^T\T1 POSAvsKi 0T7 373 re a> o o ¦o o o o in (0 ¦a _re JC re us o o CM re w Ä oo I >< o 2 intprv(u|5|l | Rudi Stopar TEMATSKA PRILOfiA Žfrett v Posayju S? infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica por>Mnava PE KRŠKO I Ce»t«kr*Klhirtev135c | (X» CENTER) I ŽELITE PRIMERNO I I DENARNO ODŠKODNINO? IPQKUCITE BBEB>LftCNO ŽTEVILKO I 0801314 I pos^ye /Sgencija za zoposlovanje ~)zobraževalno središče Center za tehnično vornosn I • vamosl pri defu • vantvo pred požaom I www.posavc.si 050/621 -307 KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO pričenja s tečaji šolanja psov na hipodromu Brege ligrodtfa HE na spoon? $mt Mac energije oglasi LJÜDSKA (INIVERZA KRŠKO učimo se za žiul\en\e Vabi k vpisu v tečaje: • Kletarjenja in stekleničenja vin 40 ur • Vodenja poslovnih knjig 60 ur • Strojepisje na računalniku 20 ur • Voznik viličarja, strojnik težke gradbene mehanizacije 80 ur • Angleščine po srednji šoli 60 ur • Šivanja in krojenja po meri 25 ur • Peke domačega kruha in potic 8 ur Prijave in informacije: 48 81 170. VPIS: do lO.marca frizerstvo mitja( , MATURANTI POZOR! Brezplačno lakiranje noh vam nudimo, če izkoristite komp pričeska + ličenje. Iskoristite kupončke ^^ za solarij, plačaš 5, ^^^| lx solarij gratis. ^^^J^H - :i070Till......1 ^^ KARTICA TUŠ KlUß 7% POPUST ^B ŠTUPCHTIIM PUfflU 20% POPUST 1 1All?LJJ;l?fTa R AČUNALNIKII Monitor Samsung SM793s U" 29.900 SIT . Monitor LG LCD U" 69.900 SIT 12 ms Prenotnik T-45 DXC IC 2800 189.900 SIT Računalnik Sempron 2600+ CPU AMD Sempron 2600+ MB ASRock K7VT4A+ VIA KT400 Disk 80GB 7200rpm RAM 256MB DDR 400MHz VGA ATI Radeon 9250 128MB Tv-out DVD+/-RW-16 NEC 3520A, dvoslojni disketnik, ohisje 99.900 SIT Laserski Tiskalnik Samsung ML-710P 33.900 SIT Canon IP 2000 Pixma tehnologija 19.900 srr DVD+/-RW*)6 NEC 3520A Dual 17.900 SIT Kartuše Canon , Epson od 1.600 USBključ 128MB, 2.0 -5.900 Torba za prenosnik - 5.600 Fotopapir PAPI 140g, 20L -1.500 DVD-R Verbatim 25 pack - 3.900 CD Smarfbuy 25 pack ¦ 1.690 1A INTERNET, PC TABU CKŽ 141, KRŠKO . Tel: 4880432 Delovničas: 9-19h, sobota: 9-13H • www.lainternet.net/trgovina FR350 Hočevšijev trg 5,8270 KRŠKO i Tel.:07 49 21 359, 49 05 535 DelovMčas: pon-pet 8.00 -16.00 ¦ 3»bota: 8.00 -12.00 poöblalceni servis: L ST/HL $}K1HG -^™| Popravilo motornih žag, škropilnic, rofbcijskih kosilni« motornih kos,... vseh proizvajalcev ¦ Nadomestni deli, potrošni material m Novosti: 4-mix motorne, kose, vlsokotlačni čistilci, jß multi motor MM 55, STIHL Timbersports kolekcija i trotja "¦ \ - p o s a v sny i 0T7 IT"' Na naslovnici: Rudi Stopar (s skulpturo Martina Krpana) Foto: Robert Sajovec Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Urednica tematske priloge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica pravilo- ma 30. v mesecu. Rok za rezervacijö oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v me- secu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 15.000 izvodov Zimska zgodba Februarska zimska zgodba Posavja se je po pustu, ki poleg tradicionalne kostanjeviške svojo karnevalsko podobo nada- Ijuje tudi v Sevnici in Dobovi pa tudi Brežicah, nadaljevala s skupnim vseposavskim poglavjem. Začelo se je s Tehnolo- škim centrom Posavja, obiskom novega okotjskega ministra v Boštanju in Sevnici, nadaljevalo s Tretjo razvojno osjo, na katero svoje karte stavijo predvsem v Sevnici, člani Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju pa so na svoji seji skupaj z ministrom za lokalno samoupravo zapisali novo poglavje na temo regionalizacije in financiranja občin. Medtem je krški poslanec v Krškem odprl svojo pisarno, ka- mor vabi vse, ki ga želite karkoli vprašati, mu svetovati ali ga opomniti na lokalne probleme. S slednjimi, konkretno brežiškimi, pa se bo kmalu lahko soočil novi župan, saj se v Brežicah bijejo še zadnje predvolilne bitke za županski stol. Kdo ga bo zasedel, bodo volilci odločili na volitvah v nede- Ijo, v primeru drugega kroga pa še 20. marca. Mesec kulture so v krški občini kot vsako leto obeležili s po- delitvijo Prešernovih plaket, zlati sta letos odšli v Bresta- nico in na Senovo, ob tern pa tudi odprli dolgo pričakovano knjižnico v krajevni skupnosti Senovo, ki je v februarju tu- di praznovala. Tudi v Brežicah so se spomnili na najbolj od- mevne dosežke in pridno delo v kulturi, v Sevnici pa so kul- turni praznik obeležili z gosti. A kot pravi gost Rudi Stopar v intervjuju, se je odnos do kul- ture, umetnosti v tern, kapitalističnem času močno spreme- nil. Vrednost naj bi imele le šokantne stvari, ampak zanj je umetnost še vedno tisto, kar pri človeku zbudi tista notra- nja čustva. In ravno ta skrita čustva so pri številnih Posavcih, potem ko so zapustili službo in odšli v pokoj, prišla na dan in mnogi med njimi so danes znani likovni umetniki, slikarji, kipar- ji, drugi se udeležujejo različnih tečajev, kjer uresničujejo svoje življenjske želje. In ravno zato je njihovo tretje živ- Ijenjsko obdobje, o katerem pišemo v tokratni prilogi Živeti v Posavju, pestro, razgibano, zdravo, zadovoljno in srečno. A ko je življenje nas vseh zaradi takšnih ali drugačnih razlo- gov ogroženo, je naše življenje odvisno od prve pomoči. V Posavju imamo predhospitalno enoto nujne medicinske po- moči v Krškem ter urgentni službi v Brežicah in Sevnici in vsi se soočajo tudi z nekaterimi problemi. Urednistvo zrVetr v Posavju IZ VSEBINE 4 Trideset dni 5 V Brežicah bodo volili župana 8 IntBPVJU: Rudi Stopar 12 Urgontno službe v Posavju 15 Posavski kulturni praznik Žlveti v Posavju Trotjo življenjsko obdobje 20 Fotoropoptaža. Pust 21 Nagradna križanka U InsormacijB Občine Krško WWW. . yv , * trideset dni Po 14 loth krajevna priznanja Ob prazniku Krajevne skupnosti Senovo je 9.februarja potekala svečana seja Sveta KS Senovo. S položitvijo venca k spomeniku 14. divizije so se v uvodnem delu poklonili spominu žrtvam druge svetovne vojne, pred- sednik Sveta Krajevne skupnosti Senovo ^_____r-^^^^^m Jože Ribič pa je v nadaljevanju pred- stavil zastavljene načrte dela v letoš- njem letu. Svečano sejo Krajevne skup- nosti je spremljal kulturni program, ki so ga za to priložnost prispevali Moški pevski zbor iz Brestanice, saksofonist Matjaž Škoberne in na vibrafonu Jože Bogolin. Pa štirinajstih letih so ob letoš- njem prazniku na Senovem ponovno po- delili tudi priznanja posameznikom in društvom za delo in prispevek k razvoju kraja in krajevne skupnosti. Na kultur- ni prireditvi, ki je bila dva dni kasneje v Domu XIV. divizije, je priznanja preje- lo pet krajanov: Anton Petrovic, Vinko Hostar, Hinko Uršič, Pavle Hictaler in Janika Umek ter dve podjetji in društvo Metalna Senovo, Mizarstvo Božičnik in Prostovoljno gasilsko društvo Senovo. Prvič pa so podelili tudi naziv častnega krajana, in si- cer župniku Janezu Nanutu. B.M. Janez Nanut Turistično društvo Senovo je petega februarja pripravilo tradicio- nalni pohod po poteh XIV. Divizije s Senovega na Bohor, ki se ga je udeležilo kar nekaj domačinov. V Zaklu pa je isti dan senovsko dru- štvo za praktično streljanje organizirato dan odprtih vrat, na ka- terem so obiskovalci lahko preizkusili orožje. 12. februarja je do- mači nogometni klub pripravil že tradicionalni humanitarni turnir v malem nogometu za nakup igral za senovski vrtec. Tokrat bodo s pomočjo zbranih sredstev in sponzorjev za najmlajše vrtcu podari- li zaprt peskovnik v vrednosti okoli dvesto tisoč tolarjev ter igrače. Društvo upokojencev Senovo pa je 13. februarja pripravilo prav ta- ko že tradicionalni memorialni hitropotezni šahovski turnir v spo- min na Andreja Strnada, ki se ga je udeležilo 28 šahistov, med ka- terimi je bil najboljši Gorazd Novak, drugi Tomaž Žnideršič, tret- ji pa Ivan Levičar. Za tretjo pazvojno os Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Posavje je v Kr- škem pripravila predstavitev projekta Tretja razvojna os in 11. sejo upravnega odbora. Ob prisotnosti predsednika GZS Jožka Čuka, direk- torja območne zbornice Marjana Šunte ter posavskih županov in po- slancev je sevniški župan Kristijan Jane nanizal glavne značilnosti ide- je o tako imenovani Tretji razvojni osi, ki naj bi z izboljšano cestno, že- lezniško, energetsko in informacijsko povezavo omogočila hitrejši raz- voj petim slovenskim statističnim regijam - Koroški, Savinjski, Posav- ski, Zasavski in Dolenjski. Okvirna vrednost projekta, v katerega bosta vključeni tudi avstrijska Koroška in hrvaška Primorsko-goranska župani- ja, znaša milijardo in 190 milijonov evrov, z realizacijo pa naj bi zače- li po dokončanju slovenskega avtocestnega križa v letih 2007 do 2013. Vsi predstavniki lokalnih skupnosti so projekt podprli, predsednik zbor- nice Jožko Čuk pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev, ki je še posebno v interesu gospodarstva, zato bo zbornica na vse možne nači- ne Tretjo razvojno os podprla. V nadaljevanju so člani upravnega odbo- ra posavske GZ med drugim potrdili Marjana Šunto za direktorja v no- vem štiriletnem mandatu do leta 2009. S.M. WWW. . W=PK • • ru* kt&tfco üOtetporokB 74-letni Ivan in 72-letna Angela Bostele iz Sromelj sta 13. februarja obeležila 50 let skupnetja življenja. Spoznala sta se že pred več kot šestdesetimi leti, imata pa sina in hči ter dva vnuka. Po petdesetih letih skupnega življenja ju je ponovno poročil bivši brežiški žu- pan Andrej Vizjak, sledila je še cerkve- na zlata poroka na Sromljah. Na sevniškem gradu pa sta zalto poro- ko obeležila Jožefa in Ladislava Gro- boljšek iz Sevnice, ki ju je poročil sev- niški župan Kristijan Jane. Zlatoporočenca Bostele 85 let AvQiista Resntka V februarju je 95 let praznoval Avgust Resnik iz Anž, oče štirih sinov. 3. fe- bruarja so se vsi člani družine in čla- nice krajevnega odbora Rdečega kri- ža ter predsednik krajevne skupnosti Brestanica zbrali pri Resnikovih. Slav- Ijenec Avgust je bil obiska vesel in se dobro razpoložen spominjal preteklih let ter izdal recept za dolgo življenje - svinjsko meso, tudi mastno, in vino v zmernth količinah. Avgust Resnik z druiino 88 lat Amalije Vovk V februarju je 98 let praznovala dru- ga najstarejša občanka Sevnice Amali- ja Vovk iz Gornjega Brezovega. Ob tem jubileju sta ji čestitala tudi predsedni- ca Rdečega križa sevnica Ivica Lindič in župan Jane. Najboljše domače kotina Društvo Domače koline iz Kostanje- vice na Krki je konec januarja izve- dlo že peto ocenjevanje domačih ko- lin. V Kmečkem hramu so ocenjeva- ti okrog 100 vzorcev krvavic, peče- nic, kranjskih klobas in tlačenk ter na- to pripravili degustacijo ocenjenih do- brot in družabno srečanje. Za najbolj- šo tlačenko je zlato plaketo prejel Dar- ko Zobarič, najboljše pečenice je na- redil Stanko Švajger, najboljšo mesene klobase Olga Švajger, najboljše krvavi- • ce pa Miran Hodnik. Podpredsednik kostanjeviških koli- narjev Franci Hribar ter nagrajenca Miran Hodnik in Stanko Švajger 4 februar 2005 ObZöfniK trideset dni Svet pokrajine Posavje gostil ministra Žagarja Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju se je 18. februarja v Krškem sestal na svoji 22. seji,. udeležil pa se je je tudi minister brez resor- ja, pristojen za lokalno samoupravo, dr. Ivan Žagar. Na dnevnem re- du so bili regionalni razvoj Posavja, regionalizacija v Sloveniji in pro- blematika financiranja občin. Najvidnejšim posavskim politikom, direktorjem občinskih uprav in na- čelnikom upravnih enot ter tudi številnim gospodarstvenikom je direk- torica Regionalne razvojne agencije Posavje Mateja Jazbec predstavi- la izvajanje programa regionalnega razvoja v Posavju v obdobju 2001 - 2006, pa tudi usmerit- ve za novo program- sko obdobje 2007- 2013. Pri točki regi- onalizacija Slovenije je predsedujoči Svetu pokrajine Posavje kr- ški župan Franc Bo- govič ministra Žagar- ja seznanil z demo- grafskim, gospodar- skim in upravnim sta- njem v regiji ter s pri- zadevanji za ustanovi- tev pokrajine Posav- je. Dr. Žagar zagotav- Ija, da je prioriteta te vlade regionalni razvoj, kar pomeni tudi ustanovitev pokrajin, pri če- mer pa se mu bolj kot število pokrajin zdi pomembna vsebina, oziroma katere pristojnosti bomo z državnega prenesli na pokrajinski nivo. Di- rektor krške občinske uprave Franc Glinšek je predstavil še problemati- ko financiranja občin. Kot je dejal, bi morali z ustreznimi ukrepi pove- čati finančno samostojnost občin, saj se jih trenutno v Sloveniji od 193 iz lastnih virov financira le 19, povečati pa bi morali tudi delež bruto družbenega proizvoda, namenjenega lokalni samoupravi, ki zdaj znaša le pet odstotkov. P. Pavlovič Župana Jane in Bogovič ter poobtaščeni brežiški svetnik Kržan z ministrom za lo- kalno samoupravo dr. Žagarjem V Brožfcah bodo voili župana V nedeljo, 6. marca, bodo volilni upravičenci v brežiški občini na na- domestnih volitvah volili novega župana. Po odhodu zdaj že bivše- ga župana mag. Andreja Vizjaka na mesto ministra za gospodarstvo je namreč občina ostala brez župana, v času do volitev pa je obči- no nekaj časa vodil Vizjakov pooblaščenec Ivan Molan, nato pa je ob- činski svet za vodenje občine pooblastil najstarejšega svetnika Ro- ka Kržana. Na občinsko volilno komisijo je kandidature vložilo osem kandida- tov: neodvisni kandidat 40-letni elektrotehnik Milko Veršec z Bizelj- skega, na listi ZLSD 63-letna upokojena predmetna učiteljica sloven- skega jezika Milena Jesenko, neodvisna kandidatka 37-letna eko- nomska tehnica iz Bukoška Brankica Hudina Sladič, na listi SLS 42- letni komercialist Lado Križman s Čateža, na listi SD5 42-letni dipl. organizator Ivan Molan iz Sei pri Dobovi, na skupni listi LDS in Aktiv- ne Slovenije 43-letni elektrotehnik Tomo Jurman iz Dobove, na listi DeSUS 69-letni upokojeni predmetni učitelj Rok Kržan in na listi SNS 50-letni gradbenik Stanko Radanovič iz Brežic. L.P. Milko Veršec Milena Jesenko Brankica Hudina-Sladič Lado Krizman Ivan Molan Tomo Jurman Rok Krian Stanko Radanovič studio J too ŽMmozdravo Na Senovem bo še do srede marca vsak četrtek v prostorih osnovne sole po- tekal projekt novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo v sodelovanju s kr- ško občino in krajevno skupnostjo Se- novo Živimo zdravo. Podatki kažejo, da je zdravstveno stanje prebivalcev celotne Dolenjske slabo. Tudi razlike med vzhodno in zahodno Slovenijo so velike, saj je v dolenjski regiji priča- kovana življenjska doba moških za več kot štiri leta, žensk pa nekaj manj kot tri leta krajša kot v koprski regiji. Na delavnicah različni strokovnjaki preda- vajo predvsem o tern, kako varovati in krepiti zdravje, o gibanju in zdravju, o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka dojk in drugih rakavih bolezni ter o osnovah zdrave prehrane. Programskakonfersnca krških častnikov Člani Občinskesa združenja slovenskih častnikov (OZSC) Krško, trenutno jih je 165, so se 25. februarja v Krškem se- stali na 12. redni letni programski kon- ferenci. Na njej so med drugim spre- jeli delovni in finančni načrt združe- nja za letošnje teto. Načrtujejo izved- bo nekaterih predavanj, ogled prizoriš- ča bojev v drugi svetovni in v osamo- svojitveni vojni na Koroškem, strelsko kondiciranje, udeležbo na proslavi ob dnevu slcvenske vojske in ogled voja- ških vaj. V sodelovanju z drugimi orga- nizacijami pa se bodo udeležili ali so- organizirali številne proslave in poho- de. 9. julija načrtujejo svečani podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju z združenjem rezervistov iz pobratene- ga Obrigheima v Nemčiji, 10. septem- bra pa še v Krškem. Naknadno pa bo- do podelili letošnja priznanja. Plaketo združenja slovenskih častnikov (ZSČ) bosta prejela Borut Angeli in Albin Bo- žič, častni znak ZSČ bo prejel Oton Ivačič, priznanji ZSČ pa SGP Posavje in Ivan Petrišič. Priznanji OZSČ Krško pa so podelili Ivanu Urbanču in Stane- tu Jarkoviču. Poslanec Pajk odprl pisarno Na Cesti krških žrtev 30 v Krškem, v stavbi, kjer so sedeži potitičnih strank, je poslanec Stane Pajk odprl poslansko pisarno, v kateri bo prve tri ponedetj- ke v mesecu sprejemal občane in od- govarjal na njihova vprašanja, pobude in se pogovoril o problemih. m M^JXmSSkupnipodvig Izgradnja HE na spodnji Savi ObŽSrniK februar200S 5 tridesBt dnl 10 letnica THD Zdole S podelitvijo priznanj najprizadevnejšim članom in z razvitjem novega* društvenega prapora so na Zdolah obeležili 10 let delovanja tamkajš- njega Turistično-hortikultumega društva. Turistično-hortikulturno društvo Zdole je nastalo z željo Zdole preobli- kovati v turistično vas. Društvo vsako leto organizira stevüne priredit- ve, od katerih je najbolj poznana jurjevanje z značilnim pečenjem cvrt- ja, poleg tega pa organizirajo tudi pustni karneval, prireditev ob mate- rinskem dnevu, vido- vanje, miklavževanje, lani pa so prvič orga- nizirali gozdarske igre na Perišču v Grabnu. Poleg teh prireditev je vredno omeniti tu- di vsakoletne čistilne akcije divjih odlaga- lišč, odstranjevanje odsluženih avtomobi- lov z domaäj, ureja- nje pešpoti v okoli- ci Zdol. Letos želijo organizirati tudi tek- movanje peric na Pe- rišču v Grabnu ter obuditi star kmečki običaj žetvo, poleg tega želijo posvečati veliko skrb za urejenost celotnega kraja, velikega pomena za Zdole pa bosta prav gotovo tudi ureditev spominskih sob najbolj znanih rojakov z Zdol Bena Zupančiča in mojstra Ivana Ivačiča. R.S. Ob 10-letnici THD Idole sta podžupanja Občine Krško (ki so jo izbrali za botro dru- štva) Ana Somrak in predsednik društva Da- niel Novak razvila nov društveni prapor. Letni zbor Planinskega društva Videm Zadnji petek v februarju so člani PD Videm opravili letni občni zbor, na katerem so pregledali svoje delo v letu 2004. Od skupno 40 pohodov so starejši člani opravili več pohodov tako v sredogorju, kot tudi visoko- gorju Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp, izkušeni gorniki pa so opravi- li tudi nekaj zahtevnih pohodov v gorstvih po Turčiji in Italiji, poseben delež pri organizaciji planinskih izletov pa so prispevali tudi miadi pla- ninci krške osnovne sole, ki so opravili več tur po Zasavskem hribovju, aktivno pa so se vključili tudi v izvedbo kulturnega programa ob "Kres- ni noči" na Libni. Poleg tega so krški planinci izvedli še dva tradicional- na pohoda, in sicer z ribnika Resa na Grmado in "Kostanjev piknik", kot obliko druženja in spoznavanja narave pa uspešno organizirati tudi ta- bor v Bohinju, ki se ga je udeležilo 42 planincev. Precej delovnih ur so namenili tudi vzdrževanju planinske postojanke na Grmadi, na kateri so zamenjali kritino in obnovili sanitarne prostore. Pohodništvo, kakor tu- di vzdrževanje planinske postojanke na Grmadi in organizacija priredi- tev, bodo pod vodstvom predsednika društva Marjana Žibreta tudi v le- tošnjem letü njihova glavna dejavnost. B.M. Rotary club Gatež obdaroval leskovški I/DC in glasbonike Rotary club Čatež je Varstveno delovnemu centru Krško - Leskovec in Simfoničnemu orkestru Glasbene sole Krško daroval po 500 tisoč SIT. Z donacijo so v VDC-ju nabavili negovalno posteljo z električnim siste- mom za dvigovanje in pripomoček za re- kreacijo, del sredstev pa bodo porabili še za letovanje varovancev. Krajša slovesnost ob predaji donacije je v Leskovcu potekala 23. februarja oziroma na- tankonadan, ko jebil pred 100 leti v Chi- cagu ustanovljen prvi rotary klub. Tovrstni klubi sicer združuje- jo priznane in uspeš- ne ljudi različnih po- klicev, ki jih odlikuje humanost in človekoljubje. Čateški Rotary club, ki združuje 30 članov iz posavskih in obsotelskih občin, deluje od leta 1997 in je eden od 22 rotary klubov v Sloveniji. Denar za donacijo VDC-ju so rotarijci zbrali z dražbo likovnih del priznanih akademskih slikarjev in grafikov na vsako- letnem dobrodelnem plesu, Simfoničnemu orkestru GŠ Krško pa so na- menili izkupiček prav tako tradicionalnega božičnega koncerta. Ze od samega začetka pa posavski rotarijanci pomagajo tudi društvoma Son- ček in Sožitje. P.P. Donadja rotarijcev bo varovancem VDC-ja omosočala rekreacijo tudi ob slabem vre- menu Polovioa se jih poroci v Kostanjevici Zadnji dan v mesecu februarju je načelnik Upravne enote Krško z vodji oddelkov predstavil dosežene rezlutate v minulem letu. Poleg tega, da so izvajali obveznosti iz naslova pridobljenega ISO standar- da kakovosti, je krška upravna enota sodelovala tudi v Pilotnem pro- jektu priznanja RS za poslovno odličnost za javno upravo. Glede na navedeno in dosežene rezultate ter strokovno usposobljenost zapo- slenih načelnik Podgoršek zagotavlja, da bodo tudi v letu 2005, v ka- terem naj bi prišlo do reorganizacije upravnih enot, zaposleni aktiv- nosti izvajali strokovno in racionalno. V lanskem letu so imeli na UE Krško v reševanju skupno 14.346 zadev, od tega so jih rešili kar 14.185 ali 98,88 odstotkov. Po besedah vodje Oddelka za upravne notranje zadeve Vide Omerzel je bilo med dru- gim v minulem letu v krški občini rojenih 250 otrok (118 dečkov in 132 deklic), kar je za 17 otrok več kot v letu 2003. Kljub temu pa je prira- stek novorojenih še vedno negativen, saj je umrlo 275 oseb (138 moških in 137 žensk) ali 25 oseb več kot v letu 2003. Sklenili so 61 zakonskih zvez, od tega polovico v Kostanjevici na Krki. Med drugim so na od- delku za upravne no- tranje zadeve izdali preko 1400 izpiskov iz matičnih knjig in oko- li pet tisoč potrdil iz registra stalnega pre- bivalstva ter prejeli preko 1200 vlogza iz- dajo osebne izkaznice in izdali 867 potnih li- 6 februar2005 Ob'ZOrhiK oglasi stov. Registriranih je bib 16.315 vozil, od tega je bilo 861 vozil prvič re- gistriranih. Med zanimivostmi naj še povzamemo, da so v dobrem me- secu, odkar je na upravnih enotah možno opraviti overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij, le-teh na krški UE overili že preko štiristo. Na Oddelku za okolje in prostor se je po besedah vodje Ivice Puntar v minulem letu za več kot polovico povečal obseg dela predvsem na račun spremenjene zakonodaje s področja gradnje objektov, urejanja prosto- ra in stanovanjskega gospodarstva. Ob tem je Puntarjeva poudarila, da je delo na njihovem oddelku oteženo zaradi zastarelosti občinskih pros- torskih izvedbenih aktov, kakor tudi v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj, saj še vedno ni usklajeno dejansko stanje zemljišča s sta- njem v zemljiški knjigi, kakor tudi ne v katastru z dejanskim stanjem v naravi. Več pripada zadev so imeli na Oddelku za okolje in prostor tudi na področju razlastitev, največ so se te nanašale na izgradnjo avtocest- nega odseka Smednik Krška vas. Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo so imeli v reševa- nju okoli 900 zadev, največ se jih je po besedah mag. Nine Hadžimu- lič, vodje oddelka, nanašalo na denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in področje agrarnih skupnosti. Med drugim so prejeli več kot 300 zahtev- kov za vračilo podržavljenega kmetijskega premoženja. Doslej je bilo v postopku vračanja premoženja vrnjenih v naravi oziroma vzpostavljena lastninska pravica na 506,8 ha kmetijskih zemljišč ter 1.916 ha gozdov. V primerih, ko premoženja ni bilo mogoče vrniti v naravi, je bilo po be- sedah Hadžimuličeve izplačana odškodnina v obveznicah Slovenske od- škodninske družbe. Po besedah mag. Jožice Volčanjk, ki vodi Oddelek za občo upravo in skupne zadeve, so imeli na dan 31.12. 2004 vpisanih skupno 3.019 oseb z aktivnim statusom žrtve vojnega nasilja. Od tega ima največ, 2.044 oseb status izgnanca, v lanskem letu pa so priznali status osmim upravičencem. Sicer pa je v lanskem letu v občini Krško umrlo 112 upravičencev, in sicer tri osebe s statusom vojnega invalida, 92 žrtev vojnega nasilja in 17 vojnih veteranov. Bojana Mavsar ^iFe general Rok Kržan Sem med osmimi kandidati za župana občine Brežice. Trenutno vodim Urad župana po pooblastilu občinskega sveta kot najstarejši svetnik Izkusnje in volja mi dovoljujeta, da sem med kandidati. E2ZLSD hitreje do ciljev z županjo MILENO JESENKO Spoštovane občanke in občanil I Iz Izkušenj vem, da naša občina >, potrebuje na tem mestu - odgovornega človeka, ki bo vse svoje delo namenil izključno napredku občine in potrebam občanov. Če bom izvoljena, bo tako. Rada imam Ijudi in znam: • poslušati in slišati, kaj bi bilo treba narediti, • prisluhniti stroki in praktikom, kako kaj narediti, • organizirati delo, • poiskati učinkovito pot do skupno dogovorjenega cilja. VIZIJA-CILJ- REŠITEV Tomo lurman 2§ župana občine Brežice Afcfivna Slov.-"ii=i ; , ,,.,. . . ObzorfiiK februar2005 7 intervju Rudi Stopar, pesnik, kipar, slikar, grafik »Do srece in svobode vodi povezanost sroa, uma in rok« »Najlepše je, če se človek celo življenje igra,« pravi zgovorni Sevničan v šestdesetih letih, predstavnik sedmega kovaškega rodu Sto- parjev, medtem ko v svojem ateljeju z očali, delavsko obleko, rokavicami, kapo in gorilnikom ter kosom pločevine v roki ustvarja iz srca in z glavo. Ta triada je njegovo vodilo, poleg človeka in narave, ki ju opazuje na vsakem koraku, v vsakem trenutku in svoja opa- žanja tistega trenutka v verzih prelije na papir. Umetnost je zanj tisti rezultat ustvarjanja, ki pri drugih ljudeh vzbudi posebna ču- stva, ko »nekaj tarn notri vztrepeta«. Nekdo je zapisal, da danes likov- na umetnost izgublja na razno- likosti in kvaliteti ter da umet- nosti nasploh vlada le denar. Se strinjate? Popolnoma se strinjam. Kaj je z našimi glavami? Bolj kot je ne- ka stvar šokantna, veqo vred- nost ima. Tisto, kar boža, ni veL ne umetnost ne veselje, ampak ti- sto, kar te razdira. In umetnost ali kultura je krenila precej v tisto smer. Morda samo zaradi tega, da se lažje proda, ker so ljudje cep- Ijeni z grdobijo in bo to nesel v hi- šo. Kolega je delal čudovite slike, tudi pohujšljive in miselne. Gnja- vili so ga zaradi fantastične slike otroka, ki se igra z vedrom in lo- patko, na grobu kot peskovniku pa je spomenik atu in mami. Nikamor se ni prebil v tistih časih, zdaj pa so se skoraj stepti za njegova dela za muzej. Pred tridesetimi leti pa skoraj razstave ni mogel narediti. Kam gre miselnost ljudi? Kako pa ocenjujete položaj umetnosti, kulture v Posavju? Se vam zdi, da se ustvarjalci med seboj dovolj povezujejo? Prepričan sem, da se, pa ne bom rekel umetniki, čudni ustvarjal- ci, ki življenje jemljemo z žlico, ki ima tri ročaje, ne samo ene- ga, dobro razumemo, da ni »fou- šije«, da ni grebatorstva. Je ne- kaj izjem, ki so strašno veliki, ko pa »reklo slečejo, imajo pa kur- ja prsa, ne junaška. Škoda je le to, da smo enake dušice, pa se premalo srečujemo, ampak to, da se premalo srečujemo, se do- gaja vsepovsod, tudi med sosedi. Ne najdemo več časa za stisk ro- ke, objem, lepo besedo, kramlja- nje, vse nekam divja. Kako bi ocenili odnos oblasti, tu- di lokalnih do ustvarjalcev? Imam občutek, da je bil, da ne bom rekel prejšnji režim, prejšnji čas kulturi bolj naklonjen. Ta divji kapitalizem je šokanten in na svo- je stene obešajo šokantne zade- ve, predvsem če so šokantno dra- ge. V prejšnjem režimu pa je bi- lo to malce drugače. Lahko da so bili ti ljudje ravno takšni, da niso imeli smisla, ampak proza, kipar- jenje, slikarjenje je bila družbeno pomembna dejavnost in politiki so se uklonili, ker so bili predstavni- ki ljudstva in oblasti in so družbe- no pomembne stvari morali pod- pirati in so se udeleževali razstav in proslav v večjem številu kot da- nes. Danes pa, ko to ni več druž- beno pomembna zadeva, je pa bolj škrta. Vemo, koga se podpira. Na občinski ravni je podobno. Ko te vidijo, pravijo: »U, ja, fino!