Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik 26, št. 11 ¦ november 2020 6. december – obcinski praznik Slika zgoraj: 6. decembra v naši obcini praznujemo obcinski praznik. Slika levo: Po nekaj mesecih so se s prihodom novega zdravnika koncno spet odprla vrata zdravstvenega doma. POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškovA • Svetovanje pri nakupu racunalniške opremeA • Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opremeA • Namestitev programske in strojne opreme Windows in LinuxA • Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opremeA • Odstranjevanje virusovA • Namestitev protivirusnih programovA • Strojno in programsko racunalniško opremoA • Postavitev pisarn in vzdrževanje objektovA NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMOA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fzioterapevtka m 040 332 712 e info@fzioterapija-krajnc.si www.fzioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST Fizioterapijo na delovni nalog (.akalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samopla.niške terapije za odpravo bole.in, sanacijo poškodb ter boljše po.utje za otroke in odrasle - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s .eljustnim sklepom - biodinami.na kraniosakralna terapija - Tecar Spoštovani bralci Našega kraja. Sobota, 21. november, zjutraj. Pogled skozi okno ponuja cudovito idilo. Sonce, v vetru zibajoca se drevesa, že vsa brez listja, in prva slana v tem delu leta. Zadiši po zimi, ki se nezadržno bliža. Cez nekaj dni bomo vstopili v december, verjetno mesec, ki bo letos najbolj drugacen od prejšnjih z istim imenom. Prihodnji te­dni bodo pokazali, v kolikšnem deležu bo blišc veselega decembra letos lahko prišel do izraza. Upajmo, da se z odpo­vedjo zunanjih množicnih združevanj ne bomo odpovedali tudi notranjim obcutkom decembrskih praznikov. To mora ostati. Ne samo to. Mogoce pa je cas, da skrivnostni decembrski cas letos poskušamo doživeti bolj ponotranjeno, brez hitenja od trgovine do trgovine, od stojnice do stojnice, po praznovanjih in srecanjih z dobrimi možmi. V naši obcini prihod prvega dobrega moža sovpada z obeleženjem obcinske­ga praznika. Za izvedbo tradicionalne proslave v ta namen letos ni primeren cas. Je pa seveda cas, da se vsaj za hip us-tavimo ob misli, kaj nam pomeni obcina, naše ožje življenjsko okolje. V kolikšni meri sem pripravljen delati za boljšo ob­cino? Ne za stavbo sredi trga na Vidmu in zaposlene v njej. Za svojo nekajkilome­trsko okolico. Kot sosed, vašcan, kolega, strokovnjak na kakem podrocju, clan društva, kristjan … Koliko svoje energi­je vlagam v boljše življenjsko okolje? Za vse, ne samo zase. Sem kriticen, obenem pa pripravljen ponuditi pomoc? Ali samo prvo? Obcinski svetniki se z županom in obcinsko upravo to vsekakor trudijo. Naš kraj Po dolgih mesecih, ko sta zdravstveni postaji v obcini samevali, je pred dob-rim tednom na Vidmu le zacel z delom novi zdravnik. V novembru je potekala tudi prva seja obcinskega sveta prek vi-deokonference. V pripravi je že obcin-ski proracun za leto 2021, obcinski svet pa je sprejel tudi odlocitev o dobitnikih obcinskih priznanj, o katerih si boste lahko vec prebrali v decembrski števil­ki. Vabim vas tudi k branju prispevka, v katerem podžupan pojasnjuje novosti, ki jih prinaša nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca. Župan pa v posebnem prispevku pojasnjuje, kako so tekli vecji projekti v letošnjem letu ter v kateri fazi so trenutno. V bogati beri prispevkov naših dopi­snikov vas moram še posebej opozoriti na prispevke v rubriki Leto bratov Kralj. Tokrat se drugemu delu prispevka g. Samca pridružuje tudi odlicni pozna­valec in raziskovalec našega okolja, Edi Zgonc, ki je pripravil odlicen prispevek o Tatjani Kralj. Po napovedi v prejšnji številki tokrat objavljamo prve prispevke mladih no-vinarjev iz osnovne šole. Na letos prila­gojen nacin sem se pogovarjal z mlado dobrepoljsko podjetnico in s predse­dnikom Jamarskega kluba Krka, ki je predstavil mnogim manj poznano po­drocje jamarstva. Prihodnja številka bo izšla nekaj dni pred božicnimi prazniki, v njej pa bo tudi veliko vošcil naših društev in orga­nizacij, kar bo še en prispevek k lepšemu praznovanju. Ob koncu svojega razmišljanja cu­tim dolžnost, da vas znova povabim k upoštevanju vseh preventivnih in sa­mozašcitnih ukrepov, ki jih imamo na voljo za ustavljanje širjenja covida-19. Bodimo odgovorni! Virus ne tolerira naše nedoslednosti in (ne)namernega neupoštevanja. Po drugi strani pa mo-ramo ostati, seveda znotraj omejitev, te­lesno dejavni. V casu, ko ne obratujejo športne dejavnosti, je še pomembnejše, da znamo za svoje gibanje poskrbe-ti sami. Koronakriza bo kmalu mimo, ostale pa bodo bolezni zaradi premalo gibanja in nepravilnega prehranjevanja. In teh ni malo. Tudi cepiva zanje ne bo. In spet bodo na prvem mestu vzrokov za smrtnost. Skrbimo torej za dejav-no preživljanje prostega casa. Pojdimo ven, tudi v mrazu in slabem vremenu. Dobrepoljska pokrajina ponuja odlicne možnosti za hojo in tek. Tu izgovorov ne moremo iskati. Bodimo torej dejavni in naredimo novoletne zaobljube že mesec prej. Prijetno branje vam želim in veseli december. Bojan Novak, urednik Aktualne objave, povezane z epidemijo, spremljajte na www.dobrepolje.si Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v sredo, 23. decembra. Rok za oddajo prispevkov je 13. december 2020. Za leto 2020, ki se bliža svojemu koncu, niti ne morem reci, da je bilo zanimivo. Bilo je predvsem nenavadno, polno iz­zivov, negotovosti, vprašanj brez odgo­vorov. Veliko ljudi je spraševalo, vendar vprašani najveckrat nismo vedeli odgo­vora, ker so se stvari dogajale prvic. Ni bilo izkušenj. Zame je bilo najpogostejše vprašanje povezano z našim zdravnikom. Kdaj bo zdravnik, kdo mi bo dal bolniško, kam naj peljem oceta/mamo??? Vsako od teh vprašanj mi je zarezalo v srce. Kot župan sem naredil vse, kar je formalno možno in potrebno. Poleg tega sem bil ves cas v stiku z vsemi ustanovami in odgovorni-mi ljudmi, ki v državi delajo na podrocju zdravstva. A vse to ni bilo dovolj! Na koncu sta mi ostala samo Bog in molitev. Brez pomoci sosednjih zdravstvenih domov in kolegov županov krize pole-ti ne bi premagali. Odzvali so se vsi, ki sem jih prosil za pomoc. ZD Kocevje, ZD Ribnica, ZD Grosuplje, ZD Ivancna Go-rica. Posebej se moram zahvaliti direk­torju ZD Ivancna Gorica dr. Zupancicu in direktorici ZD Grosuplje dr. Zavirškovi ter zdravnikom iz teh domov, ki so poleg svojega dela od 1. julija dalje opravljali delo v ambulanti ZD Grosuplje tudi za vse tiste naše obcane, ki jim ni uspelo najti svojega osebnega zdravnika. Hva-la tudi strokovni službi na ZZZS-ju, ki je naše predloge in iskanja pretvorila v iz- Zlati maturanti 2020 Leto, polno izzivov vedbeno primerno obliko. Zdaj pa se hvala Bogu prebuja življe­nje tudi v naši ambulanti na Vidmu. Na-staja ekipa pod vodstvom dr. Ladislava Golouha, ki jo boste spoznali v nasled­njih tednih in mesecih. Kako težko je biti brez zdravnika, ta cas v Sloveniji ne ve bolje nihce od nas. Kako težko je priti do zdravnika, verje­tno ta cas v Sloveniji ne ve nihce bolje kot jaz. Zato moramo biti nadvse hvalež­ni, da pri nas nastaja zdravstvena služ­ba. Vabim vas vse, spoštovane obcanke in obcani, da ste do naših zdravnikov in osebja v ambulanti dobri in prijazni ter strpni (zlasti na zacetku, ko se bomo spet vsi skupaj uvajali v delo) in potrpežljivi. Vse, ki imate svojega zdravnika v drugih krajih, prosim, da še nekaj casa ostane­te tam, da damo prednost pri urejanju zdravstvenih zadev tistim svojim sose­dom, prijateljem, znancem, ki osebnega Spoštovane študentke in študenti prvega letnika fakultete! Vse, ki ste na letošnji splošni ali poklicni maturi dosegli naziv ZLATI MATU­RANT ali DIAMANTNI MATURANT in imate stalno bivališce v obcini Dobrepo­lje, vabim, da do petka, 15. decembra 2020, to sporocite na e-naslov: obcina.dobrepolje@siol.net. Prosim sporocite: ime, priimek, naslov ter ali gre za splošno ali poklicno maturo. Ce želite, pa lahko tudi še kakšen drug podatek o svojem uspehu. Lep pozdrav, Igor Ahacevcic, župan zdravnika še nimajo, da tudi oni pridobi­jo svojega zdravnika. Prostora in casa za vpis bo dovolj za vse. V zacetku, prvi mesec ali dva, bo am-bulanta obravnavala vse, ki boste zdrav­nika potrebovali za zdravljenje in nimate opredeljenega novega zdravnika, za re-gistracijo in druge storitve prosimo, da pocakate, da se delo v ambulanti utece. O vsem vas bomo sproti obvešcali. V ordinacijskem casu v ponedeljek po­poldne, torek dopoldne, v cetrtek po­poldne in petek dopoldne se za nujne stvari že lahko obrnete na ambulanto na Vidmu, izven delovnega casa se lahko posvetujete z urgentno službo v Zdra­vstvenem domu Grosuplje ali v zelo nuj­nih primerih na številki 112 (huda nujna zdravstvena stanja). Na koncu vas le še spomnim, da 6. de­cembra naša obcina obhaja svoj praznik v spomin na našega velikega rojaka Fra­na Jaklica. Letos na žalost ne bo priredi­tev. Tudi spomenik bratoma Kralj bomo postavili in odkrili naslednje leto, ko bo priložnost za to, da se oddolžimo svojim velikim rojakom. Korona se ne umirja. Prosim, spoštuj­te navodila strokovnjakov. Nosite maske, pazite na higieno rok, zracite prostore in za nekaj casa opustite druženja. V danih razmerah išcite pozitivne možnosti in nacine za zapolnitev svojega življenja. Predvsem pa s svojim ravnanjem ne ogrožajte drugih in ostanite zdravi. Igor Ahacevcic, župan Kaj delamo na obcini v teh tednih V našem cudovitem svetu se nic ne naredi samo od sebe in nic ne nastane kar tako. Za vsako stvar so potrebni delo, dogovori in prepricevanja, pri vsem pa mora biti prisoten clovek. Kaj torej delamo na obcini v teh tednih? Igor Ahacevcic, župan V športni dvorani namešcajo opremo, ki bo omogocila uporabo prostorov in vadbo v njih. Ce bo prišlo do vecjega obsega okužb v naših socialnih zavodih, bomo dvorano izkoristili za postavitev rdece cone. Ce bo vse normalno, pa bi morala z novim letom koncno steci tudi vadba v novi dvorani. Uradno odprtje in predstavitev dvorane vam vsem za zdaj nista možna. Bomo pa to storili ob prvi priložnosti, da si boste lahko pogledali to svojo veliko naložbo. Agromelioracije v Bruhanji vasi in Podgori so fizicno koncane, treba pa je urediti še papirnate zadeve, saj dobrih 80 parcel še nima vpisane parcelne številke, kar prakticno pomeni, da ne obstajajo. Nekateri ste problematiko te zadeve že obcutili pri urejanju svojih dokumentov. V zadnjem letu je bilo s postopkom, ki se vlece že celo vrsto let, veliko dela. Zdaj je to v zadnji fazi, kar pomeni, da cakamo še ureditev podatkov v zemljiški knjigi. Kamnolom. Zadnje mesece s pred­stavniki ministrstva za infrastrukturo potekajo pogovori glede možnosti zapr­tja ali nadaljnjega delovanja kamnoloma Predstruge. Za zdaj je stališce države, da kamnolomi tudi po letu 2021 ostanejo, saj potrebujemo v državi material za gradnjo. Stališce obcine, ki je zapisano tudi v Obcinskem prostorskem nacrtu, je ravno drugacno, da se torej dejavnost s koncem leta 2021 ustavi. Kakšni bodo koncni rezultati, je zdaj povsem nemo­goce napovedati, saj je vse odvisno od mnogih dejavnikov. Kanalizacija. Gradnja osrednje cis­tilne naprave v Bruhanji vasi poteka po nacrtih, prvi modul je vgrajen, naslednje leto se gradnja nadaljuje z izvedbo zadr­ževalnika visokih voda. Covid-19 je naša stalnica in del vsak­dana. Vsak dan so nova navodila, vsak dan je kaj novega. Najbolj pa je širjenje virusa odvisno od vsakega izmed nas. Treba je spoštovati nošenje maske, vzdr­ževati varnostno razdaljo in higieno rok in prostorov. Kot kaže, se virus najhitreje širi pri stikih (pitje kave, malice, pivo s prijatelji …). Pomagajmo si in spoštujmo ljudi, s katerimi bivamo (starejši, kronic­ni bolniki, šibkejši …). Leto Kraljev je bilo letošnje leto, a ga nismo mogli praznovati po nacrtih. V zakljucni fazi je izdelava spomenika obema bratoma, ki ga pripravlja aka-demski kipar Mirko Bratuša. Nacrt je bil, da ga postavimo do obcinskega prazni­ka, vendar je korona stvar premaknila v prihodnost. Ceste v naši obcini imamo v relativno slabem stanju in so potrebne temeljite prenove. Z Ministrstvom za infrastruktu­ro RS (MZI) in Direkcijo za infrastrukturo dobro sodelujemo, tako da bo letos poleg dela ceste na južnem delu Predstrug pre­novljen še del ceste pred obrtno cono in pred Ponikvami. V nacrtu prenove je tudi prikljucek ceste na Rašici, ki se bo reše-val v naslednjih letih, ker gre za relativno zahteven poseg. Hkrati pa smo z MZI-jem dosegli še dogovor glede rekonstrukcije ceste od Strug proti Vidmu. Prenova bo potekala po fazah do leta 2025. Prva faza bo ureditev ceste skozi središce Strug, od križišca pred cerkvijo do gostilne Pri Pe­tru, kjer je pred gostilno predvidena tudi avtobusna postaja. V izdelavi so nacrti, naslednje leto sledijo revizije in recenzije nacrta in do poletja odkup potrebnih ze­mljišc, v drugi polovici leta je nacrtovan javni razpis za izvajalca, izvedba prenove pa v letu 2022. V letu 2022 bosta potekali tudi priprava izvedbenih dokumentov za prenovo ceste skozi Kompolje in izdelava projektne naloge za prenovo odseka med naseljema Lipa in Cetež. Poplave so naša neprestana grožnja. S podjetjem Hidrotehnik, ki je državni koncesionar za vzdrževanje požiralni­kov, smo v stalnem stiku. Letos so kljuc­ne požiralnike ocistili že dvakrat, a smo v dogovoru za še eno cišcenje v jeseni, ko je treba zlasti ocistiti požiralnike v Poni­kvah in Strugah. V zakljucni fazi priprave je tudi idejni nacrt za protipoplavne ukrepe. To bo ve­lik in gotovo najbolj obsežen in pomem­ben projekt obcine v prihodnjih letih in županskih mandatih. Že sem omenil, da bo v javni razpravi potrebnih veliko strpnosti in razmislekov na osnovi ar­gumentov in z upoštevanjem strokovnih mnenj in ugotovitev. Lahko recem, da smo k sodelovanju pridobili enega naj­boljših strokovnjakov s tega podrocja pri nas, zato te priložnosti ne smemo spus­titi iz rok. Vsekakor bo to velik projekt, ki se bo dotaknil prakticno vsakega izmed nas, razen morda prebivalcev višje leže-cih vasi. Širokopasovno omrežje je treba pri­peljati v še nekaj vasi. Trenutno potekajo dela v Hocevju (v tem sklopu si prizade­vamo tudi za pokritje naselja Hrib), za delo v Ponikvah je pripravljena doku­mentacija za javni razpis, ki bo objavljen v decembru. Ponikve naj bi dokoncali cim prej v prihodnjem letu, potem pa sledi še delo v Strugah. E-kolesa. S pristopom k projektu »Od nature do kulture« smo se spet poveza­li s sosednjimi obcinami. Vsaka od nas bo v projektu dobila pet elektricnih ko­les, s katerimi bo omogoceno družinam ali posameznikom s pomocjo e-kolesa spoznavati in odkrivati lepote in skrite koticke naše lepe obcine. Nabava koles in spremljajoce opreme bo izvedena s pomocjo EU-sredstev (80 %), obcina pa bo dodala 20 %. ¦ Porocilo z 12. redne seje obcinskega sveta 12. novembra je prvic v zgodovini obcine potekala seja obcinskega sveta, 12. po vrsti v tem mandatu, prek videopovezave. V luci ukrepov proti širjenju koronavirusa je bila to najbolj odgovorna poteza. Na tnalu je bil prvi osnutek proracuna za leto 2021, ki je prestal prvo obravnavo. Svetniki so potrdili tudi nove prejemnike obcinskih priznanj, ki pa letos zaradi epidemije priznanj ne bodo mogli prevzeti na praznovanju obcinskega praznika. Poudarki s seje: Sprejet je prvi osnutek proracuna za leto 2021, osnutek pa je bil poslan v javno razpravo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima novega clana. Obcina z drugimi vkljucenimi obcinami in organizacijami kandidira za evropska sredstva za izboljšanje dela kolesarske infrastrukture. Imamo nove obcinske nagrajence. Bojan Novak 12. redna seja obcinskega sveta naše ob­cine je zaradi ukrepov za zajezitev epide­mije potekala na daljavo, prek videokon­ference, kar je bilo nasploh prvic. Najpomembnejša tocka na seji je bila prva obravnava predloga proracuna za leto 2021. Župan je v uvodu povedal, da je zara­di koronakrize relativno težko nacrtovati delo v letu 2021. Država je sicer nekoliko povišala sredstva za obcine, vendar brez zadolževanja uravnoteženje prihodkov in odhodkov ne bo možno. Državni pro-racun je s sklepom vlade prenesel neka­tera financiranja, ki so bila sedaj na ple-cih obcin, na svojo stran. Prvi osnutek proracuna so obravnavali na svojih sejah vse komisije in odbori, ki so dali zeleno luc za nadaljnjo obravnavo. V razpravi svetnikov je Nada Pavšer povedala, da pogreša kak projekt s pod-rocja trajnostnega razvoja. V mislih je imela predvsem pilotni projekt v pove­zavi s šolo glede dodatnega vkljucevanja domace hrane v šoli in vrtcu. Opozorila je tudi, da v prvem osnutku ni sredstev za vodovod na Vodicah ter za ureditev vodiškega bajerja. Janko Nose je povedal, da manjše in obrobne vasi tudi v tem predlogu niso zajete pri financiranju projektov. Še ved-no pogreša srednjerocno in dolgorocno vizijo razvoja obcine. Pohvalil je zniževa­nje stroškov obcinske uprave, a je našel še nekaj podrocij, ki bi jih bilo treba ure­diti. Opozoril je, da zaradi pomanjkanja vizije ne znamo presoditi, kateri projekti so potrebni in kateri ne. Jernej Stare je prav tako pohvalil na­predek pri zniževanju sredstev obcinske uprave in nacinih komunikacije. Imel pa je pripombe, da je iz predloga izpa­dla gradnja avtobusne postaje v Bruhanji vasi. Menil je, da smo premalo koristne­ga dobili z vkljucitvijo v skupno obcinsko upravo 5G. Slavc Palcar je povedal, da je predlog proracuna sestavljen glede na stanje v obcinski blagajni. Ponovno je opozoril, da je bila gradnja športne dvorane oce­njena na 2,8 milijona, na koncu pa je bila cena pribl. 