GLASILO - I^^I^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ST. 26 PTUJ, ll.juUja 1974 CENA 1 DIN Jugoslovanski aluminijci skupaj močnejši in trdnejši Včeraj teden je bila v mali dvorani TGA v Kidričevem ustanovna konferenca druž- benopolitičnih organizacij in samoupravljalcev aluminij- ske industrije Jugoslavije, na kateri so bili prisotni delegati iz tovarne lahkih kovin Šibenik, aluminijskega kombinata Titograd, tovarne bakra in aluminija Sevojno, aluminijskega kombinata Mostar, Impola iz Slovenske Bistrice in TGA Kidričevo, Vabljeni so bili tudi pred- stavniki Alomina iz Skopja ter predstavniki vseh rudni- kov boksita v Jugoslaviji, ki pa se vabilu žal niso odzvali. Znano je, da ima prav Jugoslavija največja nahajali- šča boksitne rude v Evropi, še bolj znano pa je, da uvažamo boksit tudi iz AvstraUje, čeprav so domače zaloge dovolj velike, in naši rudniki boksit celo izvažajo. Res je sicer, da je domača ruda manj kvalitetna, je pa zato naša in nas praktično kot državo nič ne stane. Zato je potrebno pritegniti k politični in samoupravni združitvi aluminijcev Jugo- slavije tudirudnike boksita, da v bodoče ne bi prihajalo do takšnih in podobnih anomalij. Na ustanovni kon- ferenci so zato sklenili, da bodo štorih vse, da priteg- nejo k sodelovanju tudi domače rudnike boksita. Velik problem v jugoslo- vanski proizvodnji aluminija je tudi v pomanjkanju in visoki ceni električne energi- je. Zaradi tega so biU prikrajšani skoraj vsi proiz- vajalci aluminija v Jugosla- viji, vzporedno s tem pa so bili prikrajšani tudi vsi jugoslovanski predelovalci aluminija. Tako je bilo potrebno letos uvoziti za kritje njihovih potreb nad 80 tisoč ton surovega aluminija, čeprav po drugi strani domačega izvažamo zaradi obveznosti do med- narodnih pogodb. Vse to jasno in nazorno kaže, da je bilo nujno potrebno ustano- viti, konferenco družbeno- političnih organizacij in samoupravljalcev aluminij- ske industrije Jugoslavije, pri tem pa seveda pritegniti k resnemu sodelovanju vse rudnike boksita in proizva- jalce nekaterih osnovnih surovin za pridobivanje alu- minija pri nas. Združenje aluminijske industrije Jugo- slavije ima svoj sedež v Beogradu, na svoji prihodnji seji pa bodo izvolili predsed- nika novoustanovljene kon- ference, ki bo izvoljen iz TGA Boris Kidrič, Kidriče- vo, podpredsednika bodo izvoUli iz tovarne lahkih kovin Šibenik, tajnika pa iz IMPOL-a v Slovenski Bi- strici M.OZMEC Aluminiada 74 V Kidričevem se je na dan borca pričela III. ALUMINI- JADA 74. Delegacija ZB NOV Kidričevo polaga venec ob spomeniku Borisa Kidriča ob začetku ALUMINIJADE 74, ki je sovpadala z praznovanjem dne- va borca. Foto: M. Ozmec Več o tem berite na 9. strani Informiranje v ZMS ZM posveča informiranju veliko pozornost, saj je od pravilnega, pravočasnega, strokovnega in vse- stranskega informiranja odvisno razvijanje učinkovite organizacije, povezovanje različnih delov mladine med seboj, pravilno odločanje in preverjanje sprejetih stališč. Na ta način se omogoča čezmerno. pretakanje idej, široko seznanjanje z zamislimi, stališči in akcijami, hkrati pa pomeni široko populariziranje med javnostjo o delu in prizadevan- ju ZMS za izgradnjo samoupravnih socialističnih odnosov. Aktivi morajo organizirati, v skladu s svojimi možnostmi in potrebami, takšno informiranje, ki bo omogočalo seznanjanje sleherne- ga člana o delu, sklepih in akcijah ZM. V občinskih konferencah in večjih aktivih je treba omogočiti izhajanje biltenov ali časopisov, občasnih informacij in drugih publikacij. Pri tem se ne sme pozabiti na sistem ustnega informi- ranja, ki bi moralo postati ena izmed metod dela v novih delegatskih odnosih. Truditi se moramo, da bo obveščanje o delu ZM v sorazmerju z napori mladine pri izgradnji materialne baze in samoupravnih socialističnih odnosov družbe. M. Gajzer do nedelje 21. julija 1974. 2^dnji krajec bo v petek 12. julija ob 16.58. Napoved: bo lepo in vroče, vendar je računati na posamezne nevihte z plohami. Dnevne temperature zraka se bodo povprečno dvignile na 30 stopinj C, zato so nevihte lahko toliko bolj nevarne. Alojz Cestnik SOLIDARNOSTNA SOBOTA ZA KOZJANSKO Delavci! Sodelujmo vsi v enotni slovenski akciji „Soli- darnostna sobota za Kozjansko!". Delajmo v soboto, dne 13. julija 1974, celotni zaslužek sobotnega delovnega dne pa takoj prispevajmo za pomoč ljudem in krajem za odpravo posledic po potresu na Kozjanskem. Delavci v izvengo- spodarskih in sorodnih dejavnostih pa prispevajmo 3,5 % od svojega enomesečnega osebnega dohodka. Enodnevni zaslužek solidarnostne sobote oziroma 3,5 % od enomesečnega osebnega dohodka takoj odvedimo na žiro račun koordinacijskega odbora za odpravljanje posledic potresa na Kozjandkem pri SDK Ljubljana, podružnica na Cankarjevi cesti, št.: 50100-789-90319. Z našim delom v soboto in prispevkom za pomoč ljudem in krajem na Kozjanskem bomo izpričali našo delavsko solidarnost in soci^istični humanizem do ljudi, ki upravičeno pričakujejo, da jim bomo v tej hudi nesreči pomagali vsi. DELAJMO IN PRISPEVAJMO VSI! ' OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENUE PTUJ t itran TEDNIK — ČETRTEK, 11. julija 1974 Pomoč prizadetim ob potresu Delovni ljudje ptujske občine so se tako kot v drugih krajih Slovenije enotno vključili v solidarnostno akcijo za pomoč ljudem in krajem prizadetim ob potresu na nerazvitem območju Kozjanskega, predvsem v občinah Šmarje in Šentjur. O tem je že prejšnji ponedeljek razpravljal občinski politični aktiv, na katerem so se dogovorili, da bo glavni nosilec akcije v terenu v krajevnih skupnostih organizacija SZDL, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa sindikati, seveda ob enotni podpori vseh drugih družbenopoli- tičnih organizacij, zlasti ZKS in ZMS. Pii občinski konferenci SZDL je bil ustanovljen koordinacijski odbor za izvedbo solidarnostne akcije, ki se je s posebnim pismom obrnil na vse družbenopolitične organizacije in samoupravne orga- ne v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih ter v krajev- nih skupnostih. V pismu konkret- no predlagajo, - da v vseh temeljnih organizacijah združene- ga dela na področju gospodarstva, sodelujejo v enotni slovenski akciji „Solidarnostna sobota za Kozjan- sko" in delajo v soboto, 13. julija 1974, celotni zaslužek pa nakaže- jo v solidarnostni sklad. - da organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja negospodarstva in usluž- nostnih dejavnosti prispevajo v skupni solidarnostni sklad svoj enodnevni zaslužek, kar znaša okrog 3 in pol odstotka mesečnega osebnega dohodka, - da v krajevnih organizacijah SZDL izvedejo akcijo zbiranja pomoči med kmeti, upokojenci, obrtniki in drugimi občani, ki niso v rednem delovnem razmerju, - da vse zbrane prispevke sproti nakazujejo na žiro račun številka 50100-789-90319. To enotno solidarnostno akcijo so vsi delovni ljudje v ptujski občini sprejeli z razumevanjem in z velikim socialnim čutom - pomagati svojemu bližnjemu v nesreči. Med prvimi so se odzvali delavci javne varnosti - postaje milice občine Ptuj, ki se že od osebnih dohodkov za mesec junij prispevali 3,8 % v solidarnostni sklad, sledili so jim člani delovne skupnosti občinskega sodišča v Ptuju, ki so prav tako od junijskih OD prispevaU 3,5 %. V drugih delovnih skupnostih in organiza- cijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti, pa tudi v trgovini in v nekaterih drugih družbenih dejavnostih, bodo to moralno obveznost izpolnili pri obračunu osebnih dohodkov za mesec juUj. V proizvodnih delov- nih organizacijah* pa bodo delali v soboto 13. julija 1974 in celotni zaslužek nakazali v solidarnostni sklad. F. Fideršek ORMOŽ Odprto pismo sindikatov VSAK DELAVEC BI NAJ ŠTIRI DNI V LETU DELAL ZA CESTE, VODOVOD IN DRUGE POTREBE - TAKO BI ZBRALI 620.000 DINARJEV LETNO Poleg razprave o programu dela ormoških sindikatov za tekoče leto so člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Ormož na svoji tretji razširjeni seji prejšnji teden v sredo posvetili največ pozornosti predlogu družbene akcije za zbiranje sredstev za^ asfaltiranje cest in gradnjo vodovoda. Predlog so v obliki odprtega pisma predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, ki bo poslano vsem osnovnim sindikalnim organizacijam, obravna- vali skupaj s predstavniki družbeno- političnih organizacij in skupščine občine Ormož ter predsedniki osnovnih organizacij sindikata. V pismu je najprej podana ugotovitev, da so člani sindikata občine Ormož doslej pokazali primerno zavzetost pri izvajanju raznih družbenih in solidarnostnih akcij (Skopje, Kumrovec, lokalne akcije) nato pa nadaljuje: „Na območju občine Ormož tečeta sočasno dve veliki akciji: asfaltiranje cest in gradnja vodovoda. Oboje je v neposredno korist družbenega stan- darda vseh občanov. Krajevne skupnosti se v ta dela vključujejo z veliko organizacijsko zavzetostjo, občani pa ponekod prispevajo celo neverjetno visoke zneske. Sindikat kot politična organizaci- ja delavcev pri teh akcijah ne sme ostati ob strani. Mora se vključiti in akcije politično ter materialno podpreti. To je sindikat dolžan storiti zaradi svoje družbene vloge in še posebej zaradi koristi, ki za članstvo izhaja iz teh akcij. Nekatere osnovne organizacije sindikata so že v preteklem letu začele in letos nadaljujejo z zbiranjem prispevkov („Jeruzalem" Ormož, Zdravstveni dom). Predsed- stvo poziva vse druge osnovne organizacije sindikata, da organizira- jo zbiranje prispevkov pri svojem članstvu. Predlagamo, da naj prispeva vsak član letno po 4 delovne dni." Pismo se ne konča s pozivom, temveč v nadaljevanju navaja tudi način izvedbe zbiranja sredstev ter približen izračun, koliko denarja bi na ta način lahko zbrali. Ce računamo, daje na območju občine zaposlenih 2000 delavcev in da bo poprečni osebni dohodek 2.000 dinarjev, bi zbrali v enem letu. skupno 620.000 dinarjev. Ta vsota pa že opravičuje sindikat, da sodeluje in načrtuje akcijo zbiranja sredstev za asfaltiranje cest in gradnjo vodovodnega omrežja. Zbrani na 3. razširjeni seji OSZS Ormož so predlQg odprtega pisma sprejeli. Predsedstvo pričakuje, da bodo vse osnovne organizacije sindikata obravnavale pismo do 15. julija in o njem zavzele svoja staUšča. Pričakovati je, da bodo delavci pobudo sprejeli in tako pomagali ljudem v krajevnih skupnostih, kjer žirivjo tudi delavci sami, do boljših cest in zdrave pitne vode. jr Ceste, ceste OSREDNJI PROBLEM SLOVENSKIH GORIC Pravzaprav nam ni bilo treba mnogo spraševati prebivalcev v Jur- šincih pod Gomilo, o njihovem največjem problemu. Že ko smo se vozili proti Juršincem, je naš avto dokaj ,,veselo" poskakoval po raz- drapani in luknjasti cesti. Luknje, ki so na cesti, pa so se videle šele potem, ko smo se vračali, kajti na cesti je bilo na tisoče večjih in manjših jezer, iz katerih je voda brizgala izpod koles avtomobila daleč naokrog. Cesta je torej njihov največji problem, problem, ki se vleče kot jara kača že vse od osvoboditve dalje, ko si prebivalci teh krajev prizadevajo, da bi jih morda cesta povezala s svetom jim odprla, kot temu pravimo, okno v svet ter jih' zbližala z drugimi kraji naše domovine. Tudi o tem smo se ob našem obisku pogovarjali v Juršincih. Pre- pustimo besedo znanemu ter ne- utrudnemu borcu za napredek v teh krajih Frančeku Holcu, ki nam je med drugim dejal: ,,Že vsa leta po vojni dregamo in moledujemo na vseh mogočih mestih, da bi nam modernizirali cesto od Ptuja prek Juršincev do Žihlave, kjer bi se povezala z asfaltirano cesto, ki pelje iz Gornje Radgone. To bi bila najkrajša pot iz Avstrije, Madžarske do Jadrana in naprej po naši domovihi. Vsa naša prizadevanja so bila doslej zaman, kot bob ob steno." Kot vemo, je bilo od vojne dalje za te kraje v Slovenskih goricah storjenega glede modernizacije ceste bore malo. Iz Ptuja je speljan asfalt do Rogoznice, to je v dolžini dveh kilometrov. Nekaj več je narejenega iz smeri Radgone, kjer so cesto modernizirali do Vidma ob Ščavnici in kot smo zvedeli, letos z deli nadaljujejo ter bo že v kratkem potegnjen asfalt do Žihlave, v dolžini približno 2 kilometra. Ostane torej še okrog 20 kilo- metrov ceste, ki je po novi katego- rizaciji cest republiškega značaja ter zato še toliko bolj kliče po moder- nizaciji. Prebivalci Juršinc in krajev ob četveromeji med občinami Ptuj, Ormož, Radgona in Ljutomer priča- kujejo, da bodo cestarji že v kratkem tu zastavili svoje lopate, )ripeljali buldožerje ter drugo me- lanizacijo, ki jim bo pomaga pri modernizaciji ceste dtozi te, še vedno med najbolj zaostalimi pre- deli Sloveniji. Brez moderne ceste ni napredka; prebivalcem bo odprla okno v svet in pot do hitrejšega gospodarskega dviga kraja, razvoja turizma (Gomila) in ne nazadnje bodo ljudje v teh krajih ostajali doma, si poiskali delo in kruh v bližnji okolici, skratka, ne bodo več odhajali v tujino s trebuhom za kruhom . . . F. H., OBLETNICA REFERENDUMA Te dni je poteklo eno leto, ko so se občani Ptuja na referendumu i ogromno večino izrekli za ponovni samoprispevek v nadaljnjih petih letih. Enoletni obračun je pokazal več kot dobre rezuhate. Informacijo o tem je na svoji drugi seji obravnavala skupščina krajevne skupnosti Ptuj, ki je ugodno ocenila uresničevanje 5-letnega programa, saj so prvi sadovi že vidni. Glede na lanskoletna predvideva- nja bi krajevni skupnosti Ptuj zbrali v petih letih iz samoprispevka 7 milijonov dinarjev, ker pa osebni dohodki, žal tudi cene, rastejo hitreje od planskih predvidevanj, realno računajo, da bo zbrano precej več. Ker rastejo enako cene storitvam in materialu, je možno nekaj prihraniti le s tem, da v petletnem programu predvidena dela opravimo čimprej. Enoletna bilanca kaže, da se v krajevni skupnosti Ptuj tega dobro zavedajo. Doslej je bilo že opravljenih del za 1.640.000 dinarjev aU 23,5 % programa. Med drugim je bil poravnan delež za regulacijo potoka Rogoznica, sofinanciranje obramb- nega sistema proti toči in polovico stroškov za ureditev novega pokopa- lišča v Rogoznici. Največ sredstev pa je bilo porabljenih za asfaltiranje cest, saj so v zadnjem letu bile asfaltirane ceste: Ptuj-Gtajena, Rogaška, Sel- ška in cesta ob železnici, Spolenja- kova in Vespazianova ulica, Nataši- na pot in cesta na obrežju. Asfaltiranje ulic v starem delu mesta, t. j. Cankarjeve, Jadranske, Vošnjakove in Aškerčeve ulice ter Cvetkovega in Vrazovega trga pa je KS Ptuj delno krila iz prispevka od mestnega zemljišča in dela zbranih sredstev iz samoprispevka prve petletke. Okrog 200.000 din pa so prispevale delovne orgnizacije, s katerimi je KS Ptuj sklenila družbeni dogovor. Celotna pred- računska vrednost asfaltiranja stare- ga dela mesta pa je znašala pol milijona dinarjev. Največ sredstev iz krajevnega samoprispevka bo KS Ptuj morala vložiti še do konca letošnjega leta, ' skoraj 3 milijone dinarjev. Od tega 2 milijona, t. j. celotni planiran znesek za izgradnjo RTC (rekreacijsko-turi- stičnega centra) na Bregu, kar bo investitorju služilo tudi kot osnova za najetje nadaljnjih investicijskih kreditov, če hočemo, da se bo z deli začelo že letos. Nadalje