«, ko nekaj narediš, je spet fino, v vmesnem času nate pozabijo, ko pa se kasneje oglasiš, pa:«O, veš, težave!" Veliko likovnih umetnikov se je s to vrsto umetnosti začelo in- tenzivno ukvarjati šele v poko- ju. Jih podpirate? Da. Lepo, da so našli nekaj, kar jim, sem trdno prepričan, poma- ga živeti. Mislim, da jim je ukvar- janje z ustvarjalnostjo spremenilo življenje, pa tudi odprlo oči njiho- vim otrokom in vnukom, da ima- jo vsi nekaj od tega, tudi njihova srenja. To je podobno, kot je bilo včasih. Danes ko kovač dela voz, ga zvari, kupi železo, kupi leža- je in naredi. Včasih je kovač mo- ral vse to narediti sam. Pa je zelo dolgo delal in je bil strašno zado- voljen. Še vedno je našel tudi čas, da ni kar železo odsekal in zabil, ampak ga je razcepil, naredil viju- go, puščico, cvet, ravno tako šu- štar, ki se je igral s čevljem, am- pak ko si ga obul, te pa ni tiščal. To je bila umetnost. Ljudje so bili s srcem pri delu. Na prvi pogled povsem različ- ne oblike umetnosti izredno do- polnjujete. Pravite, da so va- se skulpture vaše pesmi in vaše pesmi vase skulpture...?! Nastajajo istočasno. Za pesem je dovolj ena iztočnica, ob var- jenju ali ob grafikah jo slišim, se pojavi pravzaprav neumnost ljudi in sveta, ki tako grdo delajo z lastnim življenjem. Pa ne najdemo moči, ne znamo ali pa nočemo to izbolj- šati. Po drugi strani je skulptura tudi pesem neke rokodelske in mi- selne življenjske poti. Moras ime- ti misel, moraš imeti nekaj v srcu in tudi v rokah, da to narediš. Tu- di pesmice se pišejo. Za vse pa je treba imeti čas. Pravijo, da je osnova za dober haiku »haiku trenutek«, trenu- tek, ko začutimo, da so zanimive lahko tudi povsem banalne stva- ri. Drži? Lahko so tudi banalne stvari, ven- dar ne v pomenu neumnosti. Ba- nalno je tisto, kar je prepros- to, enostavno. Tu gre za boga- stvo skromnosti, za takšno »takš- nost«, kot jo vidiš. Ko nekdo ob tern življenju vidi tisto drobno ro- žico ob poti, kjer hodi, in mu ta da nek občutek narave, ne vzvi- šenosti človeka nad rožo in obra- tno, ampak povezanosti in to na-1 piše v tern kratkem stihu, ki je star 400 let. Primer zelo zastra- šujočega haikuja kolegice s Hrva- ške - »Žena noseči psa vuče de- te preko ulice« - je banalni hai- ku, ki pove svoje. Pri haikuju mo- rajo biti omejeni zlogi, ker bi av- Pod tola ntba klzcii nad Savo ßoitanj - z-ibeJtka moja. (haiku) 8 februar 2005 Obzof MK intervju tor sicer hotel čim več napisati. To je bogastvo skromnosti, tisto, kar tisti trenutek tam je. Nasled- nja pa je haiga, ki haiku še dodat- no iiustrira. Tudi v drugih pesniških oblikah vam je blue kratek verz. S tern je povezana tudi pot do ha- ikuja. Ko sem bil v likovni koloni- ji v Stavonskem Brodu in sem se srečal s kolegi, slikarji, kiparji iz cele Jugoslavije, Madžari, Nem- ci, sem spoznal tudi pevko Lilja- no Petrovič. Ob večerih smo brali pesmi, ona je pela, igrala kitaro. Dal sem ji svoje pesmi in ko jih je prebrala, je rekla: »Rudi, pa ti pi- ses haiku.« Pa sem jo vprašal, kaj to je in mi je odgovorila, da je to tisto, kar je ona prejšnjo noč pe- la. Ona je haikuje srbskih in sveto- vnih prevodov pela kot bi bili šan- soni. Rekla mi je, naj se obrnem na akademika Devideja v Zagrebu, ki je veliko napisal in je poznava- lec. No, in Devide je delal prve re- cenzije, prve haikuje pa sem izpi- sal kar iz moje knjige. Ponovno pa se vračate tudi na odrske deske. Najraje igram svoj tekst, sicer pa je bila igra pri meni pogojena z načinom dela v šolah. Prvo igro Princeska in palčki sem igral kot šestletnik, ko nas je izbrala Gale- tova. Od sedmega do 37. leta sem vedno igral, najprej v osnovni so- li, potem sem v internatu usta- novil dramsko sekcijo, režiral je Franek Trefalt, k nam so hodili iz Mestnega gledališča. Potem sem igral v Sevnici, kasneje v Bošta- nju. Pri društvu Žarek v Brežicah smo se našli fajn ljudje. Ravno si- noči pa smo se v društvu Trg po- govarjali, da bi spet oživeli dram- sko sekcijo. Glede na to, da ste ie od otro- štva živeli v kovaški družini, saj se je šest rodov Stoparjev pred vami ukvarjalo s kovanjem in ob- likovanjem železa, kdaj in kako sta plamen v gorilniku in žele- zo za vas postala element umet- nosti? Kot fant sem že pomagal, delal »klanfe«, v šoli mi ni bilo potreb- no delati prakse, me je kovač kar vzel k sebi, pa sem delal pri njem. Imel sem vedno privilegij, ker sem že kot 15-letnik znal delati. Nekaj je v genih, predvsem je pa Ijubez- ni do materiala. Stvari, ki jih upo- rabljaš, moraš imeti rad. Tudi že- no. In danes, ko greste v trgovi- ne, varilni aparat, »fibrce«, za eno plačo jih danes dobiš deset. Ko sem jo jaz kupoval, sem moral dati dve plači. Kdo pa je imel va- rilni aparat? V Celje smo morali po plin, ga ni bilo v vsaki trgovini. To je bila neka vrednost, neko spo- štovanje. Prvo skulpturo sem na- redil v Jugotaninu, prej nisem mo- gel in tako je počasi nastajalo, z ljubeznijo do dela, spoštovanjem in pa ne smeš vreči puško v koru- zo. Saj mi ne uspe vedno, pa odre- žeš stran, tako kot pri glini, in na- daljuješ. S skulpturami likov iz sloven- ske literature kot revežev, ki pa imajo pozitiven odnos do življenja, ste želeli opozori- ti, da je človek začel izgublja- ti svojo vrednost kot človek. Kako je s človekom kot člove- kom danes? Smo v času prevrednotenih vred- not. Všeč mi je misel mlade pesni- ce, v kateri pravi, kakšen obup je današnji čas in to zato, ker smo iz- gubili svetosti, obrednosti in šega- vosti. Nobena stvar za nas ni več sveta, vse je le potreba, plača, ne znamo izpeljati obreda, ki bi nam dal neko veselje, ne znamo biti več prešer- no šegavi, kot je bil Krjavelj. Razjezijo me ljudje, ki ne znajo uporablja- ti glave in srca. Naj- več je takih, ki upo- rabljajo samo glavo in roke, še največ pa takih, ki uporabljajo sa- mo glavo, kako bo kdo koga ogo- Ijufal in da bi brez dela prišel do česa. Veliko pa je takih, ki so po- zabili na srce. Zdaj, ko je to, da ne pokažeš čustev, postalo moda, se tudi ljudje tega izogibajo. Med- sebojni odnosi so tisti, ki ustvar- jajo. Biti prijazen nič ne boli, biti človeški tudi ne, pa nič ti ne bo z glave padlo. Je pa res, da je treba biti dovolj močan, da spustiš Iju- di do sebe. Pri ustvarjanju česa smo vas da- nes zmotili? Trenutno bi za kolega za njego- vo brunarico, ki jo bo etnograf- sko uredil, delal vitražno okno iz posebnega, šestoglatega stekla. Da pa bo izgledal ročno delano, ga bom dal v peč, da bo imel reli- ef. Moram pa še izbrati tudi grafi- ke in skulpture za razstavo v Jur- kloštru, ki jo bomo odprli v nede- Ijo, 27. februarja. Sicer pa jaz rad vidim, da k meni pride kdorkoli, ker se potem čas malo ustavi in je prijetno. Lidija Petrisič Foto: Robert Sajovec (Rudi Stopar) se je rodil 30. maja 1939 v Boštanju. Po srednji strojni soli, ko se je zaposlil, je leta 1958 naredil prvo skulpturo iz pločevine. Leta 1969 se je kot kipar predstavil na prvi samostojni razstavi v Sevnici, v 40 letih ustvarjanja pa je z oblikovanjem železne ali bakrene pločevine naredil več kot 700 skulptur. Je avtor številnih javnih spomenikov oziroma kiparskih obeležij, ti- ska grafike, že 25 let izdeluje vitraže, slika. Številne njegova dela se nahajajo v galerijah in muzejih ter v zasebnih zbirkah po Sloveniji in po svetu. V nizu Te moje pesmi je izdal štiri pesniške zbirke (Zavrčki, V pomendranem času, Vlakna mo- jega raja,Tolmuni neba). V 90. letih je začel odkrivati izrazne možnosti haikuja (stroga pesniška oblika, sestavljena iztreh verzov, prvi ima pet, drugi sedem in tretji pet zlogov), napi- sal jih okrog tri tisoč in jih zbral v štirih zbirkah (Pomladno cvetje, Letni časi, Srčni veter, Sedem stez) ter jih v haigah (ris- ba s haikujem) dopolnil tudi z risbami. Za svoja dela je pre- jel številne nagrade in priznanja doma in na tujem, je častni občan mesta Dundas v Kanadi, lani pa je prejel zlato plake- to Občine Sevnica. »Biti prijazen nič ne boli, biti človeški tudi ne, pa nič ti ne bo z glave padlo.« ObŽOrniK februar2005 9 gospodarstvo AZALE JA - Ekološko na pokopaHščih »Velikokrat, ko sem se sprehajal mimo pokopališč, so me motili ogromni kupi plastike pogorelih sveč, ne- čistoča, ki se ne reciklira in onesnažuje okolje. Ta- krat sem začel razmišljati, kako večne lučke na po- kopališčih zamenjati z ekološko prijaznimi. Baterij- ske me niso navdušile, saj so izrabljene baterije oko- Iju še bolj sovražne,« je svojo pripoved pričel Zvone Kranjc iz Boštanja, prejemnik številnih priznanj in večkratni inovator leta v osemdesetih letih. »Tako sem dobil zamisel, da bi z električno napeljavo do grobov lahko uporab- niki električnih lučk veliko prispevali k varovanju okolja in hkrati na pokopa- liščih zagotoviti prave večne lučke, ki bodo lahko kljubovale vsem vremenskim razmeram. Šibkotočna elektrika, ki jo napeljemo do grobov, se napaja preko transformatorjev, ki jih ravno tako izdelujemo v našem podjetju Azaleja. Do- slej smo v nekaj letih uspeli »elektrificirati« več kot 50 pokopališč po Sloveni- ji in, žal, po stari slovenski navadi, najmanj v Posavju, kjer delamo in živimo,« dodaja Zvone Kranjc. Prisotni so po Dolenjski vse do Trebnjega, v Savinjski dolini, Celju, Rogatcu, Ro- gaški Slatini, Žalcu, Podbočju, Boštanju, Radečah... Kjer so prižgali eno svojo lučko, so kmalu »elektrificirali« celo pokopališče. Na pokopališčih si lahko kupci proizvode tudi v naravi ogleda- jo. Vse, ki so jih videli, so navdušili. »Radi ustrežemo vsem. Če nekdo iz- razi željo, da bi imel električno luč- ko na grobu, stopimo v stik z uprav- Ijavcem pokopališča, kjer pridobimo (ali pa iz nikoli poznanega razloga tu- di ne) privolitev, da pričnemo z deli na pokopališču. V sedmih do štirinaj- stih dneh napeljavo razpeljemo po ce- lotnem pokopališču in vsak dan za se- boj vse pospravimo, tako da naključ- ni opazovalec naše prisotnosti skoraj ne opazi. Napeljava je naša investici- ja, zanjo tudi kasneje skrbimo. Po za- ključenem postopku razvoda elektri- ke lahko lastniki grobov izbirajo med več sto različnimi oblikami lučk, seve- da pa priključimo tudi številne že ob- stoječe lučke na grobovih,« še pove Zvone Kranjc. In strošek elektrike take lučke? »Ena nagrobna lučka porabi za tisoč ur gorenja eno kilovatno uro elektri- ke. To je v celem letu približno toliko, kot stane ena večja sveča. Upravljav- ci te elektrike najemnikom grobov na- čeloma ne zaračunavajo, saj hitro iz- računajo prihranek, ki ga dosežejo z zmanjšanim odvozom odpadnih sveč. Tudi sicer je garancijska doba take lučke pet let in v tern obdobju brez- plačno odpravimo okvare, zamenjamo tudi žarnico. Povem vam, da imamo s tern najmanj dela. Tudi sicer je pro- jekt dolgoročen, saj pri razvodu in na- peljavah upoštevamo dimenzije pri- ključkov na vseh grobovih in eventu- elno širjenje pokopališč. Hkrati ima- mo tudi projekt postavitve lučk na žarnih grobovih, ki predstavlja prak- tično in estetsko povečanje obstoje- čih zmogljivosti pokopališč,« še pred- stavi svoj patentiran sistem napajanja večnih lučk na grobovih Zvone Kranjc iz Boštanja. Mojca Lovšin Dostal Zvone Kranjc Na poslovnem po- govoru na sevni- skem gradu, ki se ga je udeležil tudi minister za okolje Janez Podobnik, so o poteku del na tačas največjem hidroprojektu v Evropi na povabilo župana in poslan- ca Kristijana Jan- ca govorili direk- tor HSE Drago Fabjan, direktor Skupnega podviga Bogdan Barbič, di- rektor Infre Vojko Sotošek, predsednik odbora za HE na spodnji Savi Niko Galeša ter nekateri drugi predstavniki ministrstva in posavskih občin. Medtem ko z zagotavljanjem financ za zdaj ni večjih težav, bo nujnö potrebno odpraviti nekatere zaplete pri administrativnih po- stopkih, pri čemer je minister Podobnik obljubil vso pomoč. Tako naj bi letošnjo jesen že stekli prvi tehnični preizkusi na HE Boštanj, ko- nec leta pa bodo začeli z deli na HE Bianca. S.M. J Rabljena vozila RENAULT tip vozila letnik barva km dodatno - oDrema vozila CLIO III 1,2 5V 2003 k.modra 17,000 1,lastnik,authentique CLIO III 1,2 16V 5V 2002/03 k rdec 25,000 1 lastnik, dynamique CLIO III 1,2 16V 5V 2002 k.modra 35,000 I.lastnik.authentique CLIO III 1.2 16V 5 V 2003 srebrna 28,000 1. lastnik, billabong CLIO III 1.2 16V 5 V 2003 k.plava 16,000 1 lastnik, billabonq CLIO III 1.2 16V 5 V 2003 rdeč 21.000 1.lastnik. lite CLIO III 1.2 16V 3 V 2002 bel 20,000 1.lastnik. dvnamique CLIO III 1.5 DCI 82 3 V 2002 k.plava 46,000 1. lastnik. dvnamique, lita platišča, avt klima, radio s komandami CLIO III 1.5 DCI 82 5 V 2003 k.plava 26,000 1. lastnik, billabonq, avt. klima, radio cd CLIO II 1.2 5V RN 1998 srebrn 49.000 1.lastnik, CLIO II 1.2 5V RN 1998 rdeca 120,000 1.lastnik, CLIO 1,2 5V 1997 modra 106,000 TWINGO 12. 16V 2001/02 k.modra 25,000 1. lastnik, kolosej TWINGO1.2 1998 rumen 68,000 base THALIA 1.5 dCi 2003 rdeca 28,500 1. lastnik, klima, radio, el. slekla, daliinsko THALIA 1.4 2002 rdeca 25,000 1 lastnik, SCENIC 16 16V RXE 1999 k.srebrn 103,000 1 lastnik, klima, abs, 4 x airbaq, radio SCENIC 1,6 ERT 1997 rdeča 108,000 meqlenke, steklena stretia, daljinsko zaklepanie SCENIC 1,6 ERN 1998 zelena 98,000 klimatska napraua, servisna knjiqa. servo volan, el. stekla SCENIC 1,6 ERT 1997 zelena 115.000 meqlenke. steklena streha, daliinsko zaklepanie SCENIC 1.9 DCI 2002 k.rdeč 67,000 abs, klima, 4 x airbag SCENIC 1.9 DCI 2001 k. Siva 141,000 abs, klima, el. paket, esp, atermično steklo LAGUNA1,6RXE 1998 srebrna 145,000 klima, abs, 4 x airbaq LAGUNA 2.0 RXE 1996 k.srebrna 112,000 2. lastnik, avt. klima,abs, air baq servisna kniiqa LAGUNA1.8AIDA 1996 k.rdeča 112,000 1 lastnik, redno servisiran, meqlenke LAGUNA1.8air 1997 k.rdeča 112,000 1. lastnik, redno servisiran, meqlenke LAGUNA 1,9 DTI BREAK 1999 k.modra 150,000 2. laslnik. avtomatska klima, abs, 4x airbaa LAGUNA II 1,9 Dei-EXPRESSION 2004 srebrna 1 2 x nov, fairway LAGUNA II 1.8 16V EXPRESSION 2001 k.modra 62.500 avt.klima, 6xairbaa. 4x stekla. pot. rat. avtoradio cd LAGUNA II 1.9 DCI GT 120KM 2003 srebrna 43,000 odlična, kot nova, 6x airbaq, avtoradio cd. pot. rač MEGANE II BREAK 1.5 2003 k. zelena 19,000 1.lastnik, 6x airbaq, ser kniiqa, expressio consort MEGANE II SEDANE 1,9 Dei 2004 srebrna 1 nov, vsa prema - dmamique luxe MEGANE II COUPE 1.5 Dei 2003 k.modra 51,000 1 laslnik, klima, 6x airbaq, abs, radioed MEGANE II COUPE 1.5 Dei 2003 k.modra 41,000 1. lastnik, klima, ser. knjiga, 6x airbaq, potovalni racunalnik MEGANE II SEDANE 1,5 Dei 2004 k. srebrna 7,000 1. lastnik, klima, abs, 6 x airbag MEGANE 1.6e 1996/97 srebrna 141,000 1.lastnik, klima, servo, el paket, deliiva zadnja klop MEGANE 1.6e 1996 rdeč 69,000 1 .lastnik, servo volan, airbag MEGANE 1.6e 1997 bela 125.000 2.lastnik, servo volan, airbag MEGANE 16 16V PRIVILEGE 2002 k. srebrna 39,000 1.lastnik, klima, servo, el paket, abs, servisna kniiqa MEGANE 1.4 16V AIR 2001 bela 44,000 1.lastnik. klima, servo, el. paket, abs, servisna kniiqa MEGANE 1,6 RN 1996 rdeč ' 69,000 Llastnik.servo. MEGANE COUPE 1,6 Air 2001/02 k. zelena 36,000 1.lastnik. klima ,4x airbaq. el slekla TRAFFIC Passenqer Privileqe 2005 bela 1 novo vozilo, paket elektheni plus in paket klima TRAFFIC CA-6 SEDEŽEV 2005 bela 1 novo vozilo, paket električni plus in paket klima TRAFFIC Maestral kombi- 9 sed. 2005 bela 1 novo vozilo, paket električni plus in paket klima FORD FIESTA 1,3 3V 1998 vijolične 45,000 1 lastnik FORD FIESTA 1,3 3V 1998/99 k.modra 76,000 1 lastnik, radio DAEWOO MATIZ 1999 k.moder 71,000 1. lastnik, radio ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh 10 februar2005 ObzÖfftiK gospodarstvo Odprfi Tehnološki center Posavja Na gradu Sevnica je 10. februarja potekala svečana otvoritev Tehnološkega centra Posavja (TECHPO), ki naj bi prispeval k te- mu, da Posavje, zdaj ena manj razvitih regij v Sloveniji, postane ena najhitreje razvijajočih se in najbolj inovativnih regij ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Otvoritev centra je opravil krški župan Franc Bogovič. Tehnološki center Posavja, organiziran kot družba z omejeno odgovor- nostjo, je leta 2002 ustanovil Valvasorjev raziskovalni center Krško, la- ni pa so vanj kot soustanovitelji vstopili Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavja, SOP International, INO Brežice, Razvojno raziskovalni za- vod 2010 Sevnica, SIPRO Krško, Alpex-Star Raka, Intenta inženiring Kr- ško in Les-Kro Sevnica, trenutno pa vstopa še Tanin Sevnica. Kot so po- vedali ustanovitelji na predstavitvi, je TECHPO odprt za vse, ki imajo ustvarjalne ideje in lahko prispevajo k nujno potrebnim spremembam v Posavju. Eden od soustanoviteljev Kamil Krošelj pravi, da želijo poveza- ti posavsko inovativno in propulzivno gospodarstvo - kolikor ga pač je - z izobraževalnimi ustanovami ter angažirati šolajoče in študirajoče mla- de iz Posavja, pa tudi iz širšega slovenskega okolja. RRA Posavja kot nosilec vzpostavitve delovanja TECHPO-ja je za projekt porabila 32 mio SIT, od tega 23 mio iz neposrednih regionalnih spodbud, ostalo pa iz lokalnih virov oziroma ustanoviteljev. Center v tej fazi ni- ma svojih prostorov, ampak bo deloval v treh organizacijskih enotah. Pr- va je virtualni inkubator na spletnem portalu techpo.si, namenjen pre- verjanju možnosti realizacije poslovnih idej. Druga je prav tako spletna tehnološko-svetovalna enota, najpomembnejša pa je razvojno-razisko- valna enota. Pri razvojno-raziskovalnih projektih s področja ekologije, industrijskega oblikovanja, razvoja naprav in tehnologij ter obnovljivih virov energije bo center sodeloval s številnimi fakultetami in inštituti iz Slovenije in tujine. P. Pavlovič Sadjarski dnevi v Artičah V Artičah so 10. in 11. januarja potekali tradicionalni sadjarski dnevi Posavja, ki sta jih pripravila Sadjarsko društvo Artiče in brežiška izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto. Gre za tradicionalno srečanje sadjarjev in strokovnjakov, na katerem predstavijo novosti v sadjarski panogi. Prvi dan so strokovnjaki iz Kme- tijsko gozdarskih zavodov Novo mesto in Maribor predavali predvsem o zaščiti in varstvu sadnega drevja, predavatelj izAvstrije pa o trendih v avstrijskem sadjarstvu. Drugi dan je bil namenjen konkretnim opravi- lom sadjarjev, denimo gnojenju, rezanju in škropljenju, pa tudi o dav- kih in možnostih za sofinanciranje investicij v sadjarstvu, o čemer so govorili tudi predstavnik mariborske kmetijske fakultete in inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca. Polna dvorana artiškega prosvetne- ga doma je dokaz, da je tovrstno srečanje za sadjarje zelo pomembno, kot pravi predsednik Sadjarskega društva Artiče Miha Haler, pa z njim sežejo tudi na Dolenjsko in celo v Belo Krajino. P.P. Poslušalcev na sadjarskih dnevih vArtičah ni manjkalo. Sonlorjl o varstvu okolja Seniorji Posavja so imenovali stro- kovno-delovno skupino, ki je pri- pravila pripombe k predlogu re- solucije o nacionalnem programu varstva okolja. Med drugim nava- jajo, da Posavje spada med tiste regije, ki so okoljevarstveno zelo ogrožene in so zanjo ukrepi, pred- videni v resoluciji, posebej po- membni. Opozarjajo na onesnaže- nost Save in Krke, na nerešen pro- blem odlaganja odpadkov, na one- snaženje podtalnice, na dodatne obremenitve okolja, kot so izgrad- nja avtoceste, hidroelektrarn... Nerešena je ureditev trajnega od- lagališča NSRAO, kar v resoluci- ji ni omenjeno. V zvezi z izgrad- njo hidroelektrarn predlagajo, da se že v tern letu prične s klasifika- cijo vseh odpadkov, ki se akumuli- rajo pred jezovno zgradbo HE Vr- hovo, v obdobju 2005 - 2008 pa bi bilo potrebno izdelati program za vse hidroelektrame. L.P. V#TERMOELEKHIARNA f BRESTANICA hse Holding Slovenske elekusme d.oo PROIZVODNJA - JANUAR 2005 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK1 8.427 kWh 1 1 PLINSKIBLOK2 153.000 kWh 7 3 PLINSKI BLOK 3 8.573 KWh 1 2 PLINSKI BLOK 4 999.000 kWh 12 3 PLINSKI BLOK 5 339.000 kWh 4 1 PARNATURBINA1 12.686 kWh 2 1 PARNATURBINA2 16.341 kWh 2 1 MERITVE EMISIJ - JANUAR 2005 projzv SO, NOx CO Dimno število enota Cor' o mq/m3 mg/m3 mq/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 KOEL 201 1700 385 450 15 100 5 6 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 PB4 ZP 0 35 83 100 1 100 0 2 PB5 ZP 0 35 87,3 100 1 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin ObzofhiK februarZOOS 11 zdravstvo Ko je ogroženo življenje Nujna medicinska pomoč (NMP) je tista oblika ukrepov zdravnika in njegove ekipe, s katerimi v najkrajšem možnem času nudijo pomoč po- samezniku, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožen oziroma pri katerem bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Služba NMP je organizirana glede na število prebivalcev, zemljepisne razmere, prometne zveze in oddaljenosti bolnišnic kot enota 1.a, 1.b in okrepljena enota 1.b ter na drugi stopnji kot predhospitalna enota, na tretji stopnji pa kot bol- nišnična urgentna služba in center za zastrupitve. V Posavju delujejo predhospitalna enota v Krškem, v Brežicah in Sevnici pa enoti 1.b. Kr- ška enota je v primerjavi z urgentnimi službami v Brežicah in Sevnici enota z večjim številom medicinskih tehnikov in nekoliko drugačno organiziranostjo. K bolj učinkovitemu delu ekip NMP pa lahko pripomorejo tudi klicatelji, ki potrebujejo pomoč, tako da posredujejo čim več podatkov. Pradhospitahia onota v Krškam Trenutno je v predhospitalni enoti v Krškem zaposlenih pet tehnikov za delo na terenu, en dispečer, trije vozniki, ena notranja sestra in zdravnica Nataša Obradovič, dr.med., ki je na urgentni služ- bi prisotna v dopotdanskem času. Kot pa nam je povedala vodja ZT v NMP Andreja Kodrič, v popol- danskem in nočnem času oprav- Ijajo izvajanje nujne medicinske pomoči zdravniki iz ambulant ter zasebniki. Na telefonski številki 112 se v zdravstvenem domu ogtasi dispe- čer, ki räzporeja prevoze, vozni- ke reševalnih vozil, skratka skr- bi za usklajenost delovanja celo- tne ekipe. V tedenski izmeni je na delu ekipa dveh tehnikov oziro- ma enega tehnika in enega vozni- ka ter zdravnika, v okviru nočnega dežurstva, ki traja med 20. uro in 7. uro zjutraj, dežurajo medicin- ska sestra, zunanji tehnik, voznik ali tehnik in zdravnik, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa teče 24- urno dežurstvo za štiri člane eki- pe, eden pa je med 20. in 6. uro zjutraj v pripravljenosti. "Ko dispečer sprejme klic občana, ki potrebuje nujno medicinsko po- moč," pravi Kodričeva, "je ekipa, ki jo vedno sestavljajo voznik, ki je tudi večkrat tehnik, še en teh- nik in zdravnik, že v pripravljeno- sti." Za delo na terenu imajo v Kr- škem na razpolago štiri reševalna vozila in dodatno vozilo, ki je na- menjeno za obiske na domu. Dve vozili se uporabljata predvsem za sanitetne oziroma nenujne pre- voze, kot so prevozi na preiska- ve, prevozi onkoloških bolnikov in podobno, ter dve reševalni vo- zili za nujne primere z vso potreb- no opremo za hitro in učinkovito prvo pomoč. Gre za reanimobil in še eno vozilo, ki je, kot zatrjuje Kodričeva, prav tako dobro opre- mljeno. V načrtu imajo tudi zame- njavo starejšega avtomobila. Prva ovira, ko se ekipa odpravi na nujno pot, se lahko pojavi že pred vrati zdravstvenega doma. Po be- sedah Kodričeve namreč obisko- valci doma parkirajo tudi na ploš- čadi, kjer so parkirana tudi re- ševalna vozila. Interventna pot je sicer označena, vendar bodo očitno potrebna še dodatna opo- zorila. Mesečno krška ekipa opravi med 60 in 65 intervenes, največkrat pa gre za interna, bolezenska sta- nja starejših ljudi, kot so infarkti, astmatični napadi in podobno, teh je približno 60%, sledijo poškod- be, tako izven prometa in pa pro- metne nesreče, teh pa je približ- no 40% . Sodelujejo tudi z Bolnišnico Bre- žice, za katero opravljajo nuj- ne prevoze, kot pravi Kodričeva, sodelujejo tudi z urgentno služ- bo brežiškega zdravstvenega do- ma, skupno pa opravljajo sanitet- ne prevoze. Dogovarjajo se tudi o povezanosti med vsemi tremi di- spečerskimi službami, krško, bre- žiško in sevniško. Tedensko izva- jajo interna izobraževanja za vse dežurne. Brežico: stanje urgence slabo Vodja urgentnega oddelka v bre- žiškem zdravstvenem domu Ra- de lljaž, dr. med. ocenjuje stanje nujne medicinske pomoči v obči- ni kot zelo slabo. Brežice kot ob- mejna, zelo prometna (avtocesta) in obenem še turistična občina je s tega vidika zelo zahtevna. Zati- ka se predvsem pri t.i. zunanji ur- genci (na terenu), glavni razlog pa je pomanjkanje kadrov. »Sicer naj bi vsi zdravniki - razen ginekologa in psihiatra sodelovali pri urgen- ci, v resnici pa nas je zaradi ne- ugodne starostne strukture za zu- nanjo urgenco na voljo le devet zdravnikov, ki smo zelo obreme- njeni«, razlaga dr. lljaž. Ker gre za 1.b urgentni oddelek, ni po- sebnega zdravnika v urgentni am- bulanti, ampak zdravniki delajo v svojih ambulantah, po potrebi pa še na urgenci in na terenu. Bolj- ša situacija je le pri, zdravstvenih tehnikih. V letu 2003 so na brežiški urgen- ci (skupaj z dežurstvom) zabele- žili okrog 9800 obiskov v urgentni ambulanti in opravili več kot 800 posredovanj na terenu. V več kot 1000 primerih je šlo za ljudi, ki ni- so občani brežiške ali sosednjih obdn, od tega je bilo kar okrog 700 gostov Term Čatež, v tern zdravilišču pa so posredovali 70- krat. Dr. lljaž meni, da bi zaradi večjih »porabnikov« nujnih medi- cinskih storitev (poleg Term še vo- jašnica in letališče v Cerkljah ter carina...) morali organizirati do- daten reševalni model. V prime- ru avtoceste pa je za uspešno po- sredovanje moteče dejstvo, da od Čateža do Drnovega ni nobenega odcepa, kar podaljšuje pot in čas prevoza poškodovancev do bolniš- nice. »Neodgovorno je, da ob od- prtju avtoceste niso izdelali načr- ta reševanja v primeru nesreč, še več, o tern nas niso niti obvestili«, pravi lljaž. Brežiška urgenca sicer razpolaga s tremi vozili, od katerih je le eno zanesljivo in ga uporabljajo za re- ševanje, dve pa le za prevoze (pri prevozih jim pomaga tudi krška predhospitalna enota). V kratkem pričakujejo novo reševalno vozilo, za katero so denar nabirali tudi pri sponzorjih, s kadrovskimi okrepit- vami pa se nadejajo, da bodo iz- polnili pogoje za okrepljeno 1.b urgentno enoto. Dr. lljaž meni, da je od 10 do 15 % obiskov na urgenci ne ravno nuj- nih, opažajo pa tudi primere zlo- rabe urgence, ko posamezniki tja hodijo le zato, ker se jim ne Iju- bi čakati v redni ambulanti. Si- Ekipa PHE Krsko Vodja brežiškega urgentnega oddelka Rade lljaž, dr.med. 12 februar2005 ObzOTUiK zdravstvo stem nujne medicinske pomoči pa po njegovem mnenju potrebuje še druge popravke. V Evropi je de- nimo uveljavljena praksa, da po- škodovanca na terenu ravno tako kvalitetno oskrbi kar usposobljen tehnik sam ter ga odpelje v bol- nišnico, tako da zdravnik na te- renu sploh ni potreben. Bolje pa bi bilo tudi, ko bi zdravstvo ime- lo posebno dispečersko službo, saj bi tako dobili hitrejše in boljše in- formacije. SBvnic&Vrhunskaoproma, premalo kadrov S pomanjkanjem zdravnikov na področju nujne medicinske po- moči se soočajo tudi v sevniškem zdravstvenem domu, a kot pra- vi glavna medicinska sestra Vlad- ka Tomšič, na srečo dežurajo tu- di zdravniki, starejši od 50 let, ki jim po zakonu to ne bi bilo po- trebno in tako