4,5 milijona. Oba velika projekta sta tudi za naslednji desetletji omejila možnosti obcine. V razpravi sta Jože Prijatelj in Mate-ja Lohkar pojasnila nekaj pomislekov s strani razpravljavcev. Župan je ob koncu razprave še pove­dal, da je nemogoce racunati sredstva, ki jih »dobi« posamezna vas, saj je ve-cina najvecjih in najdražjih projektov (vrtec, športna dvorana, sofinanciranje samostojnih ur pouka v Strugah, cistil­na naprava, obnove cest) namenjena ljudem razlicnih vasi, vsem vašcanom. Povedal je še, da je obcina s strani Eko sklada dobila obljubljena sredstva za športno dvorano. Svetniki so vecinsko podprli predlog proracuna, ki je šel v javno razpravo, po kateri pa bodo svetniki opravili t. i. drugo branje. Javna razprava je potekala do 25. novembra. Druga obravnava bo predvi­doma 17. decembra. V drugi tocki so svetniki obravnavali predlog projekta »S kolesom od nature do kulture«. Gre za projekt, v katerem sodeluje vec obcin, ki bodo poskusile s pomocjo sredstev Evropskega kmetijske­ga sklada za razvoj podeželja izboljšati kolesarsko infrastrukturo. Naša obcina bo v sklopu projekta pridobila nekaj ele­ktricnih koles, ki bodo na voljo za izpo­sojo in vožnjo po naši obcini. Svetniki so brez razprave predlog sklepa soglasno podprli. Svetniki so s sklepom imenovali pred­stavnika obcine v Svet Ljubljanske urba­ne regije. Direktorica obcinske uprave, Mojca Špec Potocar, je povedala, da so clani župani vkljucenih obcin, zato je tudi obcinski svet potrdil župana Igorja Ahacevcica za clana omenjenega sveta. V naslednji tocki so se svetniki ukvar­jali z vprašanjem imenovanja obcinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Stališce pristojne komisije je predstavil Jernej Stare, ki je povedal, da je bilo pred imenovanjem nekaj pravnih zapletov, zato se svet imenuje šele sedaj. Komisija je predlagala, da se zamenja clan medobcinskega redarstva ter spre­meni vloga dveh že potrjenih clanov, s ci-mer so se strinjali tudi svetniki in predlog sprejeli. Izpeljan je bil postopek za podelitev obcinskih priznanj. Za to je pristojna ko­misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V njenem imenu je predse­dnik Jernej Stare pojasnil, kako je potekal postopek. Na komisijo je prišlo šest po­polno izpolnjenih prijav, o katerih je ko­misija odlocala in pripravila predlog za sprejem na obcinskem svetu. V razpravi je Matejo Lohkar zanimalo, na kakšen nacin naj bi letos podelili priznanja. Jer­nej Stare je predstavil vsebinski pomislek glede pravilnika o podeljevanju priznanj. Župan pa je povedal, da množicnega praznovanja obcinskega praznika ne bo, morali pa bi najti nacin, da se nagrajen­cem izroci priznanje. Svetniki so predlagani sklep o dobitni­kih obcinskih priznanj soglasno potrdili. Pred vprašanji in predlogi svetnikov je svoje porocilo o delu v zadnjih tednih podal župan. Župan je svetnikom pisno predstavil potek projektov. V gradivu so omenjena aktualna podrocja. Športna dvorana dobiva v teh dneh koncno po­dobo. Izvajalec notranje opreme mon­tira opremo, ki naj bi bila dokoncno vgrajena in pripravljena na uporabo do sredine decembra. Korak naprej je bil narejen tudi na podrocju protipoplavnih ukrepov. V pripravi je dokument, ki bo predstavljen svetnikom obcinskega sve­ta. Objavljen je javni razpis za menjavo energenta za ogrevanje glavnih stavb na Vidmu (z olja na plin). Najbolj vesela novica se tice zdravstvenega podrocja. Župan je v gradivu poudaril, da je sredi novembra ponovno oživel zdravstveni dom. Na ta nacin se koncuje dolgo in mucno obdobje, ko v obcini nismo ime­li družinskega zdravnika. V casu seje je bilo v izgradnji širokopasovno omrežje v Hocevju in v naselju Hrib. V zadnjem casu je župan imel tudi dva sestanka v zvezi s predvidenim zapiranjem kamno­loma, a do konkretnih odlocitev še ni prišlo. Župan je še povedal, da je pred­videna rekonstrukcija ceste Pri Cerkvi– Videm. Prva faza obsega ureditev ceste v središcu vasi Pri Cerkvi. To naj bi bilo koncano v letu 2022. V naslednji fazi se uredi cesta med Lipo in Cetežem, nato skozi Kompolje in nazadnje do Vidma. Projekt naj bi bil koncan do leta 2025. Svetniki so ponovno dali nekaj po-bud in zastavili vprašanja županu. Nada Pavšer je želela, da se na odcepu za vas Vodice postavi ogledalo. Jernej Stare je predlagal, da se razmišlja v smeri, da bi bil vrtec ob izboljšanju epidemiološke slike odprt tudi za tiste starše, ki morajo delati od doma. Mateja Lohkar je spraševala o letošnji okrasitvi središca Vidma. Povedala je, da je bila kot predstavnica obcine na pos­vetu o delu z mladimi na lokalni ravni. Predlagala je, da se na videokonferenci posebej razpravlja o tej temi in se posku­ša dejavneje delati z mladimi. Župan je povedal, da je božicna okrasitev ena iz-med pozitivnih stvari v tem negativnem casu, zato nacrtuje okrasitev. Slavc Palcar je spraševal, ce je že zakljucen razpis za vzdrževalca poko­pališca. Jože Prijatelj je povedal, da za­radi pritožbe postopek še ni zakljucen. Izbrani koncesionar naj bi zacel delo s 1. januarjem. Spraševal je tudi glede rekreacije od­raslih v novi športni dvorani ter o na-crtu zasedenosti. Želel je, da je urnik v športni dvorani objavljen na obcinskih spletnih straneh. Župan je povedal, da bo preveril svetnikove navedbe, obe­nem pa povedal, da bo v primeru okužb športna dvorana služila kot rdeca cona za okužene iz obeh rizicnih domov. Jože Prijatelj je župana dopolnil in zagotovil, da svetnikovi pomisleki o prezgodnjih urah za odrasle rekreativce nikakor ne držijo. Alenka Levstik je opozorila na pro­blem smeti na plocniku in ob cesti proti šoli na Vidmu. Župan je povedal, da je bil na dan seje izveden poseben sesta­nek lastnika in pristojnih organov. Do-govorjeni so bili odvoz in cišcenje ter ureditev situacije. Franci Žnidaršic je vprašal, ce je ob­cina že poskušala urediti situacijo starih, razpadajocih hiš, ki so nevarne zaradi podiranja. Vprašal je še, kako je z vzdrže­vanjem komasacijskih poti. Župan je po­vedal, da lahko naroci podjetju, da poti sanira, boljša rešitev pa je, da bi vašcani pri tem sodelovali. V tem primeru bi lah­ko nekaj materiala dobili iz kamnoloma. Na svetnikovo vprašanje glede odproda­je obcinskih stanovanj je župan povedal, da bodo poskušali stanovanja v nasled­njem letu pripraviti za prodajo. Podobno velja tudi za zemljišca v obcinski lasti. Zdenka Nose Novak je spraševala o možnostih poseka dreves na parkirišcu v Strugah, ravnanju s stvarnim premože­njem obcine ter o možnostih, da se z ra-cunalniki pomaga družinam z vec otroki. Janko Nose je spraševal, ce obcina kaj ve o nevarnih odpadkih, ki naj bi bili od­vrženi v jamo v bližini kamnoloma. Na obcini bodo zadevo preverili. ¦ Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca Na septembrski seji je Obcinski svet Obcine Dobrepolje sprejel nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca, na kratko Odlok o NUSZ. Jože Prijatelj Sedaj veljavni odlok je bil sprejet leta 2000 in nato spremenjen in dopolnjen leta 2004 in 2006. Od takrat pa do danes so se predpisi na tem podrocju že pre­cej spremenili, zato je bilo nujno spre­jeti nov odlok. Razlog za to, da obcina ni sprejela novega odloka že prej, je tudi v tem, da je država že leta 2013 sprejela Zakon o davku na nepremicnine, ki pa je bil zaradi napak pri množicnem vredno­tenju nepremicnin na ustavnem sodišcu razveljavljen. Ta zakon naj bi nadomestil obcinske odloke o nadomestilu za upo­rabo stavbnega zemljišca. Poglejmo na kratko, kaj doloca novi odlok. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca se placuje za stanovanjske in poslovne površine. Površina za stano­vanjski namen se doloci kot neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov stano­vanja oz. stanovanjske hiše, za poslov­ni namen pa kot neto tlorisna površina vseh poslovnih prostorov. V površino za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, kot so: zunanja parkirišca, zunanje manipulativne po­vršine, delavnice na prostem, nepokrita skladišca, športna igrišca in druge povr­šine v lasti gospodarskih subjektov, prav­nih oseb in društev, ce se uporabljajo za pridobitno dejavnost. Odlok o nadomestilu našo obcino deli na tri obmocja glede na lokalni pomen in dostopnost do javnih storitev in v skla­du z Obcinskim prostorskim nacrtom. Tako v 1. obmocje spada naselje Videm, v 2. obmocje naselja Ponikve, Predstru­ge, Zdenska vas, Kompolje, Lipa in Pri Cerkvi, v 3. obmocje pa so uvršcena vsa druga naselja v obcini. Realno je, da je nepremicnina v naselju Videm višje ovrednotena kot podobna nepremicnina v naselju npr. Rapljevo, in s tem odlokom poskušamo upoštevati tudi ta dejavnik. Merila za dolocitev višine nadomesti-la so lega in namen ter opremljenost oz. dostopnost stavbnega zemljišca s komu­nalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe: vodo­vod, kanalizacija, elektricno omrežje, opticno omrežje, dostop do asfaltne oz. makadamske ceste in javna razsvetljava. Po namenu uporabe so stavbna zem­ljišca razdeljena v šest skupin, ki so raz-licno tockovana, in sicer: A. Stanovanjski namen, B. Poslovni namen proizvodna dejav­nost, C. Poslovni namen storitvena dejav­nost, D. Poslovni namen kmetijska pridelava in predelava (registrirana), E. Poslovni namen splošna družbena raba, F. Poslovni namen površine za izkori-šcanje rudnin. Višina nadomestila se izracuna tako, da se sešteje število tock glede na obmo-cje, glede na namen in glede na opre­mljenost stavbnega zemljišca. Skupno število tock se pomnoži s številom kva­dratnih metrov površine in vrednostjo tocke. Podatke o zavezancih in stavbnih zemljišcih pridobiva obcinska uprava iz uradnih evidenc (register nepremicnin, register stavb in zemljiški kataster ter poslovni register), od upravnega organa za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz obcinskih prostorskih nacrtov, lastnih evidenc in na podlagi podatkov uporab­nikov stavbnih zemljišc. Vsak zavezanec za nadomestilo je dolžan obcinski upravi sporociti vse spremembe, ki bi kakor koli vplivale na odmero nadomestila v roku 30 dni po nastanku spremembe. Ce zavezanec tega ne sporoci, lahko obcinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evi­denc ali pozove zavezanca, da zacne postopek za ureditev oziroma uskladi­tev podatkov. Do uskladitve podatkov se štejejo za pravilne tisti podatki, s kateri-mi razpolaga obcina. V odloku so navedene tudi oprostitve, ki jih doloca zakon, in oprostitve na pod-lagi vloge zavezanca. Zavezanec lahko zaprosi za oprostitev placila nadomesti- Obvestilo iz Zdravstvene postaje Dobrepolje Spoštovane obcanke in obcani! Elektronski naslov: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), Delo je zacela naša ambulanta na Vidmu. ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). Prvi mesec ali dva bo ambulanta obravnavala vse, ki boste zdravnika potrebovali za zdravljenje in nimate opredeljenega Odgovore boste prejeli v ordinacijskem casu, povratni telefon­novega zdravnika za neodložljive zdravstvene storitve. ski klic je predviden tudi za neodgovorjene telefonske klice. Za registracijo in druge odložljive storitve prosimo, da poca-V casu epidemije covida-19 imamo posebne previdnostne uk­kate, da se delo v ambulanti utece. Prostora za vpis in opre-repe, veliko število zadev bomo uredili tudi na daljavo. Prosi­delitev bo dovolj za vse, ne hitite, ambulanta bo ostala odprta mo vas za sodelovanje. za vse. Za obisk se obvezno narocite in se oglasite na dogovorjeni termin v ambulanti. Ko cakate na odgovor na elektronsko O vsem vas bomo sproti obvešcali. poslano sporocilo, lahko tudi poklicete v ordinacijskem casu. Ordinacijski cas ambulante: Izven ordinacijskega casa ambulante se lahko posvetujete z ponedeljek popoldne, urgentno službo v Zdravstvenem domu Grosuplje ali v zelo torek dopoldne, nujnih primerih na številki 112 (huda nujna zdravstvena sta- cetrtek popoldne, nja). petek dopoldne. Ladislav dr. Golouh, ZdravjeFit d.o.o. V ordinacijskem casu se za neodložljive zadeve lahko obrnete na ambulanto na Vidmu: Telefonska št.: 01 780 72 20. Prednost ima elektronska pošta, ki jo lahko pošljete kadar koli, v njej opredelite svoje zdravstvene težave in namen. la z vlogo, v kateri predloži: • dokazilo centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna ogroženost; • dokazila, da je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stano­vanjsko hišo, ce je v ceni stanovanja oz. družinske hiše, ali neposredno placal komunalni prispevek; petletna oprostitev zacne teci z dnem prijave stalnega bivališca; • dokazila v primerih elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnosti itd., ce bi placevanje na­domestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine; ta op-rostitev velja le eno leto. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca je izvirni prihodek obcine in v obcinskem proracunu predstavlja po­memben delež prihodkov vsake obcine, tako tudi Obcine Dobrepolje. S sprejetjem novega odloka bo tudi obcinska uprava zacela sistematicno urejanje podatkov za odmero nadome­stila za vse zavezance. Na osnovi po­datkov iz Registra nepremicnin in naše posodobljene baze bomo pripravili in-formativne izracune za vse zavezance. V informativnih izracunih bodo razvi­dni opremljenost posameznega stavb­nega zemljišca, obmocje, namembnost in površina za odmero. Na obrazcu bo tudi prostor za vpis opomb oz. vaših po­datkov in navodilo, kako podatke sporo-citi na obcino. Obcani obicajno pozabimo sporociti spremembe stanovanjskih oz. poslov­nih površin, ko kaj novega oz. doda­tnega zgradimo. Prav tako pozabimo sporociti na obcino, da smo registrirali novo poslovno dejavnost, da smo dozi­dali delavnico oz. poslovni prostor, da za normalno poslovanje potrebujemo tudi zunanjo poslovno površino, ki jo upo­rabljamo za parkirišce, zunanje skladi-šce, manipulativni prostor, delavnico na prostem. S sprejetjem novega odloka o nado­mestilu za uporabo stavbnega zemljišca in ponovnim preverjanjem in posoda­bljanjem vseh podatkov bodo obracuna­ni podatki realni oziroma takšni, kot so v resnici. Ko boste prejeli informativne izracune nadomestila za uporabo stav­bnega zemljišca, si vzemite cas in na­tancno preglejte, ali imate vpisane vse nepremicnine. Ker je pomembno, da smo vsi obcani enako obravnavani pri doloceni stvari, bo obcinski inšpektor po svoji dolžnosti preverjal stanovanjske in poslovne po­vršine, ki kakor koli odstopajo od ura­dnih evidenc, zato je potrebno, da se uradne evidence uskladijo z dejanskim stanjem.  ¦ Delovni cas pomembnih služb, ustanov Zaradi spreminjajocih se razmer tokrat ne objavljamo delovnih casov, ker se lahko dnevno spreminjajo. Objavljamo pa kontaktne telefonske številke in spletne strani, na katerih najdete informacije o delovnih casih. ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. Telefon: 01/780 72 20 Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled) ambulanta@zd-videm.si (za ostala vprašanja) ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE www.dobrepolje.si, kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA V casu epidemije je župnijska knjižnica zaprta. Ce kdo nujno potrebuje gradivo, lahko poklice na tel. 040 346 929 (Andreja Vreg). ŽUPNIJSKI URAD VIDEM: Kontaktna telefonska številka: 01 7807 207. POŠTA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBCINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. Semena – svet v malem Kdor hoce videti, mora gledati s srcem. Bistvo je ocem nevidno. (Antoine de Saint-Exupery: Mali princ) Medtem ko del predstavnikov današnje znanosti prodira v vesolje, se vecina cloveštva ubada na planetu Zemlja z vsakdanjimi življenjskimi izzivi. Vcasih se mi zdi, da je vesoljska znanost »pobegnila« pred nerešenimi tegobami na našem planetu z željo, da si je mogoce ustvariti boljši novi svet drugje ali pa tudi doma od drugod. Vendar se vesolje skriva tudi v majhnih, danes še vedno nepojasnjenih, stvareh. Ena izmed njih so tudi semena. Jožefa (Jožica) Fabjan Prva semena rastlin so dobili naši pred­niki kot nabiralci hrane v naravi. Znano je, da so še danes divje rastline in njihova semena drugacni od kulturnih rastlin in njihovih semen. Pred osem, devet tisoc leti so naši davni predniki iz rastlin tis-tega casa ustvarili prve kulturne rastline. Najprej so kultivirali rastline, ki razvijejo tak plod – seme –, ki je lahko tudi prava hrana za cloveka (razna žita, strocnice). Razvoj prvih kulturnih rastlin je trajal morda tisoc let. In šele s tem, da so se pojavile kulturne rastline, se je razvilo poljedelstvo, saj kulturne rastline rastejo samo na posebej pripravljenih negova­nih tleh. Takrat je clovek prenehal biti nomad in se je stalno naselil. V današnjem casu živimo ljudje cisto drugace. Veliko beremo casopise, gle­damo televizijo, racunalniška tehnika nam omogoca sprejemati razno razne podatke ... Kar izvemo, lahko vzamemo v zavest. Clovekova zavest je globalna. Pred tisoc leti ni bilo mogoce uporabiti teh sredstev. Ne glede na to, da so ljud­je malo vedeli drug za drugega, se je po celem svetu dogodilo ob istem casu, da so iz divjih rastlin zaceli rastline kultivi­rati in so ustvarili kulturne rastline. Tako so v današnjem Iranu kultivirali pšeni-co, jecmen, proso, vinsko trto, olive ob istem casu kot na Kitajskem, ki je tisoce kilometrov oddaljena od Irana, kjer so kultivirali tudi jecmen, riž, vse citruse in jabolka, v Afriki proso, v Srednji in Južni Ameriki koruzo. Tudi prva zelenjava, ki so jo kultivirali pred sedem tisoc leti, kot so jajcevci in leca, je bila na Kitajskem in v Afriki isto-casno; v Ameriki so istocasno kultivirali fižol, paradižnik, papriko, krompir, na Kitajskem in v Indiji pa kumare in sojo. Krompir so dolgo pridelovali kot zacim­bo. Ena od temeljnih rastlin za našo pre­hrano je postal šele v 19. stoletju. Veliko pozneje so kultivirali korenov­ke, kot so korenje, rdeca pesa, zelena. Takrat je bil dosežen za rastline never-jeten razvoj. Kako so vse to ljudje zmogli, še