je letos predvideno še sofinanciranje gradnje novega otroškega vrtca za 170 otrok in gradnja kanalizacije na Vičavi. Za vse to pa ne bo dovolj denarja iz letošnjega pritoka samoprispevka, zato bo KS morala najeti premosti- tveni kredit v višini 700.000 din. Z uresničitvijo tega pa bo petletni program izpolnjen že kar 59 odstotno, kar je več kot so pričakovah največji optimisti. To znova potrjuje, kako pravilna je bila odločitev Ptujčanov na referen- dumu pred enim letom. F. FIDERŠEK tednik — Četrtek, ii. julija 1974 stran 3 Mlada generacija v samoupravni socialistični družbi Pod predsedstvom Alojza GOJ- CIČA je bila v sredo, 3. julija 1974, skupna seja komiteja občinske kon- ference ZKS in predsedstva OK ZMS Ptuj. Seji so prisostvovali tudi člani občinskega političnega aktiva, to je predstavniki vseh družbeno- političnih organizacij in občinske skupščine. Najprej so razpravljali o verifikaciji stališč kadrovske komi- sije in političnega aktiva D kadrov- skih rešitvah v Združenem zdrav- stvenem domu Ptuj. V razpravi so sodelovali tudi predstavnici te orga- nizacije združenega dela. Komite je soglasno potrdil stališča kadrovske komisije in političnega aktiva, ki je v tem, da vse družbeno-politične organizacije v občini dajejo enotno politično podporo le enemu kandi- datu za direktorja ZZD Ptuj. Osrednje vprašanje, ki so ga obravnavali na skupni seji - so bile naloge Zveze komunistov v razvi- janju aktivne udeležbe mlade gene- racije v izgradnji samoupravne socia- listične družbe. Gre za izvajanje nalog, ki jih je sprejela III. konfe- renca ZKJ, za ugotovitev, kaj smo v občini pri izvajanju teh nalog že napravili in kako zastaviti delo, da uresničimo tisto, kar še ni oprav- ljeno. Vsi udeleženci seje so pred- hodno dobili obširno gradivo, ki je obsegalo: krajši povzetek nalog iz resolucije III. konference ZKJ, po- ročilo o organiziranosti ptujske mladine, akcijski program za javno razpravo o osnutkih resolucije in statuta Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Slovenije, poročilo o delu kluba ptujskih študentov in analizo dela Kluba mladih v Ptuju. Krajši uvod v razpravo pa sta na skupni seji imela še Ludvik TURIN, predsednik komisije za vprašanja mladih komunistov pri komiteju ObK ZKS in Milan CuCEK, pred- sednik občinske konference ZMS. Vse to je bila solidna podlaga za razpravo, v kateri je sodelovalo kar 18 članov obeh forumov. V razpravi je sodeloval tudi Slavko SORSAK, sekretar medobčinskega sveta ZKS območja Maribor, ki je v svojem prispevku povedal predvsem sle- deče: Na tretji konferenci ZKJ so bUe ugotovljene slabosti, ki so nastajale v najkritičnejšem obdobju našega razvoja, v obdobju pojavov nacio- nalizma, tehnokratizma in drugih negativnosti, ki so se tudi močno odražale med mladino, saj je mlada fjneracija vedno zrcalo družbe, v ateri živi. Te slabosti smo sicer ugotovili, nismo pa jih še odpravili, prav zato je naša glavna naloga, da razmišljamo, kako jih najučin- koviteje odpraviti. Pri tem je pred- vsem opozoril na dve pomembni področji: - Vzgoja mladega rodu, kjer so pomembni dejavniki zlasti šola, starši in organizacijske oblike, kjer mladina deluje, se povezuje in udejstvuje. Predvsem je pomembno, kako vzgojno delujemo na mladino v raznih športnih in drugih društvih ter na kulturnem področju. Pri tem je posebnega pomena delo mentor-. jev, Vsebina r^ihovega vzgojnega delovanja v smeri samoupravne socialistične ideologije in socializ- ma. - Drugo področje, na katerega je opozoril Slavko Sor^, je delovanje mladih v družbenih procesih. Ugo- tavljamo, daje dobra tretjina mladih aktivno udeležena v teh procesih. Prav mladinska organizacija lahko odločilno vpliva na vsebino dela mladih v sindikatih, v organizacijah SZDL in v samoupravnih organih, tako v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela, kot v krajevnih in v interesnih skupnostih. V mladinski organizaciji se uskla- jujejo različni deli interesov mladih, kot so: interesi delavske, štu- dentske, kmečke in druge mladine. Zveza komunistov se dovolj dobro zaveda, da lahko samo iz mladih generacij pomlajuje svoje vrste, izmed njih dviga tiste, ki bodo nadomestili sedanje družbene de- lavce. Izhajati je treba iz dejstva, da bo današnja mlada generacija že jutri nosilec našega nadaljnjega sa- moupravnega socialističnega raz- voja. V razpravi so bila obravnavana vsa področja družbene aktivnosti mla- dili. Predvsem je bilo ugotovljeno, da je v okviru občine mladina že ustrezno organizirana in zastopana v raznih organih, da je ustrezna povezanost z drugimi družbeno-po- litičnimi organizacijami. Vse to pa še ni urejeno v vseh organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Sklep o ustanovitvi aktivov mladih delavcev se prepo- časi uresničuje, saj to ni le organi- zacijska, temveč predvsem vsebinska naloga. Mladinski aktivi v krajevnih ^upnostih nimajo ustrezne pomoči, Drav tako ne aktivi mladih zadružni- cov. Gre predvsem za dve osnovni obliki pomoči: materialno in moral- no mentorsko pri vzgoji mladih. Pri vzgoji mladih bi se morala poleg šol predvsem angažirati orga- nizacija ZZB NOV, saj je ena rgenih temeljnih nalog - prenašanje tra- dicij NOB na mlade generacije, prav tako bi se morala bolj zavzeti za vzgojo mladih komisija za idejna vprašanja pri ObK ZKS in delavska univerza. Delno krivdo pri tem nosi tudi občinsko vodstvo ZMS, ki ni znalo bolj pritegniti vseh teh dejav- nikov k sodelovanju. V občini so pereča vprašanja položaja učencev v gospodarstvu, položaj srednjega šol- stva, kadrovska in štipendijska poli- tika, vendar mladina doslej ni dovolj spodbujala obravnavo teh vprašanj. Na dcupni seji so imenovali posebno komisijo, ki bo do nasled- nje seje pripravila konkretni predlog sklepov in stališč, katere bo Komite končno sprejel in za njihovo izva- janje zadolžil vse komuniste v občini, predvsem pa še komuniste v drugih družbeno-političnih organi- zacijah. F. FIDERSEK KEBEU Osrednja svečanost ob dnevu borca Letošnja osrednja proslava dneva borca za območje občine Slov. Bistrica je bila na Keblju 4. julija dopoldne ob lepem sončnem vre- menu, ki je privabilo v to parti- zansko vasico velflco število obča- nov, borcev NOV iz pohorskih predelov in predstavnikov druž- benopolitičnih in gospodarskih or- ganizacij občine. Svečanost je pričel predsednik občinskega odbora ZB NOV Slov. Bistrica Maksim Peklar s pozdravom udeležencev, tudi v imenu organi- zatorjev mitinga na Keblju OK SZDL in ZZB NOV Slov. Bistrica. V slavnostnem govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti bivši komisar pohorskih partizanov Franta Ko- melj, je osvetUl dogodke izpred 30 let o težkih bojih partizanov in veliki podpori pohorskega prebi- valstva v NOB. V nadaljevanju je osvetlil nekatere sedanje politične in gospodarske trenutke ter mladim naročil, da še naprej tako uspešno gojijo tradicije NOB kot so do sedaj. Drugi del mitinga je bil namenjen kulturnemu programu, v katerem so sodelovali recitatorji in člani dram- skega krožka KUD Slov. Bistrica ter pevski zbor tega društva. Svoj delež je prispevala tudi godba na pihala delavskega kolektiva IMPOL iz Slov. Bistrice ter pripadniki JNA, ki so se te svečanosti udeležili v velikem številu. Obiskovalcem so pripravili tudi partizanski golaž / Pomemben trenutek te svečanosti je bila otvoritev spominske plošče ob vhodu v novo osnovno šolo na Keblju, ki bo že letošnje leto sprejela prve učence. Foto in tekst: V. HORVAT Uspešni miting na Keblju. Letos TIS-u več sredstev Na 25. seji skupščine Temeljne izo.braževabe skupnosti Ptuj, ki je bila v sredo, 26. junija v osnovni šoli TONE ŽNIDARIC, so sprejeli finančni načrt sklada TIS-a in sklada otroškega varstva za leto 1974. Tako bo kljub trenutni finančni stiski razpolagal TIS predvidoma z 52.549,000 din, od tega bo prejel iz solidarnostnega sklada 22.251,203 din, iz dohodkov po samoupravnem sporazumu pa 27.988,000 din. Dobljena sredstva bodo porabili v celoti, pri tem pa bodo zraven drugih izdatkov namenili za študijsko izpopolnjeva- nje prosvetnih delavcev 389.875 din, za prevoze in oskrbo učencev 1.761,756 din, za malo šolo 275.530 din, za šolska posojila, 413.000 din, za štipendije in ^ posojila pa le 413.000 din. Skupni dohodki TIS-a so za 28 % večji kot lansko leto; skupni dohodki iz finančnega načrta sklada otroškega varstva za leto 1974 pa znašajo 6.536,468 din. Od tega bo največji del sredstev 3.708,586 namenjen za novogradnjo in usposobitev prosto- rov za dnevno varstvo otrok. Na seji TIS-a so med drugim sprejeh tudi sporazum o solidarnem zagotavljanju uresničevanja progr- amov temeljnih izobraževahiih skup- nosti v letu 1974 in izvolitev delegata TIS-a v republiško skup- ščino. Sprejeh so prevzem anuitet za kredite sklada za otroško varstvo in osnovne šole Toneta Znidariča. V razpravi, ki je sledila, so poudarili, da naj se gradnja vrtcev širi tudi izven mesta Ptuja, nikakor pa se ne sme zanemarjati gradnja teh usta'nov v mestu samem, kajti že sedaj je mnogo nerešenih prošenj za varstvo otrok. Od petindvajsetih krajevnih skupnosti v naši občini jih ima le 5 delno pokrite možnosti varstva otrok, zato so razmišljah tudi o takozvanih „letečih" vrtcih. Pri tem je bil mišljen avtobus, ki bi z vzgojiteljicami in primernimi igra- čami obiskoval vasi in kraje, kjer bi se z malčki pogovarjali in igrali ter jih tako navajali na poznejšo šolo itd. -OM- Spominska plošča na novi osnovni šoli bo mlade učence iz Keblja vedno spominjala na heroj ^e dni pohorskih parti- zanov. 4 stran tednik — Četrtek, ii. juUja 1974 FORMIN Wolpertshausenu vrnjen obisk v dnevih od petJca 28. junija od 4. ure zjutraj do 1. julija 1974 ob 24. uri je bilo dovolj časa, da sta prevalila osebni avto MB 725-20 in Kombi 583-88 z Janezom Ivanušem in Antonom Brmežem za volanom s' 15 sopotniki, 7 gasilci in 5 člani ansambla ,,Spomin" iz Ptuja ter z menoj skupaj okrog 1.600 km do Št. Ilja po domačem svetu, drugo pa po Avstriji in Nemčiji do Wolperts- hausena in nazaj. V tem času smo videli vsi skupaj svet do Graza, Linza in Salzburga, potem pa še dijlje po Nemčiji do Muenchna, Augsburga, Donau- woertha, Noerdlingena, Crailsheima do Wolpertshauscna, kamor smo prispeli po nekaj pristankih 28. 6. ob 18.30 uri. To so bila mesta, kijih zaubide cesta in pokr^ine v zele- nem, gorate in ravnine, z večjimi in manjšimi hišami, nekaj jezer. Kazal se nam je gozdnat, njivski in travnati zeleni svet, nad njim pa hribovje, v vigih legah pa še sneg. Levo in desno so polnili ceste drveči avto- mobili, ki se jim je vsem hudo mudilo. Bilo je dovolj časa, da smo videli vse posebnosti 3-dnevnega kultur- nega programa domačega praznika Wolpertshausena z občino kot po- kroviteljem, s petjem, godbo ter nad 2 km dolgim sprevodom po ^avni ulici kraja mimo tribune z doma- čimi predstavniki in z gosti. Prijetna je bila nenehna pozornost gostitelja Godbe na pihala iz Wol- pertshausena, ki je bila v gosteh na Forminu in predsednika občine g. Kuna Haberkerna in njegove sopro- ge g. Hildegarde. Spremljala sta nas na razne oglede v bližnje kraje v občini Wolpertshausen, ki obsega 9 večjih krajev z velikim območjem ter v S. Halle, v zanimivo mesto nedaleč od VVolpertshausena. Tol- mačila sta namjned vožnjo poseb- nosti posameznih predelov občine ali ipesta S. Halle. Našla sta tudi priložnost za izpolnitev obljube o kozarcu dobrega wuertenberškega vina pri njima doma. Zanimivo je bilo ugotavljati, di je bilo občinstvo pripravljeno na po- vabljene goste iz Gorišnice ii. Formina ter Ptuja in da je želelo s svojo ljubeznivostjo in z aplavzi ob pozdravih na slovesnostih izraziti svojo hvaležnost za enako ljube- znivost do njihovih godbenikov lani v naših krajih. K vsem pozornostim še spada skrbnost družin, ki so imele na stanovanju in preskrbi vse dni bivanja v Wolpertshausenu po dva gosta iz Jugoslavije. Domačnost vseh članov družin ni mogla biti drugačna kot samo prisrčna, ker so bili tudi njiliovi deležni enake pri nas. Družine Mueller, Riesler, Mar- tin in druge so se rade odrekle za nekaj dni udobnosti v svojih domo- vih v dobrobit gostov. Ni čudno, da je bilo potem slovo polno zahval za vse in naročil pozdravov za znance v Gorišnici in na Forminu iz lanskega obiska godbe iz Wolpertshausena. Vse je bilo preračunano na kratek čas in na slavnostno vzdušje. Prav je bilo, da je bil zraven vsaj ansambel „Spomin", če že ni mogla na obisk na povabilo godbe iz Wolperts- hausena godba na pihala „Svobode" iz Ptuja, ki so jo napovedali na lepakih po občini in tudi izven nje. Pričakovanja na njo so ostala in upajo, da bosta obe godbi zopet kdaj skupaj zaigrali v Gorišnici, na Forminu ali Ptuju ter na Borlu kot sta lani. Ansambel ,,Spomin" pod vodstvom Milana Štagerja ni pre- sUšal plesalcev, ki so želeli plesati še tretji in četrti ples. V odmoru so se komaj malo ohladili, potem pa se je ples nadaljeval na prireditvenem prostoru pod velikim šotorom. Na končni slovesnosti sta godbi zamenjali spominski darili po nago- vorih v slovenščini in nemščini ob močnem aplavzu vseh zbranih v dvorani za goste iz Jugoslavije. Na slovesnosti se je zbralo nad 1.700 ljudi, mladine in odraslih. Ob tej priložnosti je župan g. Haberkern posebej podčrtal, da je želja Wol- pertshausena, naj ostanejo med znanci na Forminu in v Gorišnici prijateljski stiki ob spoštovanju miroljubnih posebnosti obeh dežel in naj nam še dolgo živi naš predsednik Tito, ki je bil tudi te dni na obisku v ZR Nemčiji. Cas je hitro minil, tudi zadnja skupna slovesnost 30. 6. in 1. 7. zjutraj ob 6.30 sta naša motorja zopet zabrnela po stisku rok in pozdravi v slovo od župana g. Haberkerna in zakoncev Mueller, Griesler ter Martin, ki so nas prišle pozdravit pred odpotovanjem. Postanek v Dachau je bil skoraj prekratek, da bi si vsi lahko dobro ogledali vse značilnosti tega zlo- glasnega koncentracijskega taborišča Hitlerjevega uničevalnega stroja, s teksti in fotografijami ter z drugii^j ponazorili je dovolj prepričljivo prikazano vse gorje, mučenje smrt vseh, ki so tiicaj pustili svoje moči in življenje. Zbirna knjig o tem taborišču v vitrini je le del vsega, kai je bilo opisanega v opozorilo na nevarnosti takih taborišč za napred- no svobodoljubno človeštvo Evrope in drugih delov sveta, slovečih po mučenju in uničevanju svobode in človečanskih pravic oropanih stoti- sočev ljudi. V taborišču nismo bili sami. Na parkirnem prostoru smo našli avto- mobile raznih velikosti in oznak- USA, F, GB, DM, GN, NL in drugih in potniki iz njih so se ustavljali pod raznimi napisi in slikami izmučenih internirancev ali njihovih trupel pred krematorijem. V naših vozilih je bila dolgo tišina, tako je vse prevzelo, kar smo videli in se spomnili nazaj na vojne čase in na njene žrtve. Domov rado vse leti in tudi naši voziU sta bili ponoči 1. 