glasilo SgŠ »veno pilon« aj dovščina 10016292 p 1303 pnm'(J j> Komu najpred veselo zdravijico, bratje, č'mo zapet'? Bog našo nam deželo Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! Tematika tega Izvira je v celoti posvečena kulturnemu dnevu. Letošnje praznovanje kulturnega dne je bilo zamišljeno kot razmišljanje na temo znane pravljice Janko in Metka bratov Grimm. Vsem učencem smo dali možnost, da so na svoj način prenesli idejo iz pravljice v sodobni svet na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Janko, Metka in čarovnica nikakor ne morejo živeti samo v pravljici, ampak lahko sodobne Janke, Metke in čarovnice srečujemo na vsakem koraku v našem življenju. In to je tudi tista prvina, ki dela pravljico večno, aktualno in nesmrtno. Uvodni tekst je razmišljanje o lepoti, kulturi in umetnosti. V drugem delu je vsak razred posebej pomensko in likovno oblikoval svoj "kotiček", ki se nanaša na njihove predstavitve na kulturnem dnevu in jih idejno dopolnjuje. Izvir zaokrožajo kritike, ki so jih prispevali različni gledalci. Želimo vam prijetno branje! Uredniški odbor Bili smo srečna družina, Mama, oče, sestra, jaz. 1. septembra naju je oče odpeljal v dijaški dom v Ajdovščini. Ostala sva sama. METKA Zagledala sva veliko hišo, ki ni "bila iz čokolade in bombonov, ampak delo SGP Primorja. Vrata so se odprla. Vzgojiteljica naju povabi: "Stopita noter." Zaprla me je v posebno sobo. Vsako jutro me je prišla opazc-vat in mi govorila: "Upam, da boš kmalu zrel za VI" f»l (3J Po nekaj tednih, ko je bilo že hudo mraz, se je odločila, da bo zakurila centralno. Rekla je:"Dovolj mi je čakanja in zmrzovanja. Hptka, pojdi zakuriti centralno!" Sestra jo je pahnila vanjo. Joj, kako ji zavidam, kajti ne bo ji. več mraz kot m. ; Bratec reče: "Sedaj ni več pouka. Vrniva se k očetu." A. cv Kraljestvo duhov, odpri nam svoja vrata! Oglasite se! Zaplešite nain vaš mrtvaški plesi Duhec - buhec, ,ia oglasi se še vendar! Daj nam znamenje, ko bo tvoja duša voljna priti med nas; PREŠEREN: Kdo me kliče, kdo moti v ranih urah slavnega Prešerna? Duhov danes še spati v iniru ne pustijo. iBte "i ■ 11 i ■ Mi smo, iz srednje gradbene šole. Oprosti, ker te motimo. Ampak preko težkih, zapletenih nebeških zvez smo te vseeno našli. PREŠEREN: A, vi ste tisti. Šola, ki je znana po novih metodah utrjevanja zdravja učencev ~ posebno v zimskem času. Lepo napredujete, kmalu boste vzdržali tudi pri 0°C» Povej, Prešeren, kako se imaš kaj tam gori? PREŠEREN: Tukaj je čudovito! Imam vse, kar sem prej na zemlji pogrešal. Julija je na moji desni. Cele dneve se sprehajava in uživava v ljubezni. Pijan sem od njenih nog in belih grudi. Kako se pa kaj razumeta s Kopitarjem? Sta še vedno v sporu? PREŠEREN: Ne vem natančno, kako je z njim. Saj se vidiva, le vsake 4 lunina leta na olimpiadi nebes in pekla. Le čevlje sodi naj kopitar! Prešeren, ali kadite? PREŠEREN: Od nekdaj lepe so Ljubijanke slovele