega ima stekati v Trst in od toni naprej v Italijo. V zahvalo so Tržačani postavili Ferdinandu spomenik, steber kamenit z napisom, ki je do 1.1843 bil na velikem trgu, a sedaj na prostorju pred zvonikom stolne cerkve. Benečani so inostrance vedno k sebi vabili, in proti avstrijskemu Trstu podpihovali, zat6 so Tižačani 1. 1541 t. orožjem napadli Stivan in oni trg razdejali; isto tako so napadli in zažgali Lokvo (Cor-gnale) 1. 1563. gler so Kranjci nov žitni somenj napravili, porazumljeni z Benečani. To se ve, Kranjci
znano, da vsak primorski Slovan nič bolj ne zame-tuje, nego lanonstvo, ki škili čez Sočo. Ko bi bil »L' lndipendente« slišal leta 18">9. in 1866. naše ljudi, kako so se rotili, da rajše umro, nego prenašajo italijansko vlado, našel bi gotovo bil bliže pri sftbi uzrok mržnje mej okolico in mestnim starešinstvom. Ni treba ni listov, ni knjig za to, da se Siri razpor mej okolico in takimi starešinstvi, kakoršna smo imeli kakih 15 let sem.	.
To pride samo ob sebi, po naravnem potu. Naj nam gospodje od »Indipendenteja« rešijo samo to le zagonetko: »E perchč eslsteva piena concordia fra citta ed il territorio a quei tempi quando Berta filava ed il »Progresso« non terrorizzava ?«*} Cuique suum; a dvomljiva Čast razpora v Trstu je gotovo na VaSej strani messer »L'lndipendente«.
Tržaška razstava.
[Glavno -poslopje, štev. 2.) (Dalje.) Za kemičnimi izdelki pridejo izdelki iz žita, moke, močnate jedi, sladčice, pivo, vino, olje itd. V tein oddelku (III.) so razstavili nekateri Tržačani Še precej dobre stvari, tako na p' imer je razstavil Luka Kocijančič iz Trsta jako fine pekarije, biškote, sladčica itd., vidi se, da ima veliko dela in da svoj suhar navadni in fini razpošilja celo v zunanje kraje, pohvaliti moramo tudi makarone, bigolje in druge močnate Izdelke is tovarne g. Pascutto iz Trsta, kateri ima vedno izvrstno, svežo in ceno blago; to pošteno firmo moremo priporočati našim trgovcem. Firma A. Valerio iz Trsta je razstavila kakih 50 različnih kvalitet čokolade, ta firma in pa firma N. Lejet, delati Trstu vso čast; Čokolada obojih gre daleč po svetu. Lepe reči jo razstavila v tej stroki tu ii tovarna KtifTerle iz Beča, a kar se tiče čokolade, vsakovrstnih sladkarij, kompostov, s kratka sladkarij vsake vrste, ima pač prvo mesto firma Tschinkel in sinovi, ki ima več fabrik, in eno tudi v Ljubljani in gotovo ne sežemo čez meje, ako rečemo, da je ta firma v sladčicah prva v Avstriji. Na tržaškej razstavi je ta firma razstavila tako lepe in dobre stvari, da se pred njeno veliko veti i no ne ustavljajo radi le sami otroci, temuč tudi veliki, posebno pa dobroživci. V kanditah je tudi tržaški P.ivlin razstavil nekatere prav izvrstne izdelke. O.neniti je tudi tovarne sladčic in čokolade firme Kluga e Comp. iz Prage, zarad obsega njenega delokroga, ta firina mnogo t*ga blaga izvaža v tuje čezmorske in severne kraje, in firme G. Scnreiber Iz
») pisali smo nekoliko luških stavkov, da ne bode treba »L" Indiuuudenteju« prevajati laži iz »Neue freie
so zaradi te drznosti jako razkačeni, hočejo imeti za loščenje, uklenejo v Trstu glavne kolovdje onega požara, ter jih soboj odpeljejo v Ljubljano. Tržačani pa l ihtevajo jetnike, da se izpnstč, in pošljejo v to svrho poslanca Leo-na v Ljubljano in Bo-nomana na Dunaj k cesarju, da pomilosti jetnike. Jetniki se izpuste vsled ukaza cesarjevega, vendar morajo Tržačani vso škodo povrnoti. Ovire živahnega kupčije v Trstu so bile nekoliko zunajne, gor nave leno tekmovanje in draženje Benečanov, nekoliko grda pota Či?z griže in čez »hudo leto«, nekaj cirina (uvoztiina), nekaj pa menda i domači statuti (mestni zakoni), ki so v nekih določbah bili zastareli, in za inostrance preostri. L. 1550 premeni Ferdinand I v porazumljenji z mestnim sve-tovalstvoin neke točke onih mestnih postav.
Imeniten Tržačan Andrej Repič (Ravizza, Ra-piciu>) je bil takrat najprej tajnik Fedinandov [n pote n 1. 1563 svetov.ilec, pozneje od 1.1567—1573 pa škof tržaški. Škof Repič je bil učenjak, doktor obojega prava, marljiv pisatelj, ki je opeval »Istro« in zbiral spomenike tržaških Škofov in rodbin, ki pa niso natisneni, nego so se celo po nemarnosti zgubili. (Kovačič s. c.)
Nova »lutrova vera« (reformaci)a) je tudi v Trstu in po Istri imela svoje privržence. Uže 1. 1523 so se v Trstu javno prepove iale luteranske knjige, potem pi je prišel 1. 1545 glasoviti odpadnik Primož Trubar v Trst, gder je tukajšne Slovence hotel seznaniti z luteranstvom, potem je po Goriškem poskušal z itrositi novo vero, kar se mu pa ni.posrečilo.
(Dalja prihodnjič.)
Gradca, ki se bavi samo z suharom vsake vrste ter izvaža tega blaga velikanske množine.
Za sladkarijami pridejo moke raznih mlinov, mej katerimi ima tržaški parni mlin Ecconomo eno prvih mest glede velikosti, prometa in tudi kakovosti blaga. Tekmuje 8 tem mlinom Bitterjev mlin iz StražiČ pri Gorici in pa parni mlin iz Lvova {Josip Thorn in drugi), kateri je razstavil jako fine, morda najfineje moke. Razstavili so Se ti le mlini: Tržaški parni mlin, Galle-tov mlin iz Bistre, Rieterjev mlin iz Ajdovščine, parni mlin Lutz e NaetI iz Celja in kakih 8 manjših mlinov. — Moramo pa reči, da poljske in tržaške moke so najlepše in da Trst glede na to obrtnijo ni za drugimi deželami, temveč da je ta obrt-nija v Trstu dobro razvita.
Zdaj preidemo ra pivovarne. Razstavile so v posel nih paviljonih jako okusno pivo te le pivarne: Plzenska, Dreherjeva iz Schwechata in Trsta, Punti-gamska, Reininghaus bratje iz Gradca, zastopana po g. Ant. Dejaku, Schreinerjeva iz Gradca, Kozlerjeva iz Ljubljane, Larischeva iz Laškega, Rieterjeva iz Senožeč, Judtmanova iz Trsta in še več drugih posebno čeških. To so vam kaj lepo in okusno sestavljeni paviljoni, ki nam kažejo na majhnem prostoru, kako razširjena in dobro vkoreninjena je v Avstriji fabrikacija pive. Avstrija je v tem obziru gotovo tretja v Evropi, kar se vidi uže iz tega, da producira 10,000.000 hektolitrov in izvaža vsako leto na ino-stransko nad 300.000 hektolitrov raznega piva. Omeniti nam je Še moravskih velikih tovarnic pečenega ječmena (malca) za pivo. Moravska je v tej stroki prva, ker tam raste najlepši ječmen v Evropi, mo-ravtki male, razstavljen v Trstu, prekosi vse druge enake izdelke tako znatno, da ni niti primere. Ta obrtnija raste v Avstriji, osobito na Moravskem z vsakim letom; izvozilo se je lansko leto te^a blaga iz Avstrije nad 700.000 metr. stotov in letos utegne izvoz narasti celo nad 80O.OOJ metr. stotov. Tovarne pečenega ječmena in pivovarne Češke in moravske tudi niso pozabile slovanskega svojega izvora, tam najdeš čeških napisov dosti; a naši Kozlerji, Galle-ti in drugi niso dali najmanjšega prostora slovenščini. Kako mali duhovi so pač naši obrtniki; morda se boje, da jim slovenščina prepodi kupce?