7. čez mejne prehode in potem tudi zopet kmalu doma. J. V, Na slovesnosti ob izmenjavi spominskih daril. Zraven Dušana Cokla je župan g. Kuno Haberkern PTUJ Uspešen začetek pionirskega varčevanja šolsko leto 1973/74 pomeni za območje Kreditne banke Maribor - Podružnica Ptuj začetek obst^anja, dela, izkušenj in uspehov Pionirskih hranilnic v osnovnih šolah v ptujski občini. Pri tem angažirana KB Maribor - Podružnica Ptuj s centrom hranilne službe „Mestno hranilnico" Ptuj, z mentorji po šolah, starši in pionirji, lahko z veseljem ugotovijo ob koncu šolskega leta 1973/74, da so vsi pogoji za razširitev pionirskega varčevanja tudi med pionirje v šolali v ptujski občini, kjer se to ni začelo že v šolskem letu 1973/74. Pri ocenjevanju učinka pionirskega varčevanja že mnogo povedo podatki o 10 šolah, kjer že imajo enoletne izkušnje pa tudi podatki o skupnem številu učencev in o številu osebnih in kolektivnih varčevalcev. Zanimivi so še podatki o privarčevani skupni vsoti in o namenu porabe privarčevane posamezne ali skupne vsote; še več pa 30ve vzgojni učinek, da so začeli pionirji varčevati potom svoje uanilnicc, da cenijo delo, s katerim je dosežen tudi ryihov privarčevani znesek in da dajejo prednost varčevanju pred potrato in to celo vsakega dinarja, ki so ga dobili od staršev, sorodnikov ali znancev ali si ga kakorkoli prislužili. ' Na razgovoru predstavnikov KB Maribor - Podružnica Ptuj in varčevalne službe, direktorja Toneta Purga in sodelavcev Tončice Crčič, Amalije Fekonja in Silverija Carlija ter 8 mentorjev od 12 povabljenih iz osnovnih šol v občini 24.6. 1974 v Ptuju, seje izkazalo, da je sedanji uspeh rezultat resnega in skupnega prizadevanja KB Maribor-Podružnica Ptuj, mentorjev, staršev in pionirjev, da bi varčevanje zaživelo in tudi uspelo ter doseglo vzgojni in pr^tični učinek. Med 10 aktivnimi pionirskimi hranilnicami so že aktivne šole Stoperce, „Franc Osojnik" Ptuj, podružnica Grajena, osnovna šola Juršinci, osnovna šola Vitomarci, Leskovec v Halozah in „Tone Žnidarič" Ptuj, nadalje pa še osnovne šole „Ivana Spolenjaka" Ptuj, osnovna šola „Boris Kidrič" iz Kidričevega kakor tudi osnovna šola v Majšperku. Kot so pojasnili mentorji, pa tudi predsednik sveta pionirskih hranilnic Dušan Primožič, bo potrebno v novem šoliem letu dopolniti potrebne akte in dokumente o pionirskih hranilnicah, sestaviti program dela teh in skupno več storiti tudi po šolah, kjer so že pripravljeni začeti z delom pionirske hranilnice in kjer še o tem niso dovolj seznanjeni in vpeljani. Posebno novost za varčevalce v pionirskUi hranilnicali bo pomenila udeležba delegatov varčevalcev v Celju na jugoslovanskem zboru delegatov iz pionirskih hranilnic. Iz Ptuja se bodo odpeljali delegati v Celje z avtobusom in se tako tudi vrnili. To bo vehka pionirska manifestacija varčevanja, ki bo pomenila tudi veliko spodbudo za široko varčevalno akcijo po Jugoslaviji, ne samo v osnovnih, temveč tudi v strokovnih in srednjih šolah. Srečanje z mentorji 24. 6. 1974 je dalo priznanje dosedanjemu delu v pionirskih hranilnicali, več pobud za izpopolnitev sedanjega dela, za široko akcijo za varčevanje po šolah zlasti v višjUi razredih, pa tudi za koristno uporabo privarčevanih zneskov na koncu šolskega leta ali ob koncu šolanja na šoli, kjer so varčevali. Direktor KB Maribor - Podružnica Ptuj Tone Purg seje zahvalil vsem udeležencem za udeležbo na razgovoru, v imenu udeležencev pa se je zahvalil za povabilo in za vso bodočo pomoč iz banke Dušan Primožič. J. V. tednik — Četrtek, ii. julija 1974 stran 5 Obisk V podjetju za strojna zemeljska dela in prevozništvo AGROTRANSPORT Ptuj Organizacija združenega dela AGROTRANSPORT Ptuj s sedežem v Rajšpovi ulici l8, zaposluje nekaj manj kot dvesto ljudi, od tega 25 vajencev. Svojim potrošnikom nudi javni cestni prevoz blaga na ob- močju Jugoslavije in v inozemstvo, prevoz težcih gradbenih strojev s specialno prikolico do teže 22 ton, ter vse ostale transportne usluge. V kmetijstvu opravljajo različna stroj- no-zemeljska dela, kot obnovo vino- gradov, izdelavo teras, dovoznih cest in škarpiranje, opravljajo pa tudi obnovo sadovnjakov in sadjarskih teras. V gradbeništvu opravlja AGROTRANSPORT Ptuj vsa stroj- no zemeljska dela nizkih gradenj, strojna dela v gramoznicah. Kamno- lomih, odkrivanje humusa in jalo- vine v rudnikih, ter vsa ostala dela pri melioracijah in regulacijah zem- ljišč. Podjetje pa ima tudi lastno stroj no-mehanično delavnico, v ka- teri opravlja servise in popravila tovornih motornih in transportnih sredstev, buldožerjev, nakladalcev in drugih prevoznih ter gradbenih strojev. Popravila in vzdrivanje strojev opravljajo tudi na deloviščih saj imajo lastno terensko delavnico. LETOS ZA INVESTICIJE 7 MILIJONOV DIN Direktor podjetja Vladimir Škor- janec: „Z veseljem lahko ugoto- vimo, da ustvarjamo v prvi polovici letošnjega leta približno 15 % več kot lani. To pa zato, ker smo samo letos vložili v program investicij že nad 7 milijonov din. V glavnem so to novi kamioni, buldožerji in nakladalci. Nekaj je domače proiz- vodnje, ostalo pa seveda iz uvoza. Za realizacijo letošnjega plana nam je največ pripomogla Kreditna ban- ka Ptuj, pri kateri smo i^ali sodelovanje. Tam smo naleteli na razumevanje za naš razvoj in seveda dobili potrebna denarna sredstva, brez katerih investicijskega plana ne, bi mogli izpolniti v t^šni meri. Pomembno je tudi to, da smo s tem pridobili okoli 20 novih delovnih mest voznikov in strojnikov, realiza- cijo pa smo v primerjavi z lanskim letom povečali v prvi polovici letošnjega leta za celih 32 %, med- tem ko je dohodek narastel le za odstotek manj (31 %). To je za nas velik uspeh, če samO dodam, da smo imeli težave z materiali, katerih stroški rastejo mnogo hitreje, kot cene naših storitev, Ce bo trend rasti enak dosedanjemu (indeks 54 5), bo nesorazmerje med nasta- limi stroški in dohodkom prišlo vse bolj do izraza, za nas pa seveda vse bolj nevarno. Pri našem poslovanju lahko pozitivno ugotovimo tudi, da je kljub mnogo večji realizaciji saldo dolžnikov dosti manjši kot lani." NOV PARKIRNI PROSTOR ZA 100 VOZIL Tončka Kosi, šef fin. rač. sek- torja: ,,V skladu z našim progra- mom sedaj gradimo nov parkirni prostor za okoli 100 voznih enot in predvidevamo, da bo ta zadostoval do konca leta 1975'. V obstoječih poslovnih prostorih imamo hudo stisko. Želeli smo graditi nove prostore - hale, pa k temu žal nismo mogli pristopiti, ker stvar ni bila urbanistično rešena. Pričaku- jemo pa, da bo SO Ptuj zadevo do leta 1975 rešila in da bomo takrat le lahko pričeli z izgradnjo. Ce pa tega ne bomo mogli storiti, bo naš nadaljnji razvoj hudo oviran, lahko rečem paraliziran. Za konec lahko rečem, da dela celoten kolektiv pod težkimi pogoji, a je kljub temu dovolj delovne vneme. Vsi se tru- dimo za boljše delovne pogoje." V SKLADU Z NOVO USTAVO Maks Kampl, tajnik OZD Agro- transport Ptuj: „Na podlagi amand- majev smo začeli z razpravo o or^nizacijah združenega dela že v začetku leta 1973. Trajala je vse do meseca novembra, ko smo sprejeli dokončni sklep o organiziranosti podjetja v OZD, sprejeli statut in pred rokom vložili vso doku- mentacijo za registracijo pri gospo- darskem sodišču. Januarja letos smo sprejeli sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu, ki smo ga vskladili z novimi zakonskimi predpisi. Uredili smo tudi delegatski sistem, vzporedno pa vsklajujemo vse interne predpise z novima ustavama." ŽIVAHNE SEJE DELAVSKEGA SVETA Alojz Cebek, predsednik delav- skega sveta OZD Agrotransport Ptuj^ in predsednik delegacij: Delam v transportu. Ta posel je zelo dina- mičen in živahen, kot seje delav- skega sveta, na katerih so največkrat glavne temedenar, sofinanciranje in podobno. Že na zboru koleJitiva smo obravnavali predlog SO Ptuj o sofinansiranju pri gradnji novega rekreacijskega centra pri izviru ter- malne vode. Razprava je bila zelo živahna in morda lahko povem še to, da bomo lahko pomagali le v okviru možnosti, ki pa niso velike in so daleč od predloga SO Ptuj." REKREACIJA, DOPUSTI Borut Mlakar, predsednik osnovne or^nizacije sindikata pri Agro- transportu: ,,Letos smo končno le začeli z akcijo za rekreacijo zapo- slenih. V Filip Jakobu pri Biogradu na morju smo uredili in stacionirali nek^ camp prikolic. Kraj sam je prikupen, plaža je dovolj lepa, tako da mislim, da je kolektiv sedaj zadovoljen. Kot predsednik OOS lahko povem še to, da se ude- ležujemo vseh političnih in soli- darnostnih akcij, od zbiranja sred- stev za pomoč prizadetim od potresa do akcije zbiranja sredstev za izgradnjo Titovega doma v Kumrovcu." KAJ MENIJO ŠOFERJI? Franc Majcen: ,,Pri tem podjetju vozim že peto leto. V tem času sem se že navadil marsičesa šoferskega, a moram priznati, da je delo zelo ~ naporno. Večinoma delam na tere- nu, včasih sem odsoten z doma po ves teden. Vozimo po celi Jugo- slaviji in tudi drugod po Evropi, naša glavna, magistralna linija pa je Ptuj-Srbija (Beograd). Dnevno pelje tja od sedem do osem tovornj^ov. Dela je res precej, pa sem zato s plačo kar zadovoljen." PA STROJNIKI? . Stanko Horvat: „Največ delam zemeljska dela in to prav tista n^težja, to je rigolanje vinogradov. Že deset let vozim buldožer in že deset let največ v vinogradništvu, sicer pa sem sezonsko delal s stroji po celi Jugoslaviji, Najraje sem pač doma, čeprav je delo tukaj težje. Vse moje delo je odvisno od vremena, bolj je suho, boljše je za vse nas, včasih pa delamo tudi pozimi, če ni preveč snega." V republiškem merilu se formira samoupravna interesna skupnost cestno prometnih in cestnih podjetij SRS, V okviru regionalnih skupnosti pa že tečejo razprave o formiranju sestavljenih organizacij združenega dela v tej panogi. V Agrotransportu razmišljajo o vključitvi v SOZD za gorenjdco ali v SOZD za štajer- sko-hrvaško regijo. O tem bo do- končno odločal kolektiv z refe- rendumom. Del upravnega poslopja ptujskega Agrotransporta. Na prostoru v ospredju posnetka bo novi parkirni prostor za 100 voznih enot. Novi tovornjaki so prinesli tudi 20 novih delovnih mest. Priklopnik za prevoz težkih tovorov. | 6 stran tednik — Četrtek, ii. julija 1974 Spominski posnetdk; ndcaterih članov GD Ivanjkovci, veteranov, gostov, botrov in drugih pred novim gasildcim avtomobilom Foto: Hozjan, Ormož IVANJKOVCI 65-letnica gasilskega društva USTANOVNI OBČNI ZBOR JE BIL 28. NOVEMBRA 1909 _ GASILCA UKRADLA OKUPATORJU BRIZGALNO - KUPILI VOJAŠKO TERENSKO VOZILO TAM 1500 Veliki požar, ki je izbruhnil aprila 1909. leta na Jeruzalemu, je bil neposreden povod za ustanovitev gasilskega društva v Ivanjkovcih. O ustanovitvi se je govorilo že dalj časa. V starih zapiskih je najti podatek, da je takratni posestnik Leopold Petovar izročil takratni občini Mihalovci že 2. decembra 1908 hranihio knjižico in z njo 130 kron, ,,da se darovani znesek upo- rabi za ustanovitev gasilskega dru- štva Ivanjkovci". 20. avgusta 1909 so priprave bile že tako daleč, daje moral pripravljalni odbor sporočiti takratni deželni vladi v Gradec, kateri zvezi se bo društvo priklju- čilo: slovenski ali nemški. Ivanj- kovčani so se odločili za slovensko zvezo, ki je imela sedež v Žalcu, čeprav je bila takrat večina društev v nem3<:i zvezi, saj so tam imela boljše materialne pogoje. Slovenska društva so bila po večini prepuščena sama sebi (materialno!) in vezana na pomoč simpatizerjev ter drugih vaščanov. Iz ohranjenih podatkov o ustanovnem občnem zboru društva, kije bil 28. novembra 1909, se vidi, da so v društvo pristopili sami takratni zavedni Slovenci. Kljub svoji opredelitvi si je društvo že na^ednje leto nabavilo večjo pre- vozno brizgalno in drugo opremo, pa tudi gasilske uniforme, ki so jih člani plačali sami. Društvo je ob ustanovitvi štelo 32 mož. Po prvi svetovni vojni je GD Ivanjkovci živelo in delalo tako kot večina sorodnih organizacij: gasilo požare, organiziralo razne prireditve itd. Ob 30-letnici so dobili društveni prapor in novo gasilsko brizgalno znamke ILO. Naslednje leto se v društvo vključi 12 do 14 nara- ščajnikov. od katerih sta sedaj člana samo še dva. Ko je Hitlerjeva soldateska okupirala naše kraje, so se nad ivanjkovskim gasilskim dru- štvom zgrnili črni oblaki. Vodstvo društva so prevzeli izdajalci - okupatorju naklonjeni ljudje; povelj- nik je moral društvo zapustiti, predsednik, pa je moral celo v izgnanstvo. Okupatorjevi hlapci so pustili gasilski dom propadati (nekaj časa je bil razkrit), nekaj orodja in eno brizgalno pa so minirali. Drugo motorno brizgalno in preostale cevi sta pogumna Slovenca in gasilca Ivan Balažič in sedaj že pokojni Ivan Veber ukradla cdcupatorju izpred nosu ter vse skupaj zakopala v zemljo ter tako preprečila, da okupatorju hlapci niso uničili še tega. Izmed starih članov društva je vojno vihro preživelo samo 9 gasil- cev in 2 naraščajnika. Nekateri so se tudi razšli po svetu. Društvo se je hitro opomoglo. Gasilski dom so spet pokrili, izkopali brizgalno in bili tako vsaj za silo opremljeni. Članstvo se hitro dvigne na 40, pristopilo pa je tudi 12 članic, iz katerih so formirali žensko desetino, kije dosegla izjemne uspehe. Že leta 1950 so zmagale na okrajnem tekmovanju v Ljutomeru. Leta 1951 in 1952 pa je bila prvak okraja moška desetina tega društva. Kom- binirana desetina - sodelovale so tudi štiri ženske - je nato zasedla 4. mesto v Sloveniji; to je eden največjih uspehov tega društva sploh. Poleg tega so se gasilci in gasilke ves čas borili za izboljšanje in izpopolnitev gasilske tehnike. V času od leta 1960 do danes so zamenjali dva avtomobila, kupili novo brizgalno znamke Rosenbauer in precej cevnega materiala. Prav razsežnost terena in precej hribovit teren pa je narekoval nakup moč- nejšega terenskega vozila in tako so ob praznovanju 65-letnice predali namenu TAM 1500. Avtomobil je stal 105.000,00 dinarjev. Razen 30.000,00 dinarjev je vse plačano z denarjem društva, prostovoljnimi prispevki občanov, pokrovitelja in botrov. Za dolg so najeli kredit pri Zavarovalnici Maribor. Društvo šteje sedaj 41 aktivnih članov, 11 rezervnih, 7 častnih in prav toliko podpornih članov. jr Obletnica Na praznovanju 65-letnice GD Ivanjkovci v nedeljo, 30. junija 1974 je bila najprej parada gostujočih in domačega gasil- skega društva nato pa je zbranim spregovoril najprej Alojz Viher, predsednik GD Ivanjkovci nato pa še predstavnik pokrovitelja, to je SLO VIN Ljubljana - skupnost TOZD „Jeruzalem" Ormož, Matija Ratek. Sledil je pozdrav in podeUtev priznanj prijateljskim društvom, med katerimi so posebej toplo pozdravili člane GD Miklavž pri Mariboru. Tudi vsem tistim, ki 90 izdatneje pomagali pri nakupu novega avtomobila, so podelili priznanja. Več gasilcev je za dolgoletno in požrtvovalno delo v gasilstvu prejelo posebne značke. Za 50 let dela sta prejela značke Matija Bratuša iz Žerovinec in Peter Bežik iz Litmerka; za 40 let; Ivan Kociper in Ivan Petovar, oba iz Stanovna; za 20 let: Marko Trstenjak iz Mihalovec, Alojz Viher iz Litmerka in Jože Caf iz Ivanjkovec. Pet članov dmštva je prejelo značke za 10-letno delo. Posebej velja omeniti zanimive demonstracije z novim avtomo- bilom, ki so bile ob koncu svečanega dela prireditve. Sle- dila je veselica ob prijetnih zvokih ansambla Francka Ži- brata, ki je tamkajšnji domačin. jr LESKOVEC USPEŠNA VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE Pred kratkim so se zbraU na tridnevni