al' lepše od Urške bilo ni nobene nobene očem bilo bolj zaželjene ob času nje cvetja dekleta, ne žene. Kaj moram doživeti, da se moji verzi uporabljajo za reklamo cigaret!! De prišlo še kaj dima v nebesa? Nič čudnega n^bi bilo. Povsod so tovarne, ki puhajo v srak črnino, če van ni pretežko, sklonite se malo in poglejte k nam. Še spoznate svojo deželo? Že dolgo časa čakamo na temperaturne spremembe na naši šoli, sedaj pa nam je še zadnje upanje odteklo z nafto. Kakšna se vam zdi Ajdovščina s ptičje perspektive, ko takole piha? PREŠEREN: So brž pridrveli temačni oblaki, zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši se burje sovražno vršenje, zasliši Lokavščka deroče šumenje, učencem pokonci so vstali lasje, od mraza še zdaj jim šklepetajo zobje. Eno leto bomo pač brez punc, tako nam je usojeno. Kaj mi je storit', ker leto dni v vojsko moram it'? PREŠEREN: Pet čevljev meriš, palcev pet adijo ljub'ca, starši, in z Bogom vsi tovar'ši! Dopolnil si devetnajst let, pet čevljev meriš, palcev pet in čvrste si postave od nog do glave. „Kej bomo zdej govorili o vojski, rajši povej kulku žjnsk PREŠEREN: Mnog'tere device, mnog'tere ženice oko je na skrivnem solze prelivalo ker moje srce se ljubezni je vdalo a za vse prostora bilo je premalo. si j'mu. PREŠEREN: Obešajo glavice, ni rožam mar cvetet'; molčijo v gozdu ptice, ne ljubi se jim pet'. Ne letajo čebele, krog cvetja ne šume', c'lo ribice vesele se klavrno drže. Doktor Prešeren! Živeli ste v času, ko je bilo imeti otroka izven zakonske zveze nekaj grdega, nepojmljivega in grozno strašnega! Kaj danes mislite o tej stvari? Imamo namreč primer, ko otroku z imenom USMERJENO IZOBRAŽEVANJE sploh ne moremo dati prave mame. Edini podatek, ki ga imamo, je ime njegovega očeta -- to je zavod za šolstvo. PREŠEREN: Kaj pa je tebe treba bilo dete ljubo, dete lepo! Al' te je treba bilo al' ne, sedaj si tu, in drugač' ne gre. Mi smo strogi usmerjenci - poskusni zajci. Kaj so tam na zavodu za šolstvo sploh mislili, ko so začeli z reformo? PREŠEREN: Gradove svetle zidajo v oblake, zelene trave stavijo v puščave, iz starega v novo so vam strili, a temelji so že v začetku gnili. Veste, večkrat se nam zgodi, da pripravljamo žur na prostem, ali se odločimo za kratke izlete, ali za smučanje, pa nam vse skupaj prekrižajo napovedi teh nesposobnežev, ki naj bi bili vremenoslovci PREŠEREN: Če b' mene poklicali, bi zved'li pravi čas, da burja bo hrumela, bo slišat jo do nas. Imate za prihodnost ža kakšne načrte? Mislite še sodelovati v kranjski Čebelici in pisati lepe pesmice ali ste našli smisel svojega nadaljnega bivanja v čem drugem? PREŠEREN: Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s prijat'li praznil bom bokale preganjal z vinom bom skrbi oblake. Nazadnje še, prijat'li kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi. JANKO IN ML TKA • DAME S 1-iODlLA STA !H HODILA , UTRU3E HA , IZMUČENA , OBUPANA. . i M GLEJ.. JE RtS^ .. HALUCINACIJE, ALI FATAMORGANA . NE JO JE RESHlČHOST1.!1 V HJUNEM OBUPU SE m k JE POKAZAL A HEŠI -TE V ZMJENJAiUOVO lOJSTVO .