Omeniti nam je še razstavljenih predmetov iz svinjskega suhega mesa, v katerem so razstavili posebno »šarkutierji« iz Trentinskega dobre in okusno narejene reči. One salame, one martadele, oni cam-pini, oni peršuti, to je vse tako okusno, da človeka vabi na ručak, in reči moramo, da so v tej obrtni ji Italijani, sosehno pa tirolski Italijani pravi mojstri. Prav tako znajo ti ljudje delati komposte iz sadja in takozvano »mostardo«. Ogledati si je treba izložene martadele, salame, campine itd. firm: Luigi Baisi, Brentonico, pri Trentu in Gius. Pedrotti, Mezzolom-lardo. — Vabimo posebno kranjske in hrvatske mesarje, da si te fine izdelke dobro ogledajo, ker taki izdelki se dobro prodajajo in izvažajo po vsem svetu; na Kranjskem so se uže nekoiiko poprijeli takozvane »sarkutarije«; a še vse premalo, za Kranjsko deželo pa bi to utegnol postati važen zaslužek, kajti surovino imajo Kranjci doma in na bližnjem Hrvatskem.
Zraven teh dobrih reči za želodec, razstavil je naš finančni erar v steklenem zaboju vse vrste duhana in smotek, kolikor jiii rabimo v Avstriji. Iz te izložbe se vidi, da Avstrija je morda prva država glede produciranja in izdelovanja duhana, v tem zaboju najdeš 50 do 60 vrst duhana zapušenje, kakih 20 vrst za nosljanje in nad 100 baž raznih smotek in spanjo-letov. Koliko se v Avstriji tobaka pridela in izdela pa proda, vidi se iz tega le: Leta 1881 so avstrijske tabrike izdelale blizu 230,000 metr. stotov tobaka za pušenje, 808 milijonov raznih smotek, 60 milijonov cigaret in blizu 180.000 m^tr. stotov tobaka za nos-Jjanje — gotovo lepe množine.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni zbori češki, gorenji-avstrijski, dolenje-av-stnjski, solnograški, koroški, slezijski in predarelski so sklicani na 20. septembra.
Nemška iredenta, ki vedno v rog trobi, da se nemštvo zatira, zdaj kliče mesta in občine, naj se obrnć naravnost na cesarja, ter naj mu zaupljivo povedo, da je prvi narod v Avstriji, nemški, v nevarnosti, da se v boju za svojo čast k njemu zateka i pri njem pomoči išče. — Daleč so res prišli ti nemški sužniki!
Iredenta v Splitu še vedno rogovili. Zoper občinsko volitev so vjožili pritožbo, ki obsega nad 200 pol! Občinski oskrbnik pa jo je poslal deželnemu namestništvu v Zader z opazko, da so v njej navedene reči vse neresnične, in tako je pričakovati, da pritožbo 'iežHno namestništvo k malu zavrne in se potem izvoli župan. — Na predvečer rojstva Nj. veličanstva so se zbrali iredentovci pred Čitalnico in kričali: »Smrt Hrvatom!« in kamene lučali v hišo, a rovarji so bili zaprti, ker okrajni glavar baron Con rad jim dobro na prste gleda. Celo pri verskih obredih delajo škandale. 16. avgusta, na sv. Roka praznik, bila je procesija in ljudstvo je razobesilo svete podobe v krajih, lider je bil sprovod, iredentovci pa so podtaknoli Baja-montijeve podobe l
Mej dunajskimi delalci se je rovarstvo močno vkoreninilo; 29. avgusta je stranka »Wahr-heit«, katera ima z irave zmerne nazore in se prizadeva za to, da s<* stanje nižjih stanov po zako-nitej poti zboljš.i, sklicala zbor, da se v njem obsodi počenjanje stranke anarhistov, katere je policija zaprla, a v tem zboru je zmagala rovarska stranka, ter izrekla, da zaprtih ne more obsoditi, dokler jih sodnija ni obsodila. To je znamenje časa,
EDINOST.
ki jasno kaže, da se socijalizem širi i da bo vladi treba ostro postopati zoper oznanjevalce javnemu redu in miru nevarnih nazorov.
Novi načelnik deželne vlade za Bosno in Hercegovino, Ivan Appel, nastopil je svojo službo 2i. avgusta.
Madjari so zopet velik krik zagnali po časnikih zoper panslavizem, ki preti njihovemu globusu s knuto in potopom. 8 tem se Madjari le smešijo in najboljše bi za-nje bilo, ako bi Slovane v miru puščali, ker toliko razuma morajo vendar imeti in vedeti, da ni varno draiiti leva. Madjari imajo slabo vest, zato tako kričč, saj je znano, kako delajo oni z druzimi narodi na Ogerskem in Erdeljskem. Slovakom so »Matico« vzeli in ž njo veliko nje premoženje, i z Srbi in Saksi ne delajo boljše, ampak madjarijo, kolikor je le mogoče. Naj bo temu v izgled ta-le dogodba: Nedavno je izdalo gozdnarsko vodstvo v Kološvaru uradno okrožnico, v katerej vsem nemadjarskim uradnikom ukazuje, da morajo svoja imena pomadjaritl, in obeča, da bodo imeli pomadjarjenci pred nepomadjarjenimi uradniki pri sicer enacih pogojih prednost. — Če si Madjari drugače ne pomagajo, to in take burke madjarskega rodu smrti ne otmo.
Vnanje dežele.
Črnogvrsii knez je včeraj zapustil Dunaj in odpotoval v Peterburg.
Rimski časnik »Pungolo« naznanja, da bosta v konsistoriji v 24. dan septembra za kardinala povišana dunajski vrhovni škof dr. Ganglbauer in škof Strossmayer.
Turike in grike posadke se na m«ji še vedno srdito napadajo. Grška pehota napada in topničar-stvo bombardira Karali Derbent, a turska posadka je doslej vse napade odbila.
Na Irskem so se v več krajih uprli javni stražniki i nečejo več opravljati službe.
Bitka mej Angleži in Egipčani pri Kasasinu vendar Angležem ni bila tako ugodna, kakor je poročal general Wolseley, ker zmagani Egipčani so se po noči vrnoli in oupeljali s6 sabo vse tiste kanone, katere so jim bili Angleži v boju vzeli.
AngleUi admiral Seymour rabi električno luč uže tudi v vojni. Tako )e ujel s pomočjo električne luči Egipčane, ki so delali utrdbe po noči, ker jih po dnevu niso mogli zarad tega, ker so jim bili Angleži preblizo. Ladija »Suberb«, ki leži blizu Ram-leha, spušča električno luč vsako noč na Arabijeve položaje, tako da so angleške čete v tami, v sovražnikovem stanu pa vidijo Angleži vsako gibanje.
V Peniji so vstali veliki nemiri. Dahtiaresov lavar se je uprl vladi Ispahana, katerej je podvr-en, ter začel pleniti in ropati po vsej okrajni. Ispahana nečelmk pa je zarad tega ukazal umoriti Dahtiaresov glavarja in poslal poslance k Dahtiare-som z naročilom, naj bodo mirni; a ti so poslance umorili, zbrali se, ter se drv6 proti Ispahanu, da se maščujejo.