preiskušnji v Leskovcu člani pešadijske enote Zg. Polskava, z namenom obnavljanja in utrjeva- nja v času služenja JNA pridobljene- ga znanja za obrambo domovine. Ob tej priložnosti so se udeleženci seznanili tudi z nekaterim sodobnej- šim orožjem in oblikami bojevanja v teritorialnih enotah. Za razliko od preteklih let je bilo tokrat večdnevno taborjenje pripadnikov teritorialnih enot, kar jim je tudi omogočilo obširnejšo in vsestransko obnovo posameznih nalog iz vojaškega področja, aktivno pa so se vključevali v politična dogajanja doma in v svetu v obliki političnih ur. Tako z udeležbo kakor tudi doseženimi rezultati je pešadijska enota Zg. Polskava zadovoljila pričakovanja, še posebno pa s primernim trudom vsakega posa- meznika in enote kot celote. V času taborjenja je enoti uspelo vzpostavi- ti tesne in predvsem prijateljske stike z prebivalci Leskovca in okolice, ki so spremljali in po potrebi tudi sodelovah v akcijah. Posebno tesne stike je enota vzpostavila z vodstvom krajevne skupnosti in kulturno umetniškim društvom Sloga iz Leskovca, ki je bo zaključku taborjenja izvedlo dramo v treh dejanjih „Razvalina življe- nja". Za pokazano teoretično znanje in praktične veščine je enota pešadije iz Zg. Polskave dobila najvišja priznanja. V sestavu enote je letos prvič bila aktivno vključena tudi mladinska desetina, ki so jo tvorili mladi iz Polsave in Pragerskega v starosti nad 16 let in še niso služili vojaškega roka, a so pokazali za toobliko aktivnosti posebno zanimanje. V dveh dneh, kolikor so bili mladi vključeni v teritorialno enoto, so se seznanili z najpomembnejšimi last- nostmi pešadijskega orožja, med njimi s puško, polautomatom, puškomitraljezom in ročnimi mino- metalci. V praktičnem delu so mladinci dobili najosnovnejši pre- gled o načinu pešadijskega bojeva- nja, strelskega oddelka v napadu in obrambi, zasedi in še o mnogih drugih oblikah boja proti zračnim diverzatnom. Mladi so zaključili svojo udeležbo s streljanjem z polautomatsko puško, kjer so v skupni oceni dosegli odličen rezultat, kljub temu da so skoraj vsi prvič streljali. Na posebni zaključni svečanosti pešadijske eno- te Zg. Polskava so bili mladi sprejeti v partizanske enote. SprejeU so tudi članske izkaznice. V. Horvat tednik — Četrtek, ii. julija 1974 stran 7 KIDRIČEVO:, Uresničiti program dela Po II. seji sveta KS, o tem smo že poročali, seje sestal na svojem II. rednem zasedanju zbor delegatov KS Kidričevo, ki je najprej sprejel svoj poslovnik nato pa razpravljal o finančnem načrtu KS ter o pro- gramu dela za letošnje leto. Imeno- vali so tudi odbor za ljudsko obrambo, izvolil poravnalni svet ter verificiral člane interesnih ^upnosti občine Ptuj. Program dela KS Kidričevo je sestavljen na podlagi programskih nalog za letošnje leto in predlogov, ki so jih podali KO, družbeno- politične organizacije in društva. Na podlagi vseh predlogov je svet KS že v aprilu sprejel program dela za leto 1974, katerega pa ^ede na potrebna sredstva ni bilo moč v celoti vskladiti. Zato je tudi bilo naka- zano, da bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva iz samoprispevka delovnih ljudi, dodatnega prispevka občanov, proračuna in skladov občine Ptuj, interesnih skupnosfi ter seveda kreditov. Celoten program dela so obravnavali tudi zbori delovnih ljudi in zbori občanov ter ga z nekaterimi pripombami in predlogi tudi potrdili. Vsi delegati za II. zbor delegatov KS Kidričevo so dobili obširen material, iz katerega so lahko že pred sejo pripravili svoje razprave in predloge. Finančni načrt predvideva dohodke, ki bodo na podlagi atkov ,in predpisov ter plana realizirani. Ta finančni načrt pa ne predvideva potrebnih sredstev za realiziacijoo vseh programskih nalog. Tako je najprej navedeno, da se ostanek sredstev pa ZR iz leta 1973 v celoti prenese v letošnje leto, da bo na račun krajevnega samoprispevka, katerega imajo uvedenega vsi KO, zbranih okrog 210.000,00 din, ki bi naj bili uporabljeni v celoti za planske naloge KO naselje I in KO Strnišče; v prvem primeru za grad- njo jasli, v drugem pa za asfaltiranje ceste. Predvideni prostovoljni pri- spevki bi se naj zbrali za vodovod Njiverce 140.000,00 din ter za a^altiranje ceste v Strnišču 110.000,00 din. Te postavke pa bi se še povečale, če bodo zbirali sredstva tudi drugi krajevni odbori za realizacijo svojega plana. Pred- videva se tudi prispevek sredstev za asfaltiranje ceste v Strnišču do TGA Kidričevo in KK Ptuj. Ker imajo v naselju I in II Kidričevo uveden tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se tudi tukaj izkaže določen del sredstev, ki pa se mora skladno z zakonom uporabiti le za potrebe na tem območju. Nadalje se predvideva v tem finančnem načrtu, da bo SO prispevala za stroške KS, oz. krajevne pisarne 60.000,00 din za pokritje potreb vseh organov KS. Iz posebnih sredstev proračuna občine Ptuj bi po dogovoru med KO letos dobili sredstva za sofi- nansiranje napeljave vodovoda Nji- verce, cestni sklad pa prispeva po pogodbi za vzdrževanje lokalnih cest del sredstev po izdelanem ključu. S temi sredstvi bi zagotovili vzdrže- vanje 24 km lokalnih cest. Med pomembne postavke so postavljena tudi sredstva iz lastnih dejavnosti in sicer iz stanarin ter najemnin v nekaterih blokih ter trgovskem paviljonu in zakupnine vrtov, od česar se zbere 95.000 din. Ta sredstva služijo le za vzdrževanje in obnovo objektov. Iz prometnega zemljišča (to so gradbene parcele) ter od izkoriščanja gramoznice bi se naj predvidoma zbralo 300.000 din, oT)novljeno letno kopališče in mini golf bosta na vstopnini zbrala predvidoma (če bo seveda bolj ugodno vreme) 100.000 din ali 8 % več kot lansko leto. Za distribucijo vode bo zbranih 115.000 din (to je pristojbina za porabljeno vodo pri potrošnikih in razni drugi dohodki), soglasja od depozitov in drugo pa bi naj predvidoma znašalo 30.000 din. Ena tretjina vseh dohodkov pred- stavlja realizacija vseh servisnih dejavnosti in sicer BFS 200.000 din, komunalni servis 840.000 din in tajništvo 160.000 din. Izdatkov ne bomo obširneje obravnavali, pouda- rili pa bi, da so sredstva po finančnem načrtu razporejena tako, da pokrivajo obveznosti in pro- gramske naloge, za katere je že izdelana struktura virov. Sredstva, ki se namensko zbirajo, so tudi pred- videna za namensko uporabo, kar je razvidno iz pregleda uporabe na- menskih sredstev. (Ta je bil pred- ložen Vsem delegatom, ki so dolžni svojim občanom o tem tudi poro- čati). Ostala sredstva so razporejena tako, da zagotavljajo funkcioniranje vseh služb in dejavnosti KS. Finan- čni načrt in sredstva občine, ki niso zajeta v finančnem načrtu, zago- tavljajo 2/3 sredstev, medtem ko bi manjkajočo tretjino morali zago- toviti iz določenih virov po krajev- nih odborih. To bi naj prišlo v poštev v primeru, če so zainte- resirani občani v Apačah odločeni, da si kupijo kombajn za skupne potrebe, če si Njiverčani želijo asfaltirati še del ceste, za oboje pa velja tudi napeljava telefonskih linij ter ureditev avtobusnih postajališč in podobno. Pri tem velja omeniti, da bi tudi interesne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela prav tako še kako morali prispevati za določene planirane naloge v krajevnih odborih v okviru KS Kidričevo pa tudi drugih. Iz celotnega predloženega gradiva in iz razprave na H. zasedanju zbora delegatov KS Kidričevo je moč sklepati, da so vsi odločno vztrajali, da se program dela krajevne skup- nosti Kidričevo v okviru finančnega načrta in ostalih dopolnilnih sred- stev dosledno izvede in da se tudi takoj pristopi k delu, saj je znano, kaj in kako se lahko naredi z denarjem ob nenehnem porastu cen. Zato upamo, da se bodo naloge v KS Kidričevo lotili tako kot doslej z vso vestnostjo in odgovornostjo in da uspeh ne bo izostal. France Meško Marija in Ivan Moravec - zlatoporočenca Pred časom sta na Lunovcu pri Veliki Nedelji praznovala zlati jubilej zakonca Marija in Ivan Moravec. Prvič sta se poročila 24. maja 1924 v Mariboru. Zlati ženin Ivan Moravec je bil rojen 5. decembra 1898. zvlčil se je čevljarske obrti in delal najprej v Ptuju, potem v Mariboru in nazadnje 23 let v Ormožu, kjer je leta 1952 zaprl svojo obrtno delavnico. Vse svoje življenje se aktivno ukvarja s kulturo in posebej še z gledališko dejavnostjo. S tem zanimivim delom se je srečal prvič kot čevljarski pomočnik v Maribo- ru. S sedanjim gledaHškim igralcem Maksom Furjanom, ki je bil v tistih časih mizarski vajenec v Mariboru, sta hodila skupaj na hrano. Furjan ga je vabil na predstave Ljudskega odra, kjer je akrat že nastopal Po prihodu v domači kraj, na svoj rojstni Lunovec, je naš jubilant leta 1928 pričel s kulturnim delom pri Veliki Nedelji. Od tega časa pa do leta 1941 so ljubitelji igric v tem kraju lahko videU do 5 premier letno. V znanih medvojnih strankar- skih peripetijah so lahko dokaj mirno delah, ker so ustanovili Dramski odsek, ki je bil izvenstran- karskega značaja. Med vojno je delo zamrlo, po osvoboditvi pa so spet osposobili svojo dvorano v velikonedeljskem gradu in se že leta 1945 predstavili z Raztrganci. Cas je bil ugoden, zato je naš Ivan Moravec dal pobudo za gradnjo prosvetnega doma. Železo se kali dokler je vroče in začeli so zbirati sredstva, tedaj pa jih je prehitela akcija za graditev zadruž- nega doma. Že zbrani denar so samo „prekanalizirali" v gradnjo doma in dvorane v njem, kar je bil njihov cilj. 8. septembra 1950 je bila dvorana nared za gledališke in druge predstave, ki se vrstijo tu vsa leta po vojni. Naš zlati ženin nam je povedal, da je zadnjič nastopil 1968. leta. Življenje Ivana Moravca so po svoje zasukah tudi dogodki obeh svetovnih vojn. Že 17-letnega so pokUcah prvič na nabor, vendar je bil spoznan za sposobnega za vojsko naslednje leto. Tako je bil 1917. poslan na Soško fronto. Tuje zbolel za malarijo, kar je bila sreča v nesreči - tako se je rešil ujetništva. Po zdravljenju v bolnišnici na Češkem se je novembra 1918 priključil Maistrovim borcem in ostal tu polnih 19 mesecev. Tudi v zadnji vojni ni stal ob strani. Že v začetku leta 1943 je pričel z pomočjo in zbiranjem za partizane. Na Moravčevi domačiji je bila javka. ; Veliko možnosti je imel tudi kot., čevljar, ki je imel v Ormožu svojo delavnico. Prek njega je marsikatero obvestilo srečno'prišlo v prave roke. Tako naš zlati ženin Ivan Moravec. Kaj pa njegova žena? Rojena je bila 14. avgusta 1895. V mladosti je gospodinjila pri svojem stricu v Mariboru, kjer je tudi spoznala svojega sovaščana Ivana in se z njim poročila ter mu vse življenje stoji zvesto ob strani. Gospodinjila je, delala na majhnem posestvu, vzgojila tri otroke in skrbela za dom. Sedaj oba živita v svoji hišici na Lunovcu, obdana s sadovnjaki in vinogradi. Zdravje ju glede na leta kar dobro služi, le mama Marija je potarnala: „Noge, te nesrečne noge me ne nosijo več." jr Zlati ženin in nevesta, Ivan in Marija Moravec pri delu v vinogradu. Foto: J. Rakuša Akcijski program javne razprave o dokumentih ZSMJ In ZSMS Za javno razpravo resolucije in statuta Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo trajala do oktobra, to je do začetka 9. kongresa ZSMS, je predsedstvo OK ZMS Ptuj sprejelo akcijski program za razlago ter vodenje javne razprave o kongresnih materialih: 8. julija 1974 ob 16. uri: formiranje mladinskega političnega aktiva, ki ga sestavljajo predsedstvo OK, predsedstvo speciaUziranih konferenc pri OK in mladi komunisti do 27 let. Sledil bo sklic predsednikov in pričetek javne razprave v aktivih mladih delavcev, aktivih v KS in specializiranih konferencah pri OK ZMS Ptuj. 9. juUja 1974 ob 16. uri: konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. 10. juhja 1974 ob 16. uri konferenca mladih delavcev. 11. julija 1974 ob 16. uri:, konferenca mladih v KS. 12. julija 1974 od 16. uri konferenca mladih v kmetijstvu. Do 15. avgusta 1974: zbiranje i pripomb na osnutke dokumentov 9. kongresa ZSMS in ZSMJ. 19. avgust 1974: seja predsedstva OK ZMS Ptuj. 20. avgusta 1974: pričetek mladinske poletne politične šole v . Ljubljani. Na vseh konferencah je glavna tema razprav resolucija in statut ZSMJ in ZSMS, programi dela posameznih konferenc in kadrovska vprašanja konferenc. M. Gajzer s stran tednik — Četrtek, ii. julija i9;i Dominik GLUSIČ 26 SPOMINI HA PTUISKE ZAPORE s slike je sijal njen mladi obraz, kakor da bi ga zrl v resnici. Tudi slike gestapovcev so bile verne, predvsem Hupfaufova in Armbrusterjeva, na katere je umetnik nanesel že vse obrazne poteze. Celo na začetih portretih si takoj videl, koga oblikuje, tako hitro je zadel fiziognomijo. Kolikor sem znal, neuk v umetnosti, presoditi, je stal pred menoj dober slikar, pravi umetnik. Povedal mi je svoje ime in ne vem, če sem si ga točno ppomnil. V spominu sem umetnika ohranil z imenom Georg Georgijev, a v zapornem indeksu zasledimo decembra 1941 le eno podobno ime. To je Josef Gjungjek, kar je Jerman vpisal šele pozneje. Slikar je bil iz Bolgarije. Iz sobe sem odšel presenečen in še naprej opazoval, koliko časa bo umetnik se delal na ukaz gestapovcev. Spoznal sem tudi, da o zaprtem slikarju ne ve šef gestapa, niti vsemogočna tipkarica Lina Reibenschujeva, niti njen mož Maks, kajti slik teh ljudi ni napravil. Vse je potrjevalo, da je umetnika vpregla k delu le skupina gestapovcev. Ti so njegovo prisotnost kar najbolj izkoristili. Bili so nenasitni. Ko jim je slikar napravil portrete, so privedli drug za drugim svoje priležnice, da je naslikal še njihove obraze. Naslikal je tudi ječarja Jermana, njegovo ženo Ani in sina, dijaka Jožeka. No, povedati moram, da Jerman ni mogel dolgo prikrivati umetnika pod zaporno streho. Tudi nama s Pihlarjem je bila odkrita ta skrivnost, ki je nasprotovala predpisom hišnega reda v zaporih. Da bi bila tudi midva zadovoljna, naj bi umetnik nasUkal še naju, kar pa sva s Pihlarjem odklonila. Od tedaj, ko sem slikarja odkril, je bival pri nas še nekaj tednov. Ko je odšel, sem se nanj večkrat spomnil. Premišljeval sem o njegovi usodi. Kaj so mu namenili gestapovci, ki so tako strašno izrabljali njegovo umetniško sposobnost? Ali so mu kako olajšali življenje, ali so ga pahnili v smrt? Prepričan sem, da se je slikar med bivanjem v posebni sobi telesno opomogel, saj ga je Jerman dobro hranil. Gestapovci pa so mu prinašali iz Maribora in Gradca slikarske potrebščine, njihove ljubice pa domače pecivo. Na Jermanov ukaz je slikar naslikal tudi Hitlerjevo podobo, kije za tem visela v zaporni sprejemni pisarni. Naslikal jo je po predlogah iz časopisov, ki jih je umetniku prinesel Jerman. Kako zoprno je moralo biti slikanje Hitlerja temu umetniku! Bil je videz, da je bil telesno in živčno že tako prizadet, da se ni mogel več upirati, ko so mu naročili to nalogo. Prepričan sem, da se mu je gnusilo tudi upodabljanje gestapovcev in njihovih ljubic. Prav Hitlerjeva slika, ki se je nenadoma pojavila v pisarni naših zaporov, je postala usodna za slikarja. Čeprav je bila vsem zelo Všeč, ker je dobro predstavljala Hitlerja, je odkritje, da je sliko napravil umetnik tujega rodu, politično osumljen, ki so ga v ta namen