razbremenijo osta- le. Skupno se tako izmenjuje šest zdravnikov. Čez dan je v stalni pri- pravljenosti ekipa, sestavljena iz zdravnika (ki sicer dela v svoji redni ambulanti), medicinske se- stre in voznika-reševalca, težje pa je takšno ekipo zagotavljati pono- či in med vikendi. "Čeprav je naše osebje zelo obremenjeno in so za- hteve čedalje večje, nujna medi- cinska pomoč dobro funkcionira", zagotavlja Tomšičeva. Pri tern ima pomembno vlogo do- bra opremljenost sevniške (prav tako 1.b) urgentne enote, ki ima na voljo štiri reševalna vozila, od tega dva t.i. "reanimobila", pa tudi sicer so vrhunsko opremlje- ni. "Naš direktor (Željko Halapi- ja, dr. med., op.a.) in vodja ur- gentne službe (Božidar Grobolj- šek, dr. med., op.a.) imata veli- ko posluha za potrebe urgence in zato imamo res izvrstne pogoje za delo", poudarja Tomšičeva. Želi- jo pa pridobiti status okrepljene 1.b enote. Specifika sevniške občine je odda- Ijenost od bolnišnic, paciente pa vozijo na različne konce, največ v Celje, precej tudi v Novo mesto in v Brežice. Prevoz huje poškodova- nih ali bolnih v celjsko bolnišnico denimo traja kar 45 minut, zara- di slabe ceste in dolge vožnje pa je to naporno ne le za pacienta, ampak tudi za osebje, ki ga mo- ra spremljati. Lani so opravili kar okoli 400 nujnih prevozov pacien- tov, nujnih posredovanj na tere- nu so zabeležili 363, v času dežur- ne službe jih je obiskalo 8500 Iju- di, v dopoldanskem in popoldan- skem času pa so na urgenci oskr- beli 8300 ljudi. "Kdor prestopi prag naše hiše, tega zagotovo ne naredi brez razloga, zato o nepo- trebnih obiskih ne bi govorila", ob tern pravi Tomšičeva. Izpostavlja pa problem odzivnega časa urgentne službe, ki bi bil lah- ko boljši, če bi imeli boljše infor- macije s terena. "Klice na številko 112 bi morala sprejemati strokov- no usposobljena oseba, ki bila res dispečer, ne le prevezovalec kli- cev, tako pa dobimo tudi po deset klicev v zvezi z isto nesrečo, kar otežuje naše posredovanje", pra- vi. Apelira pa tudi na občane, naj njihovi triažni sestri posredujejo vse podatke, ki jih zahteva, s či- mer imajo sedaj nemalo težav. Peter Pavlovič Lidija Petrišič Glavna sestra Vladka Tomšič v dobro opremljeni urgentni sobi sev- niškega zdravstvenega doma Več pozornostl možnosti verižnih nesrač Na Občini Krško je 9. februarja 2005------------------------------- potekala javna predstavitev občinske- ga načrta zaščite in reševanja za primer nesreče ob potresu ter poplavah in neu- rjih, ki pomeni predvsem uskladitev dr- žavne zakonodaje z evropsko in vzpo- stavitev bolj enotnega sistema obvešča- nja, postopkov in ravnanja sil zašcite in reševanja. Po besedah Branka Petana (na fotografi- ji), svetovalca župana za področje CZ, je pri zaščiti in reševanju na nivoju lokalne skupnosti pomembna organiziranost občine, da v pri- .meru nesreče aktivira lastne sile, ki v prvi vrsti temetjijo na gasil- skih vrstah, po opremljenosti predvsem na PGE Krško, na zdravstveni službi ter pripadnikih Civilne zaščite in prve pomoči. Kakor poudarja Petan, je potrebno lokalno upravljanje prepoznati predvsem z vidi- ka, da je pri vseh množičnih nesrečah najpomembnejši prvi dan, ko se lahko ob nesrečah opremo predvsem na lastne moči zaščite in re- ševanja ter državljanov, saj pomoč sosednjih območj ali države pra- viloma steče šele v naslednjih dneh po dogodku. V občini Krško so locirane tri potresne opazovalnice, in sicer v va- si Cesta nad Krškim in v Črneči vasi na Gorjancih, potresna opazo- valnica močnejših potresov pa je nameščena v NEK. Sicer pa so opa- zovalnice lani v Posavju zabeležile nemirna tla okoli dvajsetkrat, od teh večine potresnih sunkov občani niso zaznali, nekateri so jih ven- darle nekoliko vznemirili, vendar zaradi nižje jakosti niso povzroči- li materialne škode. In za kakšno ogroženost pravzprav gre na našem območju? Petan me- ni, da ne moremo izključiti potresa med 7. in 9. stopnjo po Evrop- ski potresni lestvici(EMS), kakor tudi ne nesreč z nevamimi snovmi, predvsem v tovarni Vipap ati v tovornem prometu, vse pogostejša so neurja in poplave, največkrat pa gre za kombinacijo verižnih ne- sreč. Ob potresu je treba računati s sprožitvijo večjih plazov, saj se Posavje v Sloveniji uvršča v eno najbolj kritičnih območij po plazo- vitosti. Ob tako imenovanih verižnih nesrečah kot posledici potresa predstavlja potencialno nevarnost tudi v našem okolju prisotna teh- nologija in industrija. Iz načrtov in ocen ogroženosti izhaja, da je- drski objekt stoji na zemeljskih strukturah, ki so gibljive, kar naj bi ublažilo prenos potresnih sil na konstrukcijo, poleg tega so v reak- torju vgrajeni mehanizhmi, ki samostojno izključujejo tehnološke procese, ki naj bi preprečili izpust radioaktivnih snovi, in je bila že gradnja objekta projektirana proti potresom močnejše stopnje. Pet- an meni, da bi morali še več pozornosti nameniti možnim posledi- cam uporabe kemičnih spojin, ki se uporabljajo v tehnoloških pro- cesih proizvodnje v Vipap Vidmu, prav tako ne bi smeli zanemariti dejstva, da gre skozi Krško visokotlačni plinovod. V primeru nesre- če večjih razsežnosti, kakršno lahko povzroči tudi potres močnejše stopnje, bi namreč lahko bilo v primeru verižnih nesreč z navedeni- mi snovmi žrtev še več. Četudi so dosedanji ukrepi pokazali, da je Občina Krško s svojimi pri- stojnostmi zadovoljivo pripravljena za ukrepanje ob tovrstnih nesre- čah, Petan vendarle opozarja na slabosti, ki so nastale s spremem- bami v družbi, kot je denimo razdelitev odgovornosti na operativnih ravneh, ko npr. Regijski center za obveščanje ne deluje več pod pri- stojnostjo župana oziroma Občine. Predvsem bi bilo potrebno, me- ni Petan, v čimkrajšem času določiti glavnega koordinatorja za pri- mer nesreče. B.Mavsar ObŽiJrfiiK februar2OO5 13 gospodarstvo Uporabniške strani Storitev po Vaši meri Spoštovani uporabniki zemeljskega plina! Pri prehodu na uporabo zemeljskega plina ste spoznali številne pred- nosti naše storitve, ki ne temelji samo na dobavi ekološko prijazne- ga in cenovno ugodnega energenta, ampak na sklopu storitev, kot so izgradnja hišnega ptiključnega plinovoda, brezplačno svetovanje na domu, mesečno odčitavanje stanja porabe na plinomeru ter skrb za njegovo nemoteno delovanje in še bi lahko naštevali. Od danes naprej Vam nudimo dodatno storitev, in sicer storitev po Vaši meri - predstavljamo Vam Uporabniške strani. Uporabniške strani Vam omogočajo: • Spremljanje Vaših podatkov iz Pogodbe o dobavi plina, ki jo imate sklenjeno s podjetjem Adriaplin. V pogodbi je določen naslov odjem- nega mesta, priključna moč plinskih trošil ter tarifna skupina za Vaš odjem. • Pregled izdanih računov ter opravljenih plačil za lažje spremljanje datumov zapadlosti ter zneske računov za obračunano porabo zemelj- skega plina. • Prikaz stanja obračunane porabe po plinomeru za Vaše odjemno me- sto. Slednje je zanimivo zaradi mesečnega usklajevanja z obračunano porabo ter grafične primerjave porabe zemeljskega plina po mesecih in letih. • Sporočanje porabe z vpogledom v stanje plinomera ob zadnjem popi- su ter izračun mesečne porabe, ki nam jo lahko posredujete v elek- tronski obliki. • Vpogled v cenik zemeljskega plina za Vaš odjem v tekočem mesecu. Uporabniške strani so namenjene Vsem uporabnikom zemeljskega plina, ki imajo sklenjeno Pogodbo o dobavi plina s podjetjem Adriaplin. Dostop do uporabniških strani je mogoč preko prijave z uporabniškim imenom in geslom na spletni strani: www, adriaplin. s i Skrb za uporabnika je naša primärna skrb, zato si v podjetju Adriaplin prizadevamo, da so storitve za Vas uporabnike opravljene z nadpovpre- čno kakovostjo. Vabimo Vas, da obiščete uporabniške strani ter se prepričate o uporab- nosti slednjih. Vnaprej se Vam zahvaljujemo za Vaše predloge in pripombe. EHIB 1000 LJUBUANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriQDtin.si. E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Jutranjka zaoela odpuščati, Lisca zapira dva obrata Po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) so v sevniški Jutranj- ki začeli odpuščati zaposlene. 15. februarja je brez dela ostalo 23 de- lavcev, po besedah direktorice družbe Tatjane Baloh pa bo v naslednjih mesecih brez dela ostalo skupaj 35 zaposlenih. Večino med njimi bodo predstavljali režijski delavci, v podjetju pa bo ostalo še 154 zaposle- nih. Balohova še pravi, da se za stabilizacijo razmer v družbi pogovarja- jo tudi z ministrstvom za gospodarstvo. Osnovni cilj ostaja postopno od- puščanje in ohranitev proizvodnje v Sevnici v čim večjem obsegu. Gle- de prihodnjih naročil naj bi bilo več znanega v začetku marca, ko v Ju- tranjki pričakujejo tudi ustrezen odziv naročnikov, še poroča STA. Sevniška Lisca, ki je pred dvema letoma že odpustila 180 de- lavcev, trenutno pa jih zaposluje 630, pa bo predvidoma jeseni letos zaprla proizvod- na obrata v Krmelju in na Senovem, je poro- čal Radio Slovenija. V teh dveh obratih je zaposlenih skupaj 250 ljudi (100 v Krmelju in 150 na Senovem), od katerih jih bodo 50 preza- poslili v matično družbo v Sevnico, 200 pa jih bo če vmes ne bodo našli investitorja, ki bi bil pripravljen nadaljevati s proizvodnjo - ob delo. Kot pravi direktor Lisce Viljem Glas, želijo v podjetju povečati delež pro- izvodnje v državah s cenejšo delovno silo (imajo obrate v Srbiji in Črni gori ter Turčiji), v teku pa so dogovori za vzpostavitev Liscine proizvod- nje tudi na Kitajskem, je še poročal nacionalni radio. P.P. Zaradi zakonodaje bodo posel selili V podjetju Kanja Brege so skupaj s poslovnimi partnerji iz Rusije raz- vili program izdelave lesenih hiš z nemško tehnologijo in sibirskim lesom. Tržili naj bi jih v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, a se je, kot pra- vijo v podjetju, zataknilo zaradi okorele slovenske zakonodaje, zato razmišljajo, da celoten posel preselijo v drugo državo. Skupaj s poslovnimi partnerji iz Rusije bi lesene hiše ponujali predvsem podnajemniškim mladim družinam. Lesena hiša neto površine 145 m2 brez notranje opreme in inštalacij stane približno 18 milijonov SIT brez davka. V povezavi z domačo arhitekturo naj bi šlo, kot pravi direktor Igor Avsec, za odlično poslovno priložnost. Do sedaj so skupaj z ruskimi partnerji v ta program vložili že več kot 150.000 evrov in zastavili tu- di marketinško akcijo. V bližini podjetja so želeli postaviti vzorec slo- venskega tipa hiše. Kot pravijo v podjetju, so pridobili lokacijsko infon- macijo, in hišo začeli postavljati. V tern času so dobili tudi 26 zahtev za ponudbe. A je inšpektor zahteval gradbeno in druga dovoljenja, saj naj lokacijska informacija ne bi zadoščala, kljub temu, pravi Avsec, da gre za reklamni objekt brez inštalacij in priključkov. Objekt naj bi po- rušili do 15. maja. Poskušali bodo dobiti vsa potrebna dovoljenja, vendar trenutno zaradi večjih stroškov, ki znašajo med 100 in 120 000 evrov, in posledično višje cene objektov razmišljajo, da bi posel preselili v drugo državo, najver- jetneje na Slovaško. Obrnili so se tudi na okoljsko in gospodarsko minis- trstvo, a odgovora še niso dobili. V okviru programa so do konca leta želeli zaposliti še dodatnih 15 delav- cev, kar se v primeru selitve programa v tujino ne bo zgodilo. Hiše bodo sicer še vedno prodajali tudi v Sloveniji, vendar bo cena objekta za slo- venskega kupca za do 20% višja. L.P. 14 februar 2005 ObzofftiK kultura Kulturni praznik v Posavju Zlati Prešernovi plaketi za Brancata in Margona Senovo je bilo devetega februarja prizorišče osrednje občinske proslave v počastitev Slovenskega kulturnega praznika s podelit- vijo bronastih, srebrnih in zlatih Prešernovih plaket posamez- nikom za delo in dosežke na področju kulturnih dejavnostih v obdni Krško. V okviru tako kulturnega praznika kot tudi senov- skega krajevnega praznika je bilo v popoldanskih urah v upravni zgradbi Rudnika Senovo odprto tudi izposojevališče Valvasorje- ve knjižnice Krško, ki v letošnjem letu obeležuje štiri desetlet- ja delovanja. Začetki knjižničarstva na Senovem segajo v leto 1925, ko so senovski ru- darji ustanovili Delavsko kultumo društvo Svoboda, v okviru katerega je delovala tudi knjižnica. Najprej je ta dobila prostore v tamkajšnjem de- lavskem domu, ko pa je bil le-ta prodan, je delovala v trgovinskem lo- kalu. Med drugo svetovno vojno sta knjige čuvala dva upokojena rudar- ja, po vojni pa je knjižnično dejavnost oživel Pripravljalni odbor ljudske prosvete. V osemdesetih letih je knjižnica dobila prostore v Domu DKD Svoboda Senovo, pred sedmimi leti pa so stekla prizadevanja za pridobi- tev prostorov v upravni zgradbi Rudnika za potrebe knjižnice. Novi pros- tori izposojevališča Valvasorjeve knjižnice Krško na Senovem, ki sta jih 9.februarja predala v uporabo direktorica knjižnice Ida Merhar in krški župan Franc Bogovič, se razprostirajo na 150 m2. Opremljeni so z naj- modernejšo opremo v vrednosti 7 milijonov tolarjev, vrednost gradbenih del v ureditev pa je ocenjena na 10 milijonov SIT. Trenutno je bralcem na voljo preko 5.000 enot različnega knjižnega gradiva ter dva računal- nika z vsemi komunikacijskimi povezavami do najrazličnejših podatkov- nih baz, poleg tega pa si uporabniki lahko izposodijo tudi audio in video kasete, CD plošče, CD-rome in DVD-je. Slovesnost na Senovem se je nadaljevala z osrednjo obänsko priredit- vijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v tamkajšnjem domu XIV. divizije, na kateri je obiskovalke in obiskovalce nagovoril slavnost- ni govornik Tone Partljič, Zveza kulturnih društev pa je podelila srebr- ne in zlate Prešernove plakete. Srebrne Prešernove plakete so prejeli: Jože Habinc, Žarko Medvešek, Lucija Kuntarič, Tatjana Uduč, Janez Planinc, Cvetka Miloš, Bojan Dime in Milan Dobršek. Letošnja dobitnika najvišje, zlate Prešernove plakete pa sta Karol Brence, član Kulturne- ga društva Svoboda Brestanica, in Branko Margon, član Kulturnega dru- štva DKD Svoboda Senovo. Karol Brence deluje v brestaniškem kulturnem društvu že šest desetle- tij. Bil je bil med udarniki, ki so med leti 1952 - 54 širili nekdanjo so- kolsko telovadnico in ustvarili dvorano za kultuma dogajanja v Bresta- nici. Brence je bil tudi dolgoletni gospodar doma in organizator mnogih kulturnih prireditev, od pustovanj do plesnih večerov. Nekaj časa je ig- ral tudi bobne v zabavnoglasbeni skupini STEB, še posebno pa je bil opa- zen njegov prispevek na dramskem področju, saj je igral najrazličnej- še vloge v mnogih delih, nepozabne pa so njegove upodobitve v spevoi- grah. Karol Brence je še vedno aktiven pevec in najstarejši član Moške- ga pevskega zbora iz Brestanice, prepeva namreč že polnih 67 let, pel je tudi pri mešanem zboru Viktor Parma in v skupini ljudskih pevcev Rožen- kravt. Branko Margon je redni član Gledališke skupine DKD Svoboda Se- novo že 48 let. Na odrskih deskah je odigral kar 27 različnih vlog, poleg tega je bil tudi režiser treh dramskih del. Na prireditvah je nepogrešljiv tudi kot recitator in deklamator tako na domačem kot tudi na odrih po različnih krajih Slovenije. Bojana Mavsar Karol Brence in Branko Margon NajvJšji odičj Ivanu Fuksu in MPZ Brežica Brežiški kulturni delavci so tudi na predvečer letošnjega kulturnega praznika pripravili osrednjo slovesnost, ki je bila tokrat v znamenju vokalne glasbe, še posebej ljudskih pesmi. V uvodnem delu priredit- ve je slavnostni govornik - predsednik Zveze kulturnih društev Sloveni- je - Franci Pivec poudaril pomen kulture, še posebej društvene kultu- re v sodobnem svetu in opozoril na nastajanje novega kulturnega zem- Ijevida Evrope. Sledila je svečana podelitev priznanj in odličij ZKD Brežice za leto 2004, s katerimi so se zahvalili za dolgoletno delo in sodelovanje na podro- čju ljubiteljske kulture desetim posameznikom oziroma posameznicam in dvema kulturnima skupinama. Priznanje so prejeli Alojz Potokar, An- ton Deržič, Viktor Rožman, Vinko Slak in Kulturno društvo Zvezda Dobova. Bronasta odličja so pripadla Meti Grahek Kinčič, Mileni Gramc in Ireni Hribar, srebrna pa Vinku Halerju in Ivanu Bosteletu. Najviš- je - zlato odličje pa je podpredsednica Zveze kulturnih društev Brežice Vesna Bogovič izročila Ivanu Fuksu iz KUD Oton Župančič Artiče in Me- Župan Franc Bogovič in direktorica Ida Merhar odpirata izposoje- vališče na Senovem. ObŽOrniK februar200S IS kultura NOVICE ob robu Letošnji dobitniki priznanj in odličij ZKD Brezice šanemu pevskemu zboru Brežice, katerega umetniški vodja in mentor številnih kulturnih skupin Dragutin Križanič se je zahvalil v imenu le- tošnjih nagrajencev. Priložnostni program je bil namenjen predstavitvi glasbene zgoščenke Zabučale gore, na kateri je 70 priredb za 70 let koroškega skladatelja in glasbenega pedagoga Jožeta Leskovarja, ki se je tudi osebno udele- žil prireditve. Nekaj pesmi z zgoščenke smo lahko slišali v živo v izvedbi domačega pevskega zbora Viva in gostujočega okteta iz Dravograda. Silvester Mavsar Prazrik kultura pocastl tudi v Ssvnici V Sevnici sta osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kutturnem prazniku 6. februarja organizirala sevniška območna izpostava Javnega sklada RS za kultume dejavnosti in Zveza kulturnih društev Sevnica. Na prireditvi v sevniški Kulturni dvorani je bil slavnostni govornik direktor Javnega sklada RS za kultume dejavnosti Igor Teršar, v priložnostnem programu pa je nastopil kvartet klarinetov Clarifour ter dramski igra- lec Zvone Hribar. P.P. Zvone Hribar in Clarifour Govorica gline Jože Jagrič in Jože Možina sta v sodelovanju z Občino Krško pred- stavila dokumentami film "Govo- rica gline", v katerem sta orisala življenje akademske kiparke Vla- dimire Štoviček. Film je nastal na pobudo domačega snemalca Jože- ta Jagriča, ki se je ob zadnji raz- stavi odločil, da bi se v Krškem morali umetnici oddolžiti. "Vlad- ka je zelo senzibilna. Jože Mozi- na kot režiser je pravi človek, ki se bo lotil projekta tako, da bo tu- di ta njena duša kot umetnice v filmu izstopala", pravi Jagrič. Što- vičkova je nad filmom preseneče- na. "Počutila sem se kot statist in filmska igralka obenem, kar pa ni- sem vajena," dodaja. Kot pravi- jo na Občini Krško, je ta film prvi korak k filmskemu gradivu velikih domačinov. L.P. Mlajši tega ne vedo Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova je v soboto, 26. februarja, v domačem kultumem domu pri- pravilo zanimivo prireditev, s ka- tero so predstavili knjigo svojega dolgoletnega člana in organizator- ja Branka Bogoviča. Avtor je knji- go z naslovom Mlajši tega ne ve- do izdal v samozaložbi in s pomoč- jo številnih donatorjev, v njej pa opisal in s fotografijami opremil pričevanje o svojem očetu Fran- cu Bogoviču, po katerem dobov- sko društvo tudi nosi svoje ime. Franc Bogovič, ki je umrl pred 12 leti, se je v zgodovino tamkajšnje- ga kulturno -prosvetnega življenja zapisal kot godbenik gasilske god- be iz Loč, pevec, gledališki režiser in igralec ter vsestranski organiza- tor. Knjiga je zato tudi svojevrst- na kronika več kot polstoletnega kulturnega in družabnega življe- nja v Dobovi in okolici. Na prire- ditvi, ki jo je zasnoval in režiral Rudi Mlinar, so sodelovali Gasilski pihalni orkester Loče, KD Žarek Brežice, Likovna družina Dobova, dobovski ljudski pevci, ločki ple- salci, duo Šudraj in mešani pevski zbor KD Franc Bogovič. S.M. 60 let KD Svoboda Brestanica V Brestanici so 12. februarja z osrednjo proslavo v Domu svobode obeležili slo- venski kulturni praznik in hkrati tudi 60 let delovanja domačega kulturnega dru- štva. Ob poeziji in domači besedi ter glasbi so prizadevnim kulturnim delav- cem podelili bronaste Prešernove plake- te, ki so jih prejeli Helena Krajnc, Mat- jaž Krajnc, Tomaž Omerzel in Lado Ro- stohar. Posavski oitrarji vsamemvrhu Na osmem državnem tekmovanju sloven- skih citrarjev v Logatcu, ki se ga je ude- ležilo 23 komornih skupin v štirih kate- gorijah, so se dobro odrezali tudi učenci Glasbene sole Brežice pod vodstvom Ani- te Strgar in Mateje Količ. V 2. kategori- ji so za GŠ Brežice v duetih zaigrale Ka- ja Galič in Patricija Žokalj, ki sta osvojili bron, Barbara Hotko in Doroteja Matau- šič, ki sta osvojili srebro, ter Nina Arh in Sabina Franko orav tako s srebrom. Sre- bro je osvojil tudi mlajši kvartet v sesta- vi Nina Arh, Sabina Franko, Patricija Žo- kalj in Kaja Galič. V 3. kategoriji so v du- etu zaigrale Mateja Avšič in Alenka lljaš in si priigrale zlato priznanje. Najviš- je število točk in s tem zlato priznanje pa so si v kvartetu priigrale Tinka Budič, Ana Kranjc, Alenka lljaš in Mateja Avšič ter dokazale, da posavski citrarji sodijo v sam slovenski vrh. Kulturni praznik naRaki Učenci in učitelji raške Osnovne so- le so 11. februarja v tamkajšnji te- lovadnici pripravili prireditev ob kul- turnem prazniku. Za pester program so poskrbeli učenci z branjem Prešer- novih del in s kratko uprizoritvijo Po- vodnega moža, zapeli pa so tudi čla- ni šolskega pevskega zbora, Moškega pevskega zbora Raka, Mešanega pev- skega zbora Rožmarin Društva upoko- jencev Raka ter vokalna skupina Sra- ke z Rake. 16 februar2005 Of POSAVSKI f T f bzorniK Tematska prilogra štev. 4, februar 2OO5 "'am Žfrefi v Posa^ju i tj •!• [5] •] [i| ^^^^'^^^—"—^^^^^» ..... ^— "¦"¦ ™ ^— Tretje življenjsko obdobje ni le čas skrbi za zdravje in drugih tegob, pomeni lahko tudi priložnost za uresničitev mnogih skritih želja po- sameznika. To je obdobje, ko imajo ljudje več časa zase in so hkrati I bolj občutljivi za vse, kar se dogaja v njih in okoli njih. Morda je to obdobje, ki muje glede na statistične podatke o staranju slovenskega prebivalstva, potrebno nameniti še več pozornosti. Tako kot za mlado generacijo tudi za starejše potrebujemo načrtno spremljanje njiho- vih potreb in dobro delovanje mreže ustanov ter vseh, ki lahko poma- gajo, da bo vitalna in aktivna populacija tretjega življenjskega obdo- bja pomemben dejavnik v regiji in državi. Tudi v Posavju. j ____Žftetf_ v Posayju Marijina zgodba Marija je zadnjih nekaj let domala vsak dan preštevala dneve službovanja, ki ji še preostajajo do upokojitve. Toli- ko je imela načrtov, želja, vsak dan je v svojih mislih pre- mlevala, kaj vse bo počela, ko bo prišel težko pričakovani čas. Pritiski v službi so se stopnjevali, velikokrat seje spra- ševala, kako dolgo bo še vzdržala. Natoje prišel težko priča- kovani dan. Dan, ki pa ni imel takega žara, kot ga je priča- kovala. Slovo od sodelavcev je bilo težko. Saj so si ob slove- su rekli »nasvidenje«, a vendar se je že takrat zavedala, da njlhovega službenega ritma ne bo velikokrat zmotila. Prva dva meseca po upokojitvi sta mini- la v urejanju osebnih stvari, nato pa se je čas kar nekako usta- vil. Vedno večkrat se je zalotila, da je bil ze cos kosila, ona pa je še vedno v ju- tranji halji hodila po stanovanju. Vedno bolj poredko je od- šla v trgovino, saj se je lahko enkrat na teden oskrbela z zi- vili. Vsakodnevni obiski trgovine so samo razmetavanje de- narja, pokojnina ni tako visoka, da bi si to lahko privošči- la, je opravičevala svoje zapiranje med štiri stene. Počasi je zanemarjala tudi srečevanje s prijatelji in znanci, saj je v času, ki ga je preživljala savna s seboj, ugotavljala čeda- Ije več tegob, ki jih ji je naprtilo življenje. Kako jo zbada v križu, boli glava in je utrujena, so bili čedalje pogostejši iz- govori, da je Marija ostajala za štirimi stenami in se odmi- kala družini, prijateljem in znancem. Marija, vedno pol- na energije in življenjske moči, je v dveh letih po upokojit- vi obiskovala samo še zdravnike, tarnala nad tern, česa vse ne zmore in se prepustila »čarobnim tabletkam in vitami- nom«, s katerimi se je oskrbovala, in čakala, da bodo zače- li delovati, da se bo počutila bolje, da bo šla spet lahko med ljudi, v naravo... Vse do tistega dne, ko jo je obiskala stara prijateljica iz otroških let. Urejena, vitalna, polna zgodb o doživljajih, ki jih je prineslo tretje življenjsko obdobje. Pri Mariji se je na- menila ostati teden dni. Že prvi dan je sprevidela, kako se je v Mariji nabral strah pred okolico, strah pred težavami, kako jo je zajelo samopomilovanje in zavestno zapiranje vase, tako da ji je že družina začela obračati hrbet, naveli- čani od večnega tarnanja in njene brezvolje. Prijateljica se je odločila, da ji bo pomagala. Prepričala je Marijo, naj se zave, da morata biti njeno življenje in ona sama na prvem mestu. Ure in ure sta se pogovarjali in od- krivali, daje več vreden sprehod v naravo, v mesto, v trgovi- no kot pa vsakodnevno iskanje prahu po stanovanju. Da še vedno zivi tisoč želja in načrtov, kaj vse bi rada počela, pa med službo ni imela časa. Odkrivali sta tegobe, kijih prine- sejo leta, vendar ne samo nekaterim, domala vsem. Včasih se je z njimi lažje spoprijeti, če veš, da niso samo tvoje, da svoja čustva, bolečino in srečo deliš tudi z drugimi. Jo de- lis, o tern pripoveduješ in pri- sluhneš. Nekaj mesecev kasneje je Ma- rija postala nova oseba. Vsa- ko jutro se je peš odpravila v dvajset minut oddaljeno trgo- vino, Se ob povratku ustavila na klepetu pri prijateljici, znanki ali sosedi ali pa sta poklepetali kar na vrtu pri Ma- riji. V popoldanskih in večernih urah je Marija obiskovala krožek slikanja, spletla tople jopice in nogavičke za vnuke, se udeleževala dvakrat na teden telovadbe v skupini svojih vrstnic, obiskovala predavanja in gledališke predstave, ho- dila na izlete z upokojenci, se vpisala v skupino za tako dol- go željeno izpopolnjevanje nemškega jezika... Svojo zgodbo je delila z drugimi in jo nemalokrat danes za- ključi rekoč: »Ko sem šla v pokoj in redno vsakdan ob uri skuhala kosilo za družino, je bilo samo po sebi umevno, da ga moram, saj sem imela končno vendar edina pri hiši čas. Da je bilo v stanovanju vse urejeno, je bilo samo po sebi umevno, saj sem vendar v pokoju in imam edina čas. Da sem bila vedno na voljo in v pripravljenosti za varovanje vnučkov in opravljanje vseh mogočih stvari, je bilo najbolj normalno, saj sem vendar doma, kaj drugega pa naj bi po- čela? Morala bi biti celo vesela, da so me zaposlili, da mi ni bilo dolgčas. Sedaj je drugače. Nisem več Marija, ki pomi- luje samo sebe. Sedaj tudi meni rečejo hvala, ker sem sku- hala kosilo, tudi mene vprašajo, če imam čas za to in ono... Lepo se razumemo tudi v družini in tretje življenjsko obdo- bje je zame lepo. Lepo je lahko za vsakogar, ki ga hoče pre- poznati, še vedno spoznavati nove stvari in ljudi ter ga ži- veti obdobju primerno...