Dopisi.
Pri »v. Ivana* 28. avgusta. Včeraj smo tukaj imeli izveuredno cerkveno Bvečanost. Prvikrat je bila v našej cerkvi sv. birma, delil jo je naš novi škof dr. Ivan Glavina. Cerkev je bila lepo odičena, vas pa z narodnimi zastavami in slavoloki olepšana; pri glavnem vbodu je bil napravljen velik slavolok v gotičnem slogu s tremi obroki, nad srednjem obrokom je bil iz rezanih črk napis : Živijo naš novi škof!
Veselo Te pričakujemo, o sin majke Slave,
Bog Te je izvolil nam, da podpiraj narodne zmage!
Pred farovŽem je bil drug slavolok v rimskem slogu z napisom:
Bog živi in ohrani našega vladiko t Za Boga, Domovino in Cesarju Gori srce vsakega okoličana.
Tretji slavolok je bil pred cerkvijo v gotičnem slogu z enim obrokom, popolnoma v narodnih barvah, z napisom:
Dobro došlt, naš novi škof!
Kar sta bila sv Ciril in Metod Slovanom,
To bodi Ti tržaškim okoličanom!
Ob pol devetih je streljanje in zvonjenje naznanilo škofov dohod iz farovža v cerkev, če tudi je
Eotrebni dež lil, spremilo je mnogo ljudstva in sto irmancev škofa v procesiji.
V jedrnatem in jako lepem slovenskem govoru je milostljivi gosp. Škof izrazil svoje veselje in za-dovoljnost, ter navajal dolžnosti višjega pastirja do svojih ovčic.
Popoludne se je milostljivi gosp. škof vdeležil blagoslova. Potem so prišli v farovž naši vrli pevci in zapeli: »V boj«, »Molitev« in »Morje Jadrijansko«, kar je škofa in vso Čestito družino jako razveselilo. Ob 5. uri pa je pred farovžem čakalo mnogo ljudstva, da so odhajajočega škofa pozdravili s »Zivio«-klici, in začeli so možnarji zopet pokati in zvonovi peti. S tem smo končali prvo svečanost sv. birme v našej fari.
izpod openskega vrh«, 25. avg.
{Čin iredente.) Dolžnost nalaga kronistu, da bilježi i to — kar se med ljudstvom navadno, kot govorica, Širi. Će tega ne čini, ni popolen — akoprav so zabadava vsi človeški napori, popolnost v pravem pomenu besede tu na svetu doseči.
Znano je, da imamo na Primorskem več romarskih cerkva, h kojim v času cerkvene slavnosti ali praznovanja več ali manje naših ljudi iz okolice roma. Uže v srednjem veku je bilo znano možem, ki niso bili našega roda, kako pobožni so Slovani, i kako radi romajo celo k cerkvam v daljne dežele itd. Helmold i Adam iz Bremena, srednjeveška kronista, o naših pradedih pripovedujeta dokaj zanimi-
vega o njih redkej pobožnosti, i Helmolđ piše o go-rotanskih Slovenib, da tako pobožnega naro la nikTer na svetu ni itd. Zelja, ali bolje, navada do romanja se ie v večej ali manjšej meri ohranila do denašnjega dne. Na Primorskem ste v tem obziru najbolj obiskovani cerkvi ona stara Matere Božje na sv. Gori pri Gorici, i ona prastara romarska cerkev Matere Bolje na otočiču Barbana, ali Barban, kakor ga Križani zovejo. Ta stoji dobro uro po kanalu na zapidno stran od Gradeia (Grado) Sredi nagipln (lagun). Na Barban romajo navadno v ladjah lepo okrašenih — ali pa i po suhem do Belvederja v Posočju in od tu ladjami na osameli otok.
Večinoma kaj radi tu sem romajo primorski naši okoličani, kakor Barkovljani, Kontoveljci, Grijalici, Prosečani, oni iz Sv. Križa, i v velikem broju i Nabrežinci i drugi seljani iz spodnjega Krasa i celo iz okolice goriške.
Vdeležilo se je i letos na Matere Božje praznik na 15. avgusta mnogo naših ljudi one svečanosti na Barbanu, i neke j slovenskej trobojnici, kakor je poročila »Edinost« št. 41, pripetila seje ona nezgoda od strani c. kr. finančnih stražnikov v noči na 15. avgusta. Ali ljudstvo na dom se vračajoče govorilo je mej sabo Se o drugih rečeh, ki so so nekolikim duŠain pred slavnostjo na tein otoku pripetile. Pregovor pravi, da hudič jih uči delati, a ne izvrševati. Hotela je božja previdnost, da so temu groznemu atentatu preje prišli na sled. Da se jim je ta nakana sponesla, ugonobila bi bila na stotin nedolžnega ljudstva i cerkev i samostan nekedanji do temelja razrušila.
Stvar je takova: Cerkveno predstojništvo je dobilo dva ali tri dni pred omenjeno slavnostjo na 15. avgusta neko krsto, oddano na pošto v Italiji. Na krsti je bil zapisan namembe kraj, i blago v njej riahajoče, namreč — sveče, ki se od neke pobožne stranke pošiljajo v dar Materi Božjej na Bar-bani. V tej krsti so bile v resnici prav čedno zavite 3 velike debele sveče, po drugih celo 4, da se užg6 na velikem oltarju na praznika dan.
Ko pa sveče razvezejo, vidi se jim, da so sveče le kot sveče preteške. V glavo jim šine pravičen sum, da utegne tukaj tičati kakova pogibeljna nakana. I v tem se niso varali. Prerežejo jedno i vidijo, da vosek nema debelosti niti palca; pod tem pa nekaj trdnega v podobi cilindra. I res, pod voskom je tičal dolg cilinder, narejen iz trdnega papirja, ki je bil napolnjen s6 razstreljivnitn materijalom. Dovolj, da bi eno bili užgali, i ta bi bila prouzročila neizrečeno škodo.
Tako ljudstvo govori, i mi smo si šteli v dolžnost, kot kronisti to zabilježiti.
Proti komu ie bil namenjen ta atentat, po božjej volji Še v kalu prestrižen ? Nedvomno proti slovenskim romarjem, proti okoličanom. Iredenti so oni trn v peti. Ona se je sedaj obrnola proli slovenskemu ljudstvu, ker proti c. k. avtoriteti ne more ničesa. Ža ta svoj zlobni Čin si je sedaj izbrala svetišče na osamljenem otočiču sredi morskih nasipin.
Ali Mati Božja na Barbani zove se »miracolosa«, i proti njej Iredenta, liberalizem, fratnazonstvo, li-bero pensiero — vse zamiln, ker pesnik pravi :
Obrizga le stene — pa »skal« ne zdrobi I
IX Križa, 28. avgusta.
Da-si prekesno, vendar mi je dolžnost, v kratkem narisati slavnost rojstnega dn6 našega presvit-lega cesarja. Pokazali so tisti dan prav oni možje, ki so se Še nedavno tako nabadali, ljubezen do uašega modrega vladarja. Zjutraj je bila slovesna maša, katere se je vdeleŽila c. k. finančna straža, veterani in večina občinstva. Zvečer so se zbrali vrli pevci pod vodstvom neutrudljivega g. učitelja, pred raz-svitljeno hišo velečislanega župnika, ki je bila olepšana z vihrajočimi zastavami, mej katerimi se je ponosno vila tudi naša trobojnica. Pevale so se mile pesmi slovenske. Ponavljali so se »živio« klici v
Žozno noč. Bil ie lep večer. — Za dan prihoda na-ega cesarja v Trst imamo uže lepe načrte, ki se tudi izvrše. — Ravna se tedaj v Križi, kakor na Slovenskem, in ne, kakor v Toskani.
Sovražnik laži.
Mm SmarJJ (Monte) pri Kopru 29. avg.