brez dovoljenja nadrejenih na skrivaj uporabljali za osebne koristi, to so šefi v Mariboru hudo zamerili vodstvu ptujskih zaporov. Umetnik je moral takoj v celico med druge jetnike. Zanj so se za tem začeli dnevi zasliševanj, ki jih je vodil nek gestapovec iz Maribora. Čeprav bi Jerman tega ne smel, je še vseeno izrabljal slikarja, ko je bival že v celici. Iz nje ga je vodil na podstrešje, kjer je še dokončal začeta dela. Hitlerjeva sUka, ki jo je naslikal slikar - jetnik, je visela v pisarni do. jeseni 1944, ko jo je paznik Pihlar raztrgal, jaz pa sem koščke vrgel v peč, da je zgorela- To je bilo tedaj, ko se je vrnil iz moške kaznilnice Karlau, kjer je moral opravljati službo eno leto, ker so gai tja kazensko premestili. Tedaj je uničil tud'i portret Ptujčanke, ki je visel v bivši slikarjevi sobi. Jerman je pomešal slike šele čez nekaj dni. Nihče mu ni dal odgovora, nihče ni ničesar vedel o tem. Tako sva s Pihlarjem to zaigrala. Pihlar je bil v resnici drzen, da je uničil Hitlerjevo sliko. Ce bi ga pri delu zasačili, ne vem kaj bi se z njim zgodilo. Morda bi ga pri priči ustrelili. (Dalje prihodnjič) Ptuj - arheološki spomenik v času pospešene urbanizacije ptujskega mestnega ozemlja in spričo dejstva, da začenjata turizem in gostinstvo igrati vedno pomemb- nejšo vlogo v ekonomiki njegovega družbenega in kulturnega življenja, ne moremo mimo ugotovitve, da je Ptuj staro kulturno mesto in da mu to svojstvo lahko samo koristi, čeprav so nekateri tudi drugačnega mnenja. Dejstvo je namreč, da na ' Slovenskem še vedno ni drugega kraja, kjer bi skoraj vse dobe stare zgodovine pustile za seboj tako obsežne in značilne arheološke slodeve kot v Ptuju. Zato je njegov celoten arheološki kompoleks ovrednoten s I. kategorijo. Dravsko polje in Slovenske gorice so bile očitno s svojimi možnostmi za poljedelstvo in živinorejo tista gospodarska baza, ki je omogočila, da se je v Ptuju naselil skoraj gotovo že poljedelec ugašajoče mlajše kamene in nastopajoče zgodnje bronaste dobe. Prehod čez Dravo (v obliki brodišča) in rodovitno zaledje sta pogojila nastanek in razcvet dveh železnodobnih naselbin na obeh dravskih bregovih. Od tedaj pa do danes so ostale danosti, iz katerih se rodi in živi človeška naselbina, vedno iste. Naselbina je bila prometno in stateško vedno po- membna, ker je varovala brod oziroma most na prastari poti, vodeči od severovzhoda proti jugozahodu, imela pa je tudi lastno ekonomsko moč zaradi svojega zaledja. \ Vedno je ta naselbina vključevala oba, pa čeprav včasih zaradi rečnih rokavov, daleč vsaksebi ležeča dravska bregova. Strnjene arheolo- ške najdbe od prazgodovine pa do zgodnjega srednjega veka najdemo na prostoru med Zgornjo Hajdino in Rogoznico na zahodu in vzhodu ter Spodnjim Bregom in Orešjem na severu in jugu. To je hkrati tudi največji obseg rimskega Poetovija, ki je bil glede urabniziranega ozemlja gotovo največje rimskodobno mesto v Sloveniji. Seveda ni v članku mesta za podrobnejše razčlenjevanje posameznih najdb in naselbinskih elementov, gotovo pa je, da moramo med centre arheoloških lokacij šteti Grad, Panoramo, dolinico med njima in prostor okoli sedanjega muzeja (nekdanjega dominikanskega samostana), nadalje središče Zgor- njega Brega in vso Spodnjo Hajdino. Sodobni Ptuj bi moral že iz turističnih če ne kulturnih razlogov bolj kot doslej odražati tudi daljne prednike sedanjega mesta. Medtem ko je nanueč dominantna vloga gradu v mestni podobi dana že z grajskimi stavbami in njihovo kompozicijo, je arheološke ostaline treba šele izkopati in prezentirati. Zato bi morali v naselja Vičave, Zgornjega Brega in Spodnje Hajdine kljub rastočim individualnim grad- njam, vključiti še ta ali oni prezentirani element iz stavbne zakladnice rimskodobnega mesta,', ohranjenega deloma tik pod rušo, kot kvaliteten vsebinski povdarek sodobnemu urbanizmu. To bi morali že iz družbenomoralnih razlogov izvesti še toliko prej, ker so te ostaline zakonsko zavarovane s prvim varovalnim režimom. Sicer pa so predvidena za vse ^ glavne arheološke mestne terene obvezna predhodna zaščitna izkopa- vanja, preden se začne s sodobnimi zemeljskimi deli (to je drugi varovabi režim) in končno je za širše mestno področje predviden arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (to je tretji varovalni režim). Ti zakonsko precizirani varnostni ukrepi niso predvideni zaradi oteževanja ali celo preprečevanja gradbene dejavnosti, ampak zato da zanamcem ohranijo one kulturne in dokumentarne vrednote, ki spletajo verigo človeškega razvoja od poslikanih jam Altamire do ciklo- tronskega pospeševalnika v Serpuho- vu pri Moskvi in nam tako predočujejo tudi naš današnji danes. Ce ne bi bilo zgodovine in kulture, tudi ne bi bilo človeka. To priznava vsakdo. Vsakemu pa je tudi hudo, kadar mora za to spoznanje nekaj malega žrtvovati, namreč dovoliti, da se izvedejo strokovna raziskova- nja terena, na katerem bo gradil svoj jutri, pa bodisi da gre pri tem za družbeno ali privatno gradnjo. Vendar temu ni moč izbegniti, ne samo zaradi določil zakonodaje ampak tudi zaradi zavestnosti, da živimo na tlu, ki hrani v sebi toliko kulturne tradicije, da se jo cesto niti sami ne zavedamo, ampak nam morajo to pogosto z obžalovanjem in zavistjo priznati šele tujci. Podobno velja tudi za sedanjo mestno podobo kot rezultatu 800-letnice zgodovine, o kateri pa bo govora v naslednjem članku, ki bo obravnaval Ptuj kot urbani kulturni spomenik. Jože CURK POMOTA ALI KAJ? Nekaj po 12. uri, 2, julija 1974, sem prišel v K. Z. poslovalnico Leskovec kupovat modro galico. Pomočnica v poslovalnici mi je ponudila vrečo z vsebino skupno 19 kg. Imel sem vrečo s seboj in zato odklonil tak nakup, češ da ne rabim vreče. Z nevoljo je nato stehtala mojo prazno vrečo in rekla, da ima 40 dkg; pri ponovnem tehtanju je temnica pokazala 51 dkg (videle so tudi stranke v prodajalni). Nervoza se je povečala. Stresla je galico v mojo vrečo, dala na tehtnico, takoj rekla, da je 19 kg in tehtnico zaprla, da nisem utegnil pogledati, ali je res. Znesek 228 din sem plačal. Ni mi šlo v glavo, kako bi moglo biti v njeni odprti vreči točno 19 kg, ko je prej rekla, da je galice z vrečo vred 19 kg. Ugotovil sem, da manjka 76 dkg. Poslovodkinja je „pomoto" priznala, razliko poravnala s pripombo: „Ne bom zato večja sirota," in še dodala: „Kdor kupi galice z vrečo vred, bi moral dati nekaj na račun embalaže, ker mi dobimo brutto za netto," Ne gre tukaj za napako kolikšna je, temveč zakaj je. Vsiljujejo se vprašanja: Zakaj bi moral nekdo osiromašiti, če natančno tehta? Je to „pomota", ako se pri eni prodaji 2-krat zmoti v škodo kupca? Je to edinstven slučaj? So res kupci, ki z vrečo vred ne kupijo galice, dolžni prispevati k embalaži in koliko, oz. po kakšni lestvici se to odmerja in končno, kam se to izteka? Zaradi previdnosti ali kot mi je bilo rečeno, natančnosti, tokrat nisem bil oškodovan - kot že povedano - vendar čutim dolžnost, da povem dogodek javnosti. JM. jEDNiK — Četrtek, ii. juiua 1974 stran 9 KIDRIČEVO: III. ALUMINIJADA ŠE BOLJ STRNILA VERIGO PRIJATELJSTVA Kidričevo je bilo te dni gostitelj Igtos že tretjih delavskih športnih iger aluminijc^v Jugoslavije. Zastave sO plapolale na vseh blokih. Slavo- loki, pozdravi, dobra organizacijska pripravljenost in navsezadnje lepo vreme so pripeljali delavske športne igre na zavidljivo višino. Okoli 350 delavcev-športnikov iz tovarne lahkih kovin Šibenik, valjar- ne bakra in aluminija Sevojno, tovarne glinice Mostar, alumi- nijskega kombinata Titograd, Impo- la iz Slovenske Bistrice in TGA Boris Kidrič, Kidričevo je tek- movalo v malem nogometu, od- bojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in peteroboju. Vbodnevni prizori v dneh ALU- MINIJADE 74 so bili v pravem vzdušju prijateljstva med Hrvati, Črnogorci, Slovenci, Srbi in Herce- govci. Otvoritveni ceremonial je bil v četrtek, 4. julija na stadionu v Kidričevem. Točno ob napo- vedanem času je napovedoviec naznanil pričetek III. ALUMI-, NIJADE. V imenu pokrovitelja - zveze sindikatov Jugoslavije je nato govoril Franc Godina, v imenu organizatopa pa Filip Dolinar iz TGA Kidričevo. Svečano so zado-( neb zvoki fanfar, za tem pa je v imenu 350 tekmujočih iz šestih delovnih kolektivov in petih repub- lik prebral športno zaobljubo Mihael Kramberger, visokokvalificirani de- lavec iz TGA Kidričevo. Udeleženci so nato poslali pozdravno pismo predsedniku TITU, nekaj trenutkov za tem pa so že pričeli z tekmovanji. Po dveh dneh prijateljskih srečanj delavcev-proizvajalcev in predelo- valcev aluminija so bili v skupni uvrstitvi doseženi sledeči rezultati: I. mesto TGA Kidričevo - 34 točk, II. mesto Sevojno - 32 točk, III. mesto Mostar - 30 točk, IV. mesto TLM Šibenik - 29 točk, V. mesto Titograd in VI. mesto Impol Slovenska Bistrica. V posa- meznih disciplinah so biU doseženi sledeči rezultati. Mah nogomet: I. mesto Mostar, II.mesto Sevojno; odbojka: I. mesto Impol, II. mesto Sevojno; namizni tenis: I. mesto Kidričevo, II. Mostar; rokomet: I. mesto Šibenik, II. Mostar; šahCv I. mesto Titograd, II. Mostar; strelja- nje: I. mesto Kidričevo, II. Sevojno; peteroboj: I. mesto Titograd II. Sevojno in kegljanje: I.mesto Šibe- nik, II. Impol. Na splošno so bile igre zelo športne in precej kvali- tetne. Vodilna ideja je v popolnosti uspela - bratstvo in enakost med narodi Jugoslavge je še bolj pod- krepljeno, vspostavljene so nove vezi, nova prijateljstva in poznan- stva, kar vse skupaj lahko pripelje k še tesnejšemu sodelovanju od Tri- glava do Djevdjelge. Posebej velja pohvaliti press služ- bo, ki je delala dva dni nepretrgoma in izdala v dneh tekmovanja štiri biltene, na katerih so bili vsako- dnevni rezultati tako, da je lahko vsak spremljal igre v rezultatih, čeprav so bila tekmovanja v raz- ličnih krajih. Ob zaključku III. delavsko šport- nih iger aluminijcev Jugoslavije je. bila na stadionu zaključna sloves- nost z razglasitvijo rezultatov. Na- slednji dan, v soboto popoldan pa je bil na letnem kopališču v Kidri- čevem velik piknik za vse goste iz bratskih republik in vse udeležence tekmovanja. Tu so prijateljske vezi dobile še nove oblike, ki so se pozneje izoblikovale še v veliki dvorani TGA Boris Kidrič, kjer so pripravili tudi kulturni program. Po dvorani so odmevale pesmi in plesi narodov Jugoslavije - Jugoslavija je pela in plesala. M.Ozmec Filip Dolinar govori zbranim športnikom — delavcem na otvoritveni svečanosti. Foto: OZMEC KONCERT ANSAMBLA GOLUBIE eiTARE . V organizaciji Slovenija koncerta je nastopal na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju svetovno znani ansambel GOLUBIE GITARE iz Moskve, ki ga vodi že dlje kot 14 let Igor GRANOV, umetniški vodja, skladatelj in režiser Moskokoncerta. To je skupina estradnih umetnikov, ki je v zavetju samostanskih zidov mojstrsko izvajala melodije iz daljne Sibirije in Belorusije, ki so privabile toliko aplavza nepreveč številne pubhke. Skupina Galubie Gitare je prejela že več mednarodnih nagrad, Igor Granov pa je med drugim tudi pisec tekstov in glasbe za filme. Po zares enkratnem programu, ki je trajal nad dve uri, se je umetnikom zahvalil Milan Kneževič ter jim podaril košarico nageljnov. Eden izmed članov ansambla je zopet stopil k mikrofonu in dejal: »Zahvaljujem .za nagrado, vračam nagrado." In že so zadonele stare slovenske kot N'mov čez izaro. Moj očka ima ... Ob še večjem aplavzu so se gostje nato poslovili: „Še pridemo k vam!" -OM MILAN ŽOHAR - DRUGI V soboto in nedeljo, 6. in 7. julija, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v atletskih mnogobojih. Na njem sta v kategoriji starejših mladincev sode- lovala tudi Milan Žohar in Dušan Koren, člana TVD Partizan Ptuj. Milan Žohar, ki je pred tedni že osvojil slovensko prvenstvo, je zbral 2717 točk in zasedel drugo mesto in prejel srebrno kolajno. Prehitel gaje predvsem zaradi boljših metov Ri- mac iz Šibenika. Solidno je tekmo- val tudi Dušan jCoren, ki je zbral 2345 točk in osvojil četrto mesto. F.B. VOJNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) 26 Nisem bil niti politično niti strai\karsko aktiven. Delal sem samo strokovno kot zdravnik. Toda vedel sem dobro ločiti narodnjaka od nemškutarskega podrepnika, ki se ni oziral na narodna in nazorska načela in se je vdinjal nekemu političnemu toku zgolj iz osebnih koristi. Nikdar ničesar iz sovraštva do Nemcev ali kakega drugega naroda, le za pravice vsakega naroda biti na svoji zemlji svoj gospodar in z odločnega stahšča odpora proti slehernemu nasilju. Tako se nisem zavedal niti sence krivice napram nikomur, najmanj pa napram tujemu zavojevalcu. Naj ponovno povem, da se žal pri pisanju takih spominov ni mogoče izogniti opisovanju v prvi osebi.Karkoli je napisano, nič nima naniena stopati v ospredje. Vse je le opisan en primer, ki velja za desettisoče podobnih. Edini namen je torej pokazati še enkrat na krivice, ki so se godile slovenskemu narodu - brez razloga in brez povoda, zgolj iz pohlepa po tuji zemlji. V Ptuju ni imel noben Nemec, kaj šele nemškutar pravice, niti povoda kUcati na pomoč za ,,osvoboditev". Ko je bilo „kulturno" opravilo končano, smo še malo poštah. Dve brzostrelki in ena puška so bile naperjene name. Nezasluženo sem moral igrati vlogo težkega zločinca. Rablji so se na kratko posvetovaU in ptujski pek, nocoj vodnik krvnikov, je pokazal smer. Odšli smo čez živilski trg. Ob polnočni uri je bil Ptuj vedno zagrnjen v nočno tišino in ulice so bile prazne. Tisto noč je bila praznina še bolj očitna. Le ura z bUžnjega stolpa, ki je odmerila polnoč, in zabijajoči, bahavi koraki gestapovcev so odmevali po ulici. Na vzpetini pri stolnici smo se zopet ustaviU. „Pokažite nam pot do -stanovanja direktorja pletarne!" mi je osorno zaukazal isti največji, ki je meril malone dva metra v višino. Brez pomisleka sem odgovoril, da mi stanovanje imenovanega meščana ni znano, da ga sicer poznam, da pa še nikdar nisem imel opravka pri njem. Seveda sem dobro vedel za njegovo stanovanje, pa očividno še bolj natančno tudi njihov vodič, saj smo se ustavili prav na odcepu v njegovo ulico. Nastavljali so pač pasti in iskali razloge za nezaslužene udarce. Še nisem prav končal, že me je zadel udarec s kopitom v hrbet. „Er lucgt auch noch dazu". Seje zarezal „junak" za hrbtom. NOVO NAKLJUČJE Čedalje bolj so me udarci boleli, ker so nekateri zadevali na že razbolela mesta. Sunili so me naprej mimo cerkve čez trg pred gledališčem v smeri Prešernove ulice. Naključje je prineslo zame nepričakovano in začasno olajšanje. Iz hotela, kjer so se sicer običajno zbirali pronemski elementi, je spokojno pritaval sedaj že pokojni di. Remec, odvetnik in naš pisatelj, ki je bil do pred nedavnim župan avtonomnega Ptuja. Vodič je zaustavil cskorto: „To pa je dosedanji župan, ga lahko kar spotoma poberemo," je povedal in že so ga pograbih. Krenili smo dalje, le s razliko, da nas je bilo odslej šest in da je na novo pridruženi moral v nasprotno smer - v zapor, mesto domov v posteljo. Od hotela dalje so zločinci posvečali več ,,pozornosti" novi žrtvi. Odslej je pokalo in padalo