« M.D. TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE V življenju človeka govorimo o treh življenjskih obdobjih: obdobju odraščanja, mladosti in šolanja; obdobju aktivne za- poslitve in nekako z odhodom v pokoj o tretjem življenjskem obdobju. Staranje je proces, ki traja od.rojstva do smrti, zato je težko reči, kdo je star. Veda, ki obravnava socialne in me- dicinske vidike staranja in starosti, je gerontologija in je da- nes pozorna tudi na socialne, duševne in druge vidike sta- ranja. Ločimo kronološko (koledarsko), funkcionalno (biolo- ško) in doživljajsko (psihično) starost. Če je kronološka sta- rost nekaj povsem neosebnega, golo odštevanje ali prišteva- nje let in je določena z rojstvom, je doživljajska starost člo- vekovo osebno doživljanje svoje starosti, opredeljuje naš od- nos do starosti oziroma naše počutje (poznan nam je stavek, da smo stari toliko kot se počutimo), pri funkcionalni staro- sti pa imamo v mislih opravila in dejanja, ki jih lahko oprav- ljamo (že dvajsetletnik je prestar, da bi pričel vrhunsko tr.e- nirati kakšno športno panogo). Na doživljajsko starost veli- ko lahko vplivamo sami. Čeprav imamo na stara leta manj- še možnosti za ustvarjalno uresničevanje vrednot, nam sla- bijo moči za telesno delo in napore, pešajo tudi druge zmož- nosti, pa je ravno to čas, da si uresničimo skrite želje, za ka- tere nam je vedno poprej zmanjkovalo časa. Vse pogostejši sopotniki postajajo bolezen, osamljenost in družbena odrinjenost na stran. Kako se bomo spoprijeli z neizogibnimi danostmi, je veliko odvisno od nas samih. Za- to smo se v prilogi Živeti v Posavju odločili predstaviti mož- nosti za vključevanje starejših oseb, poiskali nekaj naslovov, 2 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ____ŽfVet? v Posa^ju ki nam lahko pomagajo odgovoriti na vprašanja, o katerih ne želimo govoriti z najbližjimi, in zbrali nekaj misli in opozoril, ki jih je v tem obdobju dobro poznati. Ob tem ne smemo pozabiti, da je čas, da starejši prepustijo skrbi za vsakdanjo preskrbo srednji generaciji, da odločno predajajo življenjske izkušnje mladim, da smo zgled prepro- stega življenja, da je smiselno in zavzeto doživljanje vsakega trenutka, ki ga lahko živimo zase. Kdo skrbi za Ijudi tretjega življenjskega obdobja v Posavju? Domovi starejših občanov ali domovi za upokojence že dol- go niso več ustanove, kot smo si jih predstavljali nekoč. Do- movi se danes prilagajajo potrebam sodobnega načina življe- nja seniorjev. V njih je vedno več medgeneracijskega druže- nja, vedno več mladih je pripravljenih danes s starejšimi de- liti ure prostega časa in v domovih je vedno dejavnosti, s ka- terimi prisluhnejo potrebam stare generacije. Ste vedeli, da v posavskih domovih namenjajo skrb tudi sta- rejšim, ki niso njihovi varovanci? Tako je moč v domovih na- ročiti prehrano, ki je po surovinskih sestavinah in pripravi primerna za starejše, tudi za tiste z dietami. V posavskih do- movih uredijo namestitev oskrbovancev tudi samo za nekaj dni (v primeru službenih poti, dopustov ali drugih neodlož- ljivih odsotnosti) in poskrbijo za varnost oseb, ki sicer živijo v skupnem gospodinjstvu ali v sožitju z mlajšimi generacija- mi. Seveda pa tudi perejo in likajo prinešeno perilo in s tem olajšajo marsikatero zamudno in težko opravilo. Veseli pa so tudi obiskov in vseh, ki se udeležijo njihovih aktivnosti in s tem krajšajo čas sebi in oskrbovancem doma. Centri za socialno delo nudijo raznovrstno pomoč na domu. Ta pomoč zajema nego, gospodinjsko pomoč od osnovne- ga čiščenja, kuhanja, do družabništva in ohranjanja social- ne mreže - spremstvo pri obisku zdravnika, banke... Dnev- no dostavljajo tudi obroke hrane, če je potrebno, tudi v naj- bolj oddaljene in odročne kraje. Programe centrov za social- no delo poznajo vse patronažne službe v zdravstvenih domo- vih in bolnišnice. Za svojo prepoznavnost skrbijo tudi pre- ko raznih društev in skušajo predstaviti njihovo dejavnost v prijazni skrbi za starejše ljudi. Tudi centri za socialno de- lo združujejo in usposabljajo številne prostovoljce. Največ prostovoljcev je dijakov ali študentov, radi pa sprejmejo tu- di mlajše upokojence. Številni že poznajo delovanje njihovih skupin za samopomoč. Rdeči križ in Karitas v Posavju s svojimi aktivnostmi in pro- grami nudita pomoč pomoči potrebnim. Hkrati pa s svoji- mi aktivnostmi in vključevanjem starejših generacij skrbi- ta za njihovo povezanost z okoljem in vključevanjem v dru- žabno življenje. V posavskih občinah velja starim ljudem še posebna po- zornost. Ob nemajhnih sredstvih, ki jih namenjajo starost- nikom v občinskih proračunih, velja posebej omeniti skrb vseh posavskih županov, ki ne zamudijo nobenega prazno- vanja visokih življenjskih jubilejev Posavcev. Šopek, stisk roke in seveda lepe želje, pa nikoli pozabljeno voščilo : »Pa še na mnoga leta...,« so med pomembnimi dogodki v kole- darjih posavskih županov, ki v takih trenutkih v ozadje po- stavijo tudi marsikatero drugo obveznost. Sožitje generacij Zveza Prijateljev Mladine Kr- ško je zveza društev in samostoj- nih oblik delovanja in ima 50-let- no tradicijo tudi na področju de- la s prostovoljci, med katerimi so občani vseh poklicev in starosti. Ob tem so se srečevali z različni- mi odnosi in generacij skimi razli- kami, pa tudi nekaterimi stereo- tipi. V ZPM Krško so se odločili, da preučijo sožitje in soodvisnost generacij. Sodelovali so v ZPMS pri pripravi okrogle mize Sožitje in soodvisnost gene- racij. Ugotovitve so uspešno uporabili pri pripravi in izvedbi programov v Krškem, kjer so že 7. oktobra 1999 v Domu sta- rejših občanov izvedli okroglo mizo in kulturni program pod istim naslovom in se odločili, da bodo tudi v prihodnje omo- gočali povezovanje članov vseh generacij in s tem pripomo- gli k čim bolj kakovostnemu življenju in povezovanju vseh otrok, mladih in starejše generacije z ustvarjanjem, to je konkretnimi projekti. V projekt Sožitje ge- neracij se je vključi- lo veliko mladih pros- tovoljcev ZPM Kr- ško, ki so pod mentor- stvom aktivno preživ- Ijali svoj prosti čas v spoznavanju življenja starejših ljudi, jim pomagali, obiskovali, razveseljevali in ob- darovali. Med februarskimi obiski po Posavju smo spoznali šte- vilne ustanove, društva, centre, združenja, skupnosti in aktive, ki bolj ali manj organizirano in prepoznav- no skrbijo za zaposlitev in aktivno življenje Posavk in Posavcev v tretjem življenjskem obdobju. Ugotovitev - večina vključevanj in udejstvovanj je v največji me- ri še vedno odvisna od vsakega posameznika. Od njego- ve pripravljenosti, komunikativnosti, zavedanja in ne- nazadnje agresivnosti, da mora nekaj početi. Številni v tretjem življenjskem obdobju okoli nas pa potrebujejo malo več vzpodbude in poguma, da prestopijo nepozna- ni prag, stopijo med nove ljudi in se priključijo organi- zacijam ali društvom, za katere morda sami smatrajo, da jim še ali sploh ne pripadajo. Poglejmo okoli sebe, morda bomo koga opazili in ga skušajmo opogumiti. Mi smo opazili veliko tistih, ki so svoje zadovoljstvo že na- šli. Pa vendar še vedno oprezajo za vedno novimi izzivi. Z vključitvijo v skupine pa posamezniki podajajo pri- znanje za trud številnim društvom, tako upokojencev, invalidov, planincem..., ki se s svojim prostovoljnim de- lom prizadevajo dvigniti kakovost življenja vrstnikom - mlajšim in starejšim... Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 3 _____Zf fett _ v PosaV'ju Univerza za tretje življenjsko obdobje Začetki izobraževanja starejših v Sloveniji segajo v leto 1984. Prvi eksperimentalni izobraževalni program za starej- še iz francoskega jezika je nastal v želji, da bi v izobraževa- nje vrnili kulturo, izraznost, da se posameznik lahko uči to, kar si želi. Prvi cilji Univerze za tretje življenjsko obdobje so bili spreminjanje pogleda na izobraževanje odraslih, na vlo- go posameznika v izobraževanju, razvijanje izraznosti, raz- iskovanje... Univerza za tretje življenjsko obdobje je še da- nes prostovoljno organizirano izobraževalno gibanje za sta- rejše odrasle, ki temelji na skupnem učenju, soodgovornosti in prostovoljnem delu vseh, slušateljev, mentorjev in sode- lavcev univerze. Prizadevajo si za preprečevanje izločenosti starejših iz družbe, za njihovo dejavno življenje, za prispe- vek k ekonomskemu in družbenemu razvoju ter za spremi- njanje politike starosti in staranja. Šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje se pričenja vsako leto v oktobru in zaključi konec maja v naslednjem le- tu. Študijski krožki so zasnovani tako, da zadovoljijo različ- ne potrebe slušateljev, kot so potreba po izražanju in spora- zumevanju, po doživljanju lepote, po pripadnosti, po ustvar- janju novih stikov z ljudmi, vedoželjnost in preprosto želja po ugodju, ki se sproža ob učenju in spoznavanju novega. Univerza za tretje življenjsko obdobje je v Posavju našla svo- je prostore in gostoljubje v prostorih Srednje sole v Sevnici. Danes, po skoraj dveh letih, se pohvalijo s 150 člani iz Sevni- ce, Radeč, Krškega, Brežic... Zbrani iz vseh poklicev so tu- di v prostore Srednje sole v Sevnici prinesli novo energijo in spoznanje. Naključno prijetno srečevanje z mladimi, med- generacijsko sodelovanje je do danes že skoraj v celoti od- pravilo zadrego, ki je bila prisotna prve dni, saj so se začu- deni srednješolci spraševali, zakaj neki se pa starejši učijo. Prireditve in aktivnosti sevniške Univerze za trelje življenj- sko obdobje so polne neke posebne energije. Čutiti je nabi- tost čustev, pomešanih s hvaležnostjo, češ, nekomu je vsee- no mar za človeka, za okolje, za boljši jutri mnogih v Posav- ju, ki bodo želeli videti kakovost in ne le nejevoljno iskati nekaj, Cesar morda sploh ni ... Vas zanimajo slikarske delavnice, začetni in nada- ljevalni tečaji šivanja, slikanje na svilo in izdelava okrasnih predmetov v okviru ustvarjalne delav- nice, začetni ali nadaljevalni tečaji angleškega, nemškega ali italijanskega jezika oziroma raču- nalništva? Pogrešate rekreacijo za starejše, ples- ni tečaj, več znanja s področja fotografije, reikija, zeliščarstva ali morda kuharske veščine za zdra- vo prehrano? V študijskem letu 2004/2005 vse te programe orga- nizira Univerza za tretje življenjsko obdobje s se- dežem v Sevnici. mm ¦mm Upokojenci v občinskih svetih Da marsikomu tudi po upokojitvi ne usahne volja po ak- tivnem udejstvovanju v javnosti, dokazujejo tudi kar šte- vilni upokojenci, ki so se na lokalnih volitvah potegovali za sedeže v občinskih svetih in bili tudi izvoljeni. V treh posavskih občinskih svetih upokojenci največji delež zavzemajo v Krškem, saj je od 32 članov občinskega sve- ta Občine Krško devet upokojencev oziroma 28 odstot- kov. Kot svetniki iz vrst LDS so to Vidko Budna, Franc Rakar, Ivan Petrišič in Alojz Lekše, iz SLS Miroslav Mi- keln, Branimir Vodopivc in Franc Lekše, iz vrst ZLSD Raj mund Veber in iz SDS Jožef Zupančič. Med 30 svetni- ki občinskega sveta Občine Brežice je upokojencev šest, kar znaša natanko petino oziroma 2G odstotkov. To so An- drej Oštrbenk in Jernej Zorko iz SDS, Milena Jesenko in Mihael Škrlec iz ZLSD ter Rok Kržan in Janko Žalac iz DeSUS. Najmanj upokojencev med svetniki je v Sevni- ci, kjer so od 25 članov občinskega sveta upokojeni štirje ali 16 odstotkov. To so Jože Imperl iz SLS, Berta Logar iz ZLSD, Jože Ašič iz NSi in neodvisni svetnik Franc Povše st. Skupno je tako od 87 posavskih občinskih svetnikov 19 upokojencev, kar pomeni, da je vsak peti svetnik (na- tančneje 22 odstotkov) v pokoju. Slavidni akvareli Med stanovalci Trubar- jevega doma upokojen- cev v Loki ima zagoto- vo posebno mesto Slavi- ca Drev. Prrjazna drobna gospa namreč zelo prid- no slika akvarele, ki jih z veseljem podarja sosta- novalcem v domu in za- poslenemu osebju, nje- na dela pa tako krasijo ne le njeno sobo, ampak še marsikatero steno v do- mu. Poleg tega Slavica še vedno vodi otroški pevski zbor Utrinek in navdušu- je s svojo zagnanostjo in vorjo do ustvarjanja. 4 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ____ŽfVetT v Posayju Še vedno polni življenjske energije Inka Šikovec, upokojena administra- torka iz Dolenjega Boštanja: Kot članica Univerze za tretje življenj- sko obdobje se udeležujem različnih predavanj z zanimivimi temami za na- ša leta. Moram pohvaliti predavatelje in vodstvo sole, ker so zelo dostopni in preprosti. Mene osebno zanimajo predvsem zdravstvene teme, pa pre- davanja o rožah, ki jih imam zelo ra- da, o zeliščih... Obiskujem tudi dva krožka oziroma ustvar- jalni delavnici, kjer se učimo slikanja na svilo in izdelave de- korativnih predmetov. Ta dva krožka mi veliko pomenita, saj se učim stvari, ki sem si jih vedno želela, a prej preprosto ni- sem imela časa. Poleg tega se družim s starimi znanci, ki jih dolga leta nisem videla. V okviru Univerze hodimo tudi na izlete in se družimo na raznih srečanjih. Ker imam dva vnu- ka, ki ju pazim, mi tudi sicer ne bi bilo dolgčas, a mi te aktiv- nosti veliko pomenijo. Majda Biderman, gospodinja na veli- ki kmetiji v Kladju nad Blanco: Že od samega začetka, od leta 2003, se udeležujem predavanj v okviru Uni- verze za tretje življenjsko obdobje. To mi veliko pomeni, saj tarn zvem veliko koristnih nasvetov, se družim s svojo generacijo, ob tern pa še bistrim svoj spomin. Na krožke sicer ne hodim več, ker mi delo na naši kmetiji tega ne dopušča, se pa rada udeležim kakšne ekskurzije, ki jo pri- pravi Univerza. Z gospo Žurajevo sem sodelovala že prej v okviru društva kmetic in sem se z veseljem odzvala njene- mu vabilu na predavanja. Tja ne hodim zato, ker bi mi bilo dolgčas, saj imam doma veliko dela, ampak zato, ker je to ko- ristno zame. Pomembno se mi zdi, da človek v teh letih "ne zaspi", ampak ostane aktiven. Branko Bogovič, upokojenec, organi- zator kulturnega življenja v Dobovi: »Sem predsednik Kulturnega društva in društva izgnancev v Dobovi in to pomeni ogromno, ogromno, kot bi re- kli moji Dobovčani - zastonjskega de- la. Ampak, če si enkrat takšen, potem ni problem to početi. Tisti rek, da ima- jo upokojenci najmanj časa, čisto drži. To vem tudi zase in čeprav nimam več tistega »speha« kot nekoč, brez tega ne bi znal živeti.« Edo Komočar, upokojeni direktor La- boda Krško: Kot je dokazala tudi medicina, mora- jo ljudje v pokoju poskrbeti zase pred- vsem v smislu ohranjanja psiho-fizič- ne kondicije, s čimer si podaljšujemo tudi življenje. Postajamo bolj odporni na bolezni, ki so sestavni del v tret- jem življenjskem obdobju. Nasproti temu je vse neproduktivno, če se za- preš vase in razmišljaš, kako je bilo nekoč, pozabljaš pa, da moraš tudi sam poskrbeti za lastno dobro počutje in zdrav- je. Iz osebnih izkušenj ugotavljam, da v nobenem primeru ni sprejemljivo, da se v tern obdobju zapreš vase. Star pregovor pravi, da če hočeš imeti prijatelje, moraš med prijatelje, če jih pa nimaš, si pa osamljen. Če pa dodaš še aktivnost na po- dročju zagotavljanja umske kondicije, je dobrodošlo, da be- reš, sodeluješ v razgovorih. Domnevam, da so to pristopi, ki tretje življenjsko obdobje popestrijo. Anton Pleterski, upokojeni rudarski nadzornik in vodja kadrovske službe s Senovega: Več kot trideset let sem bil predsed- nik Delavsko kulturnega društva Svo- boda Senovo, trenutno sem clan Upra- vnega odbora, vodim oktet v okviru DKD Svoboda, že tretji mandat pred- sedujem Društvu upokojencev na Se- novem pa tudi Društvu invalidov Kr- ško vse od ustanovitve leta 1986. Poleg tega se ukvarjam tu- di s športom - balinanjem, kegljanjem in strelstvom, tekmu- jem tako v okviru društva upokojencev kot tudi društva in- validov. Pred leti sem sodeloval tudi v planinskem društvu in drugih, pa še na kakšnem drugem področju bi želel biti aktiven, vendar sem moral zaradi zdravstvenih razlogov kar nekaj aktivnosti opustiti, pa še kakšno stvar bom moral, saj so tu že tudi leta. Jožica Petrišič, upokojena admini- strativna delavka iz Krškega: Slikanje je bilo že od nekdaj moja veli- ka želja, za katero ni nihče vedel, zdaj pa je postalo moje veselje in moja lju- bezen. Dokler sem bila zaposlena, ni- sem imela časa, da bi se mu posveti- la, saj to delo ni združljivo s službo in družino. Ko pa sem se upokojila, sem se najprej začela izobraževati in nato slikati in kipariti, poleg tega izdelujem klobuke, pirhe in še marsikaj. To ustvarjanje je zame velik izziv, ki zahteva veli- ko znanja in celega človeka. Nisem zadovoljna s tern, da sem samo gospodinja, čeprav tudi to rada delam, ampak hočem tudi ustvarjati nekaj, kar bo ostalo za menoj. Tako lahko re- čem, da imam življenje, ki je nekaj vredno. Stanka Retelj, upokojena delavka iz Župeče vasi: Že več let sem aktivna v župnijski Ka- ritas Brežice in s tern delom nadalju- jem tudi po upokojitvi. Pri tern delu sem spoznala tudi tisti družbeni sloj, ki ga na cesti ponavadi sploh ne opa- zimo. Ta svet revščine je popolnoma drugačen od sveta povprečnega dr- žavljana. Ko pomagam tern ljudem, ki so mnogokrat sami povsem nemočni, bogatim tudi sama se- be, ob tern pa se zavedam, da se vsakdo od nas lahko znaj- de v taki situaciji. Že v času bivanja v tujini sem videla, da je upokojitev za marsikoga priložnost, da si vzame čas za stva- ri, ki prej niso prišle na vrsto. Zelo pomembno se mi zdi, da imam tudi po upokojitvi neko zadolžitev, ki me vsaj za trenu- tek odtrga od vsakdanjih opravil. Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje s ______Zifeti _ v Posayju IDILIČNA LOŠKA GRASCINA Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu je s svojim delom, to je z oskrbo in varstvom za starejše, pričel le- ta 1947. Tako se bližamo že šestim desetletjem te dejaynosti in v tern času je dom prostorsko "zrasel", postal pa je tudi sodoben javni socialno-varstveni zavod, ki ga odlikuje izjemna lokacija, bogata ponudba aktivnosti za stanovalce, do- ber standard in ugodne cene. Ob ustanovitvi Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zi- danem mostu je bila oskrbi in varstvu starejših namenjena le po drugi svetovni vojni nacionalizirana graščina, ki še da- nes našemu zavodu daje prepoznaven, nekoliko pravljičen zunanji videz. Z leti se je dom z dozidavami in novimi ob- jekti večal in spreminjal do današnje podobe, ko je postal že pravi mali "kompleks". Loški Trubarjev dom upokojencev odlikuje predvsem izjem- na lokacija. Na dva hektarja velikem območju stojijo sta- novanjska in gospodarska poslopja, vse skupaj pa obkroža graščinski park, ki nudi možnosti za sprehode, počitek pod košatimi drevesi ali prelep razgled na zajezeno reko Savo in Radeče. V tern našem sodobnem javnem socialno-varstve- nem zavodu trenutno biva 220 stanovalcev, ki po večini pri- hajajo iz domače, sevniške občine, pa tudi iz sosednih (rade- ške in laške) ter ostalih 23 slovenskih občin. Od 220 oskrbo- vancev je 80 povsem samostojnih, od ostalih 140 jih je več kot polovica nepokretnih. V mirnem idiličnem ambientu doma se stanovalci dobro po- čutijo. Vključeni so v različne aktivnosti v okviru delovne terapije, kjer se ukvarjajo z raznimi ročnimi deli, osebje jih spodbuja k ohranjanju skrbi zase, organizirana je terapija z živalmi (z morskim prašičkom, hrčkom, psi...). V domu pri- pravljamo razne prireditve, kot so praznovanjaxojstnih dni s svojci stanovalcev, praznovanja državnih in cerkvenih praz- nikov, v parku prirejamo piknike, ličkanje koruze, obisku- jejo nas razni pevski zbori. Poudarim lahko naše dobre po- vezave s podružnično osnovno solo in vrtcem v Loki ter z osnovno šolo Radeče, ki nas redno obiskujejo in našim sta- novalcem pripravijo kulturni program. Organizirano je stro- kovno delo s skupinami ali posamezniki s področja funkci- onalne terapije, enkrat tedensko se sestajata dve pogovorni skupini, prav tako enkrat tedensko tudi skupina za samopo- moč, ki jo vodi delavka iz Centra za socialno delo Sevnica. Omenim naj še domski mešani pevski zbor Loški slavčki, ki nastopa na prireditvah v domu, udeležuje pa se tudi pevskih revij domskih pevskih zborov. Dvakrat letno (enkrat pokret- ne, drugič tiste na vozičkih) peljemo stanovalce na izlet, kjer spoznavamo okoliške in bolj oddaljene slovenske kraje. Sta- novalcem je tako na izbiro kopica aktivnosti in vsakdo lahko najde nekaj, kar ga veseli in izpopolnjuje. Zadnja leta dajemo velik poudarek sodelovanju s svojci sta- novalcev. Ne le, da z njimi praznujemo rojstne dneve naših varovancev, temveč se mesec dni po sprejemu novih stano- valcev sestanemo s svojci in rešujemo težave, ki jih imajo novi stanovalci. V lanskem letu smo začeli tudi s predava- nji za svojce oskrbovancev in ker je ideja naletela na dober odziv, bomo s tern še nadaljevali. Vsako leto novembra pri- pravimo tudi dan odprtih vrat, v okviru katerega pripravimo razstavo ročnih del - izdelkov naših stanovalcev. Standard v bivalnih in negovalnih sobah je dober. Vse sobe so opremljene s priključkom na kabelsko televizijo in z in- dividualnim telefonskim priključkom, dve tretjini sob je kli- matiziranih. V novejši zgradbi, ki je namenjena bivanju po- kretnih oseb, je 22 enoposteljnih in 14 dvoposteljnih apart- majev z lastno kuhinjo in tuš kabino. Tudi cene oskrbe so ugodne. Gibljejo se od 79.000 SIT mesečno v dvoposteljni so- bi, 113.000 SIT v enoposteljnem apartmaju do 160.000 SIT za oskrbo težko bolnega stanovalca v dvoposteljni sobi. direktorica Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem mostu Olga GOLOB Vsi imajo radiJakca V našem do- mu se trudi- mo ustvari- ti toplo, pri- jetno, doma- čo atmosfero in pri tern si pomagamo tudi z v tuji- ni že uveljavljeno terapijo z zivalmi. Razne raziskave so na- mreč pokazale, da prisotnost živali ljudem pomaga pri soci- alizaciji in zmanjšuje njihove občutke osamljenosti. Po za- četnih poskusih z zlatima ribicama, ki se ni najbolj obnesel, smo v našo sredo sprejeli morskega prašička z imenom Ja- kec. Čeprav najprej sploh niso vedeli, katera žival to je, so stanovalci kosmatinčka sprejeli z velikim navdušenjem. Ob njegovi kletki na oddelku za dementne stanovalce marsikdo postoji in ga prijazno ogovarja. Neverjetno, kako je Jakec prispeval h kvaliteti zivljenja v našem domu! 6 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 __žfvsr v Posa^ju VARNOST, TOPLINA IMPOUCE »Potrebe prihodnje generacije seniorjev bodo zahtevnejše in prilagajanje le-tem bo omogočalo poslanstvo doma. Poleg celovite skrbi za stanovalce bomo pri svojem delu upoštevali uresničevanje temeljnih človekovih pravic, pravic do za- sebnosti, svojega življenjskega sloga, informiranosti in soodločanja. Še naprej si bomo prizadevali za odprtost doma, za medgeneracijsko povezovanje, za sožitje z drugimi ljudmi, kar je ena od temeljnih človekovih potreb skozi vsa nje- gova življenjska obdobja,« je v viziji razvoja pred tremi leti ob 50-letnici Impoljce v monograsijo zapisala Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Ko predstavljamo Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ali na kratko in vsem prepoznavno Impoljco, moramo predstaviti Dom Impoljca - posebni socialno varstveni zavod, Dvorec Impolj- ca - varovana stanovanja, Dom upokojencev Brežice, splošno soci- alno varstveni zavod in Dom upokojencev Sevnica, splošno soci- alno varstveni zavod ter gospodarsko dejavnost restavracijo Dvo- rec. Poleg osnovne oskrbe, varstva, zdravstvene nege, zdravstve- nega varstva, skratka celovite obravnave odraslih oseb z zmanjša- no možnostjo za življenje in delo v domačem okolju se zaposleni posebej trudijo za dvig kakovosti življenja v instituciji, upošteva- nju potreb posameznikov in možnosti uresničevanja njihovih in- teresov, povezovanja s širšo in ožjo okolico, kar se še posebej odra- ža v nešteto aktivnostih, opisanih kot njihovo opravljeno delova- nje v zadnjih letih. Povprečno petsto stanovalcem v njihovih domovih nudijo možno- sti sodelovanja in vplivanja na organizacijo življenja v ustanovi. Tudi sorodnike, prijatelje in znance njihovih stanovalcev priteg- nejo, če so pripravljeni soustvarjati pogoje, ki bi stanovalcem za- gotavljali še večjo od obstoječe varnost in domačnosti. Tako stano- valcem nudijo v različnih bivalnih enotah izbiro med številnimi aktivnostmi zunaj in znotraj zavoda in s tern možnost ohranjanja in razvijanja različnih socialnih veščin. Poleg vsakodnevnih jutranjih aktivnosti v bivalni enoti, kot so skrb za lastno urejenost, urejenost bivalnega okolja, jutranja telo- vadba, dihalne vaje, jutranji obrok ..., je večina stanovalcev doma dopoldne vključena v zaposlitvene skupine ter dodatne aktivnosti v popoldanskem času. Na področju dviga kakovosti življenja in bivanja v Impoljci se sta- novalci vključujejo v različne vodene skupine: • krožke (pevski, šahovski, družabne igre, terapevtska gimnasti- ka, športni, novinarski, glasbeni...), • aktivnosti na negovalnem oddelku, • hodijo na sprehode in vzpodbujajo pohodništvo, • pripravljajo čajanke, plese, nastope, koncerte, dramatizacije, glasbene aktivnosti, • vzpodbujajo oglede spomenikov, obiske grobov, oglede jaslic, obiske drugih domov in razstav, izlete, piknike in druženje ob še tako majhnih praznikih. Zagotavljajo tudi rast in zadovoljstvo na področju duhovnega živ- ljenja. PROSTOVOLJNO DELO V letu 2000 so pričeli negovati in vzpodbujati prostovoljno delo v vseh treh enotah Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, v Sevnici, Brežicah in varovanih stanovanjih. V okviru prostovolj- nega dela stanovalci krepijo stike s srednješolci in srednješolkami Srednje sole Sevnica ter gimnazije Brežice. Že od vsega začetka pa jih vzpodbuja Sheakspearjeva misel »Čim več ti podarim, tern več imam.« Tako jim je uspelo za sodelovanje pridobiti več kot šti- rideset prostovoljcev, ki v celostni podobi predstavljajo rumeno sonce na modri podlagi, kot luč, ki jo prostovoljci prinašajo s svoji- mi obiski med stanovalce doma. Prav tedenski in priložnostni ob- iski prostovoljcev so pomembni pri odpiranju institucije navzven, zbliževanju stanovalcev doma z ožjo in širšo lokalno skupnostjo. Obiski prostovoljcev niso dragoceni samo za ljudi, ki nimajo so- rodnikov, pomembni so, da se seznanijo z »drugačnostjo«, spozna- jo nove ljudi in zgodbe, ki jih piše življenje. Ob srečanjih se stkejo prijateljske vezi,.ki bogatijo obe strani. Najbolj imenitno pa je, ka- dar stanovalci Doma obiščejo dijakinje kar na šoli v Sevnici, kjer jim ob prijetnem druženju uredijo še pričeske. V Impoljci so vra- ta za ljudi odprtega srca in duha vedno odprta in jih vabijo med prostovoljce. Tako so se pridružili tudi mladi iz Mladinske skupi- ne Župnije Boštanj, ki poskrbijo za Miklavževanje, skupne delav- nice za božične in velikonočne praznike, športne aktivnosti in še kaj. Stanovalci doma pa se veselijo tudi ANINIH uric, ki jih prire- ja Ana Kostanjšek iz brežiške občine. Na vse pomisleke ali vpra- šanja v zvezi s prostovoljstvom pa strokovni delavci doma vedno z veseljem odgovorrjo. KAKO ŠE PREŽIVLJAMO ČAS Stanovalcem občasno pomagajo pri nakupovanju, odpeljejo jih na kopanje v bazen ali na morje, omogočijo jim taborjenje, letovanje, praznovanje rojstnih dni in drugih obletnic ... Podpirajo delo sku- pin za samopomoč, skupin za osebe z demenco ter medgeneracij- ska srečanja in povezovanja. Skozi vse leto so polni načrtov in idej - vsem pa je cilj druženje, povezovanje ter spletanje novih znan- stev in izkušenj. Stanovalci beležijo svoje vtise in doživetja, spo- mine in dogodke, ki jih objavljajo v internem glasilu Zlato listje, pa tudi v Dolenjskem listu in Ognjišču. V bogato založeni domski knjižnici so tudi številne sodobne revije in časopisje. Za zahtev- nejše pa tudi knjižnic v Sevnici, Rrškem ali Brežicah . V Impoljci se zaposleni zavedajo visoko postavljenih ciljev in na- log. Do ciljev jih spodbuja želja, da ustvarijo čim bolj prijazne in ustvarjalne življenjske pogoje vsem stanovalcem, ki jim ni dano živeti v varnem okrilju družine. Nenazadnje je dom institucija, katere velika prednost je varnost, čutiti je toplino in prijaznost, kljub vsemu temu pa še vedno ostaja institucija. Prav zato je moto DODAJAMO ŽIVLJENJE LETOM pri udejanjanju njihovega po- slanstva še kako pomemben. Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje - 7 ____ZfVetf _ v Posa^ju V NAROCJU NARAVE V Zdravilišču Laško od decembra 2001 uresničujemo institucionalno varstvo starih Iju- di v dveh oblikah, in sicer kot dom starejših in oskrbovana stanovanja. Dom starejših Zdravilišča Laško (v nadaljevanju DSZL) je kot koncesionar notranja organizacijska enota Zdravilišča Laško s kapadteto 150 postelj. Stanovalce lahko nastanimo v eno-, dvo- in troposteljnih sobah na negovalnem oddelku, v eno- in dvoposteljnih sobah v sta- novanjskem delu ter v dvoposteljnih sobah na oddelku za dementne stanovalce. ZDRAVILIŠČE LAŠKO Dom je od 20.02.2002 stoodstotno zaseden, povpraševanje po domski namestitvi je veliko. Povprečna čakalna doba je od- visna od zdravstvenega stanja bodočega stanovalca (najdalj- ša je na oddelku za dementne stanovalce). Strokovne službe DSZL opravljajo administrativno-finanč- ne in tehnične storitve, pripravljajo starostnikom prilagoje- no varovalno in dietno prehrano ter skrbijo za socialno, re- habilitacijsko in delovno-terapevtsko dejavnost in družab- no življenje stanovalcev. Stanovalcem našega doma nudi- mo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro- vanju. V okviru socialne oskrbe tako stanovalcem nudimo po- moč pri organizaciji življenja v domu, pomoč pri prehrani in vzdrževanju socialnih stikov znotraj doma in z okoljem. Strokovni tim skrbi tudi za družabno življenje naših stano- valcev. V domu delujejo tri skupine starih ljudi za samopo- moč, sicer pa je DSZL znan po spomladanskih in jesenskih sprehodih v zdraviliški park in po poletnih posedanjih »Pod lipco«, kjer v vročih poletnih dneh stanovalci poklepetajo in telovadijo. Vsak mesec v domu praznujemo rojstne dni, v delovni tera- piji si stanovalci krajšajo čas z izdelovanjem različnih izdel- kov, igranjem družabnih iger, petjem in klepetanjem. Dva- krat mesečno organiziramo kakšen družabni dogodek (gle- danje video käset, nastopi OŠ Laško, predavanja...), dvakrat letno (božič in velika noč) spoved in sveto mašo ter izlet, en- krat letno izdamo glasilo, v jesenskih dneh priredimo kosta- njev piknik s srečolovom, v mesecu decembru razstavimo izdelke stanovalcev DSZL ter imamo dan odprtih vrat, sta- novalce obiščejo dobri mož- je, konec leta pa se poveseli- mo na novoletni zabavi z an- samblom. Prisotnost zdravstvenih delavcev v DSZL je 24 ur vse dni v tednu, saj so razporejeni na delo v treh izmenah. Zdravstve- ni delavci svoje delo opravljajo v ambulanti in na oddelkih ob bolniških posteljah ter v fizioterapiji in delovni terapiji. Zdravnik prihaja dvakrat tedensko iz ZD Laško, v času nuj- ne medicinske pomoči pa dežurni zdravnik prav tako ZD La- ško, pogodbeno v DSZL prihaja tudi specialist psihiater in Specialist fiziater. Na različne preglede vozimo stanovalce v Splošno bolnišnico Celje. Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je ZL pri- dobilo tudi dovoljenje za delo v oskrbovanih stanovanjih. Oskrbovana stanovanja so na voljo v vilah Šmohor in Re- čica. So različnih velikosti, vsako oskrbovano stanovanje je sestavljeno iz predsobe, kopalnice, dnevnega prostora; večja stanovanja pa imajo poleg naštetih prostorov še eno sobo. Oskrbovana stanovanja lahko opremljena odkupite ali pa vzamete v najem. Poleg najemnine ali kupnine je mesečno potrebno plačevati še tekoče stroške (ogrevanje, komunal- ne storitve, upravljanje, poraba tople in hladne vode, poraba električne energije, telefon, kabelska TV), ki znašajo cca 20.000 SIT na mesec, prehra- njujete se lahko v naši restavraciji ali pa si obroke pripravljate sami. Stanovalcem v oskrbovanem stanovanju lahko ponudimo tudi izvajanje socialne oskrbe (do 8 ur mesečno), ki zajema pomoč pri organizaciji bivanja, organizirano pre- hrano (en pripravljen obrok dnevno), po- moč pri vzdrževanju osebne higiene, var- stvo in pomoč pri ohranjanju socialnih -sti- kov. Stanovalci oskrbovanih stanovanjfse vključujejo v družabno življenje v DSZL. Vse informacije o domu starejših in oskrbo- vanih stanovanjih lahko poiščete na splet- ni strani Zdravilišča Laško ali na telefonski številki tajništva doma 03 73 24 246 oziro- ma pri socialni delavki 03 73 45 322. Vodja programa oskrbe starejših Melita ZOREC, univ.dipl.soc.del. 8 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 _____ŽfVetT v Posayju Spoštovani prijatelji POCITNISKE SKUPNOSTI KRŠKO in vsi, ki se Vam to še lahko zgodi Tako je naneslo, da smo bili Krčani med prvimi, ki smo imeli in še imamo tudi svoj prostor pod soncem, ki se stika z morjem. Sicer je sedaj nekoliko manjši kot na začetku, a za seme ga je ostalo. Zago- tovo smemo strniti naše izkušnje v misel, da že desetletja našim ljudem leto nekako ni popolno, če je minilo, ne da bi ga vsaj del- ček preživeli ob morju. Če je to osrednje vzhodnojadransko morje, še toliko bolje. Ker je to enkraten ambient in dovolj blizu. Pravza- prav smo tarn kot doma. V turističnem naselju Bučanje Počitniške skupnosti Krško smo ve- seli vseh obiskovalcev: • tistih, ki pridejo in gredo novim izkušnjam naproti, in takih, ki pridejo in se vračajo, ker so njihove izkušnje od drugod dale pred- nost nam. Hvala obojim. • predšolskih in šolskih otrok, za katere poskrbimo z roko v roki z občinsko Zvezo prijateljev mladine Krško, mladostnikov, ki ved- no popestrijo dogajanje v naselju, parov, družinic, družin in rod- bin, osrednje populacije naših gostov ter diplomantov tretjega življenjskega obdobja, katerim posvečamo našo Šolo zdravega življenja. Dobrodošli. • iz domačih krajev ter širše in najširše okolice, saj je oddih ob morju ne le potreba, temveč za Ijudi iz ekološko degradiranih oko- lrj tudi nuja. Zdravju naproti. Generacrje, ki sedaj uživajo plodove svojih aktivnih let, so tiste, ki so naše naselje izgrajevale in razvijale ter mu v precejšnji meri dale tu- di današnjo podobo, zato čutimo do njih še posebno odgovomost in naklonjenost. Vodja animatorjev in avtor Sole zdravega življenja ob pomoči vrhunskih strokovnih sodelavcev nenehno izpopolnjuje pro- gram vaj, ki je v nadaljevanju predstavljen, v prepričanju, da telesne- ga gibanja nikoli ne smemo preveč opustiti, le preudarno je potrebno ravnati. Program Sole zdravega življenja se zato izvaja intenzivno v idealnih zdravilnih klimatskih razmerah cresko - lošinjskega ar- hipelaga pomladi in poleti, v najnujnejšem obsegu pa tudi v vadbe- nih centrih po Krškem in okolici preko jeseni in zime. Več kot 20 let . se osnovni program izvaja brezplačno za vse naše goste v naselju od konca junija do konca avgusta in sodi v naš železni repertoar. Odziv je razveseljiv in stalen. Nasvidenje v Krškem in Nerezinah! Direktor PSK Mirko Štajner, univ.dipl.org. PREDSTAVITEV PROGRAMA SOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Osnova za sestavo programa izhaja iz dejstva, da je mišični si- stem akumulator energije organizma in aktivator živčne, srčno- žilne in dihalne funkcije (J. E Pavlov). Oslabelost mišičevja za- radi nedejavnosti povzroča težave tudi na drugih delih organiz- ma. Ugotovitve strokovnjakov medicinske in sorodnih znanosti, da je mišična neaktivnost vzrok za nastanek večine duševnih in tele- snih obolenj, je bila osnova za sestavo programa pridobivanja te- lesne in duševne kondicije. Vadbeni program Sole je tako oblikovan, da se lahko izvaja v na- ravi in v telovadnici. Za izvajanje programa v naravnem okolju smo izbrali Nerezine, kjer kvaliteta zraka in okolja ustreza pripo- ročilom svetovne zdravstvene organizacije. V zimskem času iz- vajamo vadbo v raznih vadbenih prostorih. Vadba je organizira- na za starejšo in populacijo srednjih let. Mišična vadba za obnovo organizma: Z vadbo obnavljamo mi- šično maso in moč ter izboljšujemo gibljivost sklepov predvsem v hrbtenici, kjer se med seboj prepletata telesni in duševni de- javnik. Aerobna vadba: Pri aerobni hoji, lahkotnem in sprehajalnem te- ku ter drugih cikličnih gibanjih pride do bolj poglobljenega diha- nja in s tern dovajanja večje količine kisika v telo. Aerobno giba- nje poveča delo srčno-žilnega in dihalnega sistema, povečata se presnova in čiščenje organizma, za kar je zelo primerna hoja s pa- licami po ravnem in valovitem terenu. Dihalna vadba naravnega dihanja: Človek pri svojem vsako- dnevnem delu nehote plitvo in površno diha. Z dihalno vadbo dosežemo pravilno naravno dihanje, s čimer razvijamo naravne dihalne mehanizme, ki naj bi prešli v trajne navade. Telesno-dihalna vadba: Program telesno-dihalne vadbe in di- halna vadba sta tesno povezani in se dopolnjujeta. Razlika je sa- mo v tern, da v ta del programa vključujemo več gibalnih struk- tur in vadimo naravno dihanje pri vsakdanjih telesnih in dušev- nih aktivnostih. Vadba sproščanja - meditacija v gibanju: Prav tako kot giba- nja se ob telesnih obremenitvah naučimo tudi ustrezne sprostit- ve. Ena od uspešnih metod je meditacija v gibanju, ki ima ma- lo formalnih pravil. V soli je gibalna meditacija osredotočena na vzpodbujanje relaksacije razuma in telesa. Preventivna mišična vadba: Gre za pravočasno preventivno ak- tivnost proti oslabelosti mišic, zmanjšani prožnosti vezivnega tkiva ter zmanjšani gibljivosti sklepov in prsnega koša. V to obli- ko vadbe vkljucujemo tudi vaje za krepitev mišic medenice, hrb- tenice in vadbo pravilnega dihanja. V lanskem letu smo organizi- rali še program gibalne dejavnosti kot veščine, namenjene vsem, ki zaradi pomanjkanja časa živijo na robu psihofizičnih sposo- bnosti. Vodja programa SZŽ: Stane Iskra POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO I P K A \ A K R § K O ++386(0)7/490 54 50 TURISTIČNO NASEUE BUČANJE NEREZINE - LOŠINJ ++385(0)51/237 132 žfclBjpOČlTNlŠKE SKUPNOSTI KRŠKO Wl^W TURIST1ČNEGA NASELJA BUČANJE) Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 9 ____Zffetr v Posayju Glede na to, da je v Posavju še vedno veliko družin vezanih na zemljo, na vrt okoli hiše, nena- zadnje tudi na vinograde, je to v tretjem življenjskem obdobju velikokrat prednost pred življe- njem v mestu, kjer smo nemalokrat zaprti za vrati stanovanj. Prednost v toliko, ker nas skrb za vzdrževanje okolice in lastnine sili v gibanje, na svež zrak in požene v gibanje marsikoga, ki bi se sicer lahko prepustil malodušnemu posedanju pred televizorjem ali po hiši. Pa vendar vse to, kar nam zdravim in pokretnim koristi, lahko hitro postane breme, v hipu, ko nam bolezen ali poškodba onemogočita delo. Ravno tako zdravi ne opazimo nešteto ovir, ki so okoli nas, dokler nam ni gibanje oteženo. Tako smo na dveh naslovih poskušali izvedeti, ali bi prisluhnili našim težavam. TIMI KRŠKO Podjetje Timi Krško, gradbeništvo d.o.o. iz Drnovega je prepoznavno širom po Sloveniji po svoji zanesljivosti in kakovostno opravljenem delu na področju gradbeništva. Hkrati se zavedajo, kako pomembno je biti prepoznaven po kakovosti tudi na ožjem domačem področju. Ob njiho- vih referencah je zapisano, da jih partnerji cenijo tudi po točnosti in prijaznosti delavcev. »Seveda se pri svojem delu srečujemo tudi s povpraševa- njem po preureditvi stanovanj skih prostorov, ker se izka- že to za nujno potrebno. Če je potrebno tudi načrtovanje, so naši partnerji ugledni projektanti in arhitekti, ki v teh primerih svetujejo, kako čim ceneje, kakovostno, estetsko in učinkovito odpraviti ovire, ki nas motijo. Seveda, ko gradimo velike stanovanjske objekte ali individualne hi- še, redko kdo predvidi nesrečo ali bolezen. O tem ne raz- mišljamo radi, še posebej ne, ko si postavljamo novo živ- Ijenje,« so nam povedali v podjetju Timi Krško. Res je tako, šele s časom se pokaže, da imamo v hiši ali njeni okolici preveč stopnic za bolne noge; preozka vrata, da bi skoznje spravili bolniško posteljo; preveč talnih ovir, da bi nemoteno vozili invalidski voziček in podobno. V podjetju Timi Krško d.o.o. vam bodo prijazno pomagali in rešili gradbene prepreke, ki ovirajo normalno življenje. Ob prebiranju njihovih referenc, najdemo tudi reference s področja odprave arhitektonskih ovir za invalidne osebe v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah in tudi izvedbo klančin za invalidne osebe na dvoriščih. TIMI KRŠKO TIMI KRŠKO, gradbeništvo d.o.o. Drnovo 3,8273 Leskovec HPG BREŽICE V podjetju HPG Brežice se ukvarjajo s proizvodnjo poljščin na 300 ha kmetijskih površin pridelujejo pšenico, koruzo in sladkor- nöpeso. Znotraj te dejavnosti pa imajo tudi storitveno dejavnost in opravljajo po naročilu dela v kmetijstvu, kot so oranje, setev, žetev ali spravilo sladkorne pese. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim znanjem izva- jajo tudi posek, spravilo, prevoz in odkup lesa od lastnikov goz- dov. Najbolj prepoznavni so po svojem hortikulturnem urejanju. Po- leg svetovanja in zasaditve ter urejanja zelenic, parkov in drugih zelenih površin so usposobljeni urediti celovito zunanjo ureditev. Sami poskrbijo tudi za sadilni material, saj imajo v lastnih dre- vesnicah v Kostanjevici, Rimšu in Vrbini bogato vrsto parkovnih grmovnic in dreves, sadik za pogozdovanje in topolovih sadik. Seveda prevzamejo tudi redna dela na vrtovih. Če naročnik želi, mu vse leto vzdržujejo zelene površine, od spomladanskega čiš- čenja, gnojenja, redne zaščite zelenih rastlin do jesenskega po- spravljanja. Hkrati v enoti Gradnje izvajajo gradbena dela na področju nizkih gradenj, v zadnjih letih pa so še posebej prepoznavni pri grad- benih delih urejanja zunanje okolice poslovnih in stanovanj- skih objektov. Tako njihove ponudbe vsebujejo projektiranje in izvajanje zemeljskih del, odvodnjavanje meteornih vod in iz- delava zaključnega sloja, od asfalta, tlakovanja površin s tlakov- ci ali kamnitimi ploščami, odvisno od izbire in želja investitorja. Ob tem tudi izposojajo prikolico za prevoz gradbenih strojev ali opravijo minerska dela. Vse v podjetju Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice d.o.o. 5$ tiOBTIKULTUPfl. PLflnTfiZc in bBfŽICf d.o.o. 8250 Brežlce Gornji Lenart 28/a Tel: 07/49 62 074 Tel.: 07/49 61 281 Brežice d.o.o. Telefon Drevesnica Rimš: 07/ 49 75 023 Direktor: 07/49 93 015 Faks: 07/ 49 62 074 E-mail: hpg2@siol.net • izdelava in izvedba hortikulturnih načrtov • ozeienitve in vzdrževanje zelenih površin • proizvodnja in prodaja okrasnih, gozdnih in topolovih sadik • izvedba vseh vrst gradbenih del pri urejanju okolja in • druga gradbena dela • odkup lesnih gozdnih sortimentov 10 - Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ____ZfVetf v Posayju Da bodo naši dnevi lepši Medicinska znanost je v zadnjih desetletjih neizmerno na- predovala in tako vplivala na izboljšanje kakovosti življe- nja. Zivljenjska doba se podaljšuje, zato pri večini naro- dov narašča število starejšega prebivalstva. Vendar pa je današnji način življenja prinesel nove nevarnosti, ki pre- žijo na nas vsak dan, vsak trenutek. Stres, vsiljen življenjski ritem, razne »razvade«, neustrezna prehrana so neizbežen sestavni del sodobnega načina življe- nja. Seveda pa se lahko z osveščanjem in samoobvladova- njem tem vplivom izognemo ali pa jih vsaj omejimo in omi- limo. Tako podjetje Prolat d.o.o. iz Trebnjega že vrsto let kot za- stopnik kar nekaj priznanih svetovnih proizvajalcev medi- cinskih pripomočkov skrbi, da v naše lekarne in specializira- ne trgovine prihajajo proizvodi za kontrolo zdravja in samo- zdravljenje doma. Še posebej so ponosni, da v Sloveniji za- stopajo nemško korporacijo Medisana, eno vodilnih rastočih podjetij na svetu, ki proizvaja vrhunske tovrstne proizvode. V sodelovanju s svetovno znanimi fiziki in znanstveniki ob strogem nadzoru zagotavljajo visoko kakovost svojih proiz- vodov za kontrolo zdravja in terapijo doma ter lepoto. Osnova kontrole zdravstvenega stanja je red- no merjenje in spremljanje nihanja krvnega tlaka. V Medisani so izdelali tehnološko iz- boljšan digitalni avtomatski merilnik krv- nega tlaka MTM, ki se od vseh ostalih raz- likuje po tem, da je primeren tudi za bol- nike, ki imajo težave s srčno aritmijo. Meril- niku je priložen tudi CD s programom PC, ki prenese podatke meritev preko USB vmesnika na ra- čunalnik, kar pomeni, da so meritveni podatki za zdravnika zanesljivejši. Revolucionarna novost je antialergijska naprava BNS za zdravljenje alergij na 1 cvetni prah, pršico in živalsko dlako s fo- toterapijo doma. Klinične študrje doka- i zujejo, da je bilo pri več kot 70% vseh ! testiranih pacientov zaznano bistveno zmanjšanje alergij skih reakcij. Napra- va je enostavna za uporabo, brez stranskih učinkov, uporab- na tudi v preventivne namene, primerna za diabetike in no- sečnice. Ste vedeli, da vsak dan vdihnemo 20.000- krat, da 12.000 litrov zraka vdihnemo v pljuča in da 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih? Če je zrak suh, pov- zroča utrujenost in slabšo koncentraci- jo, večje dovzetnosti za infekcije in bo- lezni dihal in suho ter razpokano kožo. Intenzivni vlažilnik zraka IVM je pri- pomoček, ki izboljša sobno klimo in s tem preprečuje tovrstne težave. Med zelo iskanimi izdelki je tudi naprava za terapijo pro- ti bolečinam Eko-Tens TED. S pojmom TENS razumemo električno stimulacijo živca preko kože. Stimulacijski tok se uporablja proti bolečini, za krepitev mišic in kot elektro- akupunkturo. TENS je tako alternativna metoda zdravljenja bolečin brez stranskih učinkov. Za nadzor pri fizični aktivnosti bi opozorili na me- rilnik srčnega utripa HRM, ki je primeren tako za športnike kot za starejše, ki se zavedajo po- trebe po rekreaciji, saj nas zgornja in spodnja meja utripa z alarmom opozarjata, kdaj smo dosegli mejo še dovoljene obremenitve. Anatomsko oblikovana ortopedska pod- pora za noge sprošča napetost in bole- cine v mečih in nam tako polepša vsak trenutek počitka. Ortopedski vzglavnik pa s podpiranjem hrbtenice omogoča dol- gotrajno sproščanje vratnih, ramenskih in hrbtnih bolečin in s tem preprečuje glavobole in probleme v križu. V svetu je odobren in prepoznaven že več kot 20 let. To je le nekaj izdelkov, na katere so nas opozorili v Prolatu. Skupno vsem pa je, da se odlikujejo poleg vrhunske kvalite- te tudi po ekskluzivnem dizajnu in da so edini tovrstni pro- izvodi na svetu, ki imajo triletno garancijo. Z veseljem Vam bodo odgovorili na katerokoli vprašanje, če jih pokličete po telefonu 07/30 44 555 ali pošljete elektronsko sporočilo na na- slov: prolatCasiol.net. Zavedati pa se moramo, da samo z nakupom omenjenih pro- izvodov še nismo ničesar storili. Vsak dan si moramo vzeti nekaj minut časa samo zase, za naše dobro počutje. To nam mora preiti v navado. Le tako bomo s pomočjo pripomočkov za samozdravljenje dosegli boljše počutje, napolnili se bomo z novo energijo in dnevi bodo spet prijetnejši. Ob tej predstavitvi v Posavskem obzorniku so v podjet- ju Prolat iz Trebnjega pripravili za bralce Posavskega obzornika še posebno presenečenje. Vsak nakup Medi- sanovega pripomočka za samozdravljenje doma do 30. septembra 2005 bodo nagradili. In kako do nagrade? Fo- tokopijo računa, kjer je zabeležen nakup Medisanove- ga izdelka, predstavljenega v tekstu, in nagradni kupon z napisom »Prolat za bralce Posavskega obzornika«, po- šljite na naslov: PROLAT d.o.o., Praproče 9, 8210 Trebnje. NAGRADNI KUPON Prolat za bralce Posavskega obzornika \ PROLAT Medlsana* HOME MEAHH ČARt ObžorniK Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje li ____ŽfVetf v Posayju Moja družina Ko sem bila v službi, sem spoznala simpatičnega fanta. Bil je srednje velik in suh, s skodranimi črnimi lasmi. V službo se je vozil z motorjem. Kmalu je tudi mene vozil z njim. Nekoč me je povabil s seboj v Celje. Sla sem z njim, pa nisem vedela, zakaj. V zlatarni mi je kupil prstan, ki mi ga je nataknil na desni prstanec. Tako sva se zaročila. Čez eno leto mi je kupil še enega - poročnega. Skupaj sva zgradila hišo. Imela sva dva otroka - hčerko in sina. Ime- la sva se rada. Včasih sva se sporekla, a sva jezo kmalu pozabila. Z otroki smo se imeli lepo. Živeli smo skromno, a ljubezni je bilo veliko. Ko so otroci odrasli, je prišla bo- lezen. Mož je zbolel in je šel v dom v Loko. Tlidi jaz sem zbolela in prišla na Impoljco. Ko se danes spomnim svo- jih dragih, mi je lepo pri srcu. Lfjudmila Kos, Zlato listje, Impoljca, September 2004 Razmišljanja Večer se je prevesil v noč. Poskusil sem zaspati, toda ni šlo. Po glavi so mi rojile vsakršne misli. V mislih sem analiziral današnji dan. Po glavi so mi rojile misli o nas, stanovalcih. Razumem in sprijaznil sem se tudi, da ima- mo vsi tukaj kakšno bolezen. Čutim in vem, da je globo- ko v meni skritega nekaj egoizma. Če nekaj že imam, ho- čem še več, kadar pa tega ne dobim, so krivi drugi. Ne bom štel, kolikokrat sem sam sebi prisegel, da se ne bom več tako obnašal, da sem včasih res nekoliko zloben in ne znam ceniti tega, kar imam. Narava in Bog sta mi dala še dokaj zrele možgane, da lahko razmišljam. Imam zdrave roke, da lahko ustvarjam in delam v delavnici delovne te- rapije. Kljub slabemu ožilju se še vedno lahko ukvarjam s športom. Vse to imam in vendar mi vse to še ne zadostu- je. Če se spomnim moje preteklosti (tiste, povezane s po- pLvanjem in abstinenčnimi krizami), vem, da sem se ko- nec koncev dobro izmazal, kajti ob cestah so jarki in prav Kdaj ste opravili zadnji preventivni pregled vašega zdravja? Za tehnični pregled avtomobila zagotovo veste. Nedvomno ste tudi v lastno zdravstveno preventivo vložili manj kot za preventivo jeklenega konjička. Ste se kdaj vprašali, kako se lotiti celovitega odgovora na vprašanje, kako zdravi sploh smo? Zadeva nekako ni ta- ko preprosta, če samo pomislimo na, ob splošnem zdravni- ku, še na število specialistov, ki bi jih morali obiskati. Ob nekajmesečnih čakalnih dobah pri določenih je vprašanje, kdaj bi do celovitega pregleda in ocene zdravstvenega zna- nja po tej poti sploh prišli. Pooblaščeni centri Amsat so v Ljubhani, Mariboru in Ko- pru, ob tern pa še njihova mobilna ekipa, ki gostuje širom po Sloveniji - ti vam na vprašanje o vašem zdravju odgovo- rijo hitro in ponujajo priložnost za pravočasno odkrivanje in preprečevanje bolezni. Sistem za preventivno diagnosti- ko Amsat (širom po svetu ga uporabljajo za hitro in kako- vostno preverjanje zdravstvenega stanja) je za zdravje ne- škodljiv in lahko v pomoč izbranemu zdravniku pri določa- nju terapije. Postopek diagnosticiranja je popolnoma neboleč, prime- ren za otroke in odrasle. Izvajajo ga s pomočjo šestih elek- trod (po dve za roki, nogi in čelo), skozi katere teče testni signal, ki ne pušča škodljivih vplivov na zdravje. Zapis po- snetka funkcionalnega stanja organizma, upoštevajoč sta- rost, spol, telesno težo in višino, poda objektivno informa- cijo o stanju organizma in je sestavljen iz grasičnega pri- kaza in pisnega opisa z anaüzo stanja ter opisom in odstot- ki odstopanja od normalnega delovanja vsakega posamez- nega organa. Tako v slabe pol ure dobimo izpis trenutnega stanja vseh 49 organov, pregled hrbtenice in vegetativnega živčnega sistema ter določanje stopnje stresa in organov, ki zaradi stresa trpijo. , Preventivna kontrola stanja in sprememb v organizmu je najmanj, kar si lahko privoščimo. Tako kot skrbimo za šte- vilne opredmetene dobrine okoli nas, bi morali tudi za svo- je zdravje. A kaj, ko se prevečkrat skrb zanj oglasi šele, ko se pojavrjo bolečine ali splošno slabo počutje. In to ob tern, da se zavedamo in vedno znova ponavljamo, kako je zdrav- je naše največje bogastvo. Diagnostični center Amsat bo s svojo mobilno ekipo v me- secu marcu nekajkrat gostoval tudi v Zasavju, zato je to en- kratna priložnost, da izvemo vse o svojem zdravju kar v do- mačem kraju. Za termine in kraje gostovanj jih pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 17 15 GOSTUJEMO V VAŠEM KRAJU Krško: četrtek, 3. marec 2005, v hotelu Sremič potrebno se je predhodno naročiti na telefonskih številkah: 01/425-84-83 all 041/606-140 ali 080-17-15, med 8.00 in 19.00, ob sobotah med 8.00 in 13.00 uro. -------------JlUa (pregled, ki vam lahko resi zivljenje) I VSAMO20MINUTAH J M«*.loiiiTijezdravienajv*<^bog«tvo H metod» u odkman)e boiczni v napgodnejii faz^W Narodla na preventivni pregled ^H tef dodatne nformacije «j na volio ^p >vt brezplaMARIBOR ' Gregorčičeva 4 t&fflfflW mmm KOPER Piistaniška 2 unOKO mmm 12 Tretje življenjsko obdobje Februar 2005 ___žfvLr_ v Posayju lahko tak jarek postane tudi tvoj grob. Nobeno, prav no- beno zdravljenje, ne v Škofljici, ne v Polju ne v Idriji ne pomaga, če sam ne najdeš poti in luči, ki ji nato slediš. Za ' to pa je potreben čas, veliko časa! Franc Pellaschier, Zlato listje, Impoljca, September 2004 Moja lepa starost VDomu upokojencev Brežice stanujem eno leto. Zelo rad povem, da mi nikoli v življenju ni bilo tako lepo, kot mi je sedaj. V dom sem šel na lastno željo. Vsak vikend pride po mene sin in me odpelje domov, toda jaz sem najsreč- nejši, ko se vrnem v svojo sobo, ki me čaka v domu upo- kojencev. Tukaj imam svoj mir in svojo družbo. Moj dan se začne ob 6.15h. Vstanem, prezračim sobo, po- spravim posteljo, nato pa telovadim, po telovadbi pa se grem umit. Potem grem na cigaret in na zajtrk. Po zajtr- ku grem na telovadbo, kjer s stanovalci skupaj telovadi- mo. Potem pa je na vrsti kava in klepet v kuhinji. Dopoldne berem časopis, grem na fizioterapijo, na spre- hod, če to dopušča vreme in moje razpoloženje. Po kosi- lu vedno počivam, potem pa gledam televizijo in berem časopis. Vsi zaposleni so zelo prijazni in vedno najdejo čas, da pri- sluhnejo našim željam in težavam, ki nas spremljajo v našem življenju. Rad bi se zahvalil vsem, ki mi omogoča- jo, da živim mirno in zadovoljno. Alojz Novak, Domski list, Dom upokojencev Brežice, december 2001 Moja praksa Sem študentka 4. letnika Visoke Sole za socialno delo. Prakso v Domu upokojencev Brežice sem opravljala že v 3. letniku. Že od začetka študija sem si želela spoznati so- cialno delo s starimi. Moja praksa v tretjem letniku je trajala en mesec. V tem času sem spoznala delo in življenje v domu. Spoznati živ- Ijenje starih je za mene pomenilo vstopiti v nek nov svet, ki mi je omogočil, da dojamem, kakšno moč ima lepa be- seda, da nam nariše na obrazu nasmešek, in svet okoli nas je lepši in boljši. Hvala vsem stanovalcem, ki so mi dovolili, da spoznam delček njihovega življenja v domu. Hvala tudi vsem zapo- slenim, ki so mi omogočili, da si pridobim znanje in spre- tnosti, da born svoje delo boJje opravljala. Ana Tančak, študentka, Domski list, Dom upokojencev Brežice, december 2001 ® Sanolabor Kogre! Vpodjetju Sanolabor se zavedajo, da delajo na posebnem področju, ki pomaga vzdrževati, podaljšati in izboljšati kakovost življenja Ijudi. Dobro opravljeno delo vsem za- poslenim pomeni več kot le poslovna uspešnost podjet- ja, pomeni pozitivni prispevek k boljši kakovosti življe- nja tisoče Ijudi. Tako tudi v poslovalnicah Sanolaborja v Sevnici in Brežicah. Razumevanje potreb kupcev je zanje najpomembnejše. Zave- dajo se namreč, da mnogi o svojih težavah ne želijo govoriti, in takrat je potrebno opaziti kupca in se z njim, kar je najvažneje, diskretno pogovoriti. V družbi, ki letos praznuje petinpetdeseti rojstni dan skrb za zdravje negujejo tudi skozi številne ugodnosti in popuste za upokojence, diabetike, z nakupom na več obrokov in podobno. Ob vlažilcih zraka, masažnih aparatih in kadeh, filtrih za vodo in ionizatorjih, kosmodiskih, ortopedskih vzglavnikih in nati- kačih ter grelnih