[Kedo zmore, »beneSki ostanki«, ali Triglav f — Bela nedelja. — Smarski semenj. — SmeHica.) Smarska vas stoji na precej visokem hribu, ki je gosto posajen s trto, oljkami in sadonosnim drevjem, živa podoba lepega vrta. Posebno lep pa je razgled. Z šmarskih brežin se vidijo o jasnih dnevih cel6 Benetke preko zelene planjave širocega morja. A vidi se tudi cela rajda slovenskih gOr, ki so »žive skalovite straže našega sveta«. Posebno p i imponira, ter naše Lahone v oči bode velikan Triglav, ki uže mnogo stotin let gleda, kaj krog njega »delajo sinovi«.
»On (Triglav) je videl zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje i vrisk in njih jok«.
Dal Ti o staroslavni Triglav, ti si videl, ti si bil živa priča, kadar je ohola pomorski kraljica — beneška republika — tlačila in drla lepo število tvojih otrok. Videl si njih jok, a molčal si, dobro vedoč, da:
,,Kolo sreče u okoli Vrteči se neprestaje, Tko je gori eto doli, A tko doli gori ustaje!"
Gundullč.
Da, da, na ubozem svetu ni nič stanovitnega. Presvitia republika beneška — »la screnissima« — je uklonila prevzetno glavo. Beneška republika je sramotno pala. In z njo je pala, mrknolu in utonila tudi nje poblepna slava na vekovečne čase. »Vse je vihar razdjal!« Le kameniti, krilati levi so o stal L A tudi ti so le žalostne priče nekdanje slave. Zato naj glasno zajokajo Benečmje: »Fuimus Troes, bili smo Trojanci l«
EDINOST.
Beneška republika je tlačil i velik del slovenskega naroda, a zatrla ga ni. »Narod je zmiraj stali« In recimo tudi: »narod bo vedno stal.« Ako ga ni mogla zatreti sama beneška oholost, kako neki ga zatr6 naši sovražniki, ki so le »beneški ostanki«? Res je, da so vse žile proti nam napeli ti pozni vnuki beneški. Da, kakor zviti tihotapci (znano je, da so zajčje nature) so se vkradli v šole in cel6 v občinske urade. Naše županije in občine so razdelili, kakor so oni hoteli. In v zavesti dobrega uspeha so se zakleli, rekoč: »Vivaddiol Ta zemlja je naŠal« A čekaj malo, brate j Naši ljudje Še niso tako zate-lebljeni, kakor ti veruješ. Oči so se jim začeli odpirati in se jim bodo vedno bolj odpirale. To se je jasno pokazalo pri zadnjih koperskih volitvah. »Slovenski duh je uže do Kaštela (Gastel Venere) pri-romal«, vskliknol je ol veselja vrli šmarski župan, domov prišedši od volitve. A ne le do Kaštela, nego ie dalje in dalje bo romal slovanski duh, v kar • Bog pomozi in sreča junaška!«
Vinska letina pri nas ne kaže prav dobro, pa tudi ne prav slabo, srednja reč torej v tem obziru. Refošk se je tu pa tam dobro ob nesel, posebno pa mu je prav došla ona ploha dežja, ki je pala 17. t. m. No,,pa tudi moškata je še vedno toliko, da bodo mogli Smarci tudi letos svoje goste »za belo nedeljo« — in naj bi jih še ^toliko prišlo I — primerno pogostiti. »Bela nedelja« (Smarci in njih sosedje Imenujejo tako prvo nedeljo v oktobru, jn sicsr najbrže zato, ker je oni dan mladi ženski spol v beli obleki) pade letos prvi dan oktobra. Šinarci imajo oni dan glavni shod v letu in velik ples. Toda narodne zavesti manjka pri tako mnogobrojno obiskaueiu shodu. Zato bi, bilo lepo in primerno, ako bi prvega oktobra v Šmarje došel kak slovenski pevski zbor iz obližja, n. pr. iz Doline. Skrajni čas je, da se gosta megla narodne nezavednosti tudi v našin krajih razpodi.
Pa ne le za prijatelje vinske kapljice, nego tudi za obrtnike, kupce in kmete sploh ima »bela nedela« svojo važnost. Drugi dan po suodu, t. j. 2. oktobra, je namreč v Smarji somenj za lesovino, živino in za vsakovrstno kinetijsko-poljsko orodje. Smarski somenj je bilo c. kr. namesiništvo v Trstu uže 27. septembra 1870. dovolilo, in županijski urad V Pomijami ga je bil lani svetu zopet oznanil, zato pričakujemo letos obilno ljudstva. Dovoljeno je priti omenjenega dnć v Šmarje tudi z vsakovrstno vozarijo.
Zdaj pa Še nekaj smešnega. Pred nekaj meseci pride po poklicu nek zdravnik (Lah po rodu) v eno vas pomijanske županije. Slučajno, toda prav nerad se zaplete v pogovor z njim tudi pisatelj teh vrstic. Govorilo se je to in to, in na zadnje tudi o učnem jeziku šmarske šole. Ko zdravnik zazua, da se v smarskej šoli podučuje edino le v slovenščini, bilo mu je to žal in poudarjal je, kako neobhodno potreben jo laški jezik našim ljudem. »To je vendar nadležno,« dejal je bore doktor, kazoč na okolo stoječe može in žene, »da se človek (Italijan) s temi ljudmi ne more sporazumeti, zato pa bi bilo dobro in koristno, da se uvede tudi laški jezik v šmarsko Šolo.« Mi, se ve, da nisino učenemu gospodu zdravniku na njegovo bistroumno opa/.ko ničesa odgovorili, pustili smo ga, naj goji svojo bedastoče, kakor mu ljubo in drago, Bpominjajoč se neke opere buffe, v katerej se čujejo lepo doneče besede: »dottore, dottore, quel a ... o dottore ...«
Zbigonj.
Iz Spodnjega Štajerskega, 29. avg.
Drugo zlato ali diamantno maio bo 8. oktobra t. 1. obhajal prečastiti gospod Anton Z uža, zlato-mešnik, korar, vitez Franc-Jožefovega reda, knezo-škofijski konzistor, svetovalec, nadžupuik in dekan na Laškem, starosta župnikov iu dekanov lavantin-ske škotije, najstarejši še služeči duhovnik na Štajerskim in Koroškem.
Ta blagi in bistroumni mož se je rodil 8. februarja 1800 v Zavcu, v hiši po domače »pri Ko-lencu» imenovanej; njegovi roditelji so bili jako spoštovani in daleč znani. Po dovršenih domačih Šolah je stopil v Celji v latinske šole, katere so prav tistikrat svoje prve šolarje sprejemale. In po gimnaziji z izvrstnim vspenotn dovršenej v Gei)i, filozofiji v Gradcu in bogoslovju v Celovcu, bil je 19. septembru 1. 1822. od tedaŠnJega lavantinskega knezo-škofa grofa Firmijana v St. Andrežu na Koroškem v mašnika posvečen. Toraj je uže 60 let duhovnik. Župnik je postal 11. septembra 1. 1830. in dekan 23. aprila 1. 1819., toraj je uže 52 let župnik in 44. leto dejanski dekan.
Cestitljivi gospod jubilaut je še vedno krepak na duhu in telesu, ter še vedno zvesto duhovniška opravila opravlja.
Uže iz doma usmiljenega srca, rad vsakemu po svojih močeh v sili pomaga, kot nesebičen narodnjak se rad za pravice svojega naroda poteguje in je sploh mož, kateremu je vedno za reč, a ue za osebo mar, zato pa tudi splošno spoštovanje, ljubezen in zaupanje uživa.
Domače in razne vesti.
Cesarska obitelj v Trstu. 17. septembra
ob 5. uri zjutraj odpluje šest Lloydovili parnikov iz Trsta do preluke Salvore cesarskej ladiji »Miramar« naproti.