do danes nimamo podatkov. Tudi div-jih rastlin, iz katerih so razvili kulturne rastline, danes vseh še ne poznamo (pše­nica, riž), ali iz divje koruze kljub današ­njim modernim metodam žlahtnenja vsa znanost tega planeta ne zmore ponoviti nekaj podobnega. Vemo, da so bili v tem casu ljudje nagonsko globoko povezani z naravnimi silami, ki so temelj življenja oz. ki so življenje samo. Ljudje te dobe so bili preprosti, imeli so svojo zavest in nagonsko modrost. Vedeli so, kako dela-ti z rastlinami, da bi možnosti, ki v neki rastlini so, lahko razvili naprej. Nagonsko modrost še danes lahko opazujemo pri živalih. Npr.: ce živali išcejo na paši svojo krmo (ne oziraje se, ali so divje ali doma-ce), požro na travniku samo tisto, kar jim ustreza. Drugo pustijo. Ali: kadar so bol­ne ali se slabo pocutijo, si poišcejo tiste rastline, ki jih za ozdravitev potrebujejo. Nam, ljudem, je od te nagonske mod-rosti ostalo zelo malo. Premalo živimo v energijah življenja, ne vzamemo si casa za opazovanje, ne znamo se poistovetiti z drugimi živimi bitji. Najmanj z rastli­nami. Ne znamo poiskati ne pri živalih, rastlinah ne v okolju in v sebi možnosti, da razvijemo skrite potenciale naprej. Divje rastline nosijo v sebi mnogo sposobnosti, ki jih kultiviranje še ved-no uporabi. Zato je še kako treba imeti v zavesti, da divje rastline ohranjamo in proucujemo njihov pomen. Pestrost in raznolikost rastlinskega sveta, pa najsi bo divjih ali naravno kultiviranih, vnaša v življenje na planetu sposobnost preži­vetja. Rastline niso in ne smejo postati kot bioreaktor na solarni pogon! In še namig za opravila v decembru Ce niso vrtna tla zamrznjena ali prekrita s snegom, opravimo še zadnja zunanja op-ravila na vrtu (kompostiranje, obrezova­nje užitnih grmickov, namestitev pticjih krmilnic, izdelava visoke grede ...). Vec opravil je s semeni v notranjih prostorih (cišcenje, sortiranje, pakiranje, shranje­vanje semen). Ce še nimamo izdelanega setveno-saditvenega nacrta, to storimo zdaj. Odlocimo se tudi, katere rastline bomo osemenili v naslednjem letu. Viške letos pridelanih semen pripravimo za izmenjavo semen. Naredimo spisek se­men, ki jih moramo dokupiti ali dobiti pri izmenjavi. Višek pridelanih semen lahko pripravimo tudi kot praznicno da­rilo. V decembrskem casu si nabavimo setvene koledarje za naslednje leto. Lahko se odlocimo, da semena za ra­stline obogatimo z naravnimi impulzi, ki so pomembni za razvoj rastlin v priho­dnosti. Po biodinamicni metodi namrec med 24. decembrom in 6. januarjem za­kopljemo v zemljo semena svojih kultur­nih rastlin. Ko še ni zmrzali, izkopljemo na vrtu ali ob vrtu primerno odcedno jamo. Vanjo 24. decembra, na božicni vecer, položimo dobro zaprte kozarce ali loncene posode s semeni. Prekrijemo jih s slamo, listjem, senom ali deskami in zasujemo z zemljo. Semena bomo vzeli iz zemlje 6. januarja. Namen tega velica­stnega obreda je, da v casu svetih noci pomagamo rastlinam in zemlji povecati plodnost semen in oživiti zemljo. ¦ Nasilje v družini Med 25. novembrom 2020 in 10. decembrom 2020 potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, ki se zakljucijo z obeležitvijo mednarodnega dneva clovekovih pravic. Bojan Petek, komandir PP Grosuplje Letos se srecujemo z epidemijo covida-19 in posledicno ukrepi za njeno zajezitev, ki so mocno posegli v naša življenja. Imajo velik vpliv na dinamiko družinskega življenja in na preizkušnjo postavljajo vse naše odnose. Na policiji ugotavljamo, da nasilje v družini zavzema precej­šen del našega delovanja. Policija letno obravnava okrog 80.000 razlicnih kaznivih dejanj, od tega kar vec tisoc primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Na policiji ugotavljamo, da nasilje v družini zavzema precej­šen del našega delovanja. Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, prica, ot­rok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstve­ne organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogo-ce kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloci za razvezo. Osebna prijava na policiji Prijava se vloži na najbližji policijski postaji, na kateri bodo po­licisti zaceli obravnavo. Mogoce jo je vložiti tudi na državnem tožilstvu, ki prijavo najveckrat odstopi policiji z zahtevo, da pre­veri navedbe v njej. Ce se prijava vloži na državnem tožilstvu, jo bo policija obravnavala šele, ko jo bo prejela od državnega tožilstva. Ob vložitvi prijave ima lahko žrtev ob sebi tudi zaupno osebo (spremljevalec žrtve) kot oporo v postopkih z uradnimi usta­novami. O prijavi se sestavi uradni zapis, najveckrat je to zapi­snik o sprejemu ustne kazenske ovadbe. Ce policija pri svojem delu sama zazna, da je bilo storjeno tako kaznivo dejanje, o tem sestavi samostojni uradni zapis (uradni zaznamek). Ce dejanje naznani otrok, se sestavi enak zapis. Prijava se lahko vloži tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem. Anonimna e-prijava Ne glede na to, da je na spletnem portalu policije mogoce vloži-ti e-prijavo nasilja v družini, vam predlagamo, da se za e-prijavo odlocite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto onemo-goceno ucinkovito ukrepanje zaradi nesodelovanja udeleženih. Vec informacij in nasvetov boste našli na spletni strani: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna­varnost/nasilje-v-druzini. ¦ DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenut­nega epidemiološkega stanja in preven­tivnih ukrepov za preprecevanje širjenja covida-19 do nadaljnjega preložili vse dogodke in vse osebne obiske brez predhodnega dogovora. Vsa komuni­kacija poteka po elektronski pošti ooz. grosuplje@ozs.si in po telefonu 01 786 51 30. Svojo pošto ali sporocilo nam lahko pošljete tudi po pošti ali ga oseb-no oddate v nabiralnik pred Domom obrtnikov. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne razmere v go-spodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONA­VIRUS. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter druge koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri poslovanju v teh težkih casih. VLADA SPREJELA PREDLOG ZA­KONA PKP 6 (v casu pisanja prispevka predlog še ni bil potrjen v Državnem zboru RS). PKP 6 nekatere ukrepe iz pe­tega paketa, ki so bili sprejeti še pred raz­glasitvijo ponovne epidemije covida-19, dopolnjuje, nekatere ukrepe iz prvega paketa ponovno aktivira (npr. subvenci­je podjetjem za cakanje zaposlenih na delo), nekatere ukrepe iz tretjega pake­ta pa podaljšuje (npr. podaljšanje sub-vencioniranega skrajšanega delovnega casa). Glavni cilj predloga zakona, ki sle­di nacelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospo­darskim subjektom, je omiliti in odpra­viti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na podrocju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zako­na med drugim prinaša subvencionira­nje gospodarskih subjektov za cakanje zaposlenih na delo, podaljšanje morato­rija na kredite, subvencioniranje skrajša­nega delovnega casa, oprostitev placila DDV od dobav in pridobitev zašcitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevar­nost in posebne obremenitve, delno na­domestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog placila najemnine za najemnike poslovne stav-be ali poslovnega prostora, zagotavlja­nje zdravstvenih storitev in kapacitet itd. Predlog zakona bo imel pozitivne posle-dice na gospodarstvo, saj upravicencem omogoca omilitev posledic epidemije bolezni covid-19, prav tako se s predlo­gom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravicencev, med drugim tudi na podrocju socialnega varstva. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slo­venije (OZS) po pregledu osnutka PKP 6 ugotavljamo, da ta ne rešuje v zadostni meri problemov obrtnikov in podjetni­kov, ki so morali zapreti svojo dejav­nost ali omejiti poslovanje. Vladi zato predlagamo, da PKP 6 ustrezno popravi in pomaga malemu gospodarstvu, ki je gonilna sila naše države. OZS predlaga, da se PKP 6 ustrezno popravi oziroma dopolni: – Nadomestilo plac naj se krije v ce­loti. Predlagamo, da delodajalcem, ki so morali svojo dejavnost na podlagi odlo­ka države zapreti, država povrne celotno nadomestilo place delavca za cakanje na delo doma. Poleg tega naj se zviša zne­sek povrnjenega nadomestila place de­lodajalcem iz bruto I na bruto II. Ukrep nadomestila place delavcem v primeru višje sile in delne povrnitve nadome­stila place delavcem pa naj se podaljša do 30. junija 2021, ne zgolj do konca januarja 2021. Država naj delodajalcem povrne tudi celoten strošek nadomestila place delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim casom. Prav tako se nam ne zdi smiselno, da bi morali delodajalci, ki ne bodo dosegli zadostnega upada prihodkov v letu 2020, vracati državno pomoc. Naš predlog je, da se ta sredstva namenijo za raziskave in razvoj ter na-grade zaposlenim. Institut višje sile za samozaposlene je prinesel PKP 5 in ve­lja od 1. septembra dalje. Predlagamo, da se položaj samozaposlenih izenaci s položajem delavcev in se jim povrne iz­gubljeni dohodek tudi za obdobje od 13. marca do 24. junija za šoloobvezne otro­ke in do 31. avgusta za vrtcevske otroke. – Kritje stroškov najemnin in od-log bancnih obveznosti. Predlagamo pomoc (subvencijo) s strani države za placilo poslovnih najemnin, kar je si­cer bilo nakazano v preteklih PKP-jih. Upravicenci do pomoci naj bodo tudi najemniki nepremicnin v zasebni lasti, ne zgolj v lasti države ali obcin. Ponov-no pozivamo, da se v odlog placila ob-veznosti vkljuci tudi obveznosti iz naslo­va leasing pogodb. Omejiti je treba tudi bancne stroške, povezane z odlogom ob-veznosti, saj ugotavljamo, da so nekatere banke nastale razmere izkoristile. – Kritje fiksnih stroškov. Predlaga-mo drugacen nacin povracila fiksnih stroškov, kot ga predlaga vlada. Želimo, da država v celoti pokrije fiksne stroške podjetjem, ki so bila z odlokom zaprta. Prejem vseh državnih pomoci (temeljni dohodek, oprostitev placila prispevkov, nadomestilo place za cakanje na delo ipd.) je vezan na pogoj glede minimal-nega upada prihodkov. Ce obrtnik ali podjetnik tega pogoja ne bo dosegel, bo moral državno pomoc vrniti. Predlaga-mo, da se v PKP 6 uvede varovalka, in si­cer da vracila izredne pomoci ni za tiste, ki jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti. – Placilo davkov. Velika vecina podje­tij se spoprijema z vprašanjem ohranitve podjetja in delovnih mest. Mnogi med njimi niso upraviceni do ukrepov pomo-ci zaradi pogoja, ki doloca, da morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in pri­spevki. Zaradi upada prihodkov števil­ni obrtniki in podjetniki svojih davcnih obveznosti ne morejo poravnati pravo-casno. Zato predlagamo, da se pogoj da­tumsko omeji na nacin, da so do ukrepov pomoci upraviceni vsi, razen davcnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. – Minimalna placa. V OZS zagovar­jamo dostojne place za dostojno življe­nje. Zaradi trenutnih kriznih razmer pa predlagamo, da se minimalna placa za­mrzne za vsaj še eno leto. Pazite nase in ostanite zdravi. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje – Gaj mizarstvo d.o.o. Kljub temu da znamo biti Dobrepoljci precej skromni, imamo kaj pokazati. Kaj bi rekli, ce bi slišali, da imamo v obcini najvecjega proizvajalca lesenih rocajev za copice v Sloveniji? In vendar lahko v naslednjem prispevku rubrike Dan v podjetju to dejansko preberete. Tokrat sem se pogovarjal z direktorico podjetja Gaj mizarstvo, Tino Nahtigal. Bojan Novak Podjetje Gaj mizarstvo je družinsko pod-jetje, ki ga vodi že tretja generacija. Usta­novitelj podjetja je bil Stanislav Jakic, ki se je leta 1969 zacel ukvarjati z lesno galanterijo. Izdeloval je lesene palcke za obešalnike in mesarske panje za rezanje in sekanje mesa. Leta 1976 je zacel z iz­delovanjem rocajev za copice. Ko se je leta 1984 upokojil, je obrt prevzel Stane Jakic, oce sedanje direktorice. Nadaljeval je z izdelavo mesarskih panjev in rocajev. V casu osamosvojitve države se je pov­praševanje po mesarskih panjih zmanj­šalo. Proizvodnjo so specializirali v izde­lavo rocajev za copice. V vseh štiridesetih letih je takratni direktor in lastnik proi­zvodnjo za rocaje za copice nadgrajeval. Iz zacetne cisto rocne izdelave rocaja je danes proizvodnja avtomatizirana. Leta 2016, ko se je Stane Jakic upokojil, je vo­denje podjetja prevzela hci Tina. Trenu-stvari pripraviti v popoldanskem casu, delajo v sekance za dimljenje mesnin, v tno v podjetju zaposlujejo 21 ljudi. da je zjutraj vse pripravljeno na nov lesne brikete za kurjavo in v oglje. Izde­ delovni dan. Prav tako vecino defektov lava oglja je najbolj svež artikel. Oglje, ki Kako je videti dan v podjetju Gaj poskušamo odpravljati sami, dolocene ga izdelujemo, se kuha v posebni posodi mizarstvo d.o.o.? stvari pa nam pomagajo rešiti podjetniki za kuhanje oglja. Opravljena je bila tudi iz naše obcine. Veliko casa nam vzame analiza, ki je pokazala izredno cistost Z delom zacnemo ob šestih zjutraj. Po tudi predelava ostankov, kar pomeni, da oglja in je primerno za prehrano ljudi in ustaljenem ritmu se vsak odpravi na smo domaci vpeti v delo od jutra do ve­svoje delovno mesto. Zjutraj se vedno cera. Za vecino podjetnikov je tako, da preveri delovanje peci in sušilnice za nikoli ne vemo, kdaj se naš delovni dan les, saj mora biti les pravilno posušen, zakljuci. da je tako pripravljen za nadaljnjo pre­delavo. Preveri se, ce na kopirnih strojih Kakšni izdelki nastajajo v podjetju? vse poteka pravilno. V proizvodnji mora vse potekati tekoce in vsak opravlja svoje Glavni izdelek v podjetju so rocaji za co­delo. Prav tako v podjetju v celoti vodimo pice. To je polizdelek, ki ga nato v 95-% vsa racunovodska dela, sledimo novos-deležu izvozimo v tujino. Naš glavni trg tim in zakonodaji. Tukaj pa dela nikoli za rocaje za copice sta Nemcija in Italija. ne zmanjka. Izdelujemo razlicne velikosti in oblike Ker smo družinsko podjetje, smo vsi rocajev. Poleg rocajev za copice izdelu­vpeti v delo v želji po cim boljšem ucin-jemo še mesarske panje in lesene površi­ku dela. V vsakem trenutku moramo ne, ki se uporabljajo za delovni pult. vedeti, kateri artikel sledi. Tako skozi Ostanke, ki ostanejo od proizvodnje celoten proces vnaprej pripravljamo in rocajev, predelamo, tako da nimamo nastavljamo stroje, ko se en artikel za-odpadkov. Nastala biomasa, ki nastane kljuci, takoj nadaljujemo z drugim. Ve-od odsesovanja, se porabi za ogrevanje likokrat se zgodi, da moramo dolocene proizvodnje in sušilnice. Ostanki se pre-živali. Naše oglje ne vsebuje katrana in benzena. Oglje, ki ga izdelujemo, se lah­ko uporabi za oglje za žar, ker nase veže toksine, pa se uporablja tudi kot dodatek h krmi živali. Vsi naši izdelki so narejeni izkljucno iz bukovega lesa. Ves bukov les je toplo­tno obdelan v sušilnici za sušenje lesa, kjer doseže 8-odstotno vlažnost. Tako pripravljen les je stabilen za izdelavo iz­delkov. V podjetju uporabljamo tudi les s FSC® certifikatom. To pomeni, da les izvira iz odgovorno upravljanih gozdov. Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za podjetje: Najvecje tveganje v naši branži je požar. Zaradi izredno suhega materiala in od­sesavanja, ki je prisotno na vseh korakih v proizvodnji, je visoka stopnja vnetlji­vosti. Za požarno varnost se skrbi že od vsega zacetka. V proizvodnji smo dodat-no vgradili še protipožarne senzorje, ma-gnete za zbiranje kovin, ki preprecijo tre­nje železa na mlinih, saj je železa v lesu zelo veliko. V lesu se najde marsikaj za­nimivega še iz vojnih casov. Drugo veliko tveganje pa je povezano z nihanjem trga. Najvecji izziv je zagotovo narediti vi-sokokakovosten izdelek v hitrem casu s cim manjšimi stroški. Stremimo k temu, da proizvodnjo ves cas posodabljamo in s tem povecujemo ucinkovitost. Pri tem moramo biti še posebej inovativni, saj se taki stroji na trgu ne dobijo in je vse plod naše inovativnosti. Neprestano imamo v mislih, kje bi lahko še izboljšali proizvo­dni korak. Ravno to je tudi velika slabost naše branže, saj na teh strojih prakticno ne moremo izdelovati drugih artiklov, ce nimamo narocil. Konkurencna prednost podjetja: Smo najvecji proizvajalci lesenih rocajev za copice v Sloveniji. Naši izdelki so nare­jeni zelo kakovostno. Hitro smo odzivni na potrebe svojih poslovnih partnerjev. Imamo tudi veliko skladišce za surovino, kjer se les naravno suši in stabilizira pred umetnim sušenjem v lastnih sušilnicah za les. Prednost je tudi to, da nimamo odpadkov, se pravi, da imamo praktic­no 100-odstotni izkoristek surovine. Ker smo ves cas prisotni v proizvodnji, zelo dobro nadzorujemo kakovost artiklov, tako da kljub zelo veliki avtomatizaciji prakticno nimamo reklamacij, kar pa je v našem primeru izrednega pomena. Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v naši obcini, državi in širše: Vcasih imamo obcutek, da se na pod-jetnike gleda, kot da smo odvec. Državne institucije nam na vsakem koraku otežu­jejo delovanje. Zapletamo se v zacarani krog birokracije in padamo še v vecje financno breme. Namesto da bi pod-jetnike spodbujali in jim omogocili lažje poslovanje, da bi lahko nudili cim vec delovnih mest. Tudi v obcini se razno­razni prispevki za podjetja nenehno po­vecujejo. Že sam komunalni prispevek za kanalizacijo je presegel enormen znesek. Želimo si, da bi nas sprejemali bolj ena­kovredno in nam olajšali kakšno stvar, namesto da jo otežujejo. Pomen sodelovanja med podjetniki: V podjetju se najprej obrnemo na doma-ce podjetnike, saj se nam zdi sodelovanje izrednega pomena. V obcini imamo iz­redne strokovnjake, ki razrešijo marsika­tero zagato hitro in strokovno. Skupaj se ucimo in nadgrajujemo znanje. S tem se ustvarjajo tudi prijateljski odnosi. V vese­lje nam je, da nas obkrožajo dobri ljudje, na katere se lahko zanesemo. Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: V našem podjetju lahko dijaki opravljajo vajeništvo in obvezno prakso. V poletnih mesecih pa nudimo možnost za opra­vljanje študentskega dela. ¦ LETO BRATOV KRALJ Pogled na Toneta Kralja kot ilustratorja – drugi del Umetnika Toneta Kralja (1900–1975) leksikoni vecinoma oznacujejo, da je bil: slikar, grafik in kipar, le Primorski slovenski biografski leksikon mu dodaja še oznaki: knjižni ilustrator, oblikovalec pohištva in drobne obrti. Njegovo delo vecinoma obravnavajo v osnovnih oznakah. Nas pa tokrat zanima njegova povezava s knjigo, opremo in ilustracijami. V prejšnji številki ste lahko prebrali prvi del prispevka, zdaj ponujam v branje še drugega. Drago Samec Z letom 1933 je Tone kralj zacel sodelo­vati v mladinskem glasilu Naš rod pred­vsem z ilustriranjem prispevkov pisatelja Franceta Bevka. Po vojni pa so ga pova­bili k šolskim glasilom Ciciban in Pionir. Posthumno so njegove ilustracije pona­tisnili še v revijah Kekec in Misli, ki jo v avstralskem mestu Kew izdajajo sloven-ski franciškani. Od periodike je treba omeniti še opre-mo koledarjev Goriške matice (1930), kjer je upodobil tudi dobrepoljske mac­kare s kasturji, po vojni pa opremo prve­ga Slovenskega izseljenskega koledarja (1954). Že pred vojno se je spoznal s Kristi-no Brenkovo, ki je bila nato urednica pri založbi Mladinska knjiga. Iz tega sode­lovanja je izšlo vec publikacij, omenimo jih le nekaj. V letu 1947 so izdali povest Petelinje pero Venceslava Winklerja, ki govori o kmeckih uporih na Dolenjskem. Tu je fantazijsko upodobil grad Cušperk. V letu 1950 je izšla igra Pavla Golie Sneguljcica, ki je bila ena najboljših in najlepših izdaj v tem casu. Nagrado so podelili avtorju Golii, zato so Kralju na­menili Levstikovo nagrado za v istem letu izšlo delo Pravljica o carjevicu Je­ruslanu Igorja Šiliha. Poudarili so, da se ilustracije z jasno risbo ter težnjo po mo-numentalnosti lepo zlivajo z besedilom same pravljice. V naslednjem letu pa je dal likovno podobo Prvi citanki, ki so jo z manjši-mi modifikacijami izdali še v letih 1952, 1953, 1956 in 1957. Tedanjim prvošol­cem je njegova citanka ostala v dobrem spominu. V intervjuju je potožil, »da si je takrat pokvaril oci, saj je moral podobe nasli­kati v formatu, v kakršnem so bile natis­njene.« Nasledek poznanstva z urednico Kri­stino Brenkovo pa sta tudi oprema in ilustracija pripovedi Martin Krpan Frana Levstika (1954). Že pred drugo svetovno vojno si je že­lel slikati Krpana, med vojno (1942) je na les naslikal podobo Krpana, ki je odsekal glavo Brdavsu – Mussoliniju. Po vojni ga je Brenkova vprašala, kaj bi želel delati, pa ji je odlocno odgovoril, da Krpana. »Ta mi je na kožo pisan,« ji je rekel. A pri založbi ga niso takoj angažirali za ilustriranje Krpana, saj je bil kot ilu­strator predviden Lojze Perko. Kralj se je vseeno lotil dela in nekaj akvarelov odnesel na založbo, pa jim je bil Kraljev Krpan všecnejši in sklenili so pogodbo. »To knjigo je imel Tone najraje; isto velja za lik Krpana kot slovenskega kmecke­ga orjaka. Tone je bil doma iz Zagorice v dobrepoljskem koncu in mu je bila ta tematika zelo pri srcu. Nasploh je delal zelo zavzeto; ko je risal Krpana, je vsta­jal ob pol šestih zjutraj, si zavrel mleko in vanj nadrobil toliko kruha, da je bilo gosto, kot bi natresel polno žgancev, po­tem pa je bil sposoben delati cel dan,« je povedala žena Mara. Ob tem se nam porodi pomislek, za­kaj je Tone toliko casa nosil v sebi idejo Krpana. V pripovedi je navedeno, da je »nesel Krpan po ozki gazi na svoji kobi­lici nekoliko stotov soli«. Je morda nanj vplivalo izrocilo Dobrepoljcev, ki ga je zapisal tudi Valvasor: »Vsi Dobrepoljci tovorijo sol; na Kranjskem jih imenuje­jo tovorniki soli, ki sol bodisi kupujejo v Cerknici ali pa morajo iti sami ponjo do morja; nato sol raznašajo po deželi na majhnih konjickih za prodajo za gotovi-no ali v zamenjavo za žito. V tem prime-ru izrocijo toliko soli, kot dobijo v zame­njavo dobrega žita. Ce pa je žito slabo, je treba dati enainpolkrat toliko žita, kot je soli. In taki trgovci s soljo so zelo redko doma« (Slava, 1, 214). Tone Kralj je napravil 32 akvarelov, za natis so jih izbrali 30; dodal je še nekaj vinjet in opremo naslovnice s Krpanovim »portretom«. Format izdaje pa je bil 24 × 29 cm, kar je pol risalnega lista, torej malo širše kot A4. Levstikovo delo Martin Krpan je pos­talo šolsko berilo, tako da njegovo vsebi-no in pomen poznamo iz osnovne šole. Predvsem ga poznamo v povezavi s Kra­ljevimi ilustracijami, saj je izšel že v vec kot 15 izdajah in vec kot 250.000 izvodih. Z njim so predstavili tudi slovensko lite-raturo v svetu. Urednica Brenkova je po­vedala: »Ko sem tehtala, kaj od slovenske mladinske književnosti bi bilo vredno prevesti, sem se odlocila za Levstikove­ga Martina Krpana. Krpana je prevedla Fanny Copeland, ki je kot Škotinja, udo­macena v Sloveniji, z užitkom prevedla Levstikovo povest v malo arhaicen, s škotskimi izrazi obarvan jezik.« S Kra­ljevimi ilustracijami je doslej Krpan izšel v angleškem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem, makedonskem, nemškem, ruskem, slovaškem, španskem jeziku in v esperantu. Prevedli so ga Japonci, po japonski izdaji pa še Kitajci. Naša slikanica je ob kozmopolitskem jeziku ilustracije torej spregovorila še v drugih jezikih. Kraljeve ilustracije so že s prvo objavo postale ne­pogrešljiv del klasicne slovenske literatu­re. Martin Krpan ostaja Kraljeva najbolj prepoznavna knjižna ilustracija in je go-tovo vrhunec tovrstnega njegovega ume­tniškega ustvarjanja – ob Sneguljcici. Po vojni je Kralj še posebej rad ilu­striral za mladino, s cimer je lahko izži­vel svoj smisel za magicnost, arhaicnost, izrazito pripovednost in ne nazadnje prisrcno otroško naivnost prav v pravlji­cah. V istem letu kot Krpan sta izšli kar dve licni izdaji slovenske ljudske pesmi Pod goró, pod to gôro zeleno, a z razlic­nimi platnicami, skromnejša pa ima na hrbtni strani narisano žitno vitico. V tem sklopu velja omeniti še ilustracije Bevko­vega Petra Klepca in njegove podobe v Slovaških pravljicah ter Živi vodi in dru­gih bolgarskih pravljicah. Prav lepa pu­blikacija so Bevkovi Pastirci pri kresu in plesu (1959, 1974). To delo je sicer v letu 1920 ilustriral že France Kralj, a v povsem drugacnih pogojih. V dneh pred smrtjo so z njegovimi ilu­stracijami izšle še spominske crtice Moja Tolminska (1975) primorskega duhovni­ka in znanca Jožka Kraglja. Posthumno so izšle še njegove ilustra­cije pri izdaji Puškinove Pravljice o carju Saltanu (1986). Župancicev prevod je na­mrec spodbudil slikarja Toneta Kralja, da jo je leta 1955 upodobil za lutkovni oder, vendar je tedaj niso mogli izvesti, cetudi je znani lutkarski mojster Jože Pengov Kralju narocil sceno in upodobitev lutk za predstavo. Šele v gledališki sezoni 1984/1985 se je ljubljanskemu Lutkovne-mu gledališcu posrecilo delo postaviti na oder, kot sta si ga zamislila Kralj in Pen-gov. Da bi ohranili Kraljevo upodobitev Pravljice o carju Saltanu, je Mladinska knjiga s sodelovanjem Lutkovnega gle­dališca izdala slikanico z desetimi dvo­stranskimi ilustracijami, ki v enakomer­nih presledkih prekinjajo besedilo. Tu ni mesto, da bi navajali vse pu­blikacije, kjer je sodeloval, veljalo pa bi omeniti še vsaj opremo pri mariborskih Obzorjih izšlega zgodovinskega romana Potop poljskega avtorja Henryka Sienki­ewicza (1956). V knjigah so natisnili, da je izdajo opremil Maksim Gaspari, pri delu naklade je ta podatek popravljen in prelepljen z informacijo: Opremil Tone Kralj. Pri delu naklade sta na platnici risbi dveh parov; pri drugem delu na­klade pa je na ovitku prikazana temati­ka iz romana, to je spopad Tatarov (pod poljskim vodstvom) in pešcev, torej vpad tatarske konjenice v švedsko infanterijo, ki je na predelu hrbta knjige prekinjena s poljem naslova romana. Desno spodaj je sticno dodan podpis ToneKralj. Vsaka knjiga ima svojo zgodbo in ob Kralju bi o knjigah bilo mogoce še govo­riti. Naj zakljucimo s temo, ki se knjige posredno dotika. Toneta Kralja poznamo tudi kot avtorja ekslibrisov, od katerih sta bolj znana dva. Enega s svojim znacilnim stilom in izborom podob je namenil Fra-nu S. Finžgarju, drugega v velikosti 12,5 × 4 cm pa urednici Kristini Brenkovi, ki je povedala: »Bilo je nepozabno srecanje, ko mi je molce prinesel darilo, ekslibris z mojim v plošcico vrezanim imenom. Še zmeraj hranim kakšnih petdeset ekslibri­sov, odtisnjenih na skrbno izbran papir. Zelo me je razveselil, saj nisem pricako­vala tako dragocenega darila.« Dr. Pavlovec pa je dodal opis ekslibri­sa: »Na njem je simbolicno prikazana mladinska pisateljica. Otroci – dekleta in fantje – vlecejo vsak na svojo stran, vmes je knjiga. Tone Kralj je bil izredno natan-cen, saj je na dekliški strani naredil štiri deklice, na fantovski pa samo tri, tako da je moci nekako izenacil.« Zanimiv je njegov izvirni podpis: v levem kotu nad inicialko T je upodobil krono, s cimer se je izvirno in duhovito oznacil. Za Pravljico o carjevicu Jeruslanu Igorja Šiliha je Tone Kralj prejel Levsti­kovo nagrado (1950), leta 1972 pa Pre­šernovo nagrado za življenjsko delo na podrocju likovne umetnosti. Umetnik Tone Kralj ni bil zgovoren v besedi, so pa ideje v njem vrele iz bo­gastva besede in se nato upodobile v sporocilnih stvaritvah. Dobro je poznal Sveto pismo, iz katerega je zajemal mo­tive za ves protifašisticni upor, ki ga je upodabljal na primorskih freskah, ka­terih sporocila izhajajo tudi iz položaja primorskih duhovnikov. Dileme o uporu proti fašizmu ni bilo ne pri njih ne pri Tonetu Kralju. Pri povojnih ilustratorskih prispevkih, pri mladinskih knjigah, Prvi citanki in v periodiki, npr. Cicibanu, pa zaznamo pravljicno obcutje v tematiki in figuralnih tipizacijah, ki nakazuje toli­ko »reminiscence na mladostne sanje in lastno otroštvo, predvsem pa se nam nje­gova dela po koncani mladosti in izzve­neli zreli dobi dozdevajo kot ustaljen izraz umirjenega, z realnostjo sprijaznje­nega in v nekakšno stilizirano idealnost odmaknjenega kmeckega cloveka, zagle­danega v otroštvo, spomine na zemljo in v cerkev«. Njegovo izhajanje iz duha dolenjskega cloveka in njegove narave, iz stisk in upov, je gotovo vodilo k temu, da je še danes eden bolj prepoznavnih slovenskih umetnikov. Nam preostaja, da gojimo njegov spomin z branjem knjig z njegovimi opremami in z obiskovanjem razstav in cerkva, v katerih sta nam tudi njegovi globoki vernost in upornost za­pustili trajne umetnine. ¦ Tatjana Kralj – hci edinka Toneta in Mare Kralj Tatjana Kralj, porocena Vremšak (Samo Vremšak, skladatelj, zborovodja, dirigent, pevec, redni prof. na Akademiji za glasbo), se je rodila 19. septembra 1932 v Ljubljani na Gerbicevi 11. Starša sta pricakovala, da bo šla po poti likovnega ustvarjanja, a je stopila vec kot uspešno na glasbeno pot dedka, mednarodno znanega violinista Karla Jeraja (1874– 1951), in tet, violinistke Vide (1902–2002) in celistke Karole Oli (1911–2000). Bili sta sestri Tatjanine matere Mare Jeraj, porocene Kralj (1909–2010). Edi Zgonc, TD Dobrepolje Karel Jeraj je bil leta 1900 kot prvi Slo­venec izbran za clana orkestra dunajske Dvorne opere in filharmonije. Postal je redni clan in koncertni mojster za violi-no v dvorni operi pod vodstvom Gusta-va Mahlerja. Prav Karel Jeraj, Tatjanin dedek, je prvi zaznal njen pevski talent, z njo vadil ob klavirju, skupaj sta prepe­vala v dnevni sobi. Dan pred smrtjo ji je prinesel partiture za Tosco in ji napo­vedal pevsko kariero. Med drugim ji je povedal, da je pridna, skromna in sa­mozavestna. Na srce ji je položil, da naj v glasbo vstopa z velikim spoštovanjem, naj ji bo merodajno tisto, kar je v globini. Umetnost je prodiranje v globino. Je kot lestev: lezeš po njej navzgor, misliš, da si že vse odkril, a ko pogledaš navzdol, se zazreš v neodkrite globine. Umetnost je vecno iskanje. Navedeni napotki violini­sta Karla Jeraja so Tatjano spremljali in opogumljali na vsakem koraku pri njeni uspešni pevski karieri in kasneje do kon-ca življenja. Leta 1959 je Tatjana (tudi Tanja) di­plomirala na srednji glasbeni šoli, nato je nadaljevala študij petja v tujini pri znanih profesorjih glasbe in leta 1964 debitirala v sarajevskem opernem gledališcu kot Violetta v Verdijevi Traviati. S pogloblje­nim nadaljnjim izobraževanjem se je iz­oblikovala v odlicno koloraturno sopra­nistko in se zaposlila v operni hiši v St. Gallnu v Švici in kasneje v Wuppertallu v Nemciji. Veliko je gostovala na odrih v najbolj znanih evropskih opernih hišah. Imela je veliko ponudb in povabil. Ob­cinstvo jo je sprejemalo z navdušenjem, imeli so jo zelo radi zaradi njene custve­nosti, izžarevanja na odru, iskrenosti in cudovitega glasu. Zmogla je premagovati nadcloveške napore ob nastopih, vajah, potovanjih na gostovanja in skrbi za od­rašcajoci hcerki, dvojcici Ireno in Vando, ki sta živeli z njo. Vsekakor je treba omeniti nekaj veli­kih vlog, ki jih je Tatjana izvajala: • Leonora v Fideliu, • Giulietta v Hoffmannovih pripoved­kah, • grofica v Figarovi svatbi, • Elza v Lohengrinu, • Co-co-san v Madami Butterfly, • Marina v Štirih grobijanih, • Diana v Orfeju v podzemlju, • Leonora v Trubadurju, • Santuzza v Cavalerii rusticani, • Tiordiligi v Cosi fan tutte, • Liza v Pikovi dami, • Marta v Nižavi … Leta 1972 je Tatjana dobila izjemno ponudbo za delo v operni hiši v Kielu, a se je na vrhuncu pevske kariere zaradi svojega ljubega in obolelega ocka Toneta vrnila v Ljubljano in se zaposlila v oper­ni hiši kot dramska sopranistka. Ni ji bilo lahko. Bila je v deprivilegiranem položa­ju glede dodeljevanja pevskih vlog, v od­nosu z dirigentom in podobno. V njej so pevke videle veliko konkurenco. Ceprav je sodila v vrh najboljših, ni dobivala pravih vlog. Splet navedenih okolišcin jo je pripeljal do tega, da se je 1988 predcasno upokojila. Tako je odšla s prizorišca slovenskega opernega petja ena redkih vrhunskih opernih pevk. Ohranimo Tatjano v lepem spominu in s ponosom, da je po genih Toneta Kra­lja tudi naša. Oce Tone, njen ljubljeni ocka, ji je ogromno pomenil tako v casu njegove­ga življenja kot tudi po njegovi smrti. Bil je prvi, ki se je vedno za njo potegnil in ji nudil zašcito. Kot otroka jo je veckrat vzel na naporna peš potovanja v Posocje in na Primorsko. Veckrat jo je portretiral. Hude duševne preizkušnje je dožive-la 9. septembra 1975, ko jo je njen ocka za vselej zapustil. Izgubila je najvecjega prijatelja, zašcitnika, ljubecega ocka. Odlocna, brezkompromisna, resnica in poštenost sta ji bili svetinji, je vzela živ­ljenje v svoje roke. S sramotno nizko po­kojnino (400 €) se je krcevito borila skozi Tone Kralj: Hcerka Tatjana, 1936 življenje, hkrati pa z vso intenzivnostjo ohranjala in oživljala spomin likovnega umetnika Toneta Kralja in skladatelja, di­rigenta, pianista, pedagoga, muzikologa Lucijana Marija Škerjanca (1900–1973). Njima v cast in ponos je ustanovila Fun-dacijo Toneta Kralja (1998) in Fundacijo Lucijana Marija Škerjanca (porocen z Marino sestro Karolo Oli). Levji delež opravil v obeh fundacijah je bil v rokah Tatjane in do leta 2006 hcerke Irene Baar. Bila je neumorna zapisovalka vseh mogocih spominov o ocku Tonetu, Lucijanu, Ireni, Karlu Jeraju in drugih. V njeni delovni sobi je bilo polno fasciklov z natancno zapisano dokumentacijo o zgoraj navedenih umetnikih. Pravo bo­gastvo neštetih podatkov za raziskovalce. Leta 1998 sem bil povabljen k izo­blikovanju Fundacije Toneta Kralja kot ustanovni clan in sem še danes prisoten. V vseh teh letih sem marsikaj novega iz­vedel od Tatjane, Irene in clanov funda­cije ter se tako dokopal do vedenja o živ­ljenju in delu umetnika Toneta in drugih. Iz prve roke sem spoznal mnoge zgodbe, ki niso bile še nikoli in nikjer objavljene, na osnovi katerih sem si ustvaril celovi-to predstavo Toneta kot cloveka in zares velicine med umetniki. Kasneje se je Fundaciji Toneta Kra­lja prikljucil še Stane Škulj iz Zagorice, kar me je zelo razveselilo. Obnavljale so se mnoge slikarije po raznih cerkvah in drugo leto bomo izpeljali izlet na Prem, kjer si bomo lahko ogledali obnovljene stenske poslikave v cerkvi sv. Helene. To je bila Tatjanina vroca želja in prva Mara Kralj: Hcerka Tatjana, 1936 cerkev, ki jo je Tone poslikal na Primor­skem v najbolj cistem ekspresionistic­nem stilu. Najtežji problem fundacije je zbiranje denarja za obnovo poslikav. Kaj vse je pocenjala Tatjana, da bi prišla do prepo­trebnih sredstev: pisala množico prošenj na ministrstva, podjetnikom, prijateljem. Odziva tako rekoc skoraj ni bilo. Velikok-rat je iz svojih skromnih sredstev pokri­vala stroške tekocega poslovanja. Clovek težko verjame, ce ne vidi, kako je podce­njena kultura. Hcerka Irena Baar, oper­na pevka s svetlim sopranskim glasom, ki ga je tehnicno povsem obvladovala, je želela materi in fundaciji pomagati s koncerti opernih pevcev, svojih prijate­ljev. Pomnim dva koncerta, ki sta vsak zase doprinesla manj kot 300 € prosto­voljnih prispevkov. Clovek nima besed. A Tatjana nikoli ni odnehala. Brez njene vztrajnosti bi propadle že mnoge Tone-tove poslikave. Tatjano zelo pogrešamo. V TD Dobrepolje smo vpeljali pose-ben nevsiljiv odprt nacin komunikacije med Tatjano in Dobrepoljem. Dobivali smo se veckrat letno in odprto s pogovo­rom spoznavali zgodbo o Tatjani, Tonetu, Mari, dvojcicah, Karlu Jeraju, Vidi Jeraj in drugih. Na ta nacin smo se naucili veli­ko, dosedanja znanja obogatili z novimi spoznanji, ki jih ne moreš najti v dose-danji literaturi o Tonetu Kralju. Spoznali smo, da je še vecji umetnik, kot smo to do sedaj mislili. Polna energije in ponosa, da je Kra­ljeva, je zmogla razpredati misli o vsem. Težko si prišel do besede. Kot vinjeta so v njenem pripovedovanju izstopale bese­de in misli, ki jih je tik pred smrtjo Tatjani na srce