blazinah in nogavičkah, številnih aparatih in nenazadnje kozmetike za nego rok in nog na osnovi naravnih sestavin, najdete v prodajalnah Sanolaborja tudi blazine za pre- prečevanje preležanin, pripomočke pri težavah z uhajanjem se- ča ali pri umetno izpeljanem črevesju. Za udobno in kakovost- no življenje imajo na voljo merilnike krvnega tkala, holesterola in trigliceridov, monitorje srčne frekvence. V prodajalnah Sano- laborja pa se lahko oskrbite tudi s pripomočki za gibanje, stojo in sedenje ter izbirate med številnimi sanitarnimi pripomočki. V specializiranih prodajalnah Sanolabor v Zdravstvenih domo- vih Sevnica in Brežice lahko izbirate tudi med pripomočki za motorično prizadete otroke, za sladkorne bolnike in resporator- no terapijo in nenazadnje ob obvezilnem materialu še esetske proteze, ortoze za hrbtenico, roko, zapestje, koleno, gleženj... Lahko pa se preskrbite tudi z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico. Prijaznost in diskretnost je lastnost tistih, ki se vsakodnevno zavedajo, da je zdravje dragocenost, ki se je največkrat zavemo šele takrat, ko nastopijo težave. Sanolabor Brežice Černeleva 8, 8250 Brežice (Zdr. dom) Tel.:07/499-39-00 Sanolabor Sevnica Trg svobode 14, 8290 Sevnica Tel. :07/816-28-40 Februar 2005 Tretje življenjsko obdobje 13 v Posa^ju Doživetje oddiha v Krkinih zdraviliščih Na naše dobro počutje in kakovost življe- nja vplivajo številni dejavniki, kot so pre- hrana, telesne aktivnosti in duševno rav- novesje, če naštejemo le tiste najosnovnej- še. V Krkinih zdraviliščih se tega dobro za- vedamo in svojim gostom ponujamo ne le kakovostno hotelsko ter gostinsko ponud- bo, temveč tudi pester nabor programov in družabnih srečanj za aktivno preživlja- nje prostega časa. Dolenjske Toplice so eno najstarejših slo- venskih zdravilišč. Termalni izviri in pri- jetno okolje slikovite, z vinogradi poras- le doline reke Krke že stoletja privablja- jo številne goste. Vrelec termalne vode iz- oakratoterme je rahlo mineraliziran, ima temperaturo človeškega telesa in številne zdravilne učinke. V Dolenjskih Toplicah še posebej uspeš- no zdravimo revmatična obolenja, reha- bilitiramo poškodbe in stanja po operaci- jah na gibalnem aparatu, lajšamo težave pri bolečinah v hrbtenici, sklepih in miši- cah ter pri osteoporozi. Ob podpori vrhun- sko usposobljenih in izkušenih strokov- njakov si boste izboljšali zdravstveno sta- nje, si povrnili moči in si obnovili življenj- sko energijo. Če pa z zdravjem nimate težav in želite zanj pravočasno poskrbeti, vas čaka zelo pestra in bogata ponudba. Wellness center Balnea ob robu čudovitega zdraviliškega parka je pravo kraljestvo osvežilnih kope- li, poživljajočih masaž, okrepilnih savn in nenehnega razvajanja. Tu si boste samo- stojno ali pod strokovnim vodstvom s po- sebej za vas pripravljenimi in prilagojeni- mi programi zanesljivo nabrali novih moči in uglasili od vsakdana razglašene strune. Zdravilišče Šmarješke Toplice se nahaja v zavetju gozdov, daleč stran od tempa so- dobnega življenja. Zdravilišče se imenitno vkljucuje v naravno okolje, katerega do- polnjujeta zdraviliški park z botaničnim vrtom, svoje pa idiliki Šmarjeških Toplic daje tudi star zunanji lesen bazen nad sa- mim izvirom termalne vode. Šmarješke Toplice so danes najsodobnej- še zdravilišče za preventivo in rehabilita- crjo bolezni srca in ožilja, zdravimo tudi bolezni centralnega in perifernega živčev- ja ter revmatska obolenja in stanja po po- škodbah ali operacijah gibalnega aparata, izvajamo rehabilitacijo poškodb v športu. Naravne danosti ter strokovnost in skrb- nost osebja znajo ceniti mnogi, ki so jim tu pomagali pri krepitvi zdravja. Tudi v cen- tru Vitarium - središču zdravja in lepote, vam ponujamo vrsto programov in tera- pevtskih postopkov, ki so namenjeni kre- pitvi zdravja in psihofizičnih sposobnosti. Sestavni del Vitariuma je tudi Vitarij, oa- za miru, ki smo jo ustvarili zato, da bo- ste v njej lahko začutili sami sebe. Son- ce, zrak, voda in zemlja - moč štirih ele- mentov, s pomočjo katerih si boste nabra- li novih moči in uživali v času, ki bo sa- mo vaš. Zdravilišče Strunjan je s svojo iziemno le- go v neokrnjenem krajinskem parku edi- no slovensko obmorsko klimatsko zdravi- lišče, katerega ponudba temelji na tala- soterapiji. Sodobna in visoko usposoblje- na medicina pri lajšanju težav in zdravlje- nju bolezni s pridom uporablja blagodej- no moč narave: obmorske klime, morske vode in solinskega blata. V zdravilišču Strunjan zdravimo pljučne bolezni, lajšamo revmatska obolenja, te- žave z osteoporozo in posledice poškodb ali operativnih posegov na lokomotornem aparatu. V Talaso centru Salia nudimo talaso pro- grame, namenjene sprostitvi in lepoti. V Strunjanu občutite brezkončnost morja, lahko se kopate na lepo urejeni plaži ali v bazenih z ogrevano morsko vodo, ponuja- mo vam rekreacijo za vse generacije. Hoteli Otočec so znani predvsem po ro- mantičnem gradu ter kot idealno izhodiš- če za izlete ponuja obiskovalcem še mar- sikaj drugega. Grad je preurejen v hotel luksuzne kategorije in je s svojo izjemno lego na otočku sredi reke Krke pravi bi- ser grajske arhitekture. Edinstvena graj- ska restavracija z vrhunsko kulinarično ponudbo očara še tako razvajenega gosta. Grajsko okolje je kot nalašč za slavnost- ne poroke, osebna praznovanja in poslov- na srečanja. Romantična večerja, ki vam jo postreže osebje v grajskih oblačilih, je nepozabno doživetje. Očarljiva okolica je kot ustvarjena za sprostitev in umiritev, za sprehode in izlete v vinske gorice, reka Krka pa vas s svojo umirjenostjo vabi v la- godno čolnarjenje ali ribolov. Celovito ponudbo Krkinih zdravilišč zao- kroža Hotel Krka. Gre za hotel v centru Novega mesta, ki nudi vse potrebno za prijetno bivanje in počutje naših gostov, vanj pa zaradi izjemne kulinarične po- nudbe zelo radi zahajajo tudi domačini. S svojo lego v središču mesta vam omogoča hitro vključitev v utrip mestnega življe- nja in je odlično izhodišče za izlete in do- živetje idilične dolenjske pokrajine. Dobrodošli torej v Krkina zdravilišča! Stran od tegob vsakdanjega življenja. Po- polna umiritev, sprostitev, udobje in la- godnost. Dobrodošli med ljudmi, ki jim vaše zdravje in dobro počutje veliko po- menijo. Si sploh še lahko želite več? pOLENISKE TOPLICE šmarjeSketoplice zdravilišče strun1an hoteli otočec hotel krka If KRKX/DfWiLJiCK Dolenjske Toplice Tel.:07 391 94 00 booking.doleniskefflikrka-zdravilisca.si Šmarješke Toplice Tel.: 07 384 34 00 booking,smasieske@krka-zdravilisca.si Zdravilišče Strunjan Tel.: 05 676 41 00 bookinq.stsunjan@krka-zdravilisca.si Hoteli Otočec Tel: 07 307 57 00 tooklng.otocflcffikfka-zdsavilisca.si Hotel Krka I OI dCSSSl — — ffcaj-vsakdÄJjik zamenja razkošje pJJČttlflH '¦¦ «jfyTermah Topolšica -^TrÜ^KCIJA »SPJJZNAJTE NAS« TrTiasu med 27. 2. in 4. 3. nudimo dodatnih " "1 . L A-10% popusta ? UGOEKKO V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC 'C M en otflk do 12. leta** f y*lpbi z dvema <>draslima osebama %L brezpla«p bivanje -¦¦ Programi flibujejo: ^^ a, • polne alAplpenzione !% ^^ • neomejefil kopanje v nofraiiih in zunanjih termalnuBazenih ^R <% Jfc -¦ • bogat ki^^urni in športni ainiacjiski^*^. program^E ^Bk • možnost Sučanja na Crolteh^f^ : Äezervacye: (03) 8963l1lk ,.... «^ecepciia: (03) 896 31 flJPBk ? j W Fax.: (03) 896 34 00 ^» Terme l^pšica, Topolšica 77r 3326^BbBk^ y Prihranite čas in denar Izberite udobnejše načine poslovanja Iklik? (möBSj CfTeledom Ali veste, da vam za plačilo položnic ali vezavo depozita sploh ni treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite še vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine: - prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet, - prek telefonske banke Teledom po telefonu svoje želje zaupate bančnemu strokovnjaku, - z uporabo mobilne banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v meniju vašega mobilnega telefona. Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar. Provizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini. Do 31. marca je pristopnina poiovična! Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri za vas najudobnejšega načina poslovanja. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje-Krško NLB d.d., Trg republilce 2, 1520 Ljubl]dna, Promoci|a; 'c'd Buenos Dias ZfVetf v Posayju Tematska priloga Posavskega obzornika štev. 87: Priloga 4, TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Vodja projekta - urednica priloge: Mojca Lovšin Dostal; odgovorni urednik tiskanih izdaj: Silvester Mavsar; oblikovanje in postavitev: Grafični studio Neviodunum, Krško; besedila in fotografije: Zavod Neviodunum in naročniki objav. Naklada: 15.000 izvodov, Tisk: Delo TČR, Ljubljana Krško, februar 2005 kultura PelisočistopodomačB V Kulturnem domu v Podbočju je konec januarja potekalo srečanje ljudskih pev- cev, ki ga je drugo leto zapored pripra- vilo Kulturno društvo Stane Kerin oziro- ma Koledniki iz Bušeče vasi, ki deluje- jo v okviru društva. Na koncertu z naslo- vom Zapojmo čisto po domače so podbo- škemu občinstvu zapeli gostitelji Koled- niki, ki so ob tej priložnosti predstavili svojo prvo kaseto in zgoščenko z naslo- vom Zvonovi lepo pojejo, pevski zbor Ak- tiva kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kosta- njevice na Krki, Fantje z vasi iz Škocja- na, ljudski pevd Ajda iz Dolenje vasi ter dektiška vokalna skupina Dušice iz Pod- bočja. Dušice iz Podbočja: Marta, Jasmina, Katarina in Tatjana PasBin slikarij V Lekos Galeriji Ana v Sevnici so 10. fe- bruarja odprli slikarsko razstavo Pesem slikarij Jožeta Svetine. Pomemben cikel njegovih del nosi naslov Otroci, sestav- Ijajo pa jih oljne poslikave lesa in stekla. Vedno pa je ostal zvest slikanju narave. Razstava bo na ogled do 7. marca. Razstava slik in kovfnskih Skulptur V sklopu kulturnega praznika so v galeri- ji vojašnice Cerklje ob Krki odprli razsta- vo slik in kovinskih skulptur, na kateri se s slikarskimi deli predstavljata umetnika Emil in Mito Škrabec iz Trbovelj, s kovin- skimi skulpturami pa umetnostni varilec Ljubomir Melanšek iz Lokovice pri Šošta- nju. Razstava je bila poleg kulturnemu prazniku posvečena tudi pesniku in skla- datelju Juriju Vodovniku. Veseli vBčer vedrih melodij Pihalni orkester Kostanjevica na Krki pod vodstvom Tonija Homana in Pihalni orke- ster Sevnica pod vodstvom Jožeta Rusa sta se 12. februarja v okviru praznične- ga meseca kulture skupaj predstavila na večeru vedrih melodij v kulturnem domu v Krškem. Predstavile so se tudi mažo- retke društva Trg in solisti Martina Živič, Matjaž Prevejšek, Goran Šošter, Silva Ho- man, Staša Jordan, Andrej Jordan, Aleš Mlakar in Borut Baznik. Dobrota opogumlja Janja Blatnik iz Drenovca pri Le- skovcu, ki je leta 2002 v akciji Ljudje odprtih rok prejela zahval- no listino, je znova odprla dlan - tokrat za Karitas Žreče. Na lepo obiskanem dobrodelnem koncer- tu Dobrota opogumlja se je 13. februarja v žreški športni dvorani predstavilo 22 skupin in posamez- nikov, prebrali pa so tudi nekaj Ja- njinih verzov s skupnim naslovom Iskrice. Skavtski band Gozdni sa- deži je Janji pomagal pripraviti prostorček za predstavitev in pro- dajo ročnih del (slik, gobelinov, prtičkov), v pomoč pa ji je bila tu- di mlada literarna ustvarjalka, di- jakinja Doroteja Jazbec z Brezo- vske Gore. L.Š. HWEBTOVMARCU 10. 3. 45. SEVNIŠKA SALAMIJADA, Gostilna Vertovšek Sevnica 12. 3. KULTURNO SREČANJE V SPOMIN NA LOJZA MOTORETA, Kulturni dorn Sevnica 19. 3. PRAZNIK POMLADI, Gasilski dorn Telče 20. 3. PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V OKVIRU PRIREDITVE »ZA DEKLETA IN ŽENE«, Dom krajanov Razbor 23.3., med 15. in 17. uro USTVARJALNICA ZA OTROKE, Grafični kabinet Galerije Božidar Jakac KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANFEVICA Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Salvasorjeva knjižnica Krško - Novice iz vaše knjižnice Svoje dni je veljalo in še vedno marsikdo misli, da je knjižnica miren, tih, skrivnosten prostor, kjer sive, nezanimive knjižničarke prelagajo knjige. Danes lahko rečemo, da so knjižnice eni najbolj živih in hitro razvijajočih se centrov v okolju. Tudi v naši knjižnici je vedno živahno, prenapolnjena je z gradivom na različnih medijih, informacije in znanje z različnih strani poskušamo čim bolje sortirati in shranjevati, da bi bi- lo kar najlažje dostopno našim uporabnikom, želimo si le še imeti moč, da bi lahko razširili zidove naše stavbe, saj je še totiko stvari, ki bi vam jih z veseljem ponudili. Pogled na še ne čisto zaključen obračun lanske- ga leta, kaže da je za nami že spet eno uspešno leto, da veliko prebival- cev naše občine ve, kaj vse lahko dobijo v knjižnici in tudi prihajajo k nam z zelo različnimi informacijskimi potrebami, ki se jih potrudimo kar najbolje zadovoljiti. Na žalost se vse bolj tudi čuti prostorska stiska in knjižnica postaja zaradi tega manj udobna za obiskovalce in zaposlene. Tega pa ne moremo reči za naše novo izposojevališče na Senovem, v ka- terega vas s ponosom in veseljem vabimo. ZAKLJUČEK AKCUE MO JA NA JLJORŠA KNJGA 2005 Konec januarja smo med mladimi bralci zaktjučili z zbiranjem glasovnic za najljubšo knjigo. V akciji slovenskih splošnih knjižnic, ki se ji je letos priključila tudi Valvasorjeva knjižnica, mladi bralci po celi Sloveniji izbi- rajo že osmo najljubšo knjigo. Veseli smo, da se je našemu vabilu odzva- lo zelo veliko otrok. Pokazalo se je kako različne knjige berejo, kako raz- lični so njihovi okusi, saj je nastal kar dolg seznam »najljubših«. In kate- ra je najljubša knjiga mladih bralcev, ki obiskujejo našo knjižnico? Med deli slovenskih avtorjev je najljubša Nana mala opica, Josipa Ribičiča ¦ knjiga, ki je Ijuba že mnogim generacijam otrok, saj je izšla že dalnjega leta 1937. Med prevedenimi deli o izidu ni bilo dvomiti: zmagal je Har- ry Potter, avtorice J. K. Rowling. Vse slovenski zaključek akcije bo ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga bomo obeležili tudi v naši knjižnici s slovesno razglasitvijo slovenske najljubše knjige in žre- banjem nagrad za sodelujoče v akciji. PRAVLHČNE URICE PRI MURIJU IN MINKI Še v mesecu marcu vabimo otroke k Muriju in Minki na domišljijske pote- pe s pisano druščino junakov iz pravljic. Ta mesec se bodo družili s škra- tom, ki bo šel k krojaču, z drobceno čebelico Meli, z Bobijem in Bobiko - bratcem in sestrico, ki živita na samotnem otoku, z Zlatolasko in tremi medvedki in s kapitanom Bobkom. Pravljične urice so v Krškem ob torkih ob 17. uri. Posebej vabita Muri in Minka male nadebudneže v izposojeva- lišče v Kostanjevico. V četrtek 3. marca boste trkali na piskrček pri Moj- ci Pokrajculji in napravili Vidku srajčico v četrtek 19. marca. Prihaja mesec marec, prihaja pomlad. V mesecu marcu je dan žena, materinski dan, Gregorjevo, 40 mučencev, dan slovenskega pomorstva, mednarodni dan boja proti rasizmu, svetovni dan voda, svetovni dan me- teorologije, Velika noč, mednarodni dan poezije... naj bo tudi za vas ve- liko lepih, vrednih spomina, »svetovnih »dni. Za popotnico v zelene po- mladne dni, vabilo na sprehod z verzom slovenske pesnice Lily Novy: Hodim in g/ecfam pomlad, Cvetlke, drevesa in ptice, Slišim šumenje in klice: »Živeti - živeti - živeti sred zmeraj kipečih naslad!« Alenka Žugič Jakovina februar 2005 17 šport in rekrsacija Krmeljski kadeti s tremi medaljami Judoisti Olimpije iz Krmelja so se udele- žili državnega prven- stva za kadete v Kra- nju. Matic Lampič je v kategoriji do 81 kg osvojil nastov držav- nega kadetskega pr- vaka, v kategoriji do 60 kg je Grega Kos osvojil odlično drugo mesto, uspeh fantov pa je z sedmim me- stom dopolnil Urban Dimec. Pri dekletih je bila Anja Kostrevc v kategoriji do 63 kg odlična druga, v kategoriji plus 70 kg je bila Ingrid Muharemagič peta, Lara Plazar v kategoriji do 57 kg sedma, Tjaša Pa- pež pa je ostala brez uvrstitve. Matic Lampič na najvišji stopnički Veber dvakrat srebrn Na prvem delu državnega prvenstva v krožnih tekih na Dunaju sta bila med atleti AK Sevnica najuspešnejša Borut Veber, ki je med člani osvo- jil srebrno medaljo na 3000 m z osebnim rekordom 8:19,70, premagal pa ga je le olimpijec Boštjan Buč, ter mladinka Maja Teraž, ki si je pri- tekla bronasto medaljo na 3000 m s časom 11:13,38. Na drugem delu državnega prvenstva v Linzu je Veber osvojil še eno srebro, tokrat na 1500 m s časom 3:56,02. Med mladinkami je bila Maja Teraž na 1500 m šesta, med mladinci pa je bil na 1500 m od Sevničanov najboljši Tadej Mirt na 10. mestu. Bucalo in Petanova srebrna Atleti brežiškega Fita so na članskem atletskem dvoranskem prvenstvu v Šempetru pri Novi Gorici osvojili dve srebrni medalji. Rožle Bucalo je presenetljivo osvojil drugo mesto v skoku v daljino (7,15 m) in je bil sploh najmlajši nosilec medalje v članski konkurenci na tem prvenstvu. Za drugo presenečenje pa je poskrbela Maja Petan, ki je v teku na 60 m z ovirami prav tako osvojila drugo mesto (8,81). Brežiški skakalci s pali- co Jure Rovan, Mateja Drobnič in Tamara Rožman ter skakalka v viši- no Barbara Tomše tokrat niso bili tako uspešni. Tina in Matjaž sevniška športnika leta Športna zveza Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica na tradicional- ni prireditvi na osnovni šoli Bianca izbrala športnika leta 2004. Predsed- nik Športne zveze Robert Perc in župan Kristijan Janc sta vsem uspešnim športnikom podeli'.a priznanje za dosežke. Športnica leta 2004 je ponovno postala judoistka Tina Kukec, športnik leta pa rokometaš Matjaž Mlakar, član RK Celje Pivovarna Laško in državne reprezentance, pri ekipnih špor- tih se je kot najboljša izkazala rokometna ekipa Osnovne šole Boštanj, ki je osvojila naslov osnovnošolskega prvaka Slovenije, kot najboljša šport- na ekipa pri individualnih športih Karate klub Hypo, športni osebnosti pa Olga Sthirba in Inna Toropeeva, trenerki Judo kluba Olimpija Krmelj. JolBPjBva SBdma, Grilcava devata Marija Jeler in Jasmina Grilc iz KBŠ Rajhenburg sta nastopili na evrop- skem prvenstvu za kadete in mladince v karateju v grškem Solunu. Ma- rija Jeler je pokazala vrhunsko pripravljenost in se je brez večjih težav prebila do četrtfinala, kjer je po sporni sodniški odločitvi izgubila proti latvijski tekmovalki in žal ostala brez možnosti za medaljo ter osvojila končno sedmo mesto.Izjemno formo je pokazala tudi Jasmina Grilc, ki je nastopila v ekipnem delu, v katerem je na prvenstvu ostala nepora- žena in ekipi Slovenije odprla pot do medalje. Žal je bila proti domači ekipi Grčije v bojih uspešna le Jasmina, reprezentančni kolegici pa sta izgubili, zato je ekipa končala na devetem mestu. Jazbinšek zanesljivo zmagal Krčan Rožle Jazbinšek je 12. februarja v Novem mestu nastopil na hu- manitarni prireditvi Moč za pomoč v korist prizadetih ob cunamiju v JV Aziji. Boje tajskih boksarjev si je ogledalo 700 gledalcev, nastopili pa so borci iz iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške in Litve. V kategoriji do 73 kg se je Jazbinšek pomeril z Litvancem Norkeliusom Eduardisom in zanesljivo zmagal s 3:0. rux< fz/wctfho Par Pievel Vodlan Itvdržavi Plesalci PGC Lukec so se v Prevaljah udeležili državnega prvenstva v stan- dardnih plesih. Par Amadeja Plevel in Luka Vodlan je prvič plesal v kategoriji itarejših mladincev (od 15 do 18 let). V leto močni konkurenci 25 parov sta se kot najmlajša uvrstila v polfinale, tarn pa sta osvojila 11. mesto in za zadnjim finalnim parom zaostala te za 17 točk. Pred njiju se je uvrstil le en par iz nju- nega letnika, zato je doseženo mesto zelo velik uspeh. V Ljubljani pa je potekal državni kva- lifikacijski plesni turnir v show plesih in stepu. Med solo člani je prvo mesto osvojil Sebastijan Vodlan, prav tako je prvo mesto zasedla tudi Vesna Vu- čajnk med solo članicami. Tudi v paru sta Vesna in Sebastijan iz krškega Luk- ca osvojila prvo mesto. Krškiptonirji tokrat drugi Pionirji Nogometnega kluba Krško (U- 14) so na nogometnem turnirju, ki je potekal konec januarja v Bregani na Hrvaškem, med desetimi sodelujoči- mi ekipami osvojili drugo mesto. Lani so na tem turnirju krški pionirji zmaga- li, tetos pa jim je zmaga ušla po stre- Ijanju sedemmetrovk. Za ekipo so igra- li (na sliki, foto BB): Maldini, Drugovič, Majcen, Popovič, Berič in Lavrenčič. Jaka presenetljivo zmaoal Na mednarodnem plavalnem mitingu Zvezda 05 v Kranju, kjer je sodelova- lo kar 360 tekmovalcev iz desetih dr- žav, med njimi tudi številni udeleženci največjih svetovnih tekmovanj, so na- stopili tudi štirje plavalci krškega Ce- lulozarja. Med njimi je na 50 m hrbtno v kategoriji starejših dečkov presenet- ljivo zmagal Jaka Kramaršič, dobro pa so se odrezali tudi Nejc Zakšek, Matija Omerzel in Haris Ameti, ki so se v svo- jih nastopih uspeli prebiti v prvo dese- terico, obenem pa so vsi krepko popra- vili svoje osebne rekorde. Plavalci Celulozarja s Saro Isakovič KoBrainPišeceposavska prvaka Ekipa KoBra je v posavski pikado ligi ubranila naslov posavskega prvaka. Ko- strevc Branko, Černelič Miran, Coiner Marjan, Lukavica Ferid in Narat Oto so v odločilnem srečanju gladko prema- gali ekipo Trim iz Blance. V skupini B sta prvi dve mesti, ki vodita neposred- no v skupino A, osvojili ekipi Nataša in Italija, Grazzija pa se bo za napredo- vanje pomerila z ekipo Tišler. Med pari je bil prav tako drugo leto zapored najboljši par Pišece (Černe- lič, Narat), drugi je bil par No.1 (Ko- strevc, Coiner), tretji par Špica (Žab- kar, Francekovič), četrti pa par Evropa (Bahč, Govekar). 18 februar 2OO5 ObzofiiiK sport in rekraacija Državna rekorda Spilerjeve in Bogoviča Atletski klub FIT Brežice je organiziral zimsko prvenstvo Slovenije v me- tih za starejši mladinski in pionirski kategoriji, na katerem je nastopilo 108 atletov iz 14 atletskih klubov. Barbara Špiler je v metu kladiva po- stavila nov državni rekord za pionirke (52,21), Tomaž Bogovič pa v isti disciplini z 59,76 nov rekord za mlajše mladince (oba FIT Brežice). Mar- ko Špiler je med pionirji zmagal tako v metu kladiva kot v metu krogle, Barbara Špiler pa je bila najboljša v istih dveh disciplinah med pionir- kami. Med starejšimi mladinci je bil Tomaž Bogovič v metu kladiva dru- gi, med starejšimi mladinkami pa je Maja Petan zmagala v metu krogle. Najuspešnejši klubi po številu medalj je bil s petimi zlatimi, tremi sre- brnimi in dvema bronastima medaljama domači Fit Breiice. Od treh Posavk najboljša JeRca Majstorovie Slovenska strelska reprezentanca je v Zagrebu proti gostiteljem po de- cembrskem porazu v Ljubljani iztržila neodločen izid 4:4, čeprav so bi- li Slovenci na pragu velikega presenečenja, saj so po nastopu moških ekip vodili že s 3:1. Slovenske barve sta branili tudi Brežičanki Vesna Kržan in Gabrijela Pešec ter Leskovčanka Jelica Majstorovie. Prvi dve nista imeli ravno svojega dne, Majstorovičeva pa si je s 390 krogi od 400 možnih med posameznicami priborila bronasto kolajno. Selektor Robert Teržan v ekipo mladincev s pištolo iz nerazumljivih razlogov ni povabil ta čas drugega mladinca Slovenije, Brežičana Srečka Vidmarja. Srebrna medalja na Irskem Člana PGC Lukec Amadeja Plevel in Luka Vodlan sta se konec meseca udeležila tekmovanja Irska Open. Prvi dan sta tekmovala v treh stan- dardnih plesih in se prebila v polfinale med 12 najboljših, v latinsko- ameriških plesih pa sta pristala v četrtfinalu. Drugi dan sta se Luka in Amadeja v petih standardnih plesih uvrstila v finale, kjer sta zasedla od- lično šesto mesto, nato sta v petih latinskoameriških plesih pristala v polfinalu, v kategoriji Open Latin pa v četrtfinalu. Zadnji dan tekmova- nja na Irskem pa jima je prinesel medaljo, saj sta v standardnih plesih v open kategoriji (12-16 let) pristala v četrtfinalu med najboljšimi 24 pa- ri, v irskem valčku pa sta osvojila srebrno medaljo. Rožta osvoü tri zlate madalja Član AK Fit Brežice Rožle Bucalo se je na dvoranskem prvenstvu Slove- nije za starejše mladince v Šempetru pri Novi Gorici izkazal s tremi zla- timi odličji. Zmagal je na 60 m ovire (8,18), v skoku v višino (205) in v skoku v daljino (700). Druga junakinja prvenstva je Maja Petan, ki je zmagala v teku na 60 m z ovirami, kar je že njen tretji zaporedni naslov dvoranske mladinske prvakinje na ovirah. Bronasti medalji sta osvojila še Mitja Ogorevc v teku na 60 m in Rok Deržanič v skoku v daljino, oba pa sta še mlajša mladinca. Po številu osvojenih medalj je bil AK FIT Bre- žice najuspešnejši klub na prvenstvu. Majši dečki NK Krško zmagal Mlajši dečki (U-12) NK Krško so zmagali na zimskem turnirju v malern no- gometu v Slovenskih Konjicah. Na turnirju so nastopali vratarja Rok Štus in David Vidmajer ter igralci Rok Stibrič, Aljoša Žnidaršič, Leon Hra- star, Žiga Godlar, Domen Žigante, Žiga Bobnič, Luka Klanjšek, Lovro Klänjsek in Domen Kodrič, vodil pa jih je trener Mirsad Mujakič. Moto klub Posavje V letu 2004 je osem Moto klubov v Sloveniji organiziralo spretnostno vožnjo za državno prvenstvo, kjer so vozniki izkazovali svoje spretnosti med ovirami. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Moto kluba Posavje (na sliki), ki so dosegli uspešne rezultate, saj so v prvem letu tekmova- nja v skupni uvrstitvi dosegli naslednje re- zultate: Tomaž Knez prvo mesto v kate- goriji enduro cross in tretje mesto v katego- riji 350 750 ccm, Pri- mož Knez drugo, An- že Stojanovič pa tret- je mesto v kategori- ji enduro cross, Iztok Bence tretje, Denis Dolinšek pa drugo mesto v kategoriji do 350 ccm in Karmen Rednak prvo mesto v kategoriji lady. HanahAnž8vvrtudo12let Na zimskem diiavnem prvenstvu v te- nisu za dečke in deklice do 12 let sta med več kot 100 dečki in 50 deklicami iz vse Slovenije izjemen uspeh dose- gla igralca Teniskega kluba Krško Umek Hana in Anže Deržič. Hana je zasedla 3.