Ob 10. uri dopoludne obiščejo cesar in cesarica, cesarj. vič Rudolf in cesarjevna Štefanija razstavo in ostanejo v njej do dveh popoludne.
Ou 3. do 5. ure bo cesar sprejemal deputacije in dajal avdijence.
Ob 5. uri popoludne bo obed. Ob 9. uri pojdejo Nju veličanstvi In c. k. visokosti gledat svečavo v mestu, v luki in inilskem zalivu.
Potem bo bal na krovu Lloydovega parnika »Be-renice«.
18.	septembra cesar ogleda vojake in mornarnico ter obišče naprave in zavode. Zvečer gledišče paree.
19.	septembra dopoludne bo cesarska obitelj zopet obiskovala znamenitejše naprave, popoludne ob 4. uri se prične ljudska veselica »pri Lovcu«. Zvečer ob 7. uri pa se odpelje Najvišja obitelj na Dunaj.
Mej navzočnostjo Najvišje gospode bodo pred Trstom zakočene vojne ladije »Tegetthof«, »nadvojvoda Albreht«, »Saida«, »nadvojvoda Friderik«, »Miramar« in »Fantasie«.
Cesar je podaril slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici iz svoje privatne denarnice 100 goldinarjev.
Slavnost lO. septembra bole najbrže morala bili preložena, in sicer iz teh-le uzrokov: Bliža se cesarjev prihod v Trst, in vsa pozornost nas vseh, posebno pa delavnih mož, mora biti na to obrnena, da sprejmemo eesarja posebno slovesno, zato je treba uže precej večjih priprav za baklado, za regato, za ljudsko veselico itd. — Nadalje je uže znano, da Nj. cesarski namestnik mora odpotovati 10. t. m. v Boleč cesarju naproti, da torej ne bi mogel presustvovati slavnosti, in da bodo torej težave tudi zarad visoke gospe kumice-namestnice.
—	Naposled so pisala tudi društva iz Gorice, da zarad prihoda Ctsarja ne bodo mogla deležiti se slavnosti »ineorpore«, nego samo po majhnih depu-tacijah, in od ljubljanskega »Sokola« došel je tudi dopis, da uprav prvi telovadci ne morejo vdeležiti se slavnosti zaradi velikega somnja 11. septembra.
—	Vse te okoliščine utegnejo vplivati na to, da se slavnost preloži za 14 dni, vendar pa še ni gotovo, in v pnhodnjej številki naznanimo, ali program, ali pa preložitev slavnosti.
Na polu otteljozna »Trlesler »SEei-tunff« je prinesla neko vest, v katerej skorej brani italijanske ribiče (Ciozzote), pa obsoja Križane, kakor da i>i bili oni krivi one rabuke in da bi bili oni surovo napali ital. ribiče, kar pa ni res, ker stvar je resnično taka: Italijanski ribiči so prišli ribarit prav blizu kriških obal, kar je prepovedano po pogodbi mej Avstrijo in Italijo; kriški ribiči to zapazijo in kakih 7 ali 8 mož vesljil v malem čolnu na morje do laških ladij, ter Italijanom naznanijo, da ribarijo po prepovedanem prostoru, ter jih z lepa vabijo, naj gredć gospodarji ladij z njimi v Trst k pomor-skej vladi, a Italijani so se upirali in postav-
Jjali kriškim ribičem ter jih surovo napadli in ube-ali kriškim ribičem, — Da je stvar taka, da se dokazati s6 svedoki. »Triesterca« pa še brani italijanske ribiče in natokuje domaČe nedolžne avstrijske podanike, in ako se pomisli, da ona zajema svoje vesti direktno iz redarskega vira, kakor je v Trstu obče znano, kaj si moremo potem mi Slovenci misliti? — Bog nas varuj prijateljev, ker neprijateljev se znamo braniti sami.
Nesreča« Vtorek 29. t. m. popoludne so se igrali nekateri dečki na Bieterjevem prostoru blizu sv. Jakoba, ter jeden bil tako nesrečen, da seje velik suh brest nanj podrl. Priskočili so hitro nekateri de-lalci na pomoč, ali deček je bil vsled prevelike teže drevesa tako potrt, da je uro potem umrl. Sedemletni deček, katerega roditelji stanujejo na Novej Reni, sin je necega stražnika. Uzrok nesreče je pripisovati nekoliko roditeljem, kateri ne pazijo dovolj na otroke, bolj pa še nemarnosti posesestnikovej, ki je puščal drevo gnjiti na prostoru, ki ni obzidan.
Zdravniki In lekarne v Istri. Včerajšnja »Auria« ima dopis iz Istre, iz katerega se jasno vidi, kako zanemarjen je oni del dežele, v katerem stanujejo Slovani. Nedavno je nekdo potožil v »Edinosti«, da velika občina Dolina nema zdravnika. Po onem dopisu pa se nahajajo v vsem okrajnem glavarstvu Voloskem le trije zdravniki in — ena lekarna 1 Velike občine Lovran s 7000, Materija s 6382, Jelšane s 7075, Veprinac s 22^2 prebivalci, so vse brez zdravnika. Nič boljše niso razmere v okrajnem glavarstvu Pazinskem. — Kder pa stanujejo Lahi, tam je zdravnikov in lekarn odveč, v Pulji a, Kovinju 3, v Piranu 2, v Kopru 2. — Še slabše so razmere glede babic. — Tako skrbi deželni zbor v Poreču za veČino prebivalstvaII In vlada?
Dr. Tolpi zaprl. Iz Splita se poroča, da so dr. Volpi-ja tam zaprli in da je to v zvezi s tržaškim atentatom. Nemogoče ni; saj smo mi vedno trdili, da splitski iredentarji in naši so iste krvi in istega duha.
Vabilo. V nedelo, 3. septembra, ob 7. uri zvečer, priredi slovensko bralno in podporno društvo v Gorici v svojih prostorih na Travniku domačo zabavo s peljem, govorom in srečkanjem. Pri tej pri-ložnožnosu se določi vožni red društvenikom, ki se popeljejo v Trst k razstavi in k slovesnemu blagoslovi jenju zastave tržaškega delavskega podpornega društva, koje se bo vršilo 10. septembra. Ako do* nese srečkanje kaj dobička, obrne se za društveno zastavo. Vhod bo pri tej priložnosti tudi po glavnih stopnicah iz veže. K obilni vdelelbi vabi
Odbor.
laarol Savnik, župan v Kranju, odložil je svoj mandat kot deželni poslanec.
„Narodni dom"« Velika veselica, ki se je imela letos vršiti v Ljubljani na korist »Narodnemu domu«, pa bila odložena zarad peti »dvajsetletnice zagrebškega društva »Kolo«, vršila se bo po sklepu upravnega odbora društva »Narodni dom« prihodnje leto na binkoštno nedeljo in ponedeljek. »Slov. Narod« tedaj priporoča vsem društvom, naj svoje veselice tako vreuč, da ne bodo nikogar zadrževale vdeležiti se vseslovenske narodne veselice v Ljubljani.
Redka poštenost* Na prostovoljnej dražbi je nedavno nek gospod v Ljubljani kupil staro omaro, katero je izročil znanemu mizarju, da jo popravi. Ko se mizar spravi nad omaro in začne žagati neko de-
ščico, najde h krati za 500 gld. vrednostnih papirjev, katere je takoj nesel pravemu lastniku nazaj. Po slednjem ponujano najdnino 50 gld. vzprijel je mizar stoprav po dolgem prigovarjanji. »Slov. Nar.«
Sneg In povodeaJ* Na Gorenjskem je zadnje dni sneg pobelil gore in nalivi so napravili po več krajih povodenj, ki je Budolfovo železnico blizu Dov-jega poškodovala.