položil violinist Karel Jeraj. Kljub temu da je kar trikrat obolela za rakom, se ni niti za hip ustavila. Še bolj se je borila za preživetje in uresniceva-la vse druge, skrbno zastavljene cilje. V glavnem ji je uspelo z mocno voljo priti do cilja. Ni prenašala neresnice, krivice, neiz- Spomenika Francetu in Tonetu Kralj Stane Škulj Bliža se obcinski praznik, ob katerem smo želeli v znak hvaležnosti in v spo-min na naša rojaka, Franceta in Tone-ta Kralja, odkriti in blagosloviti njuna spomenika. Spomenika, ki ju je izdelal akademski kipar Mirko Bratuša, sta v njegovem ateljeju pripravljena in caka­ta na postavitev. Na trgu ob Jaklicevem domu na Vid-mu se že pripravlja podstavek, ki bo polnjenih obljub in žalitev svojega ocka. To so bile njene svetinje. Fundacijo Toneta Kralja je prevzela Tatjanina hci Vanda Vremšak Richter. Upamo in pricakujemo, da na trdnih te­meljih, ki jih je vzidala Tatjana, gradimo korajžno naprej. Treba je zacutiti glas srca in mu sle­diti! ¦ nosil dva odlicno izdelana spomenika. Mogoce je že prav, da pocakamo s po­stavitvijo in da mine trenutna »kuga«, ki nas omejuje pri množicnem združeva­nju. Upamo, da vas kmalu povabimo na odprtje. ¦ Kipar Mirko Bratuša v ateljeju. Na sliki (z leve): Kipar Mirko Bratuša, pobudnik za postavitev spomenikov, StaneŠkulj in župan Igor Ahacevcic. Tonetove »jaselce« V obeležitev Kraljevega leta in obcinskega praznika bodo v decembru pred pisarno Turisticnega društva Dobrepolje ob robu trga sredi Vidma postavljene Tonetove »jaselce«. Navdih zanje je litografija Toneta Kralja z naslovom Rojstvo, ki jo je ustvaril pred 90 leti in ima zanimivo zgodbo. Andreja Vreg Tone Kralj je veliko svoje ustvarjalne energije posvetil cerkveni umetnosti, kjer je na slikarski nacin ljudem približal sve­topisemsko vsebino in jih, zlasti na Pri­morskem, tudi nacionalno ozavešcal, saj se marsikje verski motivi prepletajo z na­cionalnimi simboli. Poslikal je vec kot 40 primorskih cerkva na slovenskem etnic­nem ozemlju, ki je z mirovno pogodbo v Rapallu novembra 1920 pripadlo Italiji (kar je Tone Kralj leta 1943 upodobil na znameniti sliki Rapallo). Prva cerkev, ki jo je Tone Kralj posli­kal na Primorskem, je župnijska cerkev sv. Helene na Premu (1921). Kasneje je med mnogimi poslikavami cerkva v Julij-ski krajini poslikal tudi župnijsko cerkev Presvete trojice na Katinari nad Trstom (1931), kjer je bil župnijski upravitelj Hu­bert Leiler, doma iz Ribnice. Ceprav je bil Leiler v župniji na Katinari le kratek cas (od oktobra 1925 do februarja 1932, ko se je moral umakniti pred fašisti), je za­pustil neizbrisne sledove zlasti s preno­vo cerkvene notranjšcine, ki jo je poslikal Tone Kralj. Med osnutki za poslikavo cerkve na Katinari pri Trstu je leta 1930 Tone Kralj ustvaril triptih litografij (ali kamnotiskov, odtisov risb s kamnite plošce na papir): Rojstvo (imenovana tudi Rojstvo Kristu­sovo), Dobrotnik (Kristus, ki ozdravlja bolnike) in Vstajenje (Vstajenje Kristuso­vo). Skupaj z drugimi nacrti za poslikavo cerkve jih je dostavil v pregled tržaški škofiji. Med slikami, ki jih na škofiji niso odobrili, so bile tudi omenjene litografi­je. Tone Kralj je 1931 poslikal cerkev na Katinari, kjer je upodobil Sveto trojico, štiri evangeliste in križev pot. Slovenski pravnik, prevajalec in umetnostni kritik dr. Karel Dobida je v Mladiki (1930, str. 151) ob sliki Rojstvo zapisal: »Znan prizor: v betlehemskem hlevcu, komaj naznacenem z nizkim lese­nim stropom, z nerodnimi vrati in z jasli v ozadju, je Sveta družina sama. Na tleh, s prtom pregrnjenih, leži Jezušcek, ob njem vdano kleci Marija in ga ljubece opazuje. Na dolgo romarsko palico oprt stoji za njo sveti rednik in skrbno gleda Dete in Mater. Vrc na tleh in popotna cula — to je vse. Dovolj je, da pove, da so to popot­ni, revni ljudje, ki se jim je v tem revnem hlevcu rodilo dete, ki bo odrešilo svet. Nic drugega ni umetnik dodal, ne pastirjev ne živali: da bi bile te glavne osebe tem bolj os in središce prizora, da bi se v njih in iz njih gledalec navzel nežnega custvenega vonja, ki veje iz podobe.« V nadaljeva­nju umetnostni kritik ocenjuje, da spada Rojstvo skupaj z litografijo Vstajenje med najboljša Kraljeva nabožna dela. Litografiji Rojstvo in Dobrotnik je leta 1930 Tone Kralj razstavljal na vec med-narodnih razstavah. Skupaj z ženo Maro sta svoja dela razstavljala na Mednaro­dni razstavi cerkvene umetnosti v Ant-werpnu, kjer so ju opazili številni kritiki, ki pa so zlasti obcudovali Tonetovo sliko Kamenjanje sv. Štefana. O delih Toneta Kralja, ki je na razstavi dobil laskava pri­znanja, so porocali casopisi v vec evrop­skih državah. Leta 1930 je litografijo Rojstvo Tone Kralj razstavljal na jugoslovanski umetnostni razstavi v Londonu. Razsta­va je bila v galeriji Tate, delu Nacionalne galerije, kjer je bila nekaj mesecev prej italijanska razstava. Na razstavi so bila predstavljena dela znamenitejših jugo­slovanskih slikarjev, kiparjev in grafikov. V žiriji, ki je v Zagrebu dokoncno izbra-la umetniška dela za razstavo, sta bila iz Slovenije Matej Sternen in Tone Kralj. Razstava je kasneje potovala iz Londona še v nekatera mesta v Angliji in na Škot­skem. Leta 1926 je generalni tajnik in clan žirije Vittorio Pica povabil brata Kralj v Benetke na mednarodni bienale, kamor se je Tone uvrstil tudi cez dve leti in za svoje umetniško delo prejel nagrado. Leta 1930 je na 17. beneški bienale pos­lal dve litografiji, Rojstvo in Dobrotnik. V Benetkah – tja je prispelo 1707 umetnin, uvrstilo pa se jih je le 305 – so litografiji sprejeli soglasno, brez žiriranja. Po trik­ratni zaporedni uvrstitvi si je Tone Kralj pridobil pravico brez žiriranja udeležiti se tudi naslednjega bienala, a je takrat fa-šizem tujcem že preprecil razstavljanje v osrednjem paviljonu, Jugoslovani pa ga v svoj paviljon niso uvrstili. Tone Kralj si je prizadeval populari­zirati umetnost in jo približati ljudem. Želel je, da bi številne domove namesto »šunda« krasila domaca, izvirna umetni­ška dela. Umetnine domacih umetnikov bi si v svojih domovih lahko privošcili ne le zbiralci umetnin, ampak tudi drugi ljubitelji umetnosti. Tako je Nova založba v Ljubljani leta 1930 natisnila triptih lito­grafij Toneta Kralja – Rojstvo, Dobrotnik in Vstajenje –, ki jih je založba prodajala po takrat zelo nizki ceni 100 din. Cetrto litografijo z naslovom Delo, ki jo je Tone Kralj prav tako ustvaril leta 1930, je dal razposlati clanom Umetniške matice. Litografija Rojstvo, ki gotovo krasi tudi kakšno domovanje v Kraljevem rodnem Dobrepolju, bo po 90 letih popotovanja po svetu in domacih krajih predstavlje­na na Vidmu. Seveda ne v originalu, temvec v prilagojeni »priredbi« na trgu sredi Vidma, pa vendar v poklon in spo-min našemu velikemu umetniku. V šte­vilnih domovih pa bomo spomin na to imenitno grafiko obudili s praznicnimi vošcilnicami, ki jih po umetnikovem zgledu Turisticno društvo Dobrepolje letos prodaja po simbolicni ceni 1 € za tri vizitke s kuvertami. ¦ TD Dobrepolje ob praznicnem letu bratov Kralj nudi vizitke z motivom litografije Toneta Kralja Rojstvo za simbolicno ceno 1 € za 3 vizitke s kuvertami. Vizitke lahko do konca leta 2020 narocite na e-naslovu td.dobrepolje@gmail.com ali po tel.: 041 962 823. Brezsticni prevzem in gotovinsko placilo v TIC-u na Vidmu vsako soboto od 9. do 11. ure ali po dogovoru. TD Dobrepolje je ponatisnilo knjigo našega rojaka Staneta Novaka Živali, moje prijateljice. V knjigi Novak opisuje svoje mladostniške dogodivšcine z živalmi v rodnem Dobrepolju. Knjiga je lepo darilo za otroke in odrasle. Predpraznicna cena: 5 € Knjigo lahko do konca leta 2020 narocite na e-naslovu td.dobrepolje@gmail.com ali po tel.: 041 962 823. Brezsticni prevzem in gotovinsko placilo v TIC-u na Vidmu vsako soboto od 9. do 11. ure ali po dogovoru. Alma Maximiliana Karlin – državljanka sveta v našem bralnem klubu Bralni klub v knjižnici Dobrepolje je v septembru zacel 8. sezono s knjigo Alme M. Karlin Moj kitajski ženin. Kot obicajno namen srecanja ni bil samo prebrati še eno knjigo, ampak tokrat tudi spoznati neverjetno žensko in svetovno popotnico izrednega duha in razgledanosti. Zora Korošec Koruza Rodila se je l. 1989 v Celju v mešcanski družini. Mama, nemška uciteljica blizu petdesetih, odpisana za materinstvo, otroku, rojenemu s telesno hibo, ni znala in ni zmogla dati ljubezni. Vzgoja nežne, krhke deklice se je osredotocila na malo-mešcanski »to se ne spodobi«. Oce Jakob, major avstro–ogrske vojske, star 60 let, je deklico imel resnicno rad, sprejela je nje­govo vojaško vzgojo in disciplino. Vodil jo je v naravo, spodbujal k raziskovanju in branju, bil je njen veliki prijatelj, ki pa je žal umrl, ko je bilo Almi komaj osem let. Mati se je vrgla v zdravljenje in popra­vljanje njenega telesa in duše. Kot se je za deklico mešcanske družine spodobilo, je hodila v nemško šolo, zelo kmalu se je naucila tudi anglešcine. Kasneje je znala vec tujih jezikov, kamor koli je potovala, se je poskusila tudi v jeziku domacinov. Kar ji je narava vzela pri telesu, ji je dvoj-no vrnila pri duši in umu. Že pri desetih letih je brala knjige za odrasle, imela je neverjetno sposobnost opazovanja ljudi in narave. Zelo dobro je risala, nikoli ni imela fotoaparata, njene slike in opisi so povedali vec. Vendar je bila ranjena, zgo­daj zrela dušica, in kot tako jo moramo razumeti v njenih posebnostih. Ljudje vse prevec radi obsojamo drugacnost, pri Almi Karlin se lahko ucimo. Stara 18 let si je izprosila pot v London, kjer je z izpitom iz osmih tujih jezikov na šoli za tajnice zacela prevajalsko službo. Vsrkalo jo je življenje med poligloti, sve­tovljani in teozofi. V skromnem življenju se je znašla tudi tako, da je študente iz Azije ucila v zameno za ure kitajšcine. Pi-sala je slovar iz desetih jezikov, tudi slo­venšcine. Izšel je njen prvi roman (Moj mali Kitajec), ki je delno avtobiografski, njena zaroka s kitajskim prijateljem se je koncala neuspešno po obisku matere. »Kitajec v Celju, to je vendar nezasliša-no!« Kot Avstrijka je med prvo svetovno vojno v Londonu postala nezaželena, zbežala je v Skandinavijo. Ceprav je živela skromno ob kruhu in caju, so bila to njena mirna leta, navdu­šena je bila nad naravo, ljudmi, ki so bili globoko razmišljajoci, skromni in varcni. Odkrila je svoje življenjsko poslanstvo, da bo pisateljica. Vendar je hudo zbolela in se vrnila v Celje. Imela je šolo za uce­nje tujih jezikov, delala 11 ur na dan in nacrtovala pot po svetu. Želela je razu­meti in doživeti svet(ove) kot umetnica, raziskovalka in ženska. Predvsem to zad­nje nam da misliti o tem, kam smo prišle ženske po vec kot 100 letih. Se bojim, da ne dalec. Svoje potovanje je l. 1920 zacela v Peruju, zanimali sta jo zgodovina Inkov, skrivnostni svet, že viden, z usodo dolo-cen (zbirka novel Smrtonosni trn), in sta­ra kecujšcina, dvorni jezik Inkov. Znašla se je v prepadu manjvrednosti ženske, tujke, bila oropana in ponižana (neob­javljen roman Vsemogocno eno, novela Meseceve solze). Verjela je v cisto, dobro in plemenito umetnost, ni dajala, cesar ni nikoli dobila – ljubezni. V družbi Rja­vega vampirja, carovnika, preroka, se je srecala z vudujem, hipnozo, okultizmom in parapsihologijo. Srecevala je ženske socialnega dna, razvila teorijo o azijskem izvoru Inkov (roman Malik). Služba »sodna prevajalka mesta in province Panama« ji je prinesla boljši materialni in družbeni položaj. V San Franciscu je zdržala le dva meseca, ZDA so le dolarji. Poznanstvo z uredniki ji je prineslo vecletno sodelovanje s Cillier Zeitungom (nemški Celjski casopis), kjer je od l. 1920 do 1928 izšlo 136 njenih pri­spevkov s svetovnega potovanja. L. 1922 je odpotovala na Japonsko, v Korejo, preživela je peklensko potovanje v najnižjem potniškem razredu. Ni mog-la pozabiti slabih izkušenj iz Peruja, bila je razrvana, zagrenjena in nedružabna. Ni mogla igrati moderne ženske z modo in šminkanjem. Japonska je bila zanjo vedno dežela gostoljubnih ljudi. V Tokiu ji je administrativna zaposlitev na nem­škem veleposlaništvu prinesla dobra poznanstva, predvsem z umetniki, gle­dališcem, srecala je gospoda I., ki je bil oporecnik in osvoboditelj gejš, princ iz sanj (roman V hiši ljudi). Domov je po­šiljala veliko predmetov (pahljace, palici­ce, lesene cokle, kimono, lesoreze), ki so v bogati etnografski in umetniški zbirki v Pokrajinskem muzeju Celje, vredno ogleda (http://youtu.be/G0aLDg4-tM0). Iz tistega casa je bilo objavljenih mnogo del (O Joni San – industrializacija dežele, novela Mala pomlad – podrejena vloga žensk, Prepovedana Jošivara, gejše in džore). Poglobila se je v budizem, obi-skovala templje, pisala, risala in se ucila. Na Japonskem ji nihce ni storil nic hu­dega in zato njena misel: »Ali ni prava ljubezen do domovine tista, ki ti veleva živeti tako, da se tujec poslovi od tebe z ljubeznijo?« Na skrivnostno Kitajsko je prišla l. 1923 in jo na kratko opisala kot deželo nasprotij in presežnikov, deželo prikazni in sanj, nic bledega, nic brezbarvnega, »velikanska umazanija in cudovita umet­nost«. Vrgla se je v novinarstvo, pošiljala prispevke kar 23 casopisom v Evropi in drugod (zbirka novel Zmaji in duhovi, budisticni nauki v Pod košatim ocesom). Primerjave svetovnih religij osvetli njena misel: »Vsak ima pravico, da po svoji veri prileze v nebesa.« Potovala je naprej v Avstralijo, Novo Zelandijo in na južnomorske otoke. Študirala je bogastvo rastlinskega in ži­valskega sveta, veliko hodila v naravo in med domorodce. Spet so jo posebej zanimale ženske. Srecala se je z Maori. Slabo je bilo za zaslužek, ponovile so se depresije, za preživetje je delala fizicno, v misijonih je našla nekaj miru in podpore. Raziskovanje Južnega morja je bil bogat, a najbolj naporen del njenega potovanja, po dveh letih je odšla s popolnoma uni­cenim zdravjem. Zadnji del poti v Malezijo, Pakistan in sveto Indijo se je zaradi številnih te­žav vse bolj umikala v potovanje v not-ranjost, v dušo. Srecala se je z islamsko vero in številnimi starimi verovanji. Ma-terialno jo je rešil nemški konzul s službo na informacijskem uradu za tujce, ven­dar je zapisala: »Slutila sem tisoce zgodb, rada bi jih zadržala, a sem jih izgubljala, ker sem se prodala« (Svetlikanje v mra­ku – roman o ženskih usodah iz Tajske). Takrat je dobila tudi malo iskrico svetov­ne slave, Selma Lagerloef jo je predlagala za Nobelovo nagrado. Zaradi bolne matere je po osmih letih potovanj odšla domov v Celje. Urejala je potopise in iskala založnike, veliko in uspešno je nastopala po Evropi, doma v Jugoslaviji so jo imeli za nemško pisa­teljico, o njej se skoraj ni pisalo. Srecala se je s Theo Schreiber Gamelin (1906– 1988), ki se je leta 1932 preselila k njej v Celje. Bila je njena literarna agentka, po Alminih besedah sestra po duši. Dvoje življenj – en cilj je opis njunega dolgo­letnega duhovnega prijateljstva. Tudi za tako življenje ljudje niso imeli veliko razumevanja. Že leta 1934 se je v Nem-ciji srecala z nacizmom in ga je takrat in kasneje vedno obsojala. Pomoc nacistic­nim migrantom jo je leta 1941 pripelja-la v zapor v Celju, njene knjige so bile prepovedane. T. Gamelin je s prijatelji v Berlinu dosegla njeno prostost. Zara-di vse hujšega nacisticnega pritiska se je 1944 zatekla v partizane, kjer pa tudi ni bila najlepše sprejeta. Dobro ji je bilo v osvobojeni Beli krajini. Od tam je njen portret, ki ga je naslikal Božidar Jakac. Po denacionalizaciji hiše in selitvah sta s Theo živeli skromno, mirno, v ustvarja­nju duhovnih besedil (Isolanthis – roman o kulturi, umetnosti, starih verovanjih in obicajih, o Atlantidi, 1936; Modri mesec – 1938, zadnji objavljeni roman, bolj mit kot resnicnost Tibeta). Nova oblast ji ni izdala potnega lista in tako ji je bilo v veliki meri onemogoceno delo z založniki v tujini, s cimer tudi ni bilo zaslužkov. Sredi blešcecih družbe­nih dosežkov socializma sta po vojni s Theo životarili v stari zidanici. Umrla je l. 1950 v bedi, nerazumevanju in nepri­znavanju svoje velicine. Prijateljica, ki jo je preživela za vec kot 30 let, je poskrbela za njeno literarno in narodopisno zapu-šcino. Zapušcina Alme M. Karlin je ogromna in neprecenljiva. Še je cas, da jo spoznamo in obudimo njene neštete dobre misli in duhovna spoznanja. Morda se tako malo odku­pimo za krivice, ki jih je bila deležna od naših prednikov. In mimogrede: v naši knjižnici so jo s police nemških avtorjev prestavili, zdaj jo najdete med slovenski-mi pisatelji. ¦ Solo recital sopranistke Tine Blatnik Dvorana mestne knjižnice je v petek, 11. septembra 2020, gostila nadarjeno mlado sopranistko Tino Blatnik, diplomantko Glasbene šole Grosuplje iz razreda prof. Irene Vidic. Irena Vidic, za Glasbeno šolo Grosuplje Solo recital obetavne pevke sta s klavir­sko spremljavo obcuteno podprli Darja Brcar in Lovorka Nemeš Dular, dopolnili pa gostje mezzosopranistka Sara Jere­mic ter komorna zasedba [TriO] flavta – rog – klavir z Nikolino Kovac Juvan, Lovorko Nemeš Dular in Robertom Pe­tricem. Raznolik repertoar so sestavljala dela skladateljev Pergolesija, Škerjanca, Delibesa, Brahmsa, Mozarta, Händla in Beethovna. Tina se je rodila leta 1996 v Ljubljani. Glasba že od malih nog igra pomembno vlogo v njenem življenju. Nad njo jo je navdušil že dedek, amaterski glasbe­nik, dolgoletni clan Godbe Dobrepolje, clan vec narodno-zabavnih ansamblov in ucitelj harmonike, ki ji je pri rosnih dveh letih podaril prvo klaviaturo, ob kateri je neprestano navdušeno prepe­vala in plesala. Glasbeno izobraževanje je zacela v dobrepoljski podružnici Glas­bene šole Grosuplje leta 2003, pri svoji prvi uciteljici klavirja prof. Rezki Šuštar. Šolanje na višji stopnji je nato nadaljeva-la pri prof. Lovorki Nemeš Dular in prof. Blažu Remicu. Leta 2010 se je udeležila 2. mednarodne poletne glasbene akade­mije v okviru festivala Art Ptuj 