po hrbtu ubogega, prav tako nedolžnega, a že priletnejšega župana. Zelo je stokal in smilil se mi je, tako da bi skoraj včasih raje kak udarec tovariško podelil z njim. Da^c prihodnjič 10 stran: tednik — Četrtek, ii. juUja 197^ Dr. FRAN BRUMEN: Krvne bolezni 5. nadaljevanje j Posebno iz starejših časov pozna- mo anemijo, ki se je pojavljala pri tistih dojenčkih, ki so bili hranjeni s kravjim mlekom in se je zato imenovala SLABOKRVNOST KRAVJEGA MLEKA. Podobne anemije nahajamo VČASIH TUDI PRI NOSEČNICAH. Obe prišteva- mo v to skupino zato, ker je tudi pri njiju zdravljenje z vitaminom B-12 uspešno. Podrobnosti vzročnega mehanizma nastajanja teh dveh vrst slabokrvnosti šc pri nobeni obliki ne poznamo. Zanimivo je vqdeti, da takoimeno- vanc eksogene oblike anemij, kjer bi bil vzrok v ncdovajanju vitamina B-12, praktično ne poznamo. Celo pri najstrožjih vegetarijancih, ki so črtali iz svoje vsiikdanje hrane tudi jajčka in mleko, je ta bolezen zelo redka. Niti najizdatncjša stradanja ne vodijo v to obolenje, ker nikdar ne morejo trajati tako dolgo, da bi bile izčrpane že omenjene triletne zaloge vitamina B-12. Dokaj pogoste so anemije, ki nastajajo PRI KRONIČNIH INFEK- TIH IN SISTEMSKIH OBOLENJIH. Tako dolgo časa rajajoča obolenja želodca, črevesja, jeter in ledvic - reumatična obolenja, bolezni poru- šenega ravnotežja v notranji sekreci- ji, posebno pa rakasta obolenja, najrazličnejših organov, kakor tudi sistemska hematološka in bezgavni- ška obolenja vodijo prej ali slej v stanja slabokrvnosti različnih sto- penj. Tudi vzroki teh anemij še v bistvu niso pojasnjeni, najverjetneje pa so krive motnje v rasti važnih krvnih sestavin. Diagnozo opredeljujejo laborato- rijski izvidi in je obenem z zdravljenjem in prognozo odvisna od osnovnega obolenja. Težke in zanimive so tudi slabokrvnosti, ki nastajajo pri rakastih naraslinah v kosteh, kjer so te novotvorbe lahko prvotne, torej z nastankom v kosteh samih, ali pa so razsevki tistih rakov, ki se od drug9d naseljujejo v kosteh (tako npr. rak na prostati, na prsih, na sapnikih, na golšnici in nadledvični- ci). Tukaj sta zelo verjetno na delu dva dejavnika - preraščanje in izpodrivanje krvotvornega mozga in še VSEM RAKOM LASTNO SVOJSTVO S SPECIFIČNIM DE- LOVANJEM ZASTRUPLJATI RO- JEVANJE IN RAST VAŽNIH KRVNIH ELEMENTOV. Uspeh zdravljenja teh anemij gre seveda popolnoma vzporedno z osnovnim rakastim obolenjem. V skupini APLASTICNIH ANE- MIJ so opisane tiste slabokrvnosti, katerih značilnost je izrazit zastoj v nastajanju in razvoju krvnih sesta- vin, ki kljubujejo vsakojakemu načinu zdravljenja in zato vodijo neizbežno v smrt. Zato se jih drži še vedno prvotni naziv krvne jetike, čeprav z jetiko nimajo nobene zveze. Pri približno polovici takih bolnikov je možno zaslediti posle- dice zastrupitev z različnimi kemi- kalijami, med njimi tudi z nekaterimi zdravili, predvsem z onimi, ki jih uporabljamo v borbi proti rakastim obolenjem, proti boleznim, ki jih povzročajo tako- imcnovane črevesne gljivice, zdravila na osnovi benzo lovih derivatov (bcnzolov obroč vsebujejo mnoga zdravila). V tem smislu delujejo škodljivo v prvi vrsti posledice radioaktivnega sevanja. Pri tej obliki slabokrvnosti je NAJVAŽNEJŠE PREPREČEVANJE. Izogibati se škodljivim vplivom. (Preveč rentgen- skih pregledov, preveč zdravil, neprimerna zdravila, oziroma nepri- merna uporaba obojega.) Zasidrana taka slabokrvnost vodi običajno že tekom pol leta v smrt. Sledi 6. nadaljevanje in konec PTUJ PLANINCI PRIPRAVLJAJO LETNI TABOR Tabor taborniškega odreda XI. SNOB iz Maribora v Gornjem gradu v Savinjski dolini je kraj, kjer bodo pionirji in mladinci planinskih sku- pin PD Ptuj taborili v času od četrtka 15 do nedelje 25. avgusta letos. 10-dnevni letni tabor 74 bo tako na hribčku, k j leži v nepo- sredni bližini privlačnega mesta Gornji grad v Zadrečki dolini pod Menino planino. V bližini teče reka Dreta, ki so jo domačini zajezili in uredili kopaJišče, tako se bodo taborniki - planinci lahko tudi kopali. Tabor bo, razumljivo, pred- vsem izhodiščna točka za pohode na bližnjo planine, pa tudi mesto kulturnih in zabavnih prireditev. Namen tabora je večstranski. Mladini nudi prijetne in poceni počitnice pod šotori v naravi in gorskem okolju. Poleg tega se bodo ;nladi planinci seznanili z nekaterimi veščinami, ki so za pohode v hribe nujne: gibanje v gorskem svetu, orientacija, prva pomoč nekaj geo- grafije ipd. Vodstvo tabora je zaupano stro- kovno usposobljenim in izkušenim. vodnikom in mentorjem. Vodja tabora bo Miran Lah, tehnični vodja Dušan Primožič, člana pa Darko Vtič in Jelka Jurkovič. Tabora se lahko udeleži vsak član PD Ptuj, ki ima seveda poravnano članarino za tekoče leto, mora biti tudi telesno in duševno zdrav z nekaj izkušnjami v planinskem sve- tu. Vsakdo mora imeti s seboj tudi ustrezno planinsko tehnično in osebno opremo za pohode v viso- kogorje in bivanje v taboru. Skupno število udeležencev je omejeno na 40 oseb. Prijave sprejema do 15. t. m., oziroma do zasedbe mest Hermina Misotič v Petoviji, Ptuj. Ob prijavi je treba vplačati 150 din tabornine, drugače prijava ne velja. Četrtino stroškov bivanja v taboru in prevoz plača planinsko društvo. V ceno so zajeti trge topli obroki hrane na dan: zajtrk, kosilo in večerja. Odhod bo 15. t. m. ob 9.35 iz avtobusne postaje Ptuj. V imenu naših bralcev želimo mladim planincem veliko razvedrila. ŽENSKA ŠTAFETA PTUJA TRETJA V JUGOSLAVIJI V soboto in nedeljo, 6. in 7. julija, je bilo v Osijeku državno prvenstvo v atletiki za st. mladinke. Udeležile so se ga tudi atletinje TVD Partizana Ptuj, ki so dosege nekaj dobrih uspehov. Tako je štafeta 4x100 m v postavi Irena Petek, Marija in Zorka Vič ar ter Tatjana Butolen osvojila tretje mesto in prejela zato bronaste kolajne. Tatjana Butolen je bila v *eku na 100 m s časom 13,1 četrta, 'eku na 200 m pa peta. V finale se je uvrstila na 200 m še Marija Vičjj in pristala na šestem mestu. Ire^j Petek je v suvanju krogle osvojiij osmo mesto. V kategoriji mlajših mladink sta tekli Maijanca Vrabl in Cvetka Fraj na 300 in 600 m. Več uspeha sta imeli v zadnji disciplini, kjer je bila Frasova dvanajsta, Vrablova pa šestnajsta. OP Ženska ekipa od leve: Tatjana Butolen, Zorka in Marija Vičar ter Irena Petek. Foto: LANGERHOLC DVOJE STRELSKIH TEKMOVANJ v počastitev dneva borca je bilo 4. julija letos v Murski Soboti medobčinsko mladinsko tek- movanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovale so ekipe občin Gornja Radgona, Murska Sobota in Ormož. Zmagal je Ormož z 816 krogi pred Mursko Soboto z 787 krogi in Gornjo Radgono, ki je bila tretja. Občini Ljutomer in Lendava nista poslali na tekmovanje svojih ekip. Posamezno je bil najboljši Samo Kočevar iz Središča ob Dravi (član ekipe občine Ormož), drugi je bil Lajnščak iz Murske Sobote - 217 krogov, tretji pa Stanko Sladnjak iz Podgorc (član ekipe občine Ormož) - 213 krogov. Vsako leto pripravi strelska dru- žina Podgorci v počastitev dneva borca medobčinsko strelsko tekmo- vanje na strelišču v Podgorcih. Tekmuje se za pokal ZB NOV Ormož in za pokal SD Podgorci. Letošnjega tekmovanja, kije bilo 7. julga, se ni udeležila nobena od povabljenih ekip izven območja občine Ormož; sodelovalo je pet družin z območja občine. Člani so se pomerili z malokalibrsko puško, članice in mladinci pa z zračno, Seštevek vseh krogov je štel za uvrstitev celotne ekipe posamezne družine. Zmagala je SD Središče ob Dravi z 1835 krogi pred SD Podgorci - 1795 krogov. POSAMEZNIKI: Pri članih je bil najboljši Ivan Ivanu.ša iz Središča - 216 krogov, pri članicah Marica Kreut iz Sre- dišča - 153 krogov, pri mladincih pa Roman Kreut tudi iz Središča - 163 krogov. Romanje pravzaprav še pionir, zato je njegov uspeh toliko bolj spodbuden. SREDIŠČE OB DRAVI Lovci so lovili golobe Minulo nedeljo je bila v Središču lovska prireditev v streljanju na umetne golobe. Sodelovalo je 11 ekip lovskih društev s področja Hrvaške in Slovenije. Najboljši pogled in zato tudi največ zadetkov so imeli in dosegli lovci LD ,,Jože Lacko" Ptuj. Ekipno so zasedU prvo mesto in tudi posamezno sta bila med prvimi člana te družine Ivan Tratnik in Rudi Belšak. Na drugo in tretje mesto so se uvrstili člani LD Ormož, ki so postavili na strelišče dve ekipi, četrti pa so bili člani LD-, Velika Nedelja. Tretje in četrto mesto v tekmovanju posameznikov sta osvojila Ivan Slatnik in Jože Maček - oba člana LD Ormož. Najboljši so prejeli pokale, drugi pa priznanja. Po streljanju umetnih golobov je bila zabava. Za ples so igrali in peli Metuljčki. Lovci in njihove žene pa so skrbeli, da so se gostje lahko krepčali z lovskimi specialitetami in ljutomerčanom. f tednik — Četrtek, ii. julija 1974 stran 11 i STRELSTVO Turnir Sutjeske „VSI SLOVENCI MORAJO ZNATI STREUATI' Lanskoletni republiški „Turnir Sutjeske" v streljanju s pol- avtomatsko puško, ki gaje strelska družina „Jože Lacko" Ptuj organi- zirala v čast 30-letnice bitke na Sutjeski, je postal tradicionalen. Letos je prerastel v jugoslovansko strelsko tekmovanje s polavto- mat^o puško in vojaško pištolo. Tekmovanje je potekalo v izenačeni borbi domačinov, to je lansko- letnega zmagovalca turnirja SD „Jože Lacko" Ptuj, vojaške repre- zentance Hrvaške in vojaške repre- zentance Slovenije. V tekmovanju streljanja s pol- ,avtomatsko puško je lanskoletni vsearmadni ekipni prvak v tej disciplini in vicešampion prvega turnirja, vojaška reprezentanca SR Slovenije osvojila prvo mesto in )okal Rezervnih vojaških starešin Huja, medtem ko so prvi zmago- valci tega turnirja - SD „Jože Lacko" Ptuj, malodušni, ker ni tekmoval njihov najboljši strelec - vsearmg^i rekorder in zmagovalec Boško Novakovič, morali biti zado- voljni z drugim mestom. Na tretje mesto so se uvrstili izvrstni strelci vojaške reprezentance SR Hrvaške. Med posamezniki je pokal Re- zervnih vojaških starešin osvojil I Arpadije Horvat, član vojaške ekipe Hrvaške, kije samo z boljšimi centri premagal Lackovega strelca Slobo- dana Mihajloviča in za en krog Dragana Mihajloviča iz slovenske vojaške ekipe, Prvak ljubljanske vojaške oblasti Mile Jurič se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, V tem tekmovanju je bilo letos prvič uvedeno tudi streljanje z vojaško pištolo; zahtevalo se je predvsem hitro in točno streljanje. V tej disciplini je bila najzanimivejša tekma med posamezniki, saj so vsearmadni in armadni prvaki Jovo Božič, Borislav Kovačevič, Džurišič, Franc Tominšek in drugi poskušah stopiti na vrh lestvice. Tu je bilo seveda prostora samo za enega in to za Lackovega strelca Franca Tomin- aca. Osvojil je pokal strelske zveze Varaždin in premagal oba glavna favorita Kovačeviča in Džurišiča. Ekipni zmagovalec v streljanju z vojaško pištolo je bila vojaška reprezentanca Slovenije, ki je letos najresnejši kandidat, da landco dru- go mesto zamenja s prvim, druga je bila vojaška reprezentanca Hrvaške, tretje mesto pa so osvojili domačini SD „Jože Lacko" Ptuj. Prvo- uvrščena ekipa v streljanju s pištolo je prejela pokal teritorialne enote občine Ptuj. Skupni zmagovalec vseh tekmo- vanj - vojaška reprezentanca SR Slovenije je prejela veliki pokal Zveze borcev NOV Ptuj. Drugo mesto je samo za en (in še enkrat samo za en) krog prednosti osvojila vojaška reprezentanca SR Hrvaške pred domačinom SD „Jože Lacko" Ptuj, ki je tretja. Minulo tekmovanje poteka vsako leto med vojaškimi tekmovanji re- publik in vsearmadnega tekmovanja in je posvečeno dnevu borca. Srečanja se odvajajo pod geslom: „Vsi Slovenci morajo znati stre- ljati". Prav zaradi tega organizator upa, da se bodo poleg velikega odziva domačinov naslednjega tur- nirja udeležile tudi vojaške repre- zentance drugih republik SFRJ. REZULTATI: POLAVTOMATSKA PUSKA - ekipno: 1. vojaška reprezentanca SR Slovenije - 940 krogov, 2. SD „Jože Lacko" Ptuj - 870 krogov in 3. vojaška reprezentanca SR Hrva- ške - 820 krogov. Posamezno: Arpadije Horvat (VRH) - 237 krogov, Slobodan Mihajlovič (J. Lacko) - 237 krogov, Dragan Mihajlovič - 236, Mile Jurič - 234, Bogdan Mitič - 233 (vsi VRS), Novak Radulovič (VRH) - 229 in Milutin Pantovič (J. Lacko) - 229 krogov. VOJAŠKA PIŠTOLA - ekipno: 1. vojaška reprezentanca SR Slo- venije - 1929 krogov, 2. vojaška reprezentanca SR Hrvaške - 1884 krogov in 3. SD „Jože Lacko" Ptuj. Posamezno: Franc Tominšek (J. Lacko) - 504 kroge, Borislav Kovačevič - 503, Nikola Džurišič - 490, Petar Muhvič - 487 (vsi VRS), Nikola Sertič (VRH) - 479 in Krsto Radaljevič (J. Lacko) - 474 krogov. Organizacija tekmovanja je bila več kot odlična. Tekmovanje je poleg domačih sodnikov vodil tudi zvezni sodnik Budiša Vujovič iz Varaždina. SLAVKO L.IVANOVIC RK »Jože Kerenčič« premagal »Dravo« Na rokometnem turnirju, ki ga je v počastitev dneva borca pripravil prejšnji četrtek rokometni klub „Jože Kerenčič" Ormož, so se v Mestni grabi pomerile štiri ekipe: Partizan Ormož, RK „Jože Keren- čič" Ormož, RK Velika Nedelja in RK ..DRAVA" Ptuj. Zanimivo je, da so Kerenčičevi rokometaši premagali ptujsko Dravo, ki je na prvenstveni tekmi za vstop v slovensko ligo porazila Ormožane. V finalu se je RK ,,Jože Kerenčič" srečal z moštvom Partizana, ki je pred tem premagalo rokometaše iz Velike Nedelje. ^ Partizan Ormož aH tako imenova- ni „stari" so v finalni tekmi zmagali in tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal, ki je bil prvič podeljen lansko leto ob 700-letnici Ormoža. Predstavnik pokrovitelja turnirja tovarne Jože Kerenčič Ormož je sodelujočim ekipam podelil spomin- ske diplome. Najboljši strelec na rokometnem turnirju je bil Alojz Šafarič, član Partizana Ormož, najboljši vratar turnirja pa je bil Franc Ožek, član RK „Jože Kerenčič" Ormož. Oba sta prejela priznanji. jr Predstavnik pokrovitelja turnirja toVarne Jože Kerenčič Ormož tov. Potočnjak podeljuje pokal zmagovalni ekipi Partizana. Foto: J. Rakuša OBČINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD Pokal v Gorišnico v nedeljo, 30. junija sta se na ptujskem stadionu pomerili v finalu občinske nogometne lige ekipi Gorišnice in Hajdine. V začetku tekme je ekipa Hajdina pokazala dobro jgro, tako da je Brodnjak M. v 65. minuti zatresel mrežo nasprotnega moštva. Veselja je bilo konec, ko je Poplatnik v 89. minuti izenačil na 1:1. Ta rezultat je ostal do konca tekme. Ker pa v regularnem času nismo dobili zmagovalca, sta ekipi igrah v podaljških, dvakrat po petnajst minut. V tem delu so bili uspešnejši nogometaši iz Gorišnice, in prema- gali Hajdinčane z rezultatom 4:2. V podaljšku sta bila za Gorišnico uspešna Poplatnik (100, 108) in Brodnjak (112). Za Hajdino pa ponovno Brodnjak (107). Vodja ekipe iz Gorišnice l'ranc Zorli je povedal: „Naši fantje so z požrtvovalnostjo in borbenostjo prišli do zaželenega cilja. Odločilni tekmi v tej sezoni sta bih z Rogoznico in Markoci. Pohvaliti moram celotno ekipo, posebej pa še Poplatnika, Brodnjaka in Toplaka." M. Potočnik SKRITI TALENTI ATLETIKA Čeprav v senci nogometa, pa vendar zelo uspešno tekmujejo atleti TVD Partizan Ptuj. V svojih vrstah imajo več odličnih tekmovalcev, ne samo v republiškem, temveč tudi v državnem merilu. Obiskali smo jih in jih povprašali, kaj in kako trenirajo. MIKI PRSTEC: , Obiskujem sred- njo tehnično šolo v Mariboru izredno pa tudi srednjo glasbeno. „Pri Partizanu treniram že več let pod vodstvom profesorja Cimer- mana. Moje discipline so tek na 400 metrov, tek čez ovire in skok v daljavo. Moji najboljši rezultati so na 400 m 49,6 sekund, skok v daljavo 6,69 m, v troskoku pa 13,25 m. Moj osebni rekord je na 400 m, ki sem ga dosegel na državnem prvenstvu v Sarajevu in zasedel 1 mesto. Sedaj se pripravljam na državno prvenstvo, ki bo v Šabcu." MILAN ŽOHAR: „Moje disci- pline so tek na 400 m, skok v daljavo, met kopja in diska, tek v štafeti 4x100 in 4x400 metrov. Moji najboljši rezultati pa so skok v daljavo 6,28 m, met kopja 46 m in diska 32 m. Treniram vsak dan po navodilih prof. Cimermana. Na državnem prvenstvu bom tekmoval na 400 m, 4x100 m, 800 m in 4x400 m." LJUBO ČUČEK: „Obiskujem višjo pravno šolo v Mariboru. Pri Partuanu sem že šest let. Tekmujem v disciplinah 110 ovire, 400 ovire, skok v daljavo in višino. Na državno prvenstvo ne bom šel, ker se pripravljam na težji izpit." ZDENKO MEDVED: ,.