Go«p. Ivan Šolar, dalmatinski šolski nadzornik, ki je zdaj v Laških toplicah, prav dobro okreva. Želimo iz srca, da vrli rodoljub k malu popolnoma ozdravi.
Naznanilo. Na 8. septembra, to je, na Mali Smarin t. 1, v prid »Narodnemu domu« v Ljubljani odločena velika narodna slavnost vipavskih rodoljubov te — preloži, ker ljubljanska vojaška godba ta dan zaradi tepa ne more sodelovati, ker s polkom vred najbrže uže prav v kratkem Ljubljano za zmirora zapusti; — druge izvrstne godbe pa v tako kratkem času ni bilo moč dobiti. V Vipavi dne i. septemora 1S82-	Odbor vipavskih rodoljubbv.
Požigi. Po kočevskem okraju so v zadnjih časih nastali pogosti požari in potrdilo se je, da se klatijo ondi požigalci. Da je ljudstvo to zelo prestrašilo, to se samo ob sebi umeje; polovico moških vso noč straži po vaseh, da nesrečo odvrne. — Novomeška okrožna sodnija je pozvedela, da sta 40 letni zidar Boessich, doma iz Borgo di sotto iz kremonskega okraja na Italijanskem i še nek drug 30letni Italijan, katerega ime ni znano, na treh krajih zažgala, potem pa pobegnola. Preudarka vredno je to, da Lahi tako radi požigajo, kde so uzroki? Ljudstvo na mejah užo mnogo let o tem kaj sumljivo govori.
Zemljepis za prvi razred sredinih Sol. Spisal in založil Janez Jesenko. Gena 45 kr. V Ljubljani 1862. Natisnola »Narodna Tiskarna«. S to 116 strani obsezajoČo knjigo je neumorni debilni gosp. profesor Jesenko zopet popolnll nedostatek učnih knjig za zemljepisno-zgodoviusko stroko, za katero nam je on vse spisal, česar je bilo potrebno za nižje razrede naših srednjih šol. »Občne zgodovine« I. del, ki je uže pošel, izda v kratkem in pripravljeno ima uže tudi občno zgodovino za višje razrede srednjih šol. Izda jo, kadar se pokaže potreba.
__	»Slov. Narod«.
Banka „Slavlja" razpošilja »Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz opravilskega poročila za trinajsto upravno leto 1881«, iz katerega je razvidno jednakomerno in veleugodno napredovanje tega zavoda. Vse po večini jako varno v vrednostnih papirjih, posojilnicah in na zemljiščih naloženo premoženje znaša 4,912.082 gld. 22 kr., tedaj skoraj pet milijonov. V vseh zavarovalnih oddelkih se je število členov izdatno pomnožilo in samo IV. oddelek (ogenj) broji 150.590 členov z zavarovanim kapitalom 129.067.484 gold. V podedovanjska društva je vpisanih 19 458 osob, na siučaj smrti zavarovanih 21.566 členov. »Slavija« se sme s ponosom ozirati na svoje ISletno delovanje, ni ga društva, ki bi bilo v tako kratkem času napredovalo tako sijajno.
»Slov. Narod.«
Vstopnice v razstavo se prodajajo tudi v mestu pri g. Josipu Zoldan, menjalnica blizu namestnike palače »via d' Orologio«. Obiskovalcem razstave je bolje, da se uŽe tukaj z vstopnicami oskrbi, ker pri vhodu v razstavne prostore se ne menjajo denarji, in se včasi mora zaradi množine ljudstva čakati.
Vse gg. »Sokole« še enkrat opozarjamo na jutrajšnji izlet v Lonjarje, posebno prosimo vse gospode, kateri imajo uže obleko, da pridejo v popolnej obleki Zbirališče je v »delalskem podpornem društvu« Gorsia Stadion št. 11, odhod točno ob 4. uri popoludne. Posebno pak opozorujemo gg. društvenike na veliko slavnost blagoslo-venja zastave »delalskega podpornega društva, katera bode v nedeljo 10. septembra in h katerej pridejo naši bratje iz Ljubljane, Zagreba In oddaljene Prage, da se tudi mi v kolikor mogoče velikem številu udeližimo in prosimo vse brate »Sokole«, kateri še nemajo obleke, da se jo do nedelje omislijo. Druge gospode pak, kateri še niso vpisani iti želć k društvu pristopiti, naj svoj pristop prijavijo pismeno ali ustmeno pri predsednistvu via S. Catarina št. 2.
Upravni odbor.
Smrtne obsodbe v Avstriji v letu 1881. K smrti na vešala je bilo lansko leto v Avstriji obsojenih 81 osob, ki so se iz maščevanja, skoposti, zavida, ali družili uzrokov zoper živenje svojih bližnjih pregrešili. Vse smrtne obsodbe so se predložile cesarju v pomiloščenje. Osemdeset osob je bilo pomiloščenih in le en hudodelec je storil smrt na vešalih, in sicer v okolišu krakovske višje deželne sodnije. Smrtne obsodbe zadevajo: 31 umor, 22 zavratni umor, 10 zavratno razbojstvo, 9 razbojstvo, 7 zavratno mo-ritev z strupom, 1 vdinjani zavratni umor in 1 roparski uboj.
Množenje ljudstva v Evropi in severnej Ameriki. Ako primerjamo statistične podatke zadnjega ljudskega štenja v raznih državah, pridemo do jako zanimivih sklepov. Iz primerjanja se vidi, kar je uže tako znano, da se na Francoskem ljudstvo najmanj množi. Ako se bo ljudstvo v Evropi in severnej Ameriki po sedanjih razmerah množilo, tedaj bodo imele v 50 letih posamezne države prebivalcev, in sicer: v letu 1932 bo Amerikancev v severnih državah 190 milijonov, Busov 158 milijonov, Nemcev 83, Angležev 63, Avstrijcev z Oirerskim 51, Italijanov 44 in Francozov tudi 44 milijonov. Najbolj Be množe Busi, ker ljudstvo v severnej Ameriki se zelo množi z naseljenci.
Bogat ribji lov. Ob Škotskih bregovih so letos ujeli toliko slanikov, da nobeden take lovi ne pomne.
K D I N O 8 T.
Samo v okraju Kirkvali ja ujeio 20J Čolnov 30.000 kranov rib (kran ima iO.OJO rib) in tako tu li po drugih krajih. Ob irskih bregovlo se je tudi prikazalo polito rib, a irski ribiči nemajo mrež in soli, da bi jih mogli loviti in soliti.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Letina na Ogrskem se je prav dobro obnesla.
Okoli 22 milijonov metričnih centov pšenice in rži Ogrska lahko izvozi iz dežele.
Mrliški strup v hiši, na dvorišči In polji.
(Po nemškem izvirnika.)