2010, kjer se je izpopolnjevala pri pianistu prof. Konstantinu Boginu in pianistki prof. Lauri Pietrocini ter pod njunim mentor-stvom nastopila na zakljucnem koncer­tu na Ptujskem gradu. Dve leti kasneje je svoje znanje še poglobila na delavnici pri pianistki prof. Marini Horak. Poleg igranja klavirja ji je bilo od nekdaj blizu tudi petje in na Osnovni šoli Dobrepolje je dejavno sodelovala pri šolskem pev­skem zboru. Kmalu po zacetku šolanja na gimnaziji v Ljubljani in po tem, ko je zakljucila z ucenjem klavirja na glasbeni šoli, se je ponovno vpisala na Glasbeno šolo Grosuplje, tokrat na program solo-petja pri prof. Ireni Vidic. Vzljubila je kla-sicno petje, in ceprav se na odru najbolje pocuti kot solistka, neizmerno uživa tudi v petju v komornih zasedbah. Od vpisa v program solopetja leta 2012 je clanica zbora ArtVoicess, ki deluje pod vodstvom prof. Irene Vidic, s katerim je nastopila v mnogih krajih po celi Sloveniji. Poleg glasbenega udejstvovanja je Tina trenu­tno študentka Univerze v Ljubljani, ob študiju pa poleg ucenja solopetja trenira tudi ples. Zakljucek šolanja je trenutek slovesa, a tudi novih zacetkov. Tina, pogumno in uspešno glasbeno pot ti želimo! ¦ Gibanje otroka Že en mesec je v Sloveniji razglašena epidemija, omejeni smo na obmocje svoje obcine. Lahko smo veseli, da živimo na podeželju in imamo prost dostop do travnikov, živahne hoje in teka po gozdu in po samotnih poteh, pot do Kamen vrha in Grmade nas pa že pošteno ogreje. Mateja Lohkar Zelo pomembno je, da se otroci vsako­dnevno vec ur gibajo in igrajo, najbolje je, ce je to na prostem in na svežem zra­ku. Gibanje je biološka potreba otroka. Priporocen cas gibanja otroka je od 60 do 90 minut dnevno. Vendar pogosto ni tako. Posledice negibanja otrok so ocitne in se kažejo na mnogih podrocjih. Zakaj je telesna dejavnost otrok prava izbira? Zato ker ne krepi samo mišic, srca in pljuc, ampak je to priložnost sodelovanja z drugimi, razvija biološki, intelektualni, psihosocialni in duševni razvoj, ki teme­lji na sreci in zadovoljstvu otrok. Gibalno genetika, družina in socialno okolje. Za kljucno obdobje intelektualnega razvoja manj uspešni in telesno manj dejavni ot-razvoj možganov je predšolsko obdob-zgodnje otroštvo od drugega do petega roci imajo tudi slabše ocene in nižji ucni je kljucno v dinamiki tega procesa. leta starosti. V predšolskem obdobju se uspeh kot gibalno sposobnejši in dejav-Možgani so v stalnem funkcionalnem razvije vec kot 70 % sinaps. Raziskave nejši otroci (Strel in sod., 2016). spreminjanju, so »gradbišce«. S trenin-kažejo, da so intelektualne sposobnosti Že starogrški filozof Aristotel je za-gom (uporabo) jih krepimo, z netrenin-posameznika odvisne ne samo od šte­pisal: »Nic ne unicuje cloveka bolj kot gom (neuporabo) jih oslabimo. Sinapse vila živcnih celic, temvec od števila si­njegova telesna neaktivnost.« Gibalna – povezave – se lahko odebelijo, stanj-naps. Sinapse se najintenzivneje tvorijo oz. športna dejavnost oblikuje mladega šajo ali propadejo (plasticnost možga-do petega leta (50 %), do sedmega leta cloveka v ustvarjalnega posameznika z nov). Nastanek in izginjanje sinaps lah-(70 %) in do dvajsetega leta starosti (95 življenjsko pomembnimi vrednotami. ko primerjamo z obrezovanjem drevja. %). Razvoj možganov je tako najintenziv-Otroci, ki so telesno dejavni, si ustvar-Neuporabne veje obrežemo, druge veje nejši v prvih letih življenja, ko se nevroni jajo pomemben kapital zdravja tudi za se okrepijo. Drevo ostane zdravo in se združujejo v nevronske mreže z medse­obdobje odraslosti. Redna gibalna dejav-dobro razvija in rodi. bojnimi povezavami. nost v predšolskem in šolskem obdobju Glede na raziskave angleškega Otrokovi možgani so kot zelo vpojna spodbuja vecjo skrb za zdrav življenjski nevroznanstvenika Petra Hannona je »goba«, ki sprejema razlicne dražljaje slog tudi pozneje v življenju (Škof, 2016). Duševni, intelektualni in gibalni razvoj otroka V zadnjem obdobju je prišlo do številnih novih spoznanj, ki so povezana z dušev­nim razvojem otrok. Znanstvena odkritja s podrocja nevroznanosti, nevrofiziologi­je, kognitivne psihologije, kineziologije (vede o gibanju) in sodobne pediatri­je nam kažejo na nove vidike razvoja otroških potencialov. Razvoj cloveških bioloških potencialov je kompleksen in dinamicen proces, ki zahteva sistemsko sodelovanje vec dejavnikov, med kate­rimi imajo odlocilno vlogo posameznik, iz okolice. Otrok v zgodnjem otroštvu sprejema informacije kot nedeljivo ce­loto med sliko, zvokom in predmetom (Rajovic, 2016). Ko otrok zacne zaznava-ti okolico, se zacnejo vzpostavljati nove povezave med živcnimi celicami. V bolj stimulativnem okolju kot otrok živi, vec sinapticnih povezav bo ustvaril. V prvih letih življenja se razvijejo osnove mišlje­nja, jezika, sluha, okusa in telesnih spret­nosti. Otrok s prvimi ontogenetskimi prirojenimi gibalnimi spretnostmi, kot sta plazenje in lazenje, sprejema mnoge vidne, slušne, tipalne in gibalne dražlja­je iz okolice. Clovek se uci vse življenje, vendar se v zgodnjem otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje življenjsko uce­nje. Otrok je raziskovalec! Spodbudno okolje mu omogoca ra­zvoj sinaps in gostejših nevronskih mrež, ki predstavljajo temelj njegovega poznej­šega mentalnega razvoja. Otrok od mno­žice zvokov uporablja le tiste, ki jih sliši v okolju. Najpogostejši je materin govor kot eden najtežjih umskih izzivov. Med drugim in tretjim letom otrok že prepozna barve in simbole. Pozna že znake avtomobilov, znamke cokolad. Otroci Eskimov že od petega leta naprej locijo 15 odtenkov bele barve, kar je po­vezano z njihovim opazovanjem ledu in snega. Romom sta glasba in ples polože­na v zibelko. V Braziliji otroci že od tret­jega leta naprej brcajo žogo, zato velja, da so Brazilci najbolj nogometni narod na svetu. Pomen telesne dejavnosti otrok Možgani otrok do sedmega leta starosti so prednostno senzoricni procesor. Ot­rok s plazenjem, lazenjem, skakanjem, igro na igrišcu, plezanjem po drevesih in raziskovanjem narave sprejema številne informacije. Te so lahko: • taktilne informacije (igra v peskovni­ku, gnetenje, barvanje, risanje, pisa­nje, igre z vodo, meti žog in drugih predmetov), • vestibularne-ravnotežne informaci­je (vrtenje, hoja po kamnih, hoja po gredi, guganje, hoja po vrvi), • proprioceptivne (hoja, tek, igre z žogo, gumitvist, akrobatika, gimnastika, vaje na trampolinu, plezanje, premagova­nje ovir). Telesna dejavnost ni samo dobra za zdravje, temvec tudi za uspeh v šoli. Ce otrok veliko casa preživi sede ali leže, nastane velika možnost nastanka ko­gnitivnih težav. Vsako uro sedenja naj bi otrok nadomestil z dvema urama igra­nja ali druge telesne dejavnosti (Rajovic, 2016). Otrok je raziskovalec, uci se z de­javnostjo. Najboljša vaja za hojo je hoja, naj­boljša vaja za tek je tek, najboljša vaja za smucanje je smucanje. Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v mo-žganih vzpostavijo nove povezave. Ko ponavlja že nauceno gibanje, se utrju­jejo stare, že vzpostavljene možganske povezave, zato je treba otrokom omogo-citi cim vec razlicnih gibalnih dejavnosti, kot so plazenje, plezanje, valjanje, hoja, tek, poskakovanje, lovljenje ravnotež­ja, vrtenje. Gumitvist je za otroke eden najkoristnejših pripomockov za vaje. To so tako imenovana intuitivna gibanja, ki so povezana z igro otrok. Otroci se uci­jo z igro. Gibanja v obliki igre sprožajo v možganih posebne snovi – opioide. Najbolj znan je hormon srece, ki daje otroku obcutek ugodja in zadovoljstva. Ljubece in prijetno okolje lahko razvija optimalen dopaminski sistem, ki nam omogoca, da smo radovedni in ustvarjal­ni. Otroka pogosto prevec šcitimo, da se ne bi poškodoval. Pri tem pa otrok nima dovolj spodbud, ni dovolj dejaven in ne pridobiva dovolj novih izkušenj, ki so nujno potrebne za njegov mentalni ra­zvoj. Pustimo otroka, da se igra v blatu, pesku ali vodi. Tudi umaže naj se! Starši imajo pri razvoju otrokovih sposobnosti najvecjo vlogo in odgovornost. Z otro­kom preživijo najvec casa in z otrokom so najbolj povezani. Vec kot bodo delež­ni gibalnih spodbud od staršev, gostejše bodo nevronske mreže. Kar 50 % otrok ima težave s fino motoriko – grafomo­toriko. Znaki razvitosti v tej sposobnosti so pisanje, risanje in rocno oblikovanje. Zato omogocimo otrokom informacijsko cim bogatejše okolje. Hoja, tek, skakanje, plezanje, vrte­nje, žoganje, vožnja s kolesom in dru­ge dinamicne vaje ohranjajo možgane v dejavnem stanju, saj morajo ves cas vzpostavljati ravnotežje. Pomembno je, da otroci hodijo, tecejo in se gib­ljejo v naravnem okolju (travnik, jasa, gozd, neravne površine v naravi). Otrok pri petih letih lahko prehodi štiri ali vec kilometrov na dan. Danes skoraj noben otrok vec ne hodi bos, ceprav bosonoga hoja in bosonogi tek po travi ali mivki najucinkovitejše razvijata pravilen sto­palni lok. Razvoj miselnega in gibalnega po­tenciala otrok je dinamicen proces, ki je povezan s številnimi dejavniki, med katerimi imajo odlocilno vlogo druži­na, vrtec, šola in stimulativno družbeno okolje. Zgodnje otroštvo je eno najbolj kriticnih obdobij otrokovega razvoja. V predšolskem obdobju se razvije kar 70 % možganskih povezav, kar tvori ogrodje in okvir za poznejše otrokove sposobnosti ter lastnosti. Gibalno stimulativno in pe­stro okolje nedvomno pomembno vpliva na intelektualne funkcije otrok. Zato se skupaj z otroki vsakodnevno naravno gibajmo v naravi in s tem ohra­nimo stik z naravo. Povzeto po avtorju: prof. dr. Milanu Cohu Šolski list izbirnega predmeta šolsko novinarstvo NOVEMBER 2020, ŠTEVILKA 2 UVODNIK V prejšnji številki našega obcinskega gla­sila smo se vam predstavili in napovedali naše prispevke. Prve lahko preberete na naslednjih straneh. Za vas smo intervju­vali našega knjižnicarja Mateja Kalana, ki ga zagotovo pozna vsak Dobrepo­ljec. Raziskali smo, kako je pouk pote­kal vcasih, in zapisali vtise prvošolcev o prvem šolskem dnevu. Pogovarjali smo se z nekdanjim ucencem naše šole in se pozanimali, kako so se petošolci sep­tembra imeli na Debelem Rticu … Nabor je pester, tako da le hitro zacnite brati. In ne pozabite, da imamo veliko idej in da MED NAMI: Matej Kalan Pogovarjali sta se Ana in Nika. Za najin prvi intervju sva si izbrali osebo, ki je že dolgo casa pri nas v šoli. Vedno, kadar potrebujemo kakršnokoli pomoc v povezavi s knjigami, je ta oseba pravi naslov. To je naš knjižnicar, Matej Kalan. Z njim sva se pogovarjali ob zacet­ku šolskega leta v knjižnici. Gospod knjižnicar, v katero osnovno šolo ste hodili? Hodil sem v osnovno šolo Toneta Cufarja v Ljubljani. Kam pa ste odšli po osnovni šoli? Po osnovni šoli sem šel na gimnazijo Po-ljane. Kako se je odvijala potem vaša študij-ska pot naprej? Po gimnaziji sem odšel na Filozofsko fa-kulteto v Ljubljani. Ali ste po izobrazbi samo knjižnicar ali še kaj drugega? Ucil sem geografijo in zgodovino, potem pa se mi je zdelo fino, da bi izvedel kaj vec o knjigah, in odlocil sem se, da bom postal knjižnicar. Veselilo me je tudi delo z otroki. bo mesec kmalu naokoli. Do takrat pa ostanite zdravi, spoštujte pravila in pazi­te na sebe in druge. Le tako bo to korona obdobje kmalu za nami. Carobnih in sijocih 8 Koliko let že opravljate poklic knjižni-carja? To delo sem pricel v letu 1990 ob zacet­ku šolskega leta in to delo me še vedno zelo veseli. Lahko opišete svoj delovni dan? V šolo pridem vsak delovni dan po 7. uri z avtobusom iz Ljubljane. V knjižnici op-ravljam vsakdanja opravila, po pouku zu­naj tudi dežuram in delo koncam nekje ob pol petih popoldan. Nato se z avtobusom vrnem domov v Ljubljano. Ali se v prostem casu še s cim ukvar­jate? Ko imam cas, gledam aktualne stvari po televiziji, veliko berem knjige, hodim na iz­lete in prireditve, kjer zelo rad fotografiram. Hvala, da ste si vzeli cas za najin prvi intervju. Želiva vam vse dobro še naprej. OBISKOVALI SO NAŠO ŠOLO: Gal Adamic Avtorica: Hana Gal Adamic je doma iz Ponikev in je ju­nija zapustil našo osnovno šolo. Sedaj obiskuje športno gimnazijo v Ljubljani. Gimnastiko trenira že deset let. Trenirati je zacel v zadnjem letu vrtca. »Treningi so kakšen dan kar naporni,« pove sogo­vornik. Ko je bil v osnovni šoli, je bilo s treningi veliko težav, saj so potekali v Ljubljani, kar je bilo casovno težko uskla­diti. »Za gimnastiko sem se odlocil, ker imam astmo in zaradi nje nisem mogel trenirati drugega športa,« razloži, zakaj NEKOC IN DANES: PRVIC V ŠOLO Nekoc – Anin stari ata Franci … Pogovarjala se je Ana. Oseba, ki sem jo izbrala za intervju, kako je bilo prvic v šoli, je moj stari ata Franci. Rodil se je leta 1946 in je šel prvic v šolo leta 1953 pri sedmih letih. V cem se osnovna šola razlikuje ne­koc in danes? Pouk je potekal dopoldne in popol­dne. Pozimi smo otroci v ucilnicah sami kurili pec in nalagali drva, da nas ni zeb-lo. V šolo smo hodili peš, nekateri tudi s kolesom. Kdaj se je zjutraj pricel pouk? Pouk se je pricel ob osmi uri in je trajal do 13.05. Koliko ur je potekal pouk? Dvakrat na teden smo imeli šest ur, drugace pa pet šolskih ur pouka. Kaj ste imeli za malico? V prvem razredu smo si morali malico nositi s seboj od doma. Kdor jo je poza­bil, je bil cel cas pouka lacen. V drugem razredu pa smo si morali s seboj nositi le kruh, ostalo smo dobili v šoli. V cem ste nosili šolske potrebšcine? Šolske potrebšcine smo nosili v nahrbtnikih. Katere predmete ste imeli v šoli? Imeli smo matematiko, geometrijo, slovenšcino, zgodovino, zemljepis, telo­vadbo, likovno snovanje, nemšcino kot obvezni predmet in gospodinjstvo. Kaj ste uporabljali kot šolske potreb-šcine? V šoli smo imeli radirko, svincnik, bar-vice, ravnilo, kotomer, škarje, lepilo, ko­laž papir, vodne barvice, mapo, crnilo in nalivno pero. Delovnih zvezkov ni bilo, uporabljali smo le ucbenike in navadne zvezke. Koliko razredov ste obiskovali v osnovni šoli? Vcasih je bilo samo osem razredov osnovne šole. Danes … prvic v šolo Prvošolcke smo povprašali po njihovih vtisih o prvem šolskem dnevu. Na vpra­šanje, kako je bilo prvi šolski dan, so od­govorili: Prijazni ucitelji, super mi je, imam novo sošolko Sofio. (Kihanna) V redu je, rada jo imam … (Tajda) V redu, vesela sem bila. (Shanti) Dobro mi je bilo, ni veliko naloge. (Žana) V redu, najprej smo se predstavili ucite­ljem, malo me motijo rutke. (Žiga) Prijazne uciteljice, rad delam domaco nalogo. Nisem bil tako vesel, potem mi je bilo všec, pripeljejo me starši. (Nejc) Super, nobenega ni bilo strah uciteljic, pridna sem. (Sofia) Super, nic me ni bilo strah. (Žan) V redu, ko gremo na sprehod, pazimo na cesti. (Lan) se je odlocil za gimnastiko. »Gimnastika mi je prva padla na pamet,« nato doda. Trenira v klubu Partizan Vic, kamor je prišel iz Narodnega društva Vic pri tri­najstih letih. Ni bilo dosti naloge, tudi strah me ni bilo, nismo delali nic dosti. (Naomi) Nic se nisem bala uciteljev, pridna sem … (Kim) V redu, ni me bilo strah … (Timotej) Super, pogumen sem bil. (Jure) Pocutila sem se v redu, delamo za šolo, ampak se še zmeraj igramo. (Gloria) Zgodilo se je … Debeli rtic Pogovarjala se je: Hana. pa so pred hotelom in ne pred baze­ nom. Vse dejavnosti so potekale na Zadnjega avgusta so petošolci odšli malo drugacen nacin zaradi korona­na Debeli rtic. Letos se zaradi korone virusa, z drugimi šolami se niso smeli niso zabavali tako, kot se ponavadi, družiti. Pazljivo so si ves cas razkuže­ kot smo se pred dvema letoma mi. vali roke. Zlatega delfincka je osvojilo Uredniški odbor: Ana, Hana, Dijana, Nika, Nik, Masko so uporabljali, ko so šli na zajtrk, kosilo in vecerjo. Pri vecernih dejavnostih niso bile prisotne druge šole (pri kinu, talentih …), potekale veliko ucencev. Staš sklene: »Vseeno smo se zabavali, ceprav je zaradi ko­ronavirusa vse potekalo na drugacen nacin.