Čeprav treniram samo leto dni, -»m dosegel dokaj dobre rezultate. Na 100 metrov sem dosegel rezultat 11,8 sekund. V tem letu sem se udeležil vseh tekmovanj." DUŠAN KOREN: „Moia disci- plina je predvsem skok v višino. Skačem novejši 'stU in sem dosegel višino 183 cm. Razen tega tekmu- jem tudi v peteroboju. V tej disciplini sem na republiškem in na državnem prvenstvu dosegel 5. mesto. M. POTOČNIK PRSTEC DVAKRAT TRETJI Starejši mladinci so tekmovah zadnjo soboto in nedeljo v Beogradu za posamične naslove SFRJ. Na njem sta sodelovala iz TVD Parti- zana Ptuj Miki Prstec in Črto Solina. Miki Prstec je zasedel v teku na 400 m tretje mesto s časom 51,1. Prav tako jc bil tretji v teku na 400 m z ovirami. Med prvo petorico se je uvrstil tudi v skoku v daljino. Črto Solina je tekel na 3.000 m in 2.000 m z ovirami. Tudi on se je plasiral med prvo deseterico mladih atletov v Jugoslaviji. OP 12 stran TEDNIK — ČETRTEK, 11. julija 197^ V spomin jezikoslovcu Oroslavu Cafu, učenjaku svetovnega slovesa in tragični osebnosti - ob stoletnici njegove smrti CAFOVA PTUJSKA LETA (IZ RAZPRAVE FRANCA ŠRIMFA V MARIBORSKIH ,X)IALOGIH") (Nadaljevanje) Caf je ostal v Mariboru do 1860. leta. Takrat pa se začne njegovo romanje, ki mu je prizadelo veliko skrbi in neprestanih razočaranj. Po nekaterih neuspelih poskusih, da bi dobil primerno službo, se ga je naposled vendarit usmilil Slomšek in mu ponudil nadarbinsko službo pri ptujski mestni župniji, obenem ga je imenoval tudi za svojega duhovnega svetovalca. Caf je sprejel in zdaj spet lahko dela. V tem času je začel cek) študirati bolgarščino. Pripovedoval je, da ni mogoče biti slovanski jezikoslovec, če ne znaš bolgarščine. Raiču piše, da preiskuje bolgarsko biblijo in da mu študij „dobro uspeva". Pravi, da je slovenščina najbližja bolgarščini in da je bolgarščina praoče, pramati in prabrat „sveti slovenščini". Zelo mogoče je, da je Caf začel študirati bolgarščino zato, ker je imel o poreklu bolgarskega jezika določeno stališče prav F. Miklošič. Toda delo mu ne gre več tako od rok. Zelo ga je prizadelo prosjačenje za borno službico, v kateri bi lahko vsaj malo delal tudi znanstveno. Med Cafove poznavalce se proti kontu njegovega življenja šteje še prof. Kari G laser, ki je prišel službovat v Ptuj 1872. leta, dve leti pred Cafovo smrtjo. Glaser ga je takrat označil takole: „V njem sem spoznal moža, ki jo z velikansko marljivostjo in izred- nim znanjem v slovanskem in indoevropskem jezikoslovju združe- val redko čednost in blago mišljenje, na kakršno še nisem naletel do današnjega dne." Zadnja leta Cafovega življenja so pravzaprav zavita v mrak. Zanesljivo je, da se tudi v Ptuju ni počutil dobro, toda ne zaradi zdravja, saj je bil vse življenje krepak, zdrav in sploh ni vedel, kaj je bolezen. Če bi šlo siimo za zdravje, bi mogel dočakati tudi 90 let. Toda bilo je nekaj drugega. „Zame ni več obstanka v Ptuju, moram nekam drugam," je govoril Caf. Iz teh Cafovih besed je mogoče sklepati, da se v Ptuju nikakor ni počutil dobro, temveč nasprotno. Okolica, v kateri je živel, ga gotovo ni mogla razumeti. Caf je bil namreč kljub duhovniškemu poklicu v prvi vrsti znanstvenik, jezikoslovec. Zato je razumljivo, da .so ga duhovski sobrati gledah po strani. Od njega so pričakovali, tako kot duhovska oblast, da bo pač njim enak duhovnik. V Ptuju - še prav posebno. Cafa je zadelo na stara leta šc posebno neprijetno vprašanje - denar. Nekaj ga je imel prihranjene- ga, vendar ne dovolj. Drugi duhovniki so si do starosti oskrbeli ali denar. aU pa so imeli tako, kmetijo, na kateri .so ob mlajšem kaplanu lahko opravljaU še kmečke posle. Caf pa je vedno govoril, da „na stare dni noče biti kmet". Računal in mislil je, da se bo v pokoju lahko naposled izključno posvetil jeziko- slovni znanosti, ki jo je goreče ljubil vse življenje. Vedno razpet med duhovniškim pokUcem, ki mu je bil vsiljen, ter med knjigami, ki •so mu dajale največ, je pričakoval, da se bo v jeseni življenja lahko popolnoma posvetil študiju lingvistike in - mogoče vendarle ~ izdal končno tudi svoje življenjsko delo - slovar slovenskega jezika. O tem, da so mu duhovniški poklic resnično vsilih, dokazuje tudi razgovor, ki ga je imel še tri dni pred smrtjo s prof. Karlom Glaseijem. Caf mu je rekel, da je po končanem študiju filozofije v Gradcu, ko bi se moral odločiti med nadaljevanjem v modroslovni ali v teološki smeri, govoril z očetom. Njemu je tudi izrekel že^o, da bi se raje odločil za posvetni poklic. Ko pa je za to njegovo željo zvedela mati, je prejokala vso noč, in samo zato, da bi ustregel njeni želji, se je mladi fant vpisal v bogoslovje. Tako se je spet ponovila kot že tolikokrat tragična usoda mladega slovenskega nadarjenega človeka, ki je zaradi nespameti ali volje staršev, opustil svoje upe in postal nekaj, kar ni 7xlel postati. V Ptuju je Cafa obdajala docela neuka okolica duhovniških sobra- tov, ki so si prizadevali, da bi mu grenili življenje na vsakem koraku. Očitati so mu, da ima naročen Slovenski narod, tako dolgo, dokler ga ni odpovedal, samo da bi imel mir pred njimi. Bilo je še več dmgih takih pikanj, ki so mu grenila življenje. Naposled so štorih še največjo hudobijo: po Ptuju in menda tudi po Mariboru so raznesli vest, da je Caf - duševno bolan. Bilo je res, da je bil nenavaden, občutljiv, lahko da je bil tudi bolan ~ nikakor pa ni bil blazen, čeprav je bilo jasno, da se je vanj zasekala misel, da ga preganjajo in da ga hočejo uničiti. Bil je nezaupljiv do vseh, še zlasti do ,,rdečevratnikov", kakor piše Božidar Raič, ki je bil tudi duhovnik. Cafove duševne bolečine so se vedno bolj množile in so dosegle višek, ko so njegovi predpostavljeni sklenili, da ga 3. julija 1874. leta pošljejo v umobolnico v Gradcu. O tem dogodku nam je ohranil pričevanje prof. Kari Glaser, ki ga je obiskal prav na ta^ dan, ko so ga hoteh odpeljati najprej v Maribor, zatem pa v Gradec. Prof. Glaser ga je našel v sobi, kjer je stal. Ko gaje vprašal, kako mu je, je Caf odgovoril: „Zelo slabo." Začel mu je govoriti o tem, da ga nameravajo odpeljati v Maribor. Privolil je, vendar je želel, da bi ga spremljal prof. Glaser. Še pred tem pa je hotel ostati nekaj časa sam. Dejal je, da bi rad opravil molitve. Glaser se je odstranil. Tedaj je ptujski prost poslal v Cafovo sobo strežnika, ki pa je doživel tak nagovor: „Kaj hočete od mene? Denarja nimam, ga je že odnesel gospod F., pustite me pri miru, da opravim svoje moHtve!" Po teh besedah jo je strežnik popilial, samo nekaj trenutkov pozneje se je iz Cafove sobe zaslišal pok . . . Oroslav Caf se je ustrelil. Iz tega opisa zadnjih minut Cafovega življenja je mogoče sklepati^ da je Caf vedel, kaj bo storil. Ze t^o se je vse življenje upiral, če je moral kam potovati. Zdaj so ga starega hoteli odpeljati s silo. HoteU so ga vtakniti v blaznico. Caf je vedel, kaj nameravajo. Sklenil je, da jim prepreči namero. Za ceno lastnega življenja. Raje je šel v smrt prostovoljno, kot da bi moral v umobolnico, kamor zares ni sodil. IN ZA ZAKLJUČEK ŠE BISTVENI DEL SKLEPNE BESEDE IZ RAZPRAVE ISTE- GA AVTORJA: Iz obljavljenega gradiva je mogoče spoznati, da je bil Oroslav Caf resnično velika osebnost na področ- ju jezikoslovja, da je bilo njegovo znanje jezikov (znal je tudi keltski, finski poleg drugih indoevropskih in vseh slovanskih jezikov, seveda tudi oba klasična jezika latinski in grški, zatem hebrejski, sirski, novogrški, menda tudi turški) zares obsežno in da se je lahko meril z največjimi umi takratne dobe na tem področju. Žal pa je Cafu kot človeku primanjko- valo nekaj tistih lastnosti, s pomočjo katerih bi mogel to svoje znanje uveljaviti javno, ga predsta- viti širšemu jezikoslovnemu svetu. Cafu je manjkala odločnost, mogo- če tudi vera in zaupanje vase in v svoje delo. Kot osebnost je bil silno občutljive narave, nagnjen k samo- tarstvu, kar ga je odbijalo od zunanjega sveta, ki pa si želi in zahteva predvsem akcijo, dinamiko in ne tihega samozadovoljstva, ki ne koristi nikomur. Cafa je mogoče glede tega (kakor tudi glede znanja) primerjati s Čopom, čeprav je Čop v ožjem krogu vendarle deloval koristno in je pomenil za slovensko literaturo neprimerno več kot pa Caf za jezikoslovje. To je bila (Tafova slaba točka, pri čemer je treba upoštevati okoUščine, v katerih je živel in deloval. NA KONCU VSEGA ŠE V OKLEPAJU: (P. S. V prvi del spominskega zapisa o Oroslavu Cafu so se zaradi naghce vrinile nekatere napake, ki si jih lahko bralec popravi sam: tako so v začetku zadnjega odstavka „Cofova" leta seveda Cafova, namesto „ni bilo mogoče objasniti kaj več .. ." bi moralo stati „objaviti" ipd. V celoti pa je potreben popravka zadnji stavek uvodnega odstav- ka, ki se mora glasiti: Pač, še nekaj nas v Ptuju spominja na moža, ki počiva v tem grobu - kratka, s kamenjem tlakovana ulica, ki se ob gimnazijskem poslopju spušča proti Diavi in ki je poimenovana po Cafu. Ker je ravno prostor v oklepaju, naj opozorimo še na nekaj. Grob je bil za Cafovo spominsko obletnico primerno očiščen. Trenutno ga prekrivajo tudi cvetovi vrtnic. Nagrobnik je sicer preprost, a dobro ohranjen. Odgovorni pa bi morali čimprej poskrbeti za popravilo starega kamnitega okvira groba, če to ne gre več, pa za novega. Nekdo bi moral prevzeti tudi skrb za vzdrževanje groba. Morda gim- nazijska mladina, saj se narava C^afovega življenjskega dela naj- bolj ujema ravno z njenim študijem, o čemer priča tudi Cafova ulica, ki pelje ob gimnazijskem poslopju navzdol. To vse zahteva že sama urejenost pokopahšča, saj se Cafov grob nahaja prav sredi njega ob križu, ob čigar desni je med drugim tudi lepo urejena skupna grobnica drugih ptujskih duhovnikov. - Temu kulturne- mu dejanju naj bi se pridružila tudi primerna spominska počas- titev v okviru predavanj in razstav ptujske študijske knjižni- ce, v prihodnji sezoni novega „kulturnopro svetnega" leta 1974/75.) POROKE: Anton Horvat, Pobrežje 31 in Olga Toplak, Pobrežje 40; Jožef Arnuš, Gomila 2 in Štefanija Kline, Sp. Velovlak; Ivan Kancler, Šikole 5 4 in Elizabeta Zelenko, Sakušak RODILE SO: Romana Kovačič, Rajčeva 3 - Boštjana; Jožica Dimovski, Ciril- Metodov drevored 3 - dečka; Ljubica Puklavec, Obrez 69 — Marijo; Veronika Svenšek, Stanošina 3/a - dečka; Marija Trčko, Sp. Jablane 11 - deklico; Marjeta Slana, Majšperk 9/a - Sebastijana; Angela Palčič, Podgorci 53 - Tanjo; MarUa Leben, Podgorci 24 - Heleno. 33; Alojz Fekonja, Brengova 63 in Ada Jakopec, Biš 12. UMRLI SO: Andrej Kelc, Paradiž 8 3, roj. 1905., umrl 2. 7. 1974.; Marija Kokol, Mezgovci 9, roj. 1913., umrla 2. 7. 1974.; Barbara Masten, Polenšak 1, roj. 1906. umrla 3. 7. 1974.; Elizabeta Petovar, Stanovno 7, roj. 1906., umrla 3. 7. 1974.; Terezija Vnuk, Prešernova 27, roj. 1900., umrla 4. 7. 1974. Franc Valenko, Maistrova 4, roj. 1908., umrl 25. 6. 1974; Firderik Emeršič, Dobrina 14, roj. 1906, umrl 28. 6. 1974; Franc Munda, Sp. Ključarovci 15, roj. 1910, umrl 1. 7. 1974. tednik — Četrtek, ii. julija 1974 stran 13.^ Maturantski izlet ptujskih gimnazijcev Na gimnaziji „Dušana Kvedra" v Ptuju je bila že nekaj let praksa, da so četrtošolci šli na svoj maturantski izlet že v začetku šolskega leta, to je v začetku septembra. Letos je vodstvo gimnazije odločilo drugače. Tretješolci smo izvedeli, da gremo na izlet takc>j po končanem pouku. Vest nas je najprej navdala z nejevoljo, ker nam tako ne bo odpadel teden dni pouka v novem šolskem letu. Za dijaka je namreč vedno zelo lepo, če odpade kak dan pouka, pa zelo težko, ko je treba tisto nadoknaditi. Sicer pa je tej slabi volji bila kriva predvsem živčna napetost ob koncu šolskega leta, ko smo vlagali še zadnje moči v učenje in popravljali, kar se je še dalo popraviti. Sedaj, ko je izlet za nami, smo vsi zadovoljni, ne samo zato, ker nam je bilo na izletu lepo, temveč tudi zato, da nam v jeseni ne bo odpadel pouk. To nam potrjujejo tudi naši starejši kolegi, ko so nam pripove- dovali - s kako težavo so potem nadoknadili učni program tistega tedna, ki so ga prebili na maturant- skem izletu. Zato gre vodstvu gimnazije prav gotovo priznanje za tako odločitev. Naš maturantski izlet smo tako začeli zgodaj zjutraj, 27. junija 1974, ko smo se v dveh avtobusih odpeljali spoznavat našo domovino in rgeno preteklost, o kateri se bomo teoretično še krepko se- znanjali v novem šolskem letu. Pot nas je vodila skozi Hrvatsko v Bosno, prva postaja je bila Banja Luka, kjer so ponekod še danes vidne posledice potresa pred petimi leti. Naslednja postaja je bilo Jajce, s svojimi slapovi na Plivi in Muzejem zgodovine, bogatimi fotografijami iz NOB in s čudovitimi likovnimi deli. Prenočili smo v Travniku, še prej pa smo pozno v noč sedeli pred hotelom in prepevali. Višek nadednjega dne je bil ogled Sarajeva. Obiskali smo etnografdci muzej, v njem nas je vodič s posebnim navdušenjem seznanjal z načinom življenja v Bosni v turških časih. Posebno zanimiv je bil tudi naravoslovni muzej z bogato zbirko živalskega sveta. V Husrenbegovi in Sulejmanovi džamiji pa nas je obdajalo vzduge nekega drugega, nam tujega islamskega sveta. Zato pa nam je bila toliko bolj domača Baščaršija s svojo pisano množico stojnic in z bogato izbiro najraz- ličnej šega blaga. Pri vožnji naprej smo naleteli na porušen most čez Neretvo, zato žal nismo mogli nadaljevati poti v Mostar. Pozno v noč smo se vozili po strmih in vijugastih cestah do Foče, kjer smo tudi prenočili. Zato MLADI ROKOMETAŠI Tako je bil naslov vesti o mladinskem rokometnem turnirju osnovnih šol občine Ormož, ki je bila objavljena 13. junija v 22. številki Tednika na 11. strani. Resnici na ljubo je treba povedati, da so mladi rokometaši osnovne šole Velika Nedelja po krivici obdolženi za neudeležbo na tem tekmovanju. Ekipo imajo, tudi pripravljena je bila, a so vmes prišli izleti ob koncu šolskega leta, pa tudi turnir so večkrat preložili. O tem, da na turnirju ne morejo sodelovati iz navedenih vzrokov je -jjrireditelj