Kakor splošno znano, biva v malih, čaših tudi v večih mestih, osobito pa vaseh, jako slaba navada, da se mečejo ubite miši in podgane, crkneni ptiči, kokofii i. t. d. kar naravnost pred hišo na dvorišče ali vrt. najčešče pa na gnoj. Krti, žabe, krastače i. t. d. puščajo se na mestu, kder so se slučajno ubile; da, še celo z mrtvimi mačkami se ne dela glede tega drugače. Ni torej redka stvar, da nahajamo tu pa tam mrtve take stvari okolu ležeče; kajti zagrebsti je, to se smatra skoro povsodi — odvišno. Vender treba bi nam bilo previdnejšim biti na to stran: tako stvari bi morali spraviti pod zemljo; kajti pri gnjijenji omenjenih živalskih trupel, ki se osobito v poletnem času jako hitro vrši, razvija se hud strup, njega zovemo — mrlilki strup. Ta strup more postati jako nevaren, lehko celo smrten, Če pride v krv človeku ali našim domačim živalim, kar se časi zgodi s tem, da kaka muha ali žuželka piči, katera je malo preje' srebala na takih gnjijočib živalskih ostankih. Uže večkrat se je prigodilo, da so dobili ljudje, konji, krave, psi i. t. d. boleča ulesa, hude vredi, vsakovrstne nevarne otekline: človeka so napadale mučne dolgotrajne bolezni, ki so ga uničevale, in to vse le radi po kakem mrčesu prenesenega mrliškega strupa! Spomi-nain se dobro, da je pred leti v Gorici neko Ženo mrčes pičil v lice, ki je vsled tega — umrla. Će tedaj premislimo vzrok žalostnim tem pripetljajem, menimo, da je vsakemu ozbiljno skrbeti za to, da zagrebe živali, ki so crknole ali se ubile, bodi si v nje-govej hiši, hodi si v njenej okolici. Mislimo tudi, da se vsak toliko potrudi, da se zemljo pokrije one mrtve živali, posebno miši in krte, koje najde na travnikih in poljih, vsaj par centimetrov na visoko. Poslednjo reč priporoč imo osobito našemu kmetu, ker more biti strupen mrčesji pik mnogo nevarniši poljedelcu, ki se je na solnci vsled teškotnega dela ugrtl. Naj bi gospoije u Hitel j i razlagali v toli svojim učencem o mrliškem strupu ter prigovarjali, naj bi mladina mrhovino zagrebovala. To se ve, da je zagrebnikom ostro paziti na to, da nemajo ranjenih vrezanih prstov, ker bi se sicer otrovali, kakor bi se ostrupil zdravnik pri sekciranji, kateri bi imel ranjeue roke.
G rad i mir.
Izvrstna tinta se po nasvetu nekega izvedenca napravi tako-le: 10 deka = G lotov hlk (gallus alappoj, 7 deka = 4 lote zelenega vitrijola, V/ deka =1 lot arabskega gumija, in 41/, gramov = lota galuna, vse na prah zmleto, se dene v steklenico, veliko za i star bokal, in se zalije z deževnico (ne z studenč« nico). Ta mešanica ima 1 mesec dni stati, in se vsak teden enkrat dobro strese. Potem daje najboljšo zelo črno tinto, ki se na popirju tudi hitro posuši. Ako se je porabila, sme se na ostalo goščo še enkrat voda naliti.
Za slavnost blagoalovenjs zastave delsUkega podpornega društva so nadalje darovali: gg. Bazarič A. 50 kr., Černic J. 80 kr., Lunder A. 50 kr., Furlan A. 50 kr., neimenovani 40 kr., ZabiS A. 20 kr., Škerianec J. 20 kr., vel č 8ld , po udu g Mavnču: Jakob Straus 2 gl., Blaž Baša 1 gl. Valentin Gerbic 1 gld., Jabob Hervatln 1 gld., RibariS Mihi 70 kr , po udu g. Kralju: Andrej Lunder 50 kr., Jožef Cernilz 80 kr., Anomino 40 kr,. J KodriC 15 kr., po udu g. Slibarju: Peter Vabič 50 kr , Blaž Stopan 25 kr., Ivan Saller 40 kr., Miha Devetak 20 kr. Štefan Grubar 30 kr., Zotunkt 3o kr., Paul Šlibar 50 kr., skupaj 23 gld. 10 kr., zadnjič izkazanih 251 gld. GO kr., skupaj 274 gld. 70 kr.	b
Srečke posojila I. 1864. Vzdignjene so bile te-le
Številke: Glavni dobitek serija 3891 št. 23, serija 2362 št. 95 dobi gld. 20,000, serija 909 št. 28 gld. 15000.-, Serija 2362 št. 30, in serija 1821 št. 81 po gld. 5000, Nadalje so bile izžrebane serije : 206, 468 875, 1821, 2362, 2675, 3406, 3549, 3794, 389 4, 909,1249' 1390, 3028.
Tržno poročilo.
Kana. — Malo kupčije, cene so vsled tega postale bolj Šibke.- Prodalo se je 1400 vreč kave Rio po cld. 36 do gld. 56.—. in 300 Rio lave po gld. 75.
Sladkor. — Dosti kupčije, zato pa tudi cene napete. prodalo se je 6000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 347, do gld. 357,.
Sadje. — Malo prometa; došli so tudi novi, letošnji rožiči, stanejo gld. lU'/f do gld. 11.— ; došle nove rozine nijso nič kaj lepe; prodajajo se po gld. 38 do gld. 42.—, opaša nova gld. 20 do gld. 21.
Olje. — Kupčija mlahova, cene so uže mnogo časa nespremenjene. Prodalo se je ta teden 100 metr. stotov finega namiznega italijanskega po gld. 60 do gld. 63.—, 350 metr. stotov levantinskega jedilnega
Jo gld. 40.— in 000 metr. stot. dalmatinskega po gld.
1 do gld. 42.
Riž — brez posebne spremembe; cene nespremenjene; italijanski p0 gld. 15 do gld. 22.—, Rangoon gld. 11 do gld. 127,.
Petrolje. — Čivahneje trgovina, cene trdne po gld. 9'/« do gld. 9.30.—, cene utegnejo še poskočiti.
Dometi pridelki. — Fifola cene so le nomlnelne, prav« kupčije^Še nij, ker vse pričakuje novega blaga. — Maslo iskano po gl i. 80 do gld. 98.— ; korun po
gld. a.	^ *	^
Žito. — Neznatna kupčija, cene šibke. Pšenica ruska gld. 10*/.. furlanska «ld. 1080, koruza gld. 7*L do gld. 87,—, oves gld 6»/, do gld. 67*
L$s — v slabem obrajtu. — Deske Štajerske co-iarce gld. 66 do gld. 70, uso Afrika gld. 53 do gld. 55.—, skurete Štajerske gld. 40 do gld. 42.
Seno — novo gld. 1.20 do gld. 150, staro gld. 1.60 do gld. 1.90 in čez.
Borano poročilo.
Tendenca za državne papirje in tudi za nekatere privatne jako trdna, kurzi rastoči, promet jako živahen. — Valute zanemarjene.
Dniiajftlca bersa
dne i. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	» 20 >
Zlata renta..........9o	• 20 »
1860 državni zajem.......130	»95»
Delnice narodne banke..... 824	» — •
Kreditne delnice........315	• — »
London 10 lir sterlin......118	» 40 ■
Napoleon...........9	» 40 *
C. kr. cekini.........5	»60»
100 državnih mark.......57	• 50 »
Srečke velike
razstavne loterije
■v Tratu
se prodajejo pri Josipu Zoldan, verifik a oljski urad za izžrebanja, opravniŠtvo časnika »La Verlfloa«, in menjalnica, nlizu namestnike palače v Trstu. lOOO dobitkov, glavni 50.000,20.000 in 10 000.
srečka 5 O seldov
Vabilo na naročbo.
Od 1. junija 1832 se je začela nova naročba na »IL,«. Verlfloa«, časnik zaizlrebanja In denarstvena zadeve, kateri izhaja 7., 18. in 27. dan vsakega meseca
Vsak naročnik bo dobil v Janu var Ju izkai Izžrebanih srečk od prvega arečkanja is ta oelo leto 1882, ter kolodar Izžre' banj za 1883.
Pogodbe naročbe od 1. julija do 81. decetnba 1882. Za Trst pri opravniStvu gld. —.80. Na dom gld. I Za avstr. državo gld. I 30 V zunanje države v zlatu 4 franka.
0NT Naročila se vsak dao sprejemajo 1Q Pri Josipu Zoldan, veriflkacijskl urad za vsa Iz« žrebanja, opravništvo časnika »I^a Terifloa* in menjalnica blizu namestniške palačo v Trstu. 8—1
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—13
Zdravi konji
za klanje se iščejo in po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Baohovej,
via S. Andrea. Trst.	8—6
Bachova
največja Menažerija
v Evropi
odprta vsak dan od 10.
zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer ste dve veliki predstavi. Ob 6. in 8—6	uri.