« Nina, Patricija. Likovna urednica: Nina. Tehnicni urednik: Nik. Lektorji: Sijocih in carobnih 8. Projekt »Trajnostna mobilnost«: gremo peš s kokoško Rozi V letošnjem šolskem letu 2020/2021 na naši šoli zacenjamo projekt »Trajnostna mobilnost«, katerega namen je ozavestiti ucence in njihove starše ter skrbnike o pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsakdanjem življenju. Sonja Lenarcic, pom. ravnatelja OŠ Dobrepolje Projekt vodi in je podprt s strani Mini-strstva za infrastrukturo RS ob podpo­ri Evropske unije (Evropski kohezijski sklad, program Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti). Cilj projekta, v katerem sodelujejo številne osnovne šole iz vse Slovenije, je vplivati na spreminjanje potovalnih navad prebivalcev Slovenije ter s tem pripomoci k izboljšanju pogojev bivanja za vse in hkrati k trajnostnemu razvoju. S spreminjanjem potovalnih navad ucen-Že z aktivnim nacinom mobilnosti cev v smeri trajnostne mobilnosti se bo (hoja, kolesarjenje, uporaba javnega po-Trajnostna mobilnost: zmanjšal motorizirani promet v okolici tniškega prometa) na poti v vrtec, šolo, Hoja je najbolj naraven, demokrati­šol, manj obremenjevalo okolje, spodbu-službo in po vsakodnevnih opravkih je cen, zdrav in socialno pravicen nacin jalo gibanje otrok in hkrati krepilo njiho-mogoce zadostiti dnevnim gibalnim pri-premikanja. Lahko jo kombiniramo z vo zdravje. porocilom zdravstvene stroke, ki pravijo, uporabo skiroja, rolke ali rolerjev. Hoja Ljudje se zadnja desetletja vse bolj da tveganje za nastanek kronicnih nena-ne povzroca izpustov in drugih vplivov zavedamo negativnih vplivov prometa lezljivih bolezni pomembno zmanjšuje na okolje, v primerjavi z drugimi prevo­na okolje, zdravje in na kakovost bivanja že pol ure zmerne telesne dejavnosti ve-znimi nacini pa je prostorsko in infra-nasploh. Promet nam po eni strani služi, cino dni v tednu. Ce je hoja primerna za strukturno nezahtevna. Primerna je za po drugi strani pa škoduje. Pomemben poti do 2 km in kolesarjenje do 5 km, se krajše razdalje (do 2 km), kar se ujema z je trajnostni pristop, kar pomeni zadovo-z javnim potniškim prometom na najbolj znacilnostjo zgradbe vecine naselij v Slo­ljevanje gospodarskih, socialnih in okolj-trajnosten nacin opravijo vse daljše poti. veniji in povprecno dolžino opravljenih skih potreb družbe ob hkratnem zmanj-Kaj sploh je trajnostna mobilnost? poti v njih. Hoja je kljucna, saj se tudi vse ševanju neželenih ucinkov prometa na Trajnostna mobilnost pomeni možnost poti z avtomobilom in javnim prevozom gospodarstvo, družbo in okolje. V Evropi premikanja na enega od razpoložljivih zacnejo in koncajo z njo. Hoja je hkrati zaradi onesnaženosti zraka vsako leto še potovalnih nacinov, ki imajo majhen priložnost za druženje in pogovor. vedno predcasno umre 400.000 ljudi, v negativen vpliv na okolje, kot so hoja, Kolo je najsmotrnejše prevozno Sloveniji vec kot 1100. Tudi nezadostna kolesarjenje, javni potniški promet, od-sredstvo za razdalje do 5 km, elektricna telesna dejavnost je posledica prevelike govorna uporaba avtomobila in uporaba kolesa pa tudi za daljše razdalje. Je po­rabe avtomobilov. okolju prijaznih vozil. ceni in dostopno vsem socialnim skupi­nam, okolju prijazno in ne zaseda veliko prostora. Na vecini poti v naseljih je celo najhitrejše. Vsakodnevno kolesarjenje ugodno vpliva tudi na zdravje. Zaradi pozitivnega vpliva na kakovost bivanja se je kolesarjenje v mnogih evropskih mestih uveljavilo kot enakovreden in ucinkovit nacin opravljanja vsakodnev­nih poti. Ucenci morajo imeti opravljen izpit za kolo. Javni potniški promet vkljucuje raz­licne oblike prevozov, predvsem pa av-tobusni prevoz (mestni in medkrajevni) in prevoz z vlakom. Kadar je ucinkovit, lahko v kratkem casu in z nizkimi stroški prepelje najvec ljudi. Omogoca kakovo­stno dostopnost za vse in rešuje veliko težav v prometu. Pri vožnji z avtomobilom si prizadeva-mo za povezovanje in skupno vožnjo vec potnikov, ki potujejo v isto smer. Na naši šoli smo dejavnost Gremo peš s kokoško Rozi oz. teden trajnostne mobilnosti izvajali v tednu od 5. do 9. oktobra 2020, spremljevalne dejavnosti pa so potekale na šoli že od septembra. V projektu so sodelovali ucenci iz 16 od­delkov. Poleg spodbujanja k trajnostni mobilnosti smo opozarjali še na VARNO Zahvala krvodajalcem pot v šolo in skupaj pregledali nevarne odseke svojih šolskih poti. V tem tednu in celo šolsko leto bomo ucence spodbujali, da za pot v šolo in na popoldanske dejavnosti izberejo enega od trajnostnih nacinov mobilnosti, in sicer peš, s kolesom, skirojem, rolerji … Želimo si, da bi tovrstni nacin mobilnosti uporabili cim veckrat še kasneje. Ucenci so v šoli izpolnjevali dnevnik o prihodih v šolo in bili za to nagrajeni z igralnimi karticami. Skupaj z ucitelji so se pogovarjali o varnosti v prometu, igra­li igre in poiskali varne poti v šolo. Z željo po spremembi potovalnih na­vad ucencev, po spodbujanju gibanja otrok in krepitvi zdravja ter s potrebo po zmanjšanju motoriziranega prometa v okolici šol vsi izvajalci projekta upamo, da bomo kar se da uspešni. ¦ Ce bi morali letošnjo jesensko krvodajalsko akcijo oznaciti z eno besedo, bi bila ta beseda HVALEŽNOST. Hvaležnost za 368 srcnih krvodajalcev, ki jih niso ustavile izredne razmere zaradi epidemije covida-19. Skupaj so darovali 152 litrov najdragocenejše tekocine – svoje krvi! Anica Smrekar in Matjaž Marincek, RKS – OZ Grosuplje Hvaležnost in cestitke jubilantoma: To-netu Laknarju za stotic darovano kri in Petru Koritniku, ki je zaradi starostne omejitve zakljucil pri sedemdesetkrat darovani krvi. Hvaležnost Obcini Grosuplje za Druž­beni dom in za brezplacno parkiranje za krvodajalce v novi parkirni hiši. Hvale­žnost Obcini Dobrepolje za novo lokacijo v Jaklicevem domu na Vidmu. Hvaležnost župniku Izidorju Grošlju za možnost izvedbe krvodajalske akcije v župnijski dvorani v Šentvidu pri Sticni. Hvaležnost Srednji šoli Josipa Jurcica za prostore in pripravo malice za krvodajal­ce. Žal pa so zaloge krvi še vedno nizke, zato prosimo vse, ki ste zdravi in bi lahko darovali kri, da se prijavite na: 051 389 270 ali 051 671 147 in darujete kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Ce ste preboleli covid-19, imate morda v krvi edinstveno zdravilo, ki bo pomaga-lo rešiti življenje tistih z najtežjim pote­kom bolezni. Ce ste pripravljeni sodelo­vati in darovati plazmo/kri za zdravljenje bolnikov, to sporocite na e-pošto: plaz­ma@ztm.si ali poklicite na telefonsko številko 030 485 510 vsak delovnik od 8. do 13. ure. Dragi krvodajalci, s svojim darova­njem navdihujete vse okrog sebe. V teh težkih dneh, polnih skrbi in negotovosti, prinašate upanje in dobesedno rešujete življenja. Želimo vam trdno zdravje in naj vaš zgled opogumi tudi druge! ¦ Slišim te – pa te tudi razumem? Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Teden Karitas, ki poteka od 23. do 29. novembra 2020, obeležuje 30. obletnico organizirane Karitas v Sloveniji. Dobrodelni koncert Klic dobrote je bil v sredo, 25. novembra 2020, ob 20.05. Spremljali smo ga lahko v neposrednem prenosu na 1. programu RTV ali na Radiu Slovenija in Radiu Ognjišce. Prenos svete maše za sodelavce Karitas pa bo v nedeljo, 29. novembra 2020, ob 10.00 iz mariborske stolnice. Marta Šuštar Nagovarjalo nas bo geslo: »Slišim te«, ki še posebej nagovarja v teh težkih casih. Pogosto se nam zgodi, da poslušamo, a ne razumemo. Pred seboj vidimo clove­ka, slišimo njegov glas, a ne dojamemo njegovega sporocila. Znati poslušati in slišati je dar. So ljudje, ki tega ne zmorejo, težko se vživijo v drugega, zato ne slišijo. Nekateri pa nocejo poslušati. Morda jih odbija oseba ali jih vznemirja njen pro­blem in se vsemu raje izognejo. A z nekaj truda se poslušanja lahko priucimo. Poslušati in slišati je znamenje spošto­vanja, zanimanja, sprejemanja, ljubezni. Je znamenje Božjega dotika. Treba je sli­šati. Slišati kaj? Slišati Gospoda, ki nam daje obljubo, pogum in moc. Bog nas sliši, in to nam sporoca po znamenjih, le mi jih pogosto ne prepoznamo. To, da nas Bog sliši, je za nas velika tolažba. Z mirom v srcu lahko pricakujemo, da nas bo v trenutku stiske slišal in rešil. Na na-cin, ki je v njegovih oceh najboljši. Ce znam poslušati, imam v rokah kljuc do tiste kamrice v srcu bližnjega, ki je ne odpre komur koli. In ko se v odnosu prepustim drugemu v zaupa­nju, se v meni prebudita moc in duh, ki omogocata gradnjo in preživetje odno­sa. Le zaupanja vreden odnos ima moc ozdravljanja in moc, da premaga zlo. Kdo posluša mene? Kako se pocutim, ko me zares slišijo? In jaz – koga poslušam? Kako pos­lušam? Tudi slišim? Kakšno znamenje sem bližnjemu? Ali se zavedam, kako pomembno je, da tudi jaz slišim bližnje­ga? Izrociti nekomu dar v obliki denarja ali hrane je gotovo dejanje pomoci, a je relativno lahko. Vecji in težji dar pa je ljubezen, ki je poslušanje in sprejemanje osebe, ki jo je Bog v tistem hipu postavil pred nas. To je prvo in najpomembnejše delo Karitas. Njeno bistvo, na katero ne smemo pozabiti. Štejejo drobna dela pozornosti. Sami bi radi naredili cudeže, rešili svetovno lakoto, našli rešitev za vse probleme sveta, koncali vse vojne, pregnali vse goljufije. Toda ta dejanja nas presegajo. Ce ne zmoremo pogledati cez stisko, je vse skupaj ena velika beda, žalost, obup. Ko beremo in poslušamo vsakodnevne novice, vidimo le nesreco in ne vidimo rešitve. Utapljamo se v teh velikih pro-blemih in prezremo ljudi, ki so okrog nas in bi jim lahko pomagali s preprosto be-sedo, pozdravom, nasmehom, pismom, telefonskim klicem … Pismo za lepši dan in telefonske povezave za pomoc v stiski Epidemija nam je onemogocila druženje med seboj in tesne stike, kar še posebej obcutijo starejši in bolni. Lahko jim dan polepšamo s pismom. Mlada Karitas pri Slovenski karitas vabi prostovoljce in šir­šo javnost, da prijavljenim starejšim in osamljenim osebam napišejo pismo in morda dodajo kašno risbico ali manjše darilce. Ce bi želeli sodelovati, se lahko prijavite na www.karitas.si/pismo-za--lepsi-dan/. Vsi starejši in osamljeni, ki bi želeli prejeti pismo za lepši dan, se lahko pri­javite s spletnim obrazcem na omenjeni spletni strani Slovenske karitas ali na te­lefonski številki 069 928 187. Z namenom olajšati stiske starejšim in bolnim v tem casu epidemije je Sloven-ska karitas odprla posebne telefonske povezave. Vsi, ki bi želeli to obliko pomo-ci, se lahko vsak delovni dan med 9. in 15. uro prijavite na telefonski številki 069 928 187 in povezali vas bodo s prostovolj­ci, ki so že pripravljeni in cakajo na klic. Pokažimo, da se v teh casih dogajajo tudi lepe stvari. Širimo pozitivno! Skupaj zmoremo! »Vsakic, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.« Mati Terezija (Povzeto po brošuri »Slišim te«, Slo­venske karitas, gradivo ob tednu Karitas 2020.) Cestni bonton za pešce Starejši pešci spadamo med najranlji­vejšo skupino v prometu. Z leti se nam slabša vid in težje ocenimo hitrost in raz­daljo mimovozecih vozil. V letu 2019 je v prometnih nesrecah umrlo 15 pešcev, med njimi je bilo kar devet starejših od 64 let, kar deset teh nesrec se je zgodilo v temnem delu dneva. Mlada karitas Slovenija, Slovenska karitas in Javna agencija RS za varnost v prometu so ob letošnji akciji Vidni in var-ni na cesti izdali knjižico Zlatkovi nasveti o varnem ravnanju v prometu ob temi in mraku. Iz te knjižice sem povzela nasled­nji bonton: 1. Zavedajte se, da kot pešec na ces-ti NIMATE ABSOLUTNE PREDNOSTI. Vedno se morate pred preckanjem ceste prepricati, da to lahko storite varno! 2. Vedno UPORABLJAJTE POVRŠINE, NAMENJENE PEŠCEM. Ce urejenih po­vršin za pešce ni, hodite po levem robu cestišca. Tako boste imeli boljši pregled nad vozili, ki vam prihajajo nasproti, vo­zniki pa vas bodo prej opazili. 3. BODITE VIDNI in poskrbite, da vas bodo vozniki opazili. V mraku, megli, dežju, temi nosite svetla oblacila in od­sevnike (kresnicko, odsevne trakove ali odsevni jopic). Ce hodite ponoci zunaj naselja, uporabljajte tudi svetilko z belo svetlobo. 4. Pred preckanjem ceste vzpostavite z voznikom ocesni stik, da vidite, da vas je opazil. PRECKAJTE CESTO NA OZNA­CENIH PREHODIH za pešce. To naredite hitro, brez nepotrebnega ustavljanja. 5. BODITE PREVIDNI. Preden prec­kate cesto, poglejte levo, desno in še enkrat levo. Vedno pocakajte, da vam vozniki dejansko ustavijo. Svojo namero za preckanje jasno nakažite. Lahko tudi z dvigom roke. Pešci imamo na sreco najkrajšo pot ustavljanja. Samo pomislimo in se usta­vimo. Z avtomobili pa ni tako. Avtomo­bil, ki vozi s 30 km/h, ima pot ustavljanja 12,6 metra, avtomobil, ki vozi s 50 km/h, ima pot ustavljanja 26 metrov, ce pa vozi 90 km/h, ima pot ustavljanja 64,1 metra. Ob slabših voznih razmerah (dež, sneg, led) se zavorna pot mocno podaljša. Bodimo vidni, bodimo previdni in os­tanimo zdravi! ¦ Grošev prenovljeni november in kaj vam groševci pripravljamo v prihodnje Šolsko in študijsko leto se je sedaj res že zacelo s polnim zagonom, prav tako zagnano pa so se zacele odvijati tudi dejavnosti v Študentskem klubu GROŠ. Cas, ko se moramo drug od drugega izolirati, smo izkoristili za to, da se v naših prostorih koncno naredi še zadnji korak prenovitve – menjava tal. Neža Androjna in ekipa ŠK GROŠ Prenova celotnega kluba nam je vzela dobro leto, to pa je eden zadnjih kora­kov, na kar smo zelo ponosni, saj je bilo v to vloženega veliko truda, casa in prosto­voljnih ur. Mi se že veselimo, da se stva­ri malce umirijo in da boste spet lahko prišli v naš klub. Kot ste že opazili in kot je tudi bilo pri-cakovati, smo morali vse tradicionalne projekte tega casa opustiti oz. jih preobli­kovati v elektronsko obliko. Vsaka takšna slaba stvar pa ima seveda tudi dobro plat; s tem ko so nas razmere pahnile v nov nacin bivanja, smo prišli do mnogih svežih in zanimivih idej, do projektov, s katerimi se še nismo ukvarjali. V novembru nas najprej caka dogo­dek. Skupaj bomo virtualno potovali! Ne gre za potopisno predavanje, temvec za enega naših novih projektov – Erasmus veceri: Izkušnje za življenje. Tokrat smo se povezali s tremi študentkami, ki so se udeležile izmenjave Erasmus. Tako bomo v sklopu treh vecerov pod njiho-vim vodstvom potovali iz Irske v Grcijo in nato še v Litvo, izvedeli boste njihove izkušnje iz prve roke, hkrati pa se boste lahko pozanimali še o morebitnih stva­reh, ki vas zanimajo v zvezi z izmenjavo samo. Po ogledu teh treh držav pa bo sle­dil tudi projekt, ki se vam bo pomagal spoprijemati s stresom in drugimi ne­prijetnimi obcutji med drugim valom epidemije. Govorimo o delavnici joge! Oddih od stresa: Sprošcujoca joga vam bo omogocila pomiritev, dobro energijo in vas naucila, kako se lahko na podoben nacin sprostite tudi sami. Odkrili vam bomo le še eno novost, in sicer sodelovanje pri projektu Grosu­peljski božicki. Gre za dobrodelno akcijo, s katero bomo v sodelovanju s pobudni­kom, Mihom Leginom, in nekaterimi drugimi clani Facebook skupine Klepet Grosuplje zbrali darila za približno 40 otrok iz naše obcine. Podrobnosti po­teka akcije lahko najdete na naših sple­tnih profilih, zbiranje pa poteka od 15. novembra, med drugimi tudi v prostorih našega kluba. December bo nanizal še mnogo no-vih projektov, zato ne pozabite spremlja-ti naših spletnih Facebook in Instagram profilov, pa tudi naše spletne strani www. klub-gros.com, na kateri vas prav tako obvešcamo o vseh novostih, ki se odvija­jo v našem klubu. Zaradi koronavirusa so naše uradne ure prilagojene in se širijo na splet, kjer lahko v stik z nami stopite prek uradnega elektronskega poštnega predala ali družabnih omrežij, tiskovine študijskega gradiva pa lahko prevzamete ob petkih. Ne pozabite si – predvsem v tem ob-dobju – podariti vsaj nekaj casa v dnevu, ki ga boste preživeli na sebi ljub nacin. Ce vam že zmanjkuje idej, kaj poceti, pa ste lepo vabljeni, da si na našem Fa­cebook ali Instagram profilu ogledate pred pol leta nastale Groševe zgodbe iz karantene, ki vam bodo morda pricarale zamisel ali dve. Veseli nas tudi, da smo po nekoliko ovinkasti poti prišli do odgovora župana dr. Petra Verlica o problematiki garažne hiše P + R. Na predvolilnem srecanju no-vembra 2018 je namrec obljubil, da bo v parkirni hiši omogoceno brezplacno par-kiranje vsem, ki se bodo naprej peljali z avtobusom ali z vlakom. Obljuba od od­prtja garažne hiše v septembru pa vse do novembra še ni bila izpolnjena, prav tako na vprašanje glede trenutne situacije dlje casa nismo prejeli odgovora. Zadovoljni smo z nedavnim pojasnilom, da bo to-vrstni sistem uveden z novim letom. Kot študentski klub se vneto zavzemamo za reševanje mladinske problematike in že-limo, da je tudi naš glas slišan in uslišan. Ostanite zdravi in #ostanitedoma! Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ Povezuje nas ljubezen do lepot podzemlja Obcasno v našem glasilu lahko preberete kak prispevek Jamarskega kluba Krka. V tokratni številki sem na pogovor povabil predsednika društva, Leopolda Bregarja, ki je povedal marsikaj zanimivega o jamarstvu. Tudi v naši obcini je namrec veliko jam in brezen, clani omenjenega jamarskega kluba pa pogosto obiskujejo tudi naše jame. Zdaj lahko o tridesetih jamarjih, združenih v jamarsko društvo, izveste vec. Bojan Novak, fotografije Leopold Bregar in Tanja Podržaj Gospod Bregar, v tej številki Našega kraja bralci lahko ponovno berejo pri­spevek o vaši cistilni akciji v eni izmed številnih kraških jam na ozemlju naše obcine. Lahko našim bralcem na zacet­ku pogovora predstavite svoje društvo? Najprej hvala za povabilo in do sedaj objavljene clanke v glasilu Naš kraj. Jamarski klub Krka je leta 2006 na pobudo domacinov ustanovila pešcica zagretih jamarjev, med katerimi sem bil tudi sam. Klub združuje 30 clanov, ki so pretežno iz okolice Krke, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev. Povezujejo nas lju­bezen do lepot v podzemlju, adrenalin ter raziskovalna žilica. V svojih vrstah združujemo tako jamarje kot jamarke; vse od jamarskih pripravnikov, jamarjev, inštruktorjev jamarstva do clanov, ki so kot reševalci vkljuceni v Jamarsko reše­valno službo. Glavnina dejavnosti naše­ga kluba predstavlja raziskovanje in do-kumentiranje podzemlja. Novo odkrito jamo ali brezno pregledamo, razišcemo, preštejemo in dolocimo živalstvo. Jamo izmerimo, dokumentiramo z zapisniki, ki jih nato oddamo v kataster jam Ja­marske zveze Slovenije, skratka uživamo v lepotah kapniškega okrasja. Vecini bralcev se zdi raziskovanje kraških jam kar nekoliko eksoticno, mogoce adrenalinsko in nevarno. Kako to doživljate vi? Jamarstvo je adrenalinsko in kot vsak tak šport tudi nevarno, ce ne paziš nase in na sojamarje. V klubu smo pri vsakem obisku jam previdni in po 15 letih delo­vanja brez nesrece v jami. Upam, da tako tudi ostane. Nad jamami sem navdušen že od malih nog tudi sam, obcudujem jih in, ce mi le uspe, poizkušam na »svetlo« prinesti kakšno lepo fotografijo. Seveda vse naenkrat ne gre, saj ce si na primer v jami opremljevalec smeri z vso potrebno opremo, preprosto zmanjka casa za ob­cudovanje vseh detajlov jame. Zelo dobro, da še niste imeli jamar­ske nesrece. Pa se vendarle kdaj ob vsem lepem pri raziskovanju jam po­javi kaka neprijetna izkušnja? Za neprijetno izkušnjo štejem one-snaženost jam, na katero naletimo pri raziskovanju. Jame si res ne zaslužijo tega. Kar se pa samega raziskovanja tice, so neprijetne vsaka manjša poškodba, prebavna motnja in podhladitev. Slednja neprijetnost je bolj prisotna v globokih visokogorskih breznih, kjer smo iz-postavljeni nižjim temperaturam. Seve­da podhladitev ni izkljucena tudi v ni­žinskih jamah, saj je tudi v njih prisotna vlaga, ki ob mirovanju kaj hitro nažene neprijeten jamski hlad v kosti. Pomemben del vašega dela torej predstavljajo tudi cistilne akcije v pod-zemnih jamah. Služijo kraške jame tudi še danes, kljub