turnirja biJ tudi telefonicno obve- ščen. pa smo toliko lepše preživeli nasled- nji dan v čudovitem počitniacem centru na Tjentištu. Povzpeli smo se do monumentalnega spomenika iz dveh belih skal, ki ponazarja vso mogočnost in veličino boja za svobodo naših narodov. Zvečer smo končno prispeli v Dubrovnik, verjetno naše najlepše mesto, ki je bil tudi ^avni cilj našega izleta, saj smo tam preživeli kar tri dni. Med drugim smo si ogledali stari del mesta, znamenite stavbe in muzeje s čudovitimi ikonami. Drugi dan bivanja v Du- brovniku smo se odpeljali na piknik na bližnji otok. Vreme je bilo čudovito, morje nekoliko valovito, mi pa dobre volje v. gugajočih se čolnih. Po treh dneh se nam je Dubrovnik tako priljubil, da smo se le s težkim srcem, poslovili od tega čudovitega mesta. Odpeljali smo se po jadranji magistrali do Zadra in zadnjič na tem izletu prenočili. Ustavili smo se tudi pri naših tabornikih v Kaštel Kambelovcu, ki so nam pripravili prisrčen sprejem in izvrstno kosilo. Na poti proti Ptuju smo še preživeli lep večer na PUtvičkih jezerih, potem se nismo več ustavili do doma. Zunaj je deževalo, posku- šali smo zaspati, pa se ni dalo, misli so se vedno vračale k številnun vtisom iz tega enotedenskega izleta. Le na kraSco in v skopih podatkih sem opisala pot, ki jo že nekaj let opravljajo ptujski četrtošolci na svojem maturantskem izletu, katere- ga glavni namen je. da bi kar najbolje in neposredno spoznali svojo domovino. Nič manj po- membno pa tudi ni dejstvo, da se na takem izletu še bolj izraža in utrjuje tovarištvo in prijateljstvo med so- šolci, kar nam bo pomagalo pri preživljanju in naporih še zadnjega skupnega šolskega leta. Za konec moram tudi zapisati, da so bili tovariši profesorji. Ki so nas spremljali, z nami res pravi tovariši. Pohvala velja tudi obema šoferjema Avtoparka Komunalnega podjetja in vodiču. Vsi ti so v veliki rtieri prispevali, da smo se na izletu imeli kar najlepše in da je vse potekalo brez Vsakih težav. Jožica Fideršek Otroci se učijo plavati Na ormoškem kopališču bo še do konca tega tedna trajal 10-dnevni tečaj plavanja za učence in učenke četrtih razredov osnovne šole Ormož in njenih podružničnih šol na Humu, Runču in v Ivanjkovcih. Kot sta nam povedala telovadna učitelja Rudi Zidarič in Stanko Lesjak, ki tečaj strokovno vodita, se letos uči plavati 70 otrok, od katerih se bo velika večina tudi naučila plavalne veščine. Stroške tečaja plačata temeljna izobraževalna in temeljna telesno- kultuma skupnost Ormož. ŽENSKE SO KOSILE Z namenom obujanja starili običajev so čebelarji iz Obreza in Središča priredili 30. junija veselico in tekmovanje v košnji. Da bi to zvenelo bolj v humorističnem duhu," so se v košnji pomerile ženske. Tekmovanja se je udeležilo 10 bosonogih Kosic. Tako so kmečke žene vnovič dokazale, da niso spretne samo s kuhabiico, temveč da se lahko pomerijo z marsikaterim moškim delom. Zanimanje za takšne običaje je ne le v mestu, npr. „Kmečka ohcet", pač pa tudi na vaseh vehka, kar jc dokazala ta prireditev. Navijačev in firbcev seje zbralo nekaj manj kot 1000. Po krepkih zamahih s koso so se tekmovalke okrepčale z malico na pokošeni travi. Prvo mesto si je prikosila Marija Cimerman pred Marijo Šnajder in Darinko Potočnik - vse iz Obreza. Vse tekmovalke so dobile praktič- ne gospodinsjke ptipomočke. Na koncu pa so se ob poskočni glasbi Metuljčkov bose zavrtele po plesi- Tekst in foto: Vera Lazai, Skupina učenk IV. razreda osnovne šole Toneta Žnidariča Ptuj, ki so obiskovale tečaj mednarodnega jezika - ESPERANTA. Foto: KOSI 14 stran« TEDNIK — ČETRTEK, 11. julija 197^ Podstrešne zložljive stopnice Te stopnice lahko dobite in naročite v Ribnem 49./a Bled — MIZARSTVO MARKUN FRANC To je najnovejši izdelek in najbolj močan, zato je popolnoma varen dostop tudi za starejše ljudi v podstreho. Stopnice so zaprte v lastnem ooodu, ki ga montirate v odprtino. Spodnji pokrov je iz iverice, zgornji iz pločevine, po požarnovarnostnih predpisih. Izdelujem jih po serijsKi in naročenih merah. Ser.jske mere so 120 x 70 x 70 x 255 cm in 110 x 225 cm in 96 X 70 X 255 cm. Ce pa vam te mere ne ustrezajo, jih lahko naročite, s seboj prinesite naslednje mere: dolžino in širino odprtine in navpično višino od poda do stropa. Stopnice serijskih mer lahko dobite tudi pri Gramex Ljubljana. PRODAM breji kravo in telico simentalko. Ivan Vidovič, Budina 58. PRODAM dobro ohranjeno mlatiini- co z dvojnim čiščenjem ,,kirchner". Franc Zupanič, Sp. Hajdina 58. UGODNO prodam brezhiben TAM 4500 kasonar. Prevozi takojšnji, Ptuj in okolica. Naslov v upravi. ENOFAZNO, enostopenjsko vodno črpalko z hidroforom ugodno prodam. Ivan Orlač, Rogozniška cesta 30. PIANINO Hans VVer^ner, dobro ohranjen, prodam. Žižek, Ptuj, Trubarjeva 13, pritličje. PRODAM strešno zarezno opeko (z dvema folcema). Naslov v upravi. Ogled od 14.30 dalje. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, z zemljo ali brez nje in gradbeno parcelo ob glavni cesti Videm-Ptuj. Ivan Vidovič, Pobrežje 145, p. Videm pri Ptuju. UGODNO prodam zastavo 750 in šivalni stroj „veritas original". Šuligoj, Trubarjeva 9, Ptuj. POCENI prodam fiat 750, letnik 1966. Alojz Benko, Ločič 23. IŠČEM prazno sobo v Ptuju. Prekoršek, Perutnina - kooperacija Hajdina. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam moškemu. Naslov v upravi. PREKLICU JEM veljavnost članske izkaznice in letne ribolovnice na ime Branko Pregelj, Ciril-Metodov drevo- red 15. LEPE mlade oleandre prodam. Antonija Roškar, Nova vas pri Markovcih 59. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Vprašajte pri ,,Foto Kosi". IŠČEM inštruktorja za nemški jezik za drugi letnik srednje šole. Naslov ^ upravi. PRODAM trosobno hišo z vrtom in majhno shrambo pri Veliki Nedelji na prometni točki. Informacije pri Francu Bombek, Velika Nedelja 10. ROČNO kosilnico agria s priključ- kom prodam. Sp. Hajdina 42. GRADBENO parcelo v Hajdošah prodam. Vprašajte Antonijo Ules, Ciril-Metodov drevored 19, Ptuj. OBVEŠČAMO, da Peter Rakuš nima pooblastil za zbiranje oglasov. UREDNIŠTVO TEDNIKA OVEN (22.3. - 20.4.): Manj skrbi in dosti plačanega dela. Oseba i močnimi obrvmi zelo zaposli vaj, misli. Postali boste otročji, z, razvedrilo se pel>ite v naravo, sjj vam edina lahko pomaga iz zagate, BIK (21.4. - 21.5.): V družbiinv službi boste prijetni, zato ste lahko zadovoljni sami s sabo. Enkrat boste mimogrede popivali. V nedeljo bo- ste zvedeli' vse o lepi dolžnosti, Svetlolasa oseba vas še zanima. DVOJČKA (2i .5- 21. 6.): Ne. kdo bo izrabil vašo omahljivost, Tovariš vas ne bo založil, ker jj sokriv. Trgovske posle uredite mi- mogrede, zato bo ostalo nekaj prostega časa. Iz kolektiva srčkano darilo. RAK (22.6. - 23.7.): Odpočilise boste šele po družabnem uspehu. Novost pri delu ne spremeni oseb- nega življenja. Naivna .oseba vas bo že v torek nehala zalezovati a brez skrbi le ne bo šlo. Preizkus pametil LEV (24.7. - 23.8.): Na zmenek \ boste šli in se vrnili zmedeni in ! srečni. Ljudje okrog vas bodo ' spoznali, kako se vas da pametno izrabiti za čudne namene. Pridružili se boste štirim in se zato nekomu zamerili. DEVICA (24.8. - 23.9.): Vaš nadrejeni se bo kmalu pokazal v boljši luči kot ste ga bili vajeni, Škodljivost boste odpravili z škod- ljivci. V nedeljo pričnete. Znanka oživi lepe spomine. Skomina vas pa ne boste. TEHTNICA (24.9. - 23.1 0.): Vse po starem le gibljivi del plače bo večji. Revnemu sorodniku boste pomagali, da bo lahko šel na počitnice. Srce ponudite v nedeljo, temnolasa oseba se zaljubi. Izlet. ŠKORPIJON (24.10. - .221 I'.): Prijetni napori v zvezi s pripravami na odhod. Okrog vašega delovnega mesta hodi ena oseba preveč Pesed bo več kot je treba. Kupili boste nekaj enkratnega za vse življenje. STRELEC (23.1 1. - 22. &.): Upoštevani boste v prijateljstvu in ljubezni. Preureditev bo speljana po vaših predlogih. Otroku boste prine- sli darilo, sorodniku pa poživilo. Znancu boste dali dober nasvet. KOZOROG (23.1 2. - 20. 1.): Na dv.eh krajih boste zaradi osebnega zanimanja in dela. Temne oči vas elektrizirajo, zato boste morali po- skrbeti za sprostitev. Odločilna bo oseba v zelenem. Teletina bo! VODNAR: (21.1. - 19.2.): Vadili se boste za nastop v ljubezni. Razporedili boste dolžnosti, da vas ne bodo lovili. S sorodnico je treba potrpeti. Ob zalivanju rož se sple- tejo poznejši užitki. Vznemirjenost. RIBI (20.2.-21.3.): Zvito bost; prikrili svoj osebni uspeh, da vas ne bi še bolj nadlegovali. Ljubezen je nadoporecno lepo sklenjena. Sosed ima sam dovolj, zato ne bo pomagal- Izdatki za bodočnost. POPRAVEK V sestavku „Juršinski trsničarji so zborovali", ki je bil objavljen ^ prejšnji številki Tednika, je v sredi četrtega odstavka prodaja sadik v Avstrijo zapisana napačno, pravilno je: V letošnjem letu so avstrijski državljani kupili v Juršincih lO.OOO trsnih cepljenk in jih na naših tleh tudi posadih. F. Holc Za gradnjo bolnišnice Ptuj so darovali na žiro račun šte- vilka 52400-7651-46283 nasled- nji darovalci: 1. Prim. dr. Aleksander Poz- nik — prispevek iz preveč iz- plačane dotacije Mlad. zašč. doma Dornava 600,00 2. Turtuli Kazir iz Ptuja 100,00 3. Stropnik Jože, Ptuj, name- sto honorarja za predavanja na DU Ptuj 450,00 4. Dijaki SC za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« Ptuj 750,00 5. ZZB NOV — Občinski od- bor Ptuj 1.290,00 Vsem darovalcem iskrena hvala! 16 stran tednik — Četrtek, ii. juiija 1974 Štrukljevi materi v slavo Ko žitu iclasje dozori, pride icosec in ga poicosi. Neicalco talco Je tudi dozorela Marija Milošič, Strukljeva mati iz Velike Varnice pri Leskovcu, ko se je v njeno sobo v petek, 5. 7. 74 ob 20. uri in 25 min nenadoma vtihotapila poslanka smrti ter ji z ostrino svoje kose pretrgala v 85. letu star,osti nit njenega življenja. Lepa, visoka, častitljiva je to starost in dolga doba trudapolnega življenja se skriva za tem, saj je kot kmečko dekle morala s 14. letom začeti pot bridkega, težkega, mučnega pridobivanja - v znoju premočenega - kruha. S 30. letom se je poročila z že blagopokojnim Francem Miloši- čem. Spremenila je dom, toda delo je ostalo - prekopavanje ilovnate, deloma laporne haloške zemlje, z dodatkom skrbi za gospodinjstvo, čez čas pa še za lačne mlade želodčke, kajti v zakonu se jima je rodilo 5 otrok, 4 hčere in sin. Po 22. letih zakona jo je prerano za večno zapustil njen soprog. Skrbi in delo se je podvojilo, saj sta še bila 2 nepreskrbljena - šoloobvezna otroka. Toda nje čvrsta, vesela narava ni klonila. Oskrbela in vzgojila je otroke lepo, v njeni ovdoveli dobi 32 let. Da jih je res dobro vzgojila, je dokaz to, da je imela - kar doživi redki kmečki človek - dobo mirovanja, brez pokojnine, kajti otroci, razen ene hčerke, so ostah doma in so jo vzorno, vzgledno, požrtvovalno negovali v stalni skrbi, da bi le še dolgo ostala med njimi. Prišel pa je trenutek, ko jim je bil dragocen dar odvzet. Blaga pokojnica je imela rano na nogi. da je s težavo hodila le doma okrog in vid jo je v precejšnji meri zapustil, drugače pa je bila do zadnje ure pri polni zavesti in za njena leta v precejšnji moči, saj še je malo pred smrtjo hodila po sobi in še sinu odsvetovala, da ni šel sosedu pomagat kosit, češ: ,,Bodi pri meni, saj ne boš dolgo". Kot taka, že nekako od sveta izolirana, a še vedno spoštovana, je dokaz velika množica vaščanov na njeni zadnji poti. Oliranimo jo v lepem spominu! JM. PARADIŽ PRI PTUJU nMMl JOJ MATI... KAJ SE Ml JE ZGODILO!« TO SO BILE ZADNJE BESEDE ŽENE IN MATERE ŠTIRIH OTROK V ponedeljek, 1. julija se je okoli osme ure zjutraj zgodila v Paradižu pri Ptuju huda družinska tragedija. Že v nedeljo so štiri delavke vezale pri Bratovškovih trto v goricah. V ponedeljek so delo nadaljevale. Ko so zjutraj prihajale na delo, niso niti slutile, kako hitro bodo končale in kako tragično bo preminila ena izmed njih. Med delavkami je bila tudi Marija Vidovič iz Paradiža 43 s svojo hčerko Liziko Kelenc, ki je zadnjih 14 dni živela pri njej zaradi spora z možem. Kako so se pozneje razpletaU dogodki, nam je po tem, ko si je s predpasnikom obrisala solze, povedala mati, Marija Vido- vič: ,,Vezale smo tukaj čisto pri vrhu, pa se je naenkrat prikazal pred nami Franc z malo Vidico v naročju. Veste Lizika je bila z njim poročena dobri dve leti. Zadnje čase pa se nista razumela, zato je prišla k meni na stanovanje, s seboj pa Je pripeljala 4 leta starega sina Ivana m šele 13-mesečno Vidico. Ko se nam je bližal, sem slutila, da ne bo vse v redu. Obstal je na potki v goricah, Mali Ivanček in Vidica s svojo babico. nekaj metrov od Lizike in mene. Nič ni pozdravil, temveč odložil malo Vidico na blatno pot ter dejal: „Boš imela otroke ti, ali jih bom imel jaz." Lizika je bila čisto preplašena in ni odgovorila, le odmaknila se je za trs. Jaz pa sem stopila malo više in dejala: „Zakaj ti z nami ak grdo delaš? " Takrat je potegnil roko iz žepa in ustrelil v zrak. Lizika se je prestrašila še bolj, ter se opotekla ob trsju, jaz pa sem stopila pred njega in mu rekla: ,,Mene daj rajši kot mojo hčer, idi dol z ljudske zemlje!" Hipoma meje pogledal in odvrnil: „Ne, niti metra ne!" Takoj nato je sprožil drugi strel naravnost v Liziko. Ni padla, Je opotekla se je Počilo je tretjič, četrtič, takrat je nenadoma zmanj- kala med trsjem, a ni padla, obrnila se je in stekla naravnost k meni. Tik pred mano je padla ha vlažna ilovnata tla ter v krču porinila z nogami trs od sebe. Prijela sem jo v naročje, a je še dejala: ,,Mati, joj mati... kaj se mi je zgodilo!" Videla sem, kako ji na sprednji desni strani hje kri iz prsi, pa tudi iz strela od zadaj sem čutila lepljivo snov. Koliko se je premučila preden je umrla. Krči, stiskanje zob. Pa je revica le nehala trpeti. Pozneje se vsega ne spomnim več tako točno. Preveč mi je bilo hudo. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je lastno dete umiralo na rokah. Cula sem še en strel in videla, kako je padel Franc med trsjem. Zakaj je to naredil? Lizika je že imela prošnjo za ločitev pa nas ni pustil pri miru, Sedaj ju je ločil sam. Ona počiva na pokopališču v Cirkulanah, on pa na domačem v Gorišnici, meni pa so ostali štirje nepreskrbljeni otroci." M. OZMEC Foto: M.OZMEC Lizika Kelenc, 25 let, žrtev moža. Marija Vidovič: „0d tu je streljal na Liziko, potem ko je odložil malo Vidico." OBVESTILO BRALCEM Prejšnjo številko Tednika ste prejeU z tako veliko zamudo predvsem zaradi pošte. V petek zjutraj, ko bi morah iz Maribora pripeljati tudi Tednik v Ptuj je enostavno v poštnem avtomo- bilu zmanjkalo prostora. Zani- mivo je, da je za druge časopise prostor bil!!! TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. P 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77.-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK P^i^J 52400-603-30458. ^ Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska ul. 14. TOZD Reševalna postaja Ptuj objavlja za dne 15. julija 1974 ob 7. uri avno icitacijo za prodajo dostavnega av- tomobila IMV MORIŠ 1600 B v voznem stanju. Vozilo je na ogled vsak dan na Reševalni postaji Ptuj, Vošnjakova 5, kjer bo tudi licitacija.