Giacomo W©iss
optikar iz Bavarskega,
Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko opti5no zalogo, V katerej se dobiva izključliivo najfinejše, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-6
Vozni red železnice za Trst.
0d I. junija 1882 naprej. Odvož i 2 Trsta.
6.40 ljut ruj (briov.'afc) (I , II., III. do LJubljana od tam naprej I.. II. rairedj na Duu »j, zve/.a z Reko, Puljera, Bruokom, Zagrebom, Bcljukom, Celovcem, Bolz^nom. 6.60 zjutr.ij (bnoolak) (I., II., III.) t Nabrelino, Videm, Benetke, Milan, IUm 9.05 zjutraj (omnibut-vlak) v Nabrelino, Videm. Benetke. 10.05 zjutrsj (potmi tlak) ti., II., III.) na Dunaj, avezas Peflto, Bruokom,
Zasrrebom, Karlovem, Siskom. 5.05 popoludue Iomnibui-vlak) (I., U , III.) v Nabrelino, Videm Benetke, Milan. Rim.
6— popoludns (postni vlak) na Dunaj , sveta z Reko. Pelto Bruokom Roljak m, Zagreu un, Karlovcem, Slikom, Golovcu n, Bolc.nom
8.—	zveSor (*urir«*» Wai) (I., II., Ili.J m Dunaj, sveam P»«to K.nilo, Bruokom.
8.15 s večer (meKun vlak) (I., II.,111.) v LjuMUno, Po\o. Brunt, Beljak, Alo.
9.—	zvetfer (omm'b«i«-i>tak) v Nabrelino, Vidom, Benetke, Milan.
Dolaz v Trst.
0.— zjutraj (mrlan vlak] [U., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Oelovca, Pole. 7.3« zjutraj |ownrt.u«-i><«k) il Milana. Benetk. 8.10 (knrirtki t-/uk) (I. II. III.) ic Peite, JMinaja. 10.38 (poBlni vlak) (I., IL. III.) ia Dunaja, Reke, Slskft, Zagroba, PoNte. 11.3» (om>i«u«-i'la*) U Rimit, Milan« Cez Nabrelino.
0.31 zveCer (potmi vlak) (L, IL, lil.) Is D 'naj k, Hrvatakegu, Ogrskega. 7.45 sveter (omnibut vlak) it Kormina Čez Nabrelino. 9.1F> zveCer Ibrtovlak) iz It>Hje Ce* Nabrelino.
0.51 zveCer fbriovtakj (I. IL, III.) ic D un Ja, Ljubljane iveza s Reko. 12.15 v Dofli (omilibut—laV) iz lUlija Coz Nalirulii.0.
Sveže mineralne vode
vsake vrste na izbiro. Zaloga oljnih barv, šopkov (pinzelnov);
ra^ne baže lak itd. pri	8-8
GIOVANNI OILLIA Via alla poete, in via Dogana na oglju. Tret
per Napoleoni
2V J^con	preavviso di 20
3 » «	»	»40
3V » »	>	» 3 meai
3V » »	»	>6 meai
gior.
' {ooooooooooooooooooooooooopo
(i h	LA FILIALE	|{
. doli«	jI
BANCA UNION S
TRIESTE a'eeeapa di titts le •perail«nl di Banea e d I Canblt valute.
a)	Aeeetta versamenti in conto eorrente: Abbuonando 1' interesse annuo
per Banconote
3	V Jfcon pruavviao di S ^ior. 3'/»» » t t 12 > 3^» » » » 20 »
3.V » a 4 meai fisso
4	» a aei meai flaao
.d«u'int?rfl«9e,Buniontato te lettere in circolaaione
H MS™,* PreMVVW0 d„R' fi, ,10rc,mbrft a- o.qnello non 18 giorni dal 18 giorni e nuoile con 24 giorni dal 25 novembre a. c.
..	BAWCO GIRO
abbunando II 3e/0 Interesse annuo slno qualunque aomma; prelevazioni sino a florini 20 000 a vlsta verso cneoue; importi maggiori preavvlso avantl la Boraa. — Conferma dei versamenti in apposito llbretto.
ContoKKla per tuttl 1 versamenti fatti a qual-siasl ora d' ufficio la valvta del medesimo gtorno.
Amuine pel proprl corentlstl l tncasso d t Cambiale per Trieste, Vienna e Budapeit, rtlascta lom assegni ver queste ultime piazze, ed accorda loro la facolta di domicil tare efetti presso la sua cassa frnneo d'ognl »pesa per
OSSle
b)	S'incarica deU'acquisto e della vendita di effetti pub-bliei, valute e divlse, nonehć deli' incasso d'tisscgni, cambtah e covpons, verso '/,% dl provlgplone.
c)	accorda ai svoi committenii la facoUa di depositare
effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l' incasso dei conpons alla scadenza.	20
La Filiale della Banca Union
(ffitozione AVcrci) s'incarica deli'acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti soprn mcrcanzie ad easa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
MniinnnmmimnnnnIIIIM
Podjetje Klinolo, Corso št. »v.
Podjetje ima zalogo nrtvaike obleke, za otreke, rakve, trakove, tenSiee, Sirlande in ke-■ellje na libor, sveSe voščene in stearinke, Hip iz kovine in papirja za rakve, reee iz zlata in ■rebra, bordure zlate iti srebrne, rokavica iz bele kože, iz belo pavolo in Srne, tenčico in vzglavnike. Rakve iz kovine, iz bukovega in jesen ovega lesa v vsakej meri in kakovosti, potem perle iz /lata in srebra za žirlande, vse to po najnižjih cenah, ter se ne boji nobene konkurence.	(5 5)
Podjetje Ztinolo, Corso Si. »y. iitiiiitiiiiiiitiinmtMMitmnt
Lekarna Josipa Udovicich a v Trstu
Via Fnrncto in S. Giacomo in Monto.
Pripoznani uspeh
po T«e tlaoS ljudeh, kateri so rubili mojo nedosegljivo, po meni aamemu
l zdelano
eterično tinkturo iz rastlin
proti kurjim oCeiom, liraMkom in trdo.) koti mi daje povod, da javim da nohtna ilrui^a tinktura, katere koli bn*o n« i,,nrr p'oi'*ro6iti lulikeoa u«pfha, kakor prav mnja. — Na vsaki iteklenlca je moj podpis.
Glavna caloga «n TR8T v lastnih lekarnah, Vla Farneto i: 8. Giacomo in Monte In pa v lekarni G. II. Foraboicbl im korzu. V drugih metlah domaČih in Inottranskih dobiva se v vsih veeih lekarnah.
PoSIlia ■« la upornim povtntji.ni.	24—7
Cene steklenice z navodom za rabo 60 soblov; zuiiaj Trsta pa •• soldov
Na razgled v razstavi, poslopje št. 2., vrsta C„ red 13. štev. 868.
Najnovejši patent-hlacniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
12-3
na Dunaju.
Na prodaj pri vseli trpovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi ?e, d< bro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri Johann Aiehner I. Juden latz Nr. 2.
500 mark!
Prevažna iznajdba se je posrečila kemiku Legrand. To je tinktura proti kurjim oCesom, katera v y dneh brez najmanjše bolečine vsako kurje oko s korenino za vselej odpravi. Iznajdnik za to daje s tein poroštvo, da vsakemu, ki še po rabi te tinkture ima kurja očesa, izplača premijo 500 mark. Po vsej pravici se sme trditi, da jo to edino sredstvo, katero ima gotov uspeli. Genu steklenico s Šopkom in n.ivolom za rabo in frankirano pošiljajo srlU. ■.— samo proti gotovem plačilu. Pristna se dobiva le pri iz-najdniku kemiku l^e«;ran«l, Koln am Rheim. Ei-gelstein 01.	(6 6).
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.