vecji ozavešcenosti, kot odlagališca za smeti? Na žalost se nemalokrat v jamah sre-cujemo z odpadki, ki nam dajo vedeti, da sta ekologija in s tem povezana skrb do narave še vedno velik problem. So ob-mocja, ki so prakticno povsem cista, de­nimo podzemni visokogorski kras. Pravo nasprotje pa so nižinske jame blizu nase­lij. Te so praviloma vedno onesnažene, ce so blizu cest ali gozdnih poti. Oce­njuje se, da je v Sloveniji onesnaženih vsaj 2.500 jam od trenutno registriranih 13.659 jam (maj 2020). Onesnaženost pa je razlicna – od nekaj kosov inertnih odpadkov do desetine kubicnih metrov nevarnih. Problem so olja, elektronske komponente, baterije in akumulatorji, pesticidi in zdravila, barve in topila ter kadavri. Kraški svet okrog nas je podzemno zelo pester, raznolik in bogat. Lahko iz prve roke poveste kaj vec o tem, kar do zdaj poznate pod tlemi Dobrepoljske in Struške doline? Se strinjam z vami, tudi pri vas imate lepe jame. Veliko je vodoravnih, ki od­vajajo visoke vode, kot sta Podpeška in Kompoljska, ter še veliko drugih, tako vodnih kot tudi suhih jam in brezen. Kredni in jurski apnenci, ki prevladujejo pod dolino, so idealni za jame. Vecinoma so globoke do 50 metrov, redke doseže­jo globino 100 metrov ali vec. Lepše in nepoškodovane jame so tiste, ki so tež­je dostopne, ce le niso ob poteh, potem niso onesnažene. Te so bolj adrenalinske in dostopne z jamarsko vrvno tehniko. Vodoravne jame pa so skozi cas utrpele vecji davek. Ce se vrnemo v preteklost, so ljudem kraške jame omogocale bi-vanje, zavetje, pitno vodo, prostor caš-cenja in pokopov. Tudi v sedanjih casih so veckrat obiskane, ce ne drugega tudi zaradi boljše in dostopne razsvetljave. Nekatere jame so utrpele veliko obiskov in so zato posledicno poškodovane. Še vedno pa je veliko neraziskanih brezen, za katera še nismo izvedeli, zato smo ve­seli vsake informacije. V svojih vrstah imate tudi jamarske reševalce. Vas pogosto poklicejo na po­moc ob kakšnih nesrecah? Res je, v našem klubu imamo trenu­tno dva operativna jamarska reševalca, ki vsako leto podpišeta pogodbo z Jamar-sko reševalno službo, ki deluje znotraj Ja­marske zveze Slovenije. Vedeti moramo, da je Jamarska reševalna služba razde­ljena na sedem centrov, ki so razporejeni po celi Sloveniji. Ker sta naša reševalca v Reševalnem centru Novo mesto, ju vecinoma poklicejo na pomoc na tisto obmocje, ki ga pokriva ta center. V pri­meru vecje nesrece, kjer reševanje lah­ko vcasih traja tudi vec dni, se poklice na pomoc sosednji reševalni center ali vsi operativni in neoperativni reševalci v Sloveniji. Velikokrat rešujemo iz jam tudi živali, predvsem pse, ki padejo v jamo zaradi bližnjih pešpoti. V zadnjem casu veliko sodelujemo tudi s Policijo pri razlicnih iskalnih akcijah. Sprejemate tudi nove clane, ki bi želeli odkrivati lepote kraškega sveta? Seveda. Vedno smo veseli vsakega bo­docega clana, ki ga zanimata narava in z njo povezano jamarstvo. Zato nam vsa­ko leto uspe izpeljati jamarsko šolo, kjer izobrazimo nove clane ali nadgradimo znanje aktivni clani. Vec o našem delu si lahko preberete na spletu: www.jkkrka.si ali na naši Facebook strani. G. Bregar, hvala za pogovor. Vam in vašim clanom želim še veliko užitkov ob raziskovanju podzemlja. Hvala. Tudi vam želim veliko uspe­hov. ¦ Cistilna akcija jame v Starih Doleh V soboto, 19. septembra, smo se clani Jamarskega kluba Krka zjutraj dobili pred klubom na Krki, da zacnemo tradicionalno cistilno akcijo. Vsako leto se namrec potrudimo, da iz vsaj ene bolj ali manj onesnažene jame v domaci ali sosednjih obcinah iznesemo smeti. Leopold Bregar, Jamarski klub Krka Tokrat smo izbrali Jamo 1 v Starih Doleh v obcini Dobrepolje. Že spomladi smo pri pregledu terena, ko smo iskali nove jamske vhode, opazili v jami divje odla­gališce. Z vhoda vidne smeti jamarji je­mljemo z rezervo, saj se še marsikakšna pokaže, ko odmaknemo listje, zemljo ali nametano vejevje. Na dan cišcenja se nas je zbralo osem clanov, z vso najnujnejšo opremo smo se odpeljali v smeri Hocevja in Zdenske vasi. Po prihodu do jame je sledil kraj­ši ogled smeti na samem vhodu, kar je bilo videti kot tekmovanje »kdo vec vidi in kdo bolj iztegne vrat?«. V vhodni sto­pnji je pod vertikalo ležalo nekaj sodov od goriva, vec plastike, železja itd. In smo se lotili dela. Robi in Maja sta z jamarsko vrvjo opremila plezalno smer, Postopoma smo zaceli izvlek vecjih kosov, sodov, nato pa so na vrsto prišli še vsi drugi odpadki. Lažje smeti smo sproti odnašali do poti in jih tam razvršcali. Že je kazalo, da je pobrano vse, a se je pod kupom vejevja našlo še nekaj dela. Še en sod in strjeni kosi modre fasadne barve. Med delom nas je obiskal tudi nekoc zelo dejaven in prekaljen jamar Alojz Grm iz Male vasi, ki je bil vidno navdušen nad našo akcijo. Z nekaj truda je v jami zmanjkalo odpadkov in sledila sta kosilo ter krajše druženje. V Jamarskem klubu Krka smo ponos­ni na vsako ocišceno jamo. Zavedamo se, da s cistilno akcijo pripomoremo majhen delcek k cistejšemu okolju, obe­nem pa upamo na boljše case za jame in podtalnico, ki pritece iz vodovoda. JKP Grosuplje se zahvaljujemo za odvoz od­padkov. ¦ Luc miru iz Betlehema Luc miru iz Betlehema je v zadnjih letih postala že stalnica v adventnem casu. Plamen, ki ga od vrat do vrat in od župnije do župnije nosimo skavti, je še ena izmed reci, ki nas opominja na vse, kar predstavlja božic. Pa ste se morda kdaj vprašali, kakšno pot prepotuje plamen, ki naposled mirno in tiho zagori v naših domovih? Aljaž Kranjc gim že vrsto let tudi v Slovenijo. akcije pri nas je bilo preprosto, a takrat Letos mineva že 29. leto, odkar je luc-še kako aktualno: »Mir je cas brez voj­Lucka miru je projekt avstrijske televi-ka prvic prispela v našo domovino. To ne.« S širjenjem lucke in z njo miru, ki zije ORF, s katerim so zaceli leta 1986. se je zgodilo decembra 1991. Geslo prve ga predstavlja, smo skavti nepretrgoma Namen projekta je že od vsega zacetka nadaljevali do današnjih dni. dobrodelen. Pri ORF so se namrec od- Naš steg sprejme lucko na ognjišcnem locili, da se bodo donatorjem v oddaji, sprejemu (ognjišca so nekakšne »skavt­namenjeni invalidnim otrokom, zahvalili ske regije«), od tam pa s pomocjo pri-s plamenom. Ideja o lucki miru iz Betle­ dnih rok (in nog) naših skavtov in skav­hema je bila rojena, avstrijska javnost pa tinj priroma do cerkva in domov. jo je z velikim navdušenjem sprejela. Danes je projekt luc miru najverjetne-Vsako leto je na celem svetu izbran en je presegel vsa pricakovanja organiza­otrok, ki se je tisto leto še posebno izka­ torjev. Projekt je v svojih 33 letih obstoja zal, da prižge lucko v votlini Jezusovega prerasel meje Avstrije, prav tako pa tudi rojstva. Z zasebnim letalom nato pla­ meje Evrope, saj lucka že vrsto let potuje men, ki je v posebni svetilki, prepeljejo tudi v Ameriko. v Linz ali na Dunaj. Od tam s pomocjo Še danes pa je ohranjena tudi do­razlicnih skavtskih delegacij potuje do brodelna nota akcije. Tako vsako leto s posameznih evropskih držav, med dru­ prostovoljnimi prispevki, ki jih dobimo z raznašanjem lucke, skavti podpremo do-osebnosti ter se spoprijeti z življenjskimi Seveda pa je z lucko miru iz Betlehe­ brodelne projekte. Lani smo tako sloven-nalogami. ma še zmeraj nelocljivo prepletena tudi ski skavti podprli tri projekte, po enega Na evropski ravni smo prispevke da-prvotna ideja. Ideja o miru, ki si ga zasluži na slovenski, evropski in svetovni ravni. rovali misijonarjem v Albaniji, na sve-vsak izmed nas, še posebno v teh težkih V Sloveniji smo podprli društvo Žarek tovni ravni pa so sredstva šla v roke sa-casih. Dopustimo, da plamen miru v le­ oziroma njihov projekt Naj mladih ne lezijank v Braziliji, kjer so pomagala pri tošnjem adventnem casu ne zaplapola le vzgaja ulica. Namen programa je omo-potrebah za vzgojo mladine. Le koga pa na naših okenskih policah, temvec tudi v gociti otrokom in mladostnikom zdravo bomo podprli letošnje leto? Pomoci pot-našem srcu. S prijaznostjo in dobro voljo odrašcanje in razvoj v zdrave, ustvarjalne rebnih je veliko. bodimo soljudem ta luc miru. ¦ Novembrski utrinki v Zavodu svete Terezije Zanimivo je, ko pridejo na vrsto prazniki vseh svetih in vernih duš dan, zacnemo razmišljati o tem, kako gre leto h koncu. Kako se hitro cas vrti. Kako vse mineva. Kako se tudi narava pripravlja na pocitek … Razmišljamo pa tudi o tem, kaj vse nas lepega še caka, da seveda nismo prevec cemerni. Marinka Merzel, Zavod svete Terezije Meglene novembrske dni smo tako po­ skušali cim bolje izkoristiti. Tudi tiste redke soncne žarke smo pridno polovili. V tem casu smo v svojih cvetlicnih kori­ tih zasadili vecne macehe. Pridne roke ge. Gnidovec so vedno zlata vredne pri takem delu. Lotili pa smo se tudi pravih jesenskih opravil. Ružili smo koruzo, ki se je že lepo posušila. Lušcili fižol, bila je res dobra letina. Trli smo orehe. Zvoke udarcev s kladivom se je slišalo po celi hiši. Kuhali smo marmelado iz jabolk. Z velikim veseljem smo jo namazali na pa- lacinke. Toliko je je, da jo bomo lahko še veckrat jedli. Zadišalo je po medenjakih selili s svojci svojih stanovalcev. Letos in še in še … pa tega razmere niso dopušcale. Kostanj Naš kostanjev piknik je bil letos malo smo si sami spekli kar na vsakem od­ drugacen. Žal. Vsako leto smo se pove-delku posebej. Že ko smo ga rezali, smo ga ovohavali. Dišalo je cisto po celi hiši, ko je bil pecen. Vsak, ki je želel, je dobil škrnicelj pecenega kostanja. Skupaj smo zapeli in se nasmejali. Na svetega Martina smo uživali v Martinovih dobrotah, mlincih, rdecem zelju in okusnem mesu ter seveda dobri kapljici vina. Ob dnevu tradicionalnega slovenskega zajtrka pa smo okušali slad­ki med, maslo, doma pecen kruh, mleko ter jabolka. Razmišljali smo o tem, kako je naša dežela bogata, lepa in lepo skrbi za nas. Na koncu naj povemo še to, da nam ni dolgcas, imamo drug drugega. Res pa moramo priznati, da pogrešamo vrvež v svoji hiši. Najprej pogrešamo vse doma-ce svojih stanovalcev, ki žal ne smejo do nas. Pogrešamo vse nastopajoce skupi­ Jesen v Prizmi Ponikve Navkljub vsem tegobam in stresu, ki ga ponuja leto 2020, se zaposleni in stanovalci zavoda Prizma Ponikve resnicno trudimo, da življenje ostaja radostno in kakovostno. Je res, da so marsikatera vrata zaprta in omejitve težavne, a to le pomeni, da so se odprle druge možnosti, nova vrata in nove priložnosti. Veliko casa preživimo na prostem in se zaposlujemo s prostocasnimi dejavnostmi. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve V oktobru smo s stanovalci imeli delavni-co izdelave smrekovega mazila. Smreko­va krema ali boljše mazilo je vsestransko uporabno pri lajšanju najrazlicnejših te-gob in je preprosto za pripravo. Potrebo­vali smo smolo, vosek in oljcno olje. Na delavnici smo stehtali vse sestavine in jih debelo uro pocasi mešali nad pripravlje-no vodno kopeljo. Ko je nastala enotna zmes, smo to precedili skozi gazo, da smo se znebili smrekovih primesi. Nato smo tekocino vlili v pripravljene poso-dice in pocakali, da se je mazilo strdilo. Tako pripravljeno mazilo smo razdelili med stanovalce in zaposlene. športnimi igrami, prisotna je bila dobra glasba, ob kateri smo se zavrteli, in tudi vreme je bilo naroceno. Da, zabavno je bilo na našem pikniku, ki je potekal na igrišcu pred zavodom. Revija pevskih zborov sicer ni bila odpovedana, a letos poteka na spletu. Zbrali smo se v dvorani zavoda in sprva nekajkrat povadili, da smo se glasovno spojili. Po prejetih navodilih smo zapeli Mi se imamo radi, En hribcek bom kupil in Moje dekle je še mlado. Potem pa je šlo zares. Posnetek smo odposlali stro­kovni žiriji. Ne vemo, ce bomo zmagali, a smo ugotovili, da se prav radi snema-mo. Kar je prav odlicna novica, saj smo se odlocili, da je sedaj pa res že cas, da si omislimo svoj radijski program. Cel predhodni teden smo vadili, se priprav­ljali in prebirali svoje besedilo, ki smo ga nato posneli. Posnetke smo združili in nadgradili s primernimi zvocnimi ucinki, svoj del pa je dodal tudi naš pevski zbor Strune. Komaj cakamo, da posnetek zavrtimo na našem zavodskem radiu, in upamo, da bodo naše radijske oddaje postale stalnica. V jesenskih mesecih smo imeli kar nekaj ustvarjalnih delavnic. Izdelovali smo gobice in listje, ki sedaj krasijo naš zavod. Prav tako smo okrasili drevesa v jedilnici in aranžirali oba vhoda. Za naš glavni vhod smo izdelali pravo strašilo. Naši stanovalci so ga poimenovali Jože. Ker pa v Prizmi Ponikve ne pocivamo, se že oblikuje zimska dekoracija. Tudi zunaj smo bili dejavni. V teh hla­dnejših dneh smo pospravili vse cvetje. Spraznili smo korita in zasadili nove rože. Glinene posode smo pospravili, saj se bojimo, da nam bodo v tem vremenu popokale. Zasadili smo predvsem mace-he in rese, saj bodo pretrpele teh nekaj hladnih mesecev in krasile naš zavod. Mala srca – velik svet Odrasli na svet gledamo realisticno in velikokrat vidimo situa­cije slabše, kot so v resnici. Otroci pa na svet gledajo pozitivno, barvno in pravljicno. V tem negotovem casu bi bilo dobro na svet gledati skozi otroške oci in uporabiti svojo domišljijo. Pre­pustite se. Mojca Gacnik Redno si umivajte roke z milom in vodo, zlasti kadar kašljate, kihate, se vsekujete; po vrnitvi domov, pred jedjo, po jedi, °e kadite, po kajenju; roke si lahko ob°asno tudi razkužite. V mrak poletni nosi tihi veter nežni glas, kot da pesem prosi, le ostani tu pri nas, tako te bom pogrešal, vaški godec za vasjo, ko boš nekoc utihnil in te pesmi vec ne bo. (M. Roblek, L. Slak) ZAHVALA V 92. letu starosti se je za vedno poslovil naš dragi mož, oce, tast in dedek JOŽEF ZEVNIK (1928–2020) iz Bruhanje vasi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vašcanom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje, svece, molitve in darove za svete maše. Hvala župniku g. Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogrebne slovesnosti. Zahvala clanom MPZ Prijatelji iz Šentvida pri Sticni za lepo in cutece zapete pesmi ter njihovemu harmonikarju za ganljivo odigrano pesem v slovo. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvaležni smo, da si bogatil naša življenja z veseljem, glasbo, toplino, ljubeznijo in optimizmom. Žalujoci, vsi njegovi Zahvala prizadevnemu vašcanu Marija Tegel V zadnji številki Našega kraja je gospod Boris Kaplan, vaški mož Predstrug, lepo opisal veliko pridobitev za vas Predstruge, to je obnovo cestišca skozi vas. Ob tej priložnosti bi se rada v imenu vseh vašcanov, še po­sebej pa tistih, ki živimo ob glavni cesti, zahvalila Borisu za ves njegov trud in angažiranost pri tem projektu. Z vso vnemo in prizadevnostjo je spremljal dela, ki so potekala na dnevni ravni. Ura še ni odbila sedem, že je prihajal cez železniški prehod na gradbišce in ostajal do poznih popol­danskih ur. Ker so dela potekala v avgustu v casu najvecje vrocine, je hodil opecen, kot bi prihajal s plaže nekje na Hrvaškem. Od jutra do vecera s telefonom v roki, pogovori z lastniki, izvajalci in še mnogimi. Moledoval in prosil je tu in tam in projekt je pripeljal do konca. Naj se zahvalim tudi njegovemu sosedu, cigar imena ne poznam, da mu je bil v pomoc in ga nadomestil, kadar je bil res »nujno« zadr­žan. Boris, še enkrat lepa hvala za vso tvojo prizadevnost in dobro voljo, da se nekaj dobrega naredi za vas in vašcane. Naj ti bo tvoje delo poplacano s hvaležnostjo sovašcanov. ¦ MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 031 726 687 Kmetijska zadruga Dobrepolje odda v najem prostore za opravljanje dejavnosti v 1. nadstropju stavbe. Prostori so v izmeri 37,5 m2 in 67,5 m2 (vec prostorov skupaj). Cena za najem je 4 €/m2 + stroški. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo v zadrugi ali poklicejo na tel. št. 01/78 07 204. AKCIJSKA PONUDBA SVEŽEGA MESA IN IZDELKOV ZA KOLINE SVINJSKA POLOVICA Z GLAVO ..........................2,69 €/kg SVINJSKO PLECE BREZ KOSTI .......................... 3,49 €/kg SVINJSKO STEGNO S KOSTJO – šunka ................ 2,79 €/kg SVINJSKI VRAT BREZ KOSTI ............................. 4,49 €/kg SVINJSKA REBRA S KOSTMI IN KOŽO ............... 3,99 €/kg SVINJSKO STEGNO BREZ KOSTI IN KOŽE ........... 3,99 €/kg SVINJSKI KARE BREZ KOŽE IN S KOSTJO ........... 3,99 €/kg SVINJSKA GLAVA S KOSTJO (pol.) .................... 1,69 €/kg SVINJSKA SLANINA, HRBTNA, trda ...................2,29 €/kg SVINJSKI GODER (podbradek) ...........................2,20 €/kg Narocite lahko tudi vse vrste drobovine (jetra, srce, kri, ledvice …). Narocila lahko oddate vsako sredo do 11. ure (za prevzem v petek). Vecja narocila lahko oddate tudi druge dni. V akcijski ponudbi imamo tudi vse vrste govejih in svinjskih crev (tudi vecja pakiranja – 100 m). Prav tako smo dobro založeni z izdelki, ki jih uporabljate pri kolinah: prosena kaša, 1 kg .........................................1,85 € za kos riž Splendor (»dilca«), 1kg .............................1,55 € za kos ješprenj, 1 kg ................................................ 0,99 € za kos Narocila lahko oddate po telefonu: 01 78 67 068, 051 621 803 ali po e-pošti: trgojan@siol.net Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce, 01 7881 999, 031 331 920, www.avtohisazalar.si, servis@avtohisa-zalar.si • VULKANIZERSTVO • PNEVMATIKE, PRODAJA • POPRAVILO PLATIŠC • HRAMBA PNEVMATIK • AVTOOPTIKA STANE KADUNC s.p. Perovo 27, 1290 Grosuplje E: avtokadunc@gmail.com • SERVIS VOZIL • AVTO KLIMA NOVO: • MONTAŽA TRAKTORSKIH PNEVMATIK DO VELIKOSTI 56 COL T: 01 7864 751 M: 031 742 335 www.kadunc.si Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Cvetlicarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan Delovni cas: JANEZ POZNIC s.p. od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk – se priporocamo! Matej Stane info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si