-4.mesto pri deklicah posamezno, kjer je morala v polfinalu po dveh urah igre priznati premoč kasnejši zmago- valki Sončki Jazbinšek iz TK Triglav Kranj. V igri dvojic je Hana skupaj z ig- ralko Nino Nagode iz TK Kolektor Idrija zasedla drugo mesto. Anže Deržič se je uvrstit v finale turnirja in zasedel dru- go mesto, kjer je moral priznati pre- moč Niku Razboršku iz TK As Litija. PoUbočje pred vratl druyeltya Po visoki domači zmagi s 104:85 pro- ti vodilni ekipi Tinex Medvode je ko- šarkarska ekipa Podbočja pred velikim uspehom. V zadnji tekmi (doslej so ob dveh porazih zbrali 13 zmag) morajo v gosteh premagati Gorenjo vas, da bo- do v tretji košarkarski ligi - center za- sedti prvo mesto in napredovali v drugo tigo, kar pa bo vse prej kot lahko, saj so z omenjeno ekipo v prvem delu do- ma izgubili za šest točk. Multisportnepramaglüv Na mednarodnem plavalnem mitingu v Sisku na 1500 m prosto so bili tekmoval- ci Multisport kluba iz Krškega nepremag- Ijivi in so vsi trije stali na najvišji stop- nički: Nina Mandl v absolutni kategoriji in med kadetinjami, Dolores Žičkar med članicami in Rok Vegelj med člani. RADIO t=lkM^(cyL89.3FIM\) KR š K O SUm C6OTGR Obrtna cona Leskovec nad vulkanizerstvom Unetič - ffitnes - aerobiba - hujianje - pilates Ins. 041-762 001, www.bfit-glaser.si ne r=i-r e»r»o r=e<=»_ th«= oir=FGRencG OKzoffliK februarZOOS 19 fotoraportaža POSt Y Nllljl Poniidba pustnih prireditev v Posavju je bila ponovno zelo pestra. V Kostanjevici na Krki je potekala tradicionalna Šelmarija z veliko pustno povorko na pustno nedeljo, z občnim zborom Prforcenhau- sa, plesom v maskah in ostalimi tradicionalnimi pustnimi opravili, zakljudla pa se je na pepelnično sredo s pogrebom Kurenta in ve- selo sedmino. S prevzemom oblasti na Občini Brežice in postavitvijo Fašjenkove županje se je na pustni petek začel tradicionalni Fašjenk, v okviru katerega je Turistično društvo Dobova v Dobovi, Ločah in na Moste- cu pripravilo vrsto prireditev. Letošnji Fašjenk se je končal s povor- ko sedmega mednarodnega karnevala iz Loč v Dobovo. Vse bolj se uveljavlja tudi povorka na pustno soboto v Sevnici, ki jo pripravlja Društvo Trg. Letos so jo poimenovali Kar ne vela in se z njo na zbadljiv način spomnili na najodmevnejše lokalne in vseslo- venske dogodke v preteklem letu. Otroci so se na pustno soboto že šesto leto zabavali na otroškem pustnem rajanju v hotelu Sremič v Krškem, ki sta ga pripravila Zveza prijateljev mladine Krško in Društvo prijateljev mladine - levi breg. Najmlajše maske v Brežicah pa so se na pustni torek v organizaciji tamkajšnjega Mladinskega centra sprehodile po mestnih ulicah. X- Sevniška pustnf^mMmKkje bila polna ! '"parodij" na adipjaBßfeoqodke, tudi j na zloglasno financfj^Hfero. Še ^ekc: sevr-ških maškar asp* flta^b ~~*j|]||^ ~* - Vkmtanj tviškipiBtni powrkisoWttti^&-števHčnim malUški •raJMkjrjV'.Yi « ^*. "Turbo folk" no mednarodnipustni povorki v Dobovi V Breiicah je otroke pa pOvorki po mestu zabavala Homona Krat)jean. ¦ 0 • Nekaj maskoi iz-Qiroskega pustKjßuj saiähja v Krškem 20 februar2005 ObzoFftiK nagradna križanka ^^^^^^^^ rocuno/n/ilco \^ 1------------------------------------------------------------------------------------------- frgovina in servis ^"\ /\. \ ^??1' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^2^^^^^^^^^^^^^^^^M # IŠLAMŠKI ^^^^^^^L^^K^J^^^^^^^^n*^M^^I>a^AJ^k^^UU^^|||^H^Hr OBJEKT „...„. -PIcr "^^^^ GOTTLIEB « SRRSKO "LtSNA ; KbJcl* DAIMLER /^HU iOANJE SKLABBAIZ POLITIČNO KR,K0 STRUJA P80V _____________ IZENA- NIKOLA In llYl IZZEUSC 0BD0BJ* ZATOClSCE KRSK° STRUJA------------------- . 4EBELJA '^^E ^81* lajm U-^ RA0T1MA ORANŽADA PAŠA / . ČER ' ' NESKUDJE, POPUŠCANJE RAZHAJANJE NAPETOSTI ----------------------------------------- MEO DRŽAVAM AMERIŠKIGUSBENIK ZGORNJI DEL IN KITARIST (JIMI) STOPAU ROMUNSKi a-o«"1 veto.™ NOGOMETAS "- nTKunrfH« osiBH[ INTRENER ,«.-,. nniiuA DOHODEK irpnanp\ VELIKA uulina, (GE0RBE| KOLlfilNA , TESEN UDUA 4UO, HRVAŠKI . OSTERC PRUETEN -KARAKTiR_ PEVEC ™* CEVASTA VONJ sRUDNINA SUBINAC V"-6" PO3ODA BAKROV -------------------- ZAPASTO SULFID POMILOVANJE GLMESTO GLMESTO PFRJE AZERBAJD- 1TALUE HRANA PRIREPI GRADBENO PODATKJ 1 NOVAGORICA PODJETJE 1 NADALJE- IV 1 VANJE 1 1 crkH GESLA I/ . 1 ] ^00 VALANT CASTNIK (DAV|D) NA71V TOGOTEN N*37 ČLOVEK KRAVIKA, -------------------- TEUCA ZACETEK NEGATIVEN DIRKE ION MILANSKA SLOVENSKI TEZJE: TUJACRKA OPERA v FILOLOG SLOVENSKA DETANT INPRV1 (IVAN) NOVINARKA FAVAI, VOKAL RIMSKIBOG -------------------- "ATJAZ KOVEUK, UUBE2NI SO^A NAE88 OLe NEKDANJA VINKO INDIJSKA AVSENIK VZDEVEK SLOVENSKEGA .,,„._„„„ PREDSEDNICA UDAREC IGRALCARADKAPOLIČA •"««<> '"IS ZRAK »«««O BOGNEBA PITJEDODNA (LATINSKO) PRVI RAfiU- NORVEŠKI SPOJ NALNIK REŽISER ROKE S -------------------- (PETTER) TRUPOM ANTON INGOUČ LEONMA2 ZMANJŠANJE VETROVKA OSTRINE, SKAPUCO GROBOSTI eden prvih ameriSki faraonov ales IGRALEC (IZCRK: KLINAR (TONY) MRENAR) Geslo križanke pošljite do 20. marca 2005 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja TRGOVINA ENTER: 1. bon v vrednosti 5.000,00 SIT 2. bon v vrednosti 3.000,00 SIT 3. bon v vrednosti 1.000,00 SIT Nagrajenci 86. številke: 1. Rezika Zupanek, Dol. Radulje 35, 8276 Bučka 2. Martina Kodhč, Vel. Malence 43, 8262 Krška vas 3. Boštjan Ržen, Titova ulica 12, 1433 Radeče Geslo 86. številke: TRADICIJA IN KVALITETA ObZbräiK ' febraa,200S 21 okoljB in prostor Z odlagališčem bomo poskrbeli za naslednje generacije agenciia 5arao Odkar je Henri Becquerel leta 1896 odkril radioaktivnost in se je ta začela uporabljati v raziskovalni dejavnosti, imamo na svetu kot stranski proizvod te dejavnosti radioaktivne odpadke. Kasneje so se jim pridružili še radioaktivni odpadki iz medicine, industrije ter seveda iz jedrskih elektrarn. Radioaktivni odpadki se pojavljajo povsod po svetu, tudi v državah, ki nimajo jedrskih elektrarn. Vsa- ka država mora za njih poskrbeti tako, da bo zagotovila varovanje človekovega zdravja in okolja v sedanjosti in prihodnosti. Vse bolj se uvetjavlja tudi načelo, da mora za odpadke poskrbeti generacija, ki jih je ustvarila, in ne obremenjevati s tern vprašanjem na- slednjih generacij. Tranutno stanja pri nas V Sloveniji radioaktivni odpadki nastajajo predvsem pri obratovanju Nu- klearne elektrarne Krško, pa tudi v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti. Radioaktivni odpadki iz krške nuklearke so začasno shranje- ni kar na lokaciji elektrarne. V posebnem skladišču za nizko in srednje radioaktivne odpadke shranjujejo blizu 2300 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov (zaradi pomanjkanja prostora so tem odpadkom z različnimi postopki, denimo s stiskanjem in sežiganjem, zmanjšali prostornino), v posebnem bazenu pa skladiščijo izrabljeno jedrsko gorivo, ki predstav- Ija visoko radioaktivne odpadke. Poleg tega je približno 70 kubičnih me- trov radioaktivnih odpadkov malih proizvajalcev shranjenih v Central- nem skladišču v Brinju pri Ljubljani. Išcamo lokacijo za trajno odlagališče Obe skladišči, tako tisto pri Nuklearni elektrarni Krško kot tisto v Bri- nju, sta le začasni rešitvi in nista namenjeni trajnemu shranjevanju teh odpadkov. Za trajno rešitev tega problema moramo v Sloveniji zgradi- ti odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, v naslednji fazi pa potrebno najti tudi rešitev za izrabljeno jedrsko gorivo. Od ustano- vitve leta 1991 je za trajno odložitev radioaktivnih odpadkov zadolžena Agencija za radioaktivne odpadke. Njena glavna naloga je iskanje loka- cije za odlagališče, ta postopek pa je v fazi zbiranja prijav zainteresira- nih lokalnih skupnosti, čemur bo sledilo ocenjevanje primernosti prijav v skladu z vnaprej določenimi strokovnimi kriteriji. Odlaganje na primerna odlagališča je v svetu uveljavljen način shranje- vanja radioaktivnih odpadkov, kot kažejo dosedanje izkušnje z delujo- čimi in že zaprtimi odlagališči pa potrjujejo, da je to ne le trajna, tem- več tudi varna rešitev. Odpadki so dejstvo, poskrbimo zanja Radioaktivni odpadki so že desetletja predmet številnih raziskav, vro- čih debat in nasprotujodh si mnenj. Odveč so tako rekoč vsem: proiz- vajalcem, politikom in javnosti. Vendar so dano dejstvo, s katerim se je potrebno spoprijeti. Z njimi moramo odgovorno ravnati ter s pri- mernim načinom shranjevanja poskrbeti, da ne bodo ogrožali ljudi in okolja. Odlagališče za radioaktivne odpadke mora biti seveda tehnič- no in varnostno neoporečno, skladno z okoljskimi zahtevami in izved- Ijivo z ekonomskega vidika, predvsem pa mora biti družbeno sprejem- Ijivo. Skrajno neodgovorno in neetično bi bilo, če bi skrb zanje preloži- li na naše zanamce in jih obremenili z naši problemi. Z izgradnjo traj- nega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke bomo konč- no prevzeli odgovomost za pospravljanje lastnih odpadkov in za varova- nje okolja ter s tem za ohranjanje čim boljših bivanjskih razmer za pri- hodnje generacije. CARL Isca odgovore na vprašanja družbona sprejamljivosti Če vprašate tehnične strokovnjake, zgraditi dolgoročno varno od- lagališče radioaktivnih odpadkov ni noben problem, saj stroka raz- polaga z vsem potrebnim znanjem in tehniko. A problem, in to ne majhen, je drugje - v družbeni sprejemljivosti. Večina ljudi se naj- eži že ob besedi radioaktivnost. Z vprašanjem družbene sprejemlji- vosti odlagališč NSRAO se je na delavnici 10. in 11. februarja v Ljub- ljani ukvarjalo 38 strokovnjakov iz Belgije, Švedske, Velike Britani- je, Finske in Slovenije, ki sodelujejo pri mednarodnem raziskoval- nem projektu CARL. Namen tega lani začetega projekta je prouče- vati možnosti in načine vključevanja in soodločanja javnosti v po- stopku izbora lokacije za odlagališče RAO, koordinira pa ga Univer- za iz Antwerpna v Belgiji. Na delavnici, prvi v okviru projekta, so so- delujoči predstavili poročila o stanju v svojih driavah, predvsem za- konske okvire ravnanja z jedrskimi odpadki, dogodke, ki so vodili k bolj odprtemu postopku izbora lokacije, trenutno stanje postopka, kdo so deležniki v postopku izbora lokacije in njihova vloga, zuna- nji faktorji, ki vplivajo na proces, ter ozadja razprav, ki potekajo v javnosti. Cilj te delavnice je bil pridobiti povratno mnenje vseh so- delujočih predstavnikov o okvirih za izdelavo nacionalnih poročil ter njihova pričakovanja v projektu. Slovenijo v projektu CARL zastopa močna skupina predstavnikov: dva raziskovalca iz Filozofske fakul- tete in Fakultete za družbene vede, trije predstavniki lokalnih skup- nosti, predstavnica splošne javnosti, mediatorka, sodelavka Uprave RS za jedrsko varnost ter kot nacionalni koordinator sodelavka Agen- cije za radioaktivne odpadke. Viri: Barbara Fürst: Poskrbimo za naslednje generacije. Dr. Irena Mele: Uvodnik. Raopis 9, december 1999. ARAO: Letno poroälo 2003, September 2004._____________________ 22 februar 2005 ObzÖf fiiK okolje in prostor Izpust toplogrednih plinov - KJOTSKIPROTOKOL S 50 lei kostak Kjotski protokol je zamišljen kot prvi korak na poti reševanja problema spreminjanja podnebja, ki bi mu morali slediti drugi, s čedalje več- jim zmanjšanjem emisij. Njegovo bistvo je navidez preprosto. Industrializirane države naj zmanjšajo svoje emisije ogljikovega dioksida, me- tana, dušikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida. Povečanje količin teh plinov v ozračju povečuje »učinek tople grede« in s tern povzroča otoplitev. Koncentracija ogljikovega dioksida se je od leta 1750 povečala za 34 odstotkov, pretežno zaradi kurjenja fosilnih goriv. Sedanja koncentracija le tega v ozračju je verjetno najvišja v zadnjih 20 milijonih let. Odločitev o usodi kjotskega proto- kola je bila v rokah Rusije, z nekaj več kot 17 odstotki izpustov dru- ge največje onesnaževalke Zem- Ijinega ozračja. Država je dol- go omahovala z ratifikacijo, ker so nekateri ruski gospodarstveni- ki menili, da bo sporazum škodo- val njihovi industriji, v resnici pa bodo s prodajo emisij celo zaslu- žili. Do zdaj ga je ratificiralo 126 držav, ki v ozračje spustijo 62 od- stotkov toplogrednih plinov. Kjot- ski protokol je začel veljati 16. fe- bruarja 2005, kljub temu, da so od njega odstopile ZDA (36,1% izpu- stov), Avstralija in nekatere manj- še države. Vpliv uveljavitve kjotskega proto- kola zadeva tudi nas. Slovenija je leta 1998 podpisala kjotski proto- kol in obljubila, da bo v letih od 2008 do 2012 zmanjšala emisijo toplogrednih plinov za osem od- stotkov v primerjavi z letom 1986. Zaradi tega bodo prizadeta pred- vsem elektroenergetska podjet- ja in večji onesnaževalci ozrač- ja s toplogrednimi plini v industri- ji. Države EU so podjetjem brez- plačno razdelile emisijske kupo- ne za ogljikov dioksid Sloveni- ja okrog 100 podjetjem. S kupo- ni, ki bodo dovolilnica za izpuste, naša podjetja ne bodo mogla slu- žiti, saj jih bodo v skladu z držav- nim programom brezplačno dobila premalo. Torej jim ostane samo, da jih na trgu dokupijo od tistih, ki jih imajo preveč, ali pa izvede- jo ukrepe za zmanjšanje emisij. Preden še odločijo, kaj bodo nare- dila, se jim nedvomno splača zelo dobro preračunati, ali kupone do- kupovati ali čim prej namestiti či- stejšo tehnologijo. A državna raven je le ena plat me- dalje. Nič manj ni pomembna tu- di posameznikova. Zato je začetek kjotskega obdobja dobra prilož- nost, da se vsi in vsak zase vpra- šamo, koliko z lastnim početjem prispevamo k (ne)zmanjševanju škodljivega početja? Koliko ener- gije izpustimo skozi okna pri ogre- vanju stanovanj, koliko je porabi- mo za pretirano hlajenje? Zakaj kupujemo izdelke, ki so izdelani na energijsko potraten način, za- kaj na primer kupujemo alumini- jaste stole in ne lesenih? Zakaj se vozimo v prevelikih avtomobilih, živimo v prevelikih hišah? Koliko- krat lahko rečete ne, jaz tega ne počnem? Ozaveščenost posamez- nika, ki bo ugotovil, koliko lahko naredi zase, če se odreče preva- žanju z avtom in raje sede na ko- lo, prehodi nekaj kilometrov peš, vmes pa uporabi še javni prevoz, bi lahko pomembno vplivala na či- stejše okolje. Marsikje je namreč mogoče z ze- lo preprostimi ukrepi doseči pre- cejšnje učinke. V bolnišnicah na primer, so že začeli razmišljati o zmanjšanju toplotnih izgub in s tem stroškov za energijo, a je za zdaj, kot kaže, še vedno vse v fa- zi projekta. Zmanjšati bo treba še količine odloženih biološko raz- gradljivih odpadkov. Že samo po- gled v zabojnike s smetmi poka- že, da se večini ljudi še gospo- dinjskih odpadkov ne ljubi sorti- rati, kar se ekološko ozaveščene- mu severnemu delu Evrope že ne- kaj časa zdi samoumevna dolž- nost. Z ločenim zbiranjem bomo do leta 2013 izločili 60 odstotkov odpadkov, za ostanke komunalnih odpadkov, mulj iz čistilnih naprav, živalske in bolnišnične odpadke pa skoraj ni druge možnosti kot sežig. Ta bi imel pozitiven učinek v bilan- ci emisij. Protokol predvideva kot dopolnilo k domačim ukrepom tri t.i. kjot- ske mehanizme in sicer: trgovanje z emisijami, skupna izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Ukre- pi, s pomoqo katerih bomo izpol- nili obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energet- ske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energi- je, prehod na goriva z manjšo vse- bnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, racionalnejša raba umetnih gnojil ipd. Uresničevanje kjotskega protoko- la, s katerim je treba okolje ob- varovati pred onesnaževanjem, samo v Evropi lahko pripomore k ohranitvi na stotine in tisoče živ- Ijenj. Smernice kjotskega protoko- la morajo postati del razmišljanja vsakogar med nami. Le tako to- varne ne bodo več tako očitno za- strupljale okolja. Posredno se mo- ra zmanjšati tudi smrtni davek, ki ga zahteva promet, manj naj bo bolezni, ki jih povzroča hrup v okolju, pa tudi obolenj zaradi one- snaženosti zraka. Naša država si je v Strategiji go- spodarskega razvoja Slovenije v Zakonu o varstvu okolja, še po- sebej pa v Nacionalnem energet- skem programu zastavila visoke ci- Ije tudi na področju varčne rabe energije ter dvig deleža obnovlji- vih virov energije (OVE) na 12% v primarni energetski bilanci do le- ta 2010. Za dosego tega cilja je med drugim Ministrstvo za oko- lje in prostor (MOP) in v njegovi sestavi Agencija za učinkovito ra- bo in obnovljive vire energije za- gotovila tudi finančne vzpodbude za gospodinjstva, ki bodo vgradila solarne sisteme in toplotne črpal- ke za ogrevanje sanitarne vode in prostorov ter fotovoltaičnih siste- mov za proizvodnjo elektrike. Občanom in tudi širši populaciji v družbi Kostak d.d. nudimo mnoga predavanja, osveščamo in izobra- žujemo na temo varstvo okolja. Na zadnjem predavanju članom Univerze za tretje življenjsko ob- dobje, dne 15.2.2005, vSevnici, je direktor Božidar Resnik, posebej poudaril Kjotski protokol, saj gre za pomemben dogodek na podro- čju varovanja okolja, ker pomeni začetek organiziranega in usklaje- nega delovanja za ublažitev ozi- roma preprečitev neugodnih pod- nebnih sprememb. Postavljenih je bilo mnogo vprašanj in tako smo zaznali veliko skrb generacije upo- kojencev, ki poleg osnovnošolske mladine predstavlja okoljsko naj- bolj ozaveščen del naše družbe. Tudi družba Kostak d.d. se je in se želi v bodoče še bolj ukvarjati z varčno rabo energije na vseh po- dročjih svojega delovanja. Ena iz- med aktivnosti je tudi ozavešča- nje. Tako bomo med drugom orga- nizirali strokovni ogled največje- ga evropskega sejma "Varčevanje z energijo" v avstrijskem Welsu, namenjen pa bo predvsem stro- kovnjakom, ki se v občini Krško- in širši okolici ukvarjajo s to pro- blematiko. ObZOfniK . februar2OO5 23 iz občina Krško Ureditev prometa skozi Krško in medmestna povezava z Brežicami Krško, 17. februar 2005 - Na Občini Krško je potekal razširjen delovni sestanek z mag. Radovanom Tavzesom, generalnim direktor- jem Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Predstavljene so bile aktivnosti pri izdelavi državnega lokacijskega na- črta Hidroelektrarne Krško s poudarkom na umeščanju obvoznice mimo mesta Krško in z umestitvijo medmestne povezave Krško - Brežice. Na delovnem srečanju so poleg župana Franca Bogoviča in še nekate- rih predstavnikov Občine Krško sodelovali predstavniki Direkcije RS za ceste, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Uprava za jedrsko var- nost, izdelovalci prometnih študij ter predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn, Komisije za spremljanje izgradnje HE Krško, krajevnih skup- nosti in sosednjih občin. Udeleženci sestanka so se strinjali, da grad- nja prometnih povezav in HE Krško pomeni korenit poseg v prostor, ki ga po tem dolgo ne bo mogoče več spreminjati. Zato je nujna koordi- nacija in terminsko usklajevanje med lokalno skupnostjo in institucija- mi države. Če bodo strateška vprašanja razjasnjena na začetku, bo iz- polnjen pogoj za nadaljnji nemoten proces umeščanja hidroelektrarne in prometnih povezav. Madmastna povazava Krško - Brežice Nova cestna povezava Krško - Brežice po prometni študiji izdelovalcev ter po ovrednotenju regionalnega in urbanega razvoja, varovanja živ- Ijenjskega okolja in naravnih vrednot, družbene sprejemljivosti na lo- kalni ravni ter na podlagi vrednotenja prometne učinkovitosti, ekonom- ske upravičenosti investicije, gradbeno-tehnične rešitve in prometne varnosti, predvideva dve varianti. Varianta 1 vključuje rekonstrukcijo obstoječe ceste, ki se izogne 650- metrskem pasu ob NEK, kjer Uredba o omejeni rabi prostora prepove- duje gradnjo regionalne ceste. Rekonstrukcija obstoječe ceste poteka najprej po trasi novega mostu čez Savo, in sicer pri obrtni coni Žadovi- nek. Po prehodu čez Savo se cesta z mostu spelje naravnost čez območ- je intenzivnih sadovnjakov Evrosada, izvennivojsko prečka železniško progo in se v Stari vasi priključi na obstoječo regionalno cesto. V nada- Ijevanju poteka po obstoječi regionalni cesti po severnem obrobju sav- ske ravnice in severno od železniške proge, pri tem pa poseže v območ- ja naselij Spodnja Libna, Stari Grad in Dolenja vas. V teh naseljih se ur- bana struktura mestoma zgosti okrog vaških jeder, kar zožuje prostor za cesto in pripadajoče ureditve, hkrati pa je cesta ponekod približa- na objektom. V območju Spodnje Pohance je predvidena deviacija ob- stoječe ceste, ki bo izboljšala horizontalni potek ceste in odpravila ne- ustrezno rešitev križišča z regionalno cesto R3-676 Spodnja Pohanca - Kapele - Rakovec. V nadaljevanju proti Brežicam je ob obstoječi cesti neprestana, vendar redkejša in mestoma prekinjena obcestna pozidava (posafhezne kmetije ali stanovanjske enote). V območju Gomjega Le- narta se uredi nova deviacija ceste - odmik trase proti vzhodu in uredi- tev izvennivojskega križanja z železniško progo (podvoz). Cesta se na- daljuje proti jugu po novi trasi mimo Petrolovega skladišča naftnih de- rivatov in območja Agrarie Brežice. V tem delu imata vrbinska varian- ta in obravnavana varianta po obstoječi trasi enak potek, in sicer pre- ko kmetijskih površin do vasi Šentlenart, ki je že postala del mesta Bre- žice. Tu cesta prečka razmeroma strnjeno pozidavo, vendar rušitve ob- jektov ne bodo potrebne, saj je cesta speljana po vrzeli med pozidavo ter preko kmetijskih površin do krožišča pri nakupovalnem centru Inter- market v Brežicah. Varianta 2 predvideva novo cestno povezavo skozi poslovno cono Vrbina in poteka po trasi, ki je že zarisana v prostorskih planih obeh občin. Za- radi v primerjalni analizi izkazanih prednosti »vrbinske variante« pred varianto 1, potekajo pogovori o spremembi uredbe o omejeni rabi pros- tora ob NEK. Nova cestna povezava, ki jo predvideva varianta 2, zahte- va izgradnjo novega mostu čez Savo v območju Krškega pri obrtni coni Žadovinek. Po prehodu čez Savo se trasa z mostu priključi na obstoje- čo vrbinsko cesto, ki poteka do Nukleame elektrame Krško oz. do Hid- romontaže. Vrbinska varianta je povezana z Vidmom po obstoječi lo- kalni cesti Vrbina - Krško (Videm) oz. po novi cestni povezavi za katero vse aktivnosti vodi Občina Krško. Trasa ceste poteka mimo sadovnjakov Evrosada in mimo poselitve v vasi Vrbina. V nadaljevanju poteka trasa po obstoječi cesti med NEK in načrtovano industrijsko cono Vrbina. Na- prej trasa poteka čez območja gozdnih in kmetijskih površin po obrob- ju savske ravnice in južno od vasi Stari Grad in Pesje. V tem delu ce- sta poteka večji del po neurbanem prostoru, ki pa je v prostorskem pla- nu že predviden za izvedbo ceste. Varianta kljub temu, da je bil kori- dor plansko varovan, poseže v urbani prostor na dveh mestih na območ- ju Spodnjega Starega Gradu. Vzhodno od Starega Gradu se trasa pribli- ža železniški progi in poteka vzporedno z njo južno od vasi Pesje, Zgor- nji Obrež in Gornji Lenart, kjer se cesta približa poselitvi (zaselek sta- novanjskih his). V nadaljevanju poteka nova cesta po severnem robu kmetijskega kom- pleksa Agraria Brežice in južno od Petrolovega skladišča naftnih deriva- tov, nato pa preko kmetijskih površin do vasi Šentlenart in nato do kro- žišča pri nakupovalnem centru Intermarket v Brežicah. Primerjalna analiza obeh zgoraj opisanih variant je pokazala, da je za nadaljnjo obravnavo primernejša varianta 2. Potek po njej predvidene trase je skladen s planskimi akti obeh občin, trasa poteka izven bival- nih območij in je precej krajša od trase variante 1. Ob tem so manjši tudi investicijski stroški. Na fotografiji z leve: vodja koordinacijske komisije koncenden- ta Silvo Smonkar, generalni direktor Direktorata za okolje pri MOP mag. Radovan Tavzes, direktor Uprave za jedrsko varnost dr. An- drej Stritar in Ivan Špiler iz NEK. 24 februar 2005 ObzÖFniK iz občino Krško UreditBv prometa skozi mosto Krško Umeščanje Hidroelektrarne Krško predvideva tudi obvoznico mimo me- sta, za katero so izdelane štiri variante cestnega omrežja na območ- ju Krškega. Varianta 1 zajema rekonstrukcijo trase obstoječe ceste in poteka po desnem bregu Save, po trasi sedanje glavne ceste. Sedanjo cesto bi bi- lo po tej varianti potrebno na odseku od križišča pri obstoječem mostu čez Savo do končne točke primerjave - krožišča na koncu nasetja Krško razširiti v štiripasovnico. Varianta 2 predvideva štiripasovnico po visokovodnem jezu v Krškem. Potek trase naj bi potekal po desnem bregu reke Save, z obstoječe tra- se glavne ceste se odcepi v območju mestnega jedra, v nadaljevanju pa poteka po obrežju Save, po obrobju rekreacijskih površin mesta in vzhodno ob poslovno obrtni coni v Žadovinku, v nadaljevanju pa se pre- ko predvidenega krožišča na koncu naselja priključi nazaj na obstoje- čo traso. Študija prometnih tokov se najbolj nagiba k varianti 3, po kateri naj bi se cesta na Belem bregu odcepila od sedanje magistralne ceste v desno smer proti Žadovinku. Temu bi sledil most čez Savo pod tovarno Vipap, mimo Vipapa bi obvoznica potekala po obstoječi cesti. Pod obstoječim mostom je predvideno nadaljevanje obvoznice po južni strani železni- ce mimo celega mesta. Tik pod jezom HE Krško, ki bo locirana približno 300 m nad mestom Krško, pa je predviden še en most in krožišče ob HE Krško, na katerem se bo nova obvoznica priključila nazaj na magistral- no cesto. Tako bi bistveno razbremenili problematične prometne tokove v mestu Krško. Da ima pri umešcanju prometnih povezav, glede na štu- dije, največ sinergijskih učinkov pri procesu umeščanja HE Krško prav varianta 3, so se strinjali tudi izdelovalci državnega lokacijskega načr- ta za HE Krško in predstavniki Občine Krško in Krajevne skupnosti mesta Krško. Ob tern je župan Bogovič poudaril nujnost čimprejšnjega začet- ka izgradnje drugega mostu. Predstavniki Direkcije RS za ceste so potr- dili, da je možno v letih 2005 in 2006 pričeti z odkupi zemljišč za ume- stitev mostu in izdelavo projektne dokumentacije, sama izgradnja mo- stu pa se predvideva v letih 2007 do 2009. Varianta 4 večji del poteka v predoru. Začetek predora iz smeri Zidani Most je predviden na mestu obstoječega kamnoloma Gunte, konec pre- dora pa pri naselju Spodnji Grič ali pred Leskovcem z navezavo na ob- stoječe križišče pri Žadovinku, naprej pa varianta predvideva razširitev obstoječe glavne ceste v štiripasovnico do konca odseka. Kot so dejali predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn, bo državni lo- kacijski načrt za HE Krško predvidoma javno razgrnjen septembra letos, kar postavlja tudi rok za vključitev dokončne cestne rešitve v načrt, ki naj bi ga sprejeli junija 2006. Začetek izgradnje HE Krško naj bi stekel leta 2007, ko bi začeli tudi z gradnjo novega mostu. Analiza stanja na področju zaščite in reševanja Poveljnik Štaba Civilne zaščite za Posavje Jože Kos je pretekli teden predstavil zaključke analize na področju zaščite in reševanja v pre- teklem letu za območje vseh treh posavskih občin. Pri tern je Kos opozoril na vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih bilo z vidika varnosti in zaščite občanov potrebno odpraviti v čim krajšem času s prostojnimi službami tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju. Med drugim je Jože Kos izpostavil še vedno neustrezne prometne po- vezave, ki so najbolj pereče v mestu Krško. Največji problem pred- stavlja edini krški most, na katerem se prometni zamaški pojavljajo že v vsakodnevnem prometu, zaradi Cesar je posledično za morebit- no evakuacijo vprašljiva tudi medkrajevna povezava Krško - Brežice. Po njegovem je nujna gradnja drugega mostu preko Save in izgradnja obvoznice do Brežic, v reševanje tega cestnega problema pa bi bilo potrebno vkljudti tudi Direkcijo za državne ceste. Kos je namreč ob tem opozoril tudi na problem reševanja na novozgrajenem avtocest- nem kraku Krško Brežice, kjer so prometni pasovi ločeni z odbojni- mi ograjami brez prepustnih točk, ki bi jih lahko koristila interven- cijska vozila, zaradi česar se reševalna pot podaljša. Posebno pereč problem na bomočju Posavja pa predstavljajo tudi za- klonišča. V občini Krško je skupno 30 zaklonišč. Na Bohoričevi ulici, kjer je pravzaprav edino vzdrževano zaklonišče v mestu Krško, naj bi v primeru nesreče deloval tudi logistični center; večina ostalih za- klonišč, ki so prešla po Jazbinškovem stanovanjskem zakonu za jav- ne potrebe tako rekoč v zasebno last, pa je v slabem stanju, neka- tera celo v katastrofalnem. Denimo na Gubčevi ulici na Griču, kjer naj bi zaklonišče sprejelo skupno dobrih 400 ljudi, bi bilo potrebno, da se vzpostavi v prvotno in hermetično zaprto stanje, vložiti veli- ko več sredstev kot dva milijona petsto tisoč tolarjev, kolikor stane osnovno vzdrževanje zaklonišč z zamenjavo zračnih filtrov in podo- bno. Vsi, ki so solastniki zaklonišč, bi morali namreč te tudi vzdrže- vati in zanje pridobiti uporabno dovoljenje, kar pa se v praksi ne iz- vaja. Zato bi bilo nujno potrebno, da se prenesjo zaklonišča v javno dobro oziroma da jih solastniki prenesejo v last občine, saj bo v na- sprotnem primeru, v primeru potencialne nesreče, brez uporabnega zaklonišča samo v občini Krško preko 3.000 občanov. Podobno stanje je tudi v sosednjih občinah, sicer imajo v občini Brežice 25 zaklonišč in v sevniški občini pa 18. B.M. Četrt stoletja Poklicne gasflska snote Krško Dobra zaščita ne pomeni samo boljše varnosti, pomeni tudi botjše počutje, boljše življenjske in delovne pogoje, večjo stabilnost in še bi lahko naštevali. Vse to nam zagotavljajo tudi gasilci - tehnični re- ševalci javnega zavoda Poklicne gasilske enote Krško, ki predano in odgovorno opravljajo poklic, ki ga spremljajo solze žalosti in sreče, poklic, ki utrjuje vztrajnost, pogum in prijateljstvo. Poklicno gasilsko ' ~~~~~ enoto je Občina Krško ustanovila 1. marca 1980skupaj s tremi podjetji, ki so ocenila lastne in šir- še potrebe po zago- tavljanju večje po- žarne varnosti in za- ščite ob raznih ne- srečah. Vzponi in padci v petindvajsetih le- tih delovanja po- trjujejo, da je bi- la takratna odloči- tev prava, saj se tu- di danes potrjuje dejstvo, da je bolje vlagati v preventivo kot čaka- ti pomoč od drugih. Sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi pa le še potrjuje širino in razumevanje potreb, ki jih imamo v lokal- ni skupnosti. Kolektivu Poklicne gasilske enote Krško za jubilej, ki sovpada z dne- vom civilne zaščite, iskreno čestitamo ter želimo nadaljnji vsestran- ski razvoj. Franc Bogovič, župan občine Krško ObzOlrniK . «¦ februar2OO5 25 iz občine Krško Na poti iskanja trajne rešitve ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki Prebivalci občine Krško in njenih najbližjih sosednjih občin že več kot dvajset let živimo v neposredni bližini jedrskega objekta in ne more- mo se izogniti dejstvu, da bomo z njim živeli tudi naslednja desetletja. Jedrski program bo namreč v našem okolju živ še vsaj nekaj deset let po tern, ko bo NEK prenehala z obratovanjem. V vseh dosedanjih letih se je NEK izkazovala kot okoljsko in tudi družbeno odgovomo podjet- je, z varnim in stabilnim delovanjem, ob tem pa je veliko prispevala tudi k razvoju naše regije. Vse to nam narekuje, da o našem sobivanju s tem sosedom stalno razmišljamo in odločamo ne le občinski funkcio- narji ampak vsi občani. V tem letu smo se občani Krškega znašli pred zelo odgovorno odločitvi- jo. Kmalu bomo morali odgovoriti na vprašanje ali se bomo odzvali na povabilo Agencije za radioaktivne odpadke, ki ga je poslala vsem slo- venskim občinam, da aktivno sodelujemo pri reševanju vprašanja rav- nanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo v NEK, ali pa bomo prepustili drugim, da brez nas odločajo o usodi začasne- ga skladišča radioaktivnih odpadkov na našem območju. Dejstvo, da po toliko letih še vedno govorimo o »začasni« rešitvi, nam govori, da ta- ko pomembnih vprašanj, kot je trajna in varna ureditev ravnanja z niz- ko in srednje radioaktivnimi odpadki, ne smemo in ne moremo pasivno prepustiti v reševanje drugim. Dejstvo je, da imamo trenutno na območju jedrske elektrarne, in s tem neposredno v naši bližini, približno 2300 m3 nizko in srednje radi- oaktivnih odpadkov, da so tu odložene tudi večje komponente kot sta na primer uparjalnika, in da NEK letno proizvede približno 45m3 niz- ko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kljub temu, da v NEK nepresta- no uvajajo nove tehnologije za zmanjševanje količine teh odpadkov, se začasno skladišče polni in njegova prostornina gotovo ne bo zadoščala za potrebe obratovanja NEK. Zato je rešitev tega vprašanja predvsem v našem interesu, interesu tistih, ki s tem objektom živimo. Trajno, varno in zanesljivo obratovanje NEK do konca njene obratoval- ne vloge je predvsem naloga države Slovenije. Kot polnopravno člani- co EU jo k trajni ureditvi ravnanja z radioaktivnimi odpadki zavezuje tudi zakonodaja Evropske unije oziroma Skupna konvencija o varno- sti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z ra- dioaktivnimi odpadki. Slovenija je kot država z jedrskim programom v mednarodnem prostoru nesporno odgovorna, da uredi do danes nere- šen problem trajnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov. K temu jo zavezuje tudi slovenska okoljska zakonodaja oziroma Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, po ka- terem je potrebno najkasneje do leta 2008 zagotoviti lokacijo za od- lagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, do leta 2013 pa mo- ra biti odlagališče tudi zgrajeno. Ko govorimo o aktivni vlogi občine Krško pri reševanju vprašanja trajne rešitve ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, ne smemo pozabiti dogodkov ob sprejemanju meddržavne pogodbe o NEK med R Slovenijo in R Hrvaško. Občina Krško in celotna regija Posavje se je te- daj aktivno vključila v postopke njene ratifikacije. Dosegli smo, da so se začela vprašanja trajne rešitve ravnanja z nizko in srednje radioak- tivnimi odpadki urejati že danes in v rokih, ki so zapisani v zgoraj ome- njenem Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varno- sti, in ne šele po zaključeni obratovalni dobi NEK. Pri omembj meddr- žavne pogodbe je pomembno izpostaviti tudi dejstvo, da le ta predvi- deva, da bo tudi Hrvaška ustanovila sklad za razgradnjo NEK in ravna- nje z radioaktivnimi odpadki, iz katerega bo financirala polovica stro- škov izgradnje odlagališča. To pa se bo uresničilo le v primeru, če bo- mo uspeli najti lokacijo za trajno odlagališče. Sporazum namreč pred- videva, da v primeru, če ne najdemo lokacije za odlagališče, vsi od- padki v NEK ostanejo in državi si jih bosta razdelili šele dve leti po pre- Določitev potencialnlh prlmornih območij za odlagaliSče NSRAO ________na območju celotne Slovenije________1 2002 Povabilo občini k sodelovanju 2004 ^^T Odločanje ^H| sodelovanju v ^M[ postopku 2005 da Izbor potencialnih lokaclj ^ne Izločitev ali izstop občine iz nadaljnjega postopka ^Warnostni pogoji in soglasje občine ¦~^-^. •. . ¦ ¦ ¦ •>* ne^— da Izbrana lokacija Postopek izbora lokacije (Vir: Agencija RAO) 26 februar2OO5 ObzÖnÜK iz občine Krško nehanju njenega obratovanja. Zato je tako pomembno, da smo z na- šo aktivnostjo premaknili odgovorne, da so se nehali izogibati reševa- nju iskanja trajnega odlagališča pred koncem delovanja jedrske elek- trarne. Občani Krškega namreč vemo najbolje, da so odpadki že v na- ši občini in nas v resnici najbolj prizadeva dejstvo, da še nimamo od- govora o trajni rešitvi. Agencija RAO, ki je zadolžena za izgradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, je v letošnjem letu začela s kombini- ranim postopkom iskanja lokacije za to odlagališče. Ta postopek zago- tavlja poleg tehničnega vrednotenja prostora tudi vključevanje lokal- nega prebivalstva že od vsega začetka. Postopek je jasen in prilagod- Ijiv ter temetji na udeležbi javnosti v vseh fazah sprejemanja odloči- tev. Glede na to, da gre v tem primeru za okoljski projekt, ki je pove- zan z občutki tveganj, je to proces, ki ga v celoti podpiram, saj bo za- gotovil vključenost vsakogar in ne le strokovnjakov. Prvi korak v kom- biniranem postopku je Agencija RAO že naredila. Konec lanskega leta je namreč povabila vse slovenske občine, da sodelujejo pri umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v prostor in da od- dajo prijavo, da želijo v tem postopku sodelovati. Agencija RAO bo pri- jave občin zbirala do začetka aprila. Povabilo smo dobili tudi na Občini Krško. Na tern mestu se ponovno vračam na začetku zapisano misel, da se moramo odločiti ali bomo ak- tivno vstopili v postopek izgradnje odlagatišča nizko in srednje radio- aktivnih odpadkov in s svojo aktivnostjo usmerjali smer reševanja te- ga za nas tako pomembnega projekta, ali pa bomo stali ob strani in čakali, da se bo rešitev zgodila mimo nas. Zaradi vsega povedanega je togično, da je ravno občina Krško najbolj zainteresirana občina, da se trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov zares zgradi v predvide- nih rokih. Preprosto si ne moremo privoščiti, da bi se vprašanje trajne rešitve ravnanja z radioaktivnimi odpadki odlagalo v nejasno prihod- nost, med tem pa bomo sami še naprej živeli z njimi. Sam sem prepri- čan, da ob tem vprašanju ne smemo biti pasivni. To je ključni razlog, da bodo člani Občinskega sveta občine Krško na pobudo župana in po že izraženi podpori predstavnikov vseh občinskih strank, na svoji mar- čevski seji odločali o tem ali občina Krško vstopi v kombiniran posto- pek in v procesu iskanja lokacije poda prijavo lokacije, ki bi bila v ne- posredni bližini NEK. Če se bo izkazalo, da je prijava za sodelovanje v postopku tudi druž- beno sprejemljiva oziroma, da se tudi lokalno prebivalstvo strinja s tem, da je občina oddala prijavo, bo Agencija RAO opravila terenske raziskave in ocenila primernost lokacije s tehničnih in ekonomskih vi- dikov. Pri vsem tem je pomembno poudariti, da kombiniran postopek omogoča, da lahko lokalna skupnost kadarkoli v postopku svojo loka- cijo tudi umakne. Prijava za sodelovanje v postopku iskanja lokacije je torej šele prvi korak. 0 vseh nadaljnjih korakih ne sme in ne more odločati več sa- mo vodstvo občine. Naš prostor je naša skupna vrednota in zato se bo- mo, če bo občinski svet sprejel to pobudo, o naslednjih korakih od- ločali skupaj z vsemi prebivalci. Kombiniran postopek, ki ga bo Obči- na Krško dosledno spoštovala, namreč vsem prebivalcem občine zago- tavlja, da soodločajo ali bo na območju občine, ki je oddala ponud- bo za sodelovanje pri iskanju lokacije za odlagališče, odlagališče tudi zgrajeno. Če bo občinski svet odločil, da se občina Krško prijavi v po- stopek iskanja lokacije, bomo po oddaji ponudbe v intenzivnem sode- lovanju z občankami in občani ter tudi sosednjimi prebivalci preveri- li, če in pod kakšnimi pogoji bi objekt tudi v resnici sprejeti. Imeli bo- mo možnost zastaviti vsa vprašanja in pravico slišati vse odgovore. Po- stopek bo temeljit, dolg in bo terjal strpen in stalen dialog vseh nas. To je tudi edina možnost, da pridemo do rešitve, s katero bomo lah- ko trajno živeli. Franc Bogovič, župan občine Krško Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z obänami pri Ob- činskem svetu Občine Krško na podtagi 18. čtena statuta občine Kr- ško (Ur. list RS, št. 98/00 - prečiščeno besedilo in 5/03) ter 4. in 14. člena odtoka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, St. 7/01 in 571 03) objavlja R A Z P I S ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 2005 1. Občinski svet občine Krško podeljuje naslednja obdnska prizna- nja: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO: • posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali en- kratne izjemne dosežke trajnejšega pomena v občini; • skupinam občanov, društvom, podjetjem ali drugim pra- vnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi . povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugih področjih življenja in dela v obdni. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju. 2. Predloge lahko dajo občani, občinski svet, krajevne skupnosti, podjetja, društva, zavodi, politične stranke ter druge organizaci- je in skupnosti. Predlagatelji sami sebe ne morejo predlagati za priznanje. 3. Predlog za obdnsko priznanje mora vsebovati: podatke o pred- lagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemniku priznanja in obrazložitev k predlogu. 4. V koledarskem letu se lahko podeli največ dva velika znaka (eden za področje gospodarstva in eden za področje negospodarstva), največ trije znaki in največ pet priznanj občine Krško. 5. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta kr- ških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za obdnska priznanja ter sodelovanje z obdnami do 25. marca 2005. Številka: 032-01-1/2005-09 Datum: 25.02.2005 Komisija za občinska priznanja ter sodelovanje z obänami Franc Rakar, predsednik UradneureZPlZvKrškem Uradne ure krajevne pisarne Zavoda za pokojninsko in invalidsko za- varovanje v Krškem, Cesta krških žrtev 67, so po novem v ponede- Ijek, sredo in petek od 8.00 do 14.00 ure. Razpis za delovno imnto ravnatela Svet Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško objavlja, da bo razpis za delovno mesto ravnatelja Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško ob- javljen v Šolskih razgledih 21. 3. 2005. Svet OS Jurija Dalmatina Krško flHJI Jelka Zidarič, predsednica ObzoriiiK februaraoos 27 iz občine Krško ALI SMO DQVOLJ POUČENIGLEDE OME JITVE HITROSTIVOŽN JE Z letom 2005 je v veljavi novi Zakon o varnosti v cestnem prometu, s katerim se želi izboljšati prometna varnost na slovenskih cestah in s tem zmanjšati število prometnih nesreč. v Zaznati je, da predpise in zakone udeleženci v cestnem prometu oce- njujejo zelo kritično. Čeprav gre za dokument pravil vedenja in med- sebojnih odnosov na cesti, ki so nujna, tako kot je tudi nujno sankcio- niränje kršitev zakonskih določil oziroma pravil. Vzrok za številne hude prometne nesreče je še vedno neprimerna hi- trost vožnje, zato je tudi logično, da so predpisane relativno visoke kazni. Mnogi nepoučeni vozniki tako vozijo v določenem strahu, vse preveč pozornosti posvečajo merilcem hitrosti, kar pomeni, da vozi- jo z zmanjšano pozomostjo na promet in se tudi zaradi tega odločajo za počasno vožnjo, s katero ovirajo normalne prometne tokove in po- sredno ustvarjajo nervozo med vozniki ter tako tudi nevarne promet- ne situacije, ki praviloma vodijo k prometnim nesrečam. Dobro poučen, izkušen voznik praviloma zna prilagoditi hitrost vožnje vsem danim lastnostim in značilnostim ter tudi zna predvidevati ne- varnosti, ki pretijo, na cesti in sam lahko vozi sproščeno in zbrano, kar pomeni tudi varno. V Republiki Sloveniji so z zakonom predpisane nekatere največje do- voljene hitrosti na javnih cestah, in sicer: 1. V naseljih: • na cestah skozi naselje 50 km/h • v območjih omejene hitrosti (cone) 30 km/h • izjemoma tudi 10 km/h v območjih umirjenega prometa za peš- ce 2. Na cesti izven naselij: • 130 km/h na avtocesti • 100 km/h na cestah rezerviranih za promet motomih vozil • 90 km/h na vseh ostalih cestah 3. Druge pomembnejše splošne omejitve hitrosti: • za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do 3.500 kg s pri- klopnikom na 80 km/h • za motorna vozila, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3.500 kg na 70 km/h • za avtobuse zunaj naselij, v katerih potniki stojijo, je hitrost omejena na 60 km/h • na 50 km/h je hitrost omejena: - za avtobuse, ki vozijo v naseljih stoječe potnike - za motorna vozila, ki imajo nameščene snežne verige - za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno vozilo, razen na ce- sti rezervirani za promet motornih vozil in - za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m • omejitev 40 km/h velja za traktorje z delovno zavoro s priklop- niki 4. Prav tako so predpisane nekatere omejitve za specialna motorna vozila in vozila, ki prevažajo nevarne snovi (poseben pravilnik). Poleg tega so za nekatera vozila predpisane posebne omejitve, ki imajo oznake na zadnjem delu vozila v obliki nalepk, na kate- ri je označena največja dovoljena hitrost vožnje za posamezno vozilo. Pri omejitvah hitrosti vožnje je za varno vožnjo izredno pomembna pravilna varnostna razdalja med vozili. Po novih predpisih je poveča- na varnostna razdalja med vozili, in sicer ne sme biti manjša od raz- dalje, ki jo vozilo opravi (prevozi) pri določeni hitrosti v dveh sekun- dah. Za primer: pri hitrosti 50 km/h ali 13 m/s je predpisana varnost- na razdalja 13 x 2 = 26 m med voziloma. Razumljivo je, da je ob ugodnih prometnih razmerah in ob ustvarja- nju kolone vozil, ob bistveno zmanjšani hitrosti vožnje, varnostna raz- dalja lahko tudi krajša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri določeni hitrosti opravi vozilo v eni sekundi (m/s), kar pomeni, da gre takrat za minimalno varnostno razdaljo. Za predpisane prekrške so določene kazni, ki jih kršitelj mora v vsakem primeru poravnati, če je potrebno tudi z uklonilnim zaporom, hkrati pa so za posamezne pre- krške predpisane tudi kazenske točke za določeno obdobje. Če voznik doseže ali preseže 18 kazenskih točk, se mu izreče ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vse, ki se želijo podrobnejše seznaniti z novitetami Zakona o var- nosti v cestnem prometu, nudimo brezplačno brošuro, ki vam je na vo- Ijo na Občini Krško. SMO DOBRO OBVEŠČENI - HITROST UBIJA? Predsednik SPV obäne Krško Ivan Petrišič V ponedeljek, 21. februarja, sta predsednik Sveta za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) pri Občini Krško Ivan Pet- rišič in komandir Policijske postaje Krško Marjan Petan pred- stavila oceno prometne varnosti na območju Policijske uprave Krsko za minulo leto. Kot je povedal Petan, je v letu 2004 na posavskih cestah umrlo 9 oseb, od tega 4 osebe na cestnih od- sekih v krlki občini, 3 osebe v občini Sevnica in 2 osebi v pro- metnih nesrečah v breiiški občini. Nesrečam je botrovala ne- pravilna smer vožnje, premajhna varnostna razdalja in nepri- la$ojena hitrost, od skupno 526 povzročiteljev prometnih ne- sreč pa jih je kar 71 vozilo pod vplivom alkohola. Vozniki z vozniškim staiem do dveh let so bili udeleieni v 73 prometnih nesrečah, v občini Krško kar v treh primehh s smrtnim izidom, v 51 primehh pa so bili mladi vozniki tudi povzrocitelji pro- metnih nesreč. Na pobudo SPV je bilo v lanskem letu v občini Krško postavljenih 42 cestnih o^ledal in 124 prometnih znakov, med druqim je bilo odpravljenih tudi 32 arhitektonskih ovir na najbolj kritičnih mestih. (na fotografiji z /eve: Ivan Petrišič, Robert Perc in Marjan Petan) 28 februar2005 ObZÖnÜK mladl Jezftovna ovira Srečala sem faco, čedno, da te kap, na postaji v New Yorku, ko sem čakala na vlak. "I love you," sem mu rekla, a on je le molčal, začudeno me gledal in se mi smejal. Zmedeno sem se spraševala, kateri jezik govori. "Ich liebe dich," vsa obupana, poskušala sem v nemščini. "Je't aime. Te amo. Wo te ni," sem si lomila jezik še v fran- coščini, španščini in kitajščini, smejalo pa se mi je že A Pol ljudi. I m "Szeretlekte'ged." II Očitno ni Madžar. - "Obichamte." Ni šans, da bi bit Bolgar. M "Avaavata." Mogoče je Grk, a v njegovi glavi očitno vlada » pravi jezikovni mrk. I E Vendar pa ta fant ft izgleda res nebeško. "Milujite/'zerahlojezna sem poskusila po češko. "Ta gra agam ort," bretonsko. "Tedua,"albansko. "Kirni o ai shiteru," japonsko. "Ti amo," italijansko. "Seni seviyorum," turško. Hrvaško: "Volimte." Njegove lepe modre oči fc začarale so me. Vsa žalostna sem mu za slovo dala bomboniero Kraš, on pa me je plaho vprašal: "A slovensko tudi znaš?" S i Vida Set, 8.b, |^» OŠ Adama Bohoriča ^^¦k„ Brestanica Zimske počitnice ... v Sevnici Mladinski svet Občine Sevnica je v času zimskih počitnic v svojih prostorih za otroke pripravil več različnih aktivnosti. V dopoldan- skih urah so potekale družabne igre in filmski program, različni turnirji, od ročnega nogometa do štiri v vrsto pa delavnice glasbene produkcije, video koncerti in lite- rarni večer. ... vMCBrežice V Mladinskem centru Brežice so za počitnikarje med drugim pripravi- li vaje za sproščanje in koncentra- cijo, delavnice izdelave okvirja za slike, delavnico Moja sanjska hiša, delavnico izdelave svečnika, de- lavnico Lov za zakladom, delavni- co poslikave stekla in izdelave na- kita ter delavnico Lenci in oholci. ... na snegu z ZPM V Zvezi prijateljev mladine Kr- ško so se vključili v program brez- plačnih zimskih počitnic za otroke ter 25 otrok iz vseh treh posavskih občin ter kozjanske odpeljali na enotedenske počitnice na Pohor- je. V spremstvu dveh smučarskih vaditeljev in prostovoljcev ZPM so se pridružili otrokom iz Novega mesta in Bete Krajine. ... z Vladimiro Štoviček in dru- štvom Likus Libna Počitnikarji iz Dolenje vasi in Sta- rega Grada so počitnice preživeli z Vladimiro Štoviček, ki jo povabi- lo dolenjevaško društvo Likus Lib- na. S priznano akademsko kipar- ko in medaljerko je osem otrok tri dni oblikovalo izdelke iz gli- ne. P.P., L.P. 15. nacionalni otroški parlammt V Državnem zboru RS je 14. februarja v organizaciji ZPMS zasedal 15. nacionatni otroški parlament. Mlade parlamentarke in mladi parlamen- tarci so razpravljali o temi Mladi in Evropa. V prvem delu so razprav- Ijali v delovnih skupinah, v drugem pa so predstavili predloge, obliko- vane v skupinah ter posredovali konkretna vprašanja in zahteve poslan- kam in poslancem Državnega zbora RS ter Evropskega parlamenta, čla- nici delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ministru za sol- stvo, varuhu človekovih pravic ter drugim predstavnikom in predstavni- cam vladnih, nevladnih in strokovnih organizacij. Razpravljali in spraše- vali so o šolskem sistemu, posebno devetletki, nivojskem pouku in naci- onalnih preskusih znanja; o socialnem položaju sovrstnikov in njihovih možnostih dostopa do izobrazbe s pravičnejšo in bolj stimulativno šti- pendijsko politiko; starostni meji za volilno pravico, možni diskriminaci- ji manjših narodov, pravičnosti nasploh ter oblikah nestrpnosti, proble- mu upadanja rojstev v Sloveniji ter drugih aktualnih problemih Sloveni- je v Evropi. Osnovnošolce iz Posavja so v organizaciji ZPM Krško zasto- pale Sabrina Smajilovič iz OŠ Pišece, Katarina Rešek iz OS Jurija Dal- matina Krško in Petra Omerzu iz OS Bianca, sodelovala pa je tudi Kata- rina Mekiš iz Krškega. P.P. Tečaj sola taka na smucah Petek, 11.2.2005 Ko smo prišli v Kočevje - v dom Jurček, smo si ogledali sobe, šli po vso prttjago, pospravili stvari in se šli igrat. Po večerji pa so nam predavali o kočevskih gozdovih in živalih. Bilo je zanimivo. Sobota, 12.2.2005 Zjutraj ob pol petih smo se zbudili, ker so nekateri fantje kričali in nis- mo mogli spati. Po osi uri pa nam je tovariš razdelil tekaške smuči in palice. Po zajtrku smo šli teč na smučeh. Potem je bil počitek, po ko- silu pa smo šli še trenirat za tekmovanje. Ko smo pomalicali, smo na- redili iglu. Po večerji pa smo imeli Male sive celice. Nato smo imeli za- bavni večer. Nedelja, 12.2.2005 Ob osmih smo se prebudili in šli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli tekmo- vanje. Po tekmovanju pa je bilo kosilo, potem pa smo izvedeli naše uvr- stitve. Najbolje je tekel Mitja Omerzel, drugi je bil Valentin Kerin, tret- ji pa Miha Laznik. Od punc je zmagala Simona Alegro, druga Nina Pla- ninc, tretja pa Tinka Gerjevič. Dve punci, ki sta bili skupaj v sobi, sta si delili osmo mesto. Ko smo izvedeli rezultate, smo se odpravili proti Kr- škem, kjer so nas že pričakovali starši. Nina Planinc, 3.a OS Jurija Dalmatina Krško ObWrhiK februar 2005 29 oglasi V PRIJETNEM, MLADFj^gg^MfCNEM KOLEKTIVU, PQLNEIVl^g^MUfDIMO DELO V TEL^F^I^EM^^Ä * Piačnom*h|;| Delo nudimo trejttštudM^|m ali 4tudenttBff^ mm od dveh mesec^BapJ^^^^-iMMpy ali dijdjus oziroma vsi,jg^^Rejffl^^^^teiatijprattOAvoj^K Ins : 07 488 - 2422 GSM: 040 796 - 065 ^^^ DelavMik: poii - |><;t ^^^ /oil - 14.3()li larXrnarketinci ČarVmarketino ^Jnaelcetinq CiAmarketina STORITVE IN SVETOVANJE J PODRO&JE DELOVNM RAZMERU -*> pogodbe o zaposlitvi -». dokumenti za nastop na delo in prenehanje delovnega razmerja -*> podjetniške pogodbe -*» akt o sistematizaciji in ostali akti VOOENJE POSLOVNIH KNJIG^ PODJETNIŠTVO ^ Ante« Koprtvnik s.p., Cesta krtkti 2rt»v 132/b 8270 KrSko 9 Trt"07/l^489°vQSM:041461698 m KLOBUČARSTVOI ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV j IN POKRIVAL I Delovni čas: pon.- pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 Sevšek Jožefa s.p. M.D.B. 12a -OBRTNACONA- LESKOVEC - tel.: 07/49 22 140 ObzöfniK NEVIODVNVM ?^^mw ANGELIKA | V PROSTORIH CEKINA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TWO ml. in NATAŠA - TAŠA DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 8270 Krško Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302____________ TPR RUNOVEC Kmetijsko vrtnarska trgovina - graoBeni material - VSe Za VrtiČkarStVO (okrasnogrmičeifi^^^^^^^| - gospodinjski plin IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9,8270 Krško, Tel.: 07 49 26 60S Tel./fax: 07 49 01 605, el. pošta: tprrunovec@car.si l_' OREAL SCHWARZKOPF FRIZERSKI . ATELJE tel.:07/488-1 -614^| GSM:041/950 - 529 MICRA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Tel: 07 / 30 82 680, Fax: 07/ 30 82 681 L Gsm: 041/773 456 ^ Irena Colarič s.p., Novomeška cesta 11, Šentjernej (stavba nasproti tovarne Krka) VÜLKAMZERSTVO, AYTOMARKET, BAR, R0ČM AVTOPRALMCA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO ^- *^T TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 \*k*\ Raiffeisen ^y KREKOVA BANKA Ugodni krediti Potrošniški do 6 let Stanovanjski do 15 let Hipotekarni do 20 let Nizke obresti, poplačilo starih neugodnih kreditov! Svetovanje na domu ali kjer se dobro počutite! Hitre in enostavne rešitve finančnih zadreg! yj^M^MyjijiJjiJiiiMjk|^iiiji^H fc VAi ¦¦ r KMDIT J Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi. ttt SKBBMKAD.D. www.skh.si Ml'lj^TlT^lM TRGOMOTO KRŠKO d.o.o. trgovina in servis___________________ Tel.: 07/49 03 810 Tel./Fax: 07/ 49 22 442 C.K.Ž. 139 SI-8270 KRŠKO E-mail:trgomoto.krsko@siol.net F. ml Hfllnuu jet.!n j!!w^^3ä^iMMM^13uwl PRI NAS SERVISIRANA VOZILA OBDRŽIJO TOVARNIŠKO GARANCIJO Z VAMI ŽE 40 LET CKŽ 65A, 8270 KRŠKO Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO: Tel.: 07/49 79 121 - velika izbira semen in gomoljevl m - gnojila in zemeljski substrati "^ L. - sadilni in okrasni lonci ^ - bogat darilni program - lončnice in rezano cvetje OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI JgSTE NAD PONUDBOI^ .w.ww...,.a.lj&nyn FRIZERSTVO PODALJŠEVANJE LASl UTRJEVANJE NOHTOV3 MODNO LIČENJE ^^^pBREŽICE ^i^i^VOirnbek s.p. Tel.: 07 49 66 333 rfSM-SMS: 031 428 258 l1ji|p^HKrcon, iiHliviclii.iriMjJ. '"* * www/vfBTihinStMdto com *; e -mall: a.lenfca@alenkinstudio.com STUDIO BREiH| Tef.: 07 49 66 3^ GSM: 031 52L|g IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisk PORÄ^sjAVA _Aoo, PE KRŠKO Cesta krških žrtev 135c (JOB CENTER) STE BILIPOŠKODOVANI V PROMETNINEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 0801314 www.poravnava.si ObzofhiK februar2005 31 d a n e s jiikoli! Avto dvigalo 2T +križni ključ GRATIS Kotna brusilka Workers best WB 500 500 Wf 11000 vrt./min, premer brusne plošče 115 mm d a n e s ; jiikoli !| 3.342,- NŠ^ 129,99 Kn Sesalec Elektrolux Pc2101 Progress 1400 W,mikrofilterrzamenljiva papirnata vrečka T210 d a n e s^ ifiikolül 2.063,- 79,00 Kn Pralni stroj Gorenje WA583 500 obr./min,kapaciteta 5kg, dimenzije 85/60/60 d a n e s žfiikolij 7.050,- 269,90 Kn Ä d a n e sv .....a! 49.600,- 1899,00 Kn '2ft ERA ADUT Samobor 'Era center Tel: 01/337-80-49 del.čas: pon-sob 8-21 h ned 8-18 h ADUT Karlovac Era center Tel: 047/63-85-07 del.čas: pon-sob 8-21 h ned 8-13 h ADUT Slatina Era center del.čas: pon-sob 7-21 h ned 8-12 h ADUT Čakovec Center Trgohit del.čas: pon-sob 7-20 h ned 8-13 h 0TV0RITEV 19.3.2005 C l( :*ri( > -sc j> v t irvc^skiM kt jnc'jl i. C .< ;ik : v .sk >v( :\ isktM kikitjif \ so in for r ru ativr u > ji \ r u ^ vktji i< i ij( "K > I >l VV. C )tj(Ot':uiicjricj so mo toe;oju Ml IB, cJt u.? '2 1 . S->. ^(Jsj;j. 1 )[ >V povini jrno Al nukupi; r u >< i ¦>(>(> Km Slike so simooliöno. otoiščito nos no splotni strani www.trnrKKJo.Mi cjli wwwcrci.f.i