-REKA OZIROMA POTOK , V VEJAH OB BREGU PA 6Kfe.IT ČOLN.. .. Tt PLUJETA V NOVO ŽIVLJENJE ...A, NENADOMA LEPOTA MAJAVE iZGUBLJA SVOJO ČISTOST iN SVEŽINO. POTOK "PO KATEREM PLUJETA ,pENO- • VAH LOKAVŠČEK, "POSLU ŠA NJUNO ZGODBO O CARO-VHICI,PEČI,POBEGU VSE PREVEČ SE SPOMINJA NA TROBCA IN NJEGOVE KRUŠNE PEČI. TO GA TAKO RAZBURJA, DA SPREMINJA BAKVO, VONJ IN OKUS RAZBU PJENJE HU ŽKODl, DOAIVI ŽlVČNll ZLOM-IN POGLEJ: NEPRIČAKOVANO SE SPREMENI V VRELEC NAFTE JANKO \N METRA PLUJE TA DAL JE , LOKAVŠČOK V SVOJEM KRITIČNEM PSIHIČNEM ^EANOU SPSJEMl- MJA IMENA,OBLIKO, DIŠAVE.. METKO ZE POPADE STRAH, DA GA JE POPADLA SHIZOFRENIJA', MEŠA \MEWA' HUBELJ, yifi\VA,50ČA . . TO JANKO PRIPOVEDUJE, KAEO STA ČAROVNICO POTISNILA V PEČ nSE LOKAVSCER P^EST^A Šl, NEŽNA SE VEČ OfeVLAbAJ\, PGTilE&UJE POMOČ 7A PREMAGOVANJE STR AVD, TAKO SPREMENI IME V VI PAVO ,ČEŠ, DA W POSTAL NEZNANEC BARVO KOT KAMELEON SPREMENI V T^ECO, ZA P06UM PA SE NAPIJE feAKBERE V VINJENEM STANJU POSTANE VSE • LEPŠE. JAHKO IN METRA SE NJEGOVEGA ČUDEŽNE GA OBNAŠANJA ZBOJI TA, OPAZITA, T) A TAKA VOINJA NI VARNA ZATO POBEGNETA NAZAJ NA KOPNO. .. ZNAJDETA SE V MESTU , KI GA IMENUJEJO MbOVŠČlMA ČEl Č/\V, KO SPOIHATA , DA JE HEVARMOST- MIMILK , DA JE ČAfcOVMtCA R.E^NICHO POGORELA IM DA S£ JE ČUDEIN i L0~ KAVSČE^ OMVfcIL , SE ODLOČITA , \)A ?>OSTA LALIVE-EA MlPHO T\VEJEHJE. VPIŠETA, SE V SODO. TO PA EE LAČEHJA HOV A JE SE EOJEVITEJSK) G0VO^\ O HEH\LUN\v-\ bPO~ PAftlM MEb JAV4KOH \N VIETVČCTTE^ HJUHtM 5PROTN\VCU Ml), M V cjG^NS PATJVUO TUDI tteUGiE HEVAmi , GJlOluMVt SVLOH IH ZVLBA , K\ 0QR01MC ^KA \VJ Hervio.. a o Mjm , il prevekj \\Vvjih RMLO^OJ, KiE Q0V/0^LE UREDNICI ObbOE > JAWV1\ \K) HETV/E \I Z. A fl^ u^ovvja op^lh/^ qlanj\0\ oet.wj\vl , , MAfeAJbvc 1JMDD UOC I* S črnim trakom sva povezana. Jqz sem tvoj začetek, ti moj konec. Črni trak objema najina zapestja, veže najine noge. S črnim trakom sta povezana, ti njen začetek si, on tvoj konec. tebe d0 ^•liL Izvil ae je iz drevesnih korenin. Vstal je iz globin morja. Vzpenjal se je med skalne stene in prepade. Gledam ga, kako sili kvišku: Roke ima že krvave. Sovražim ga. Zaničujem. Kopljem mu grob iz lastnih misli. Kopljem in želim, da njegova noga prestopi prepad da telo omaga, da se zruši. F" zrelo je 2itow daj nam danes naš vsakdanji kruh ^^^ zrelo je žito ^^^zgodi se tvoja volja j^fl^^l zrelo je žito ne država ne oble3t ne partija zrelo je žito ^^ l moje telo pretepeno poglejte V^A zrelo je žito ^^^ ^Tprosimo te usliši nas^^ ! • A zrelo je žito» ^B Gledam ga in srh me spreleti, ko ga vidim klati Kolje. Ubija. Davi. Kot zver. Žrtve padajo. Ena za drugo. Rušijo se na tla. Padajo pod njegovim mečem. Gledam ga z okrvavljenimi rokami ... Strah me je kruha, ker ga nočem jesti. In strah me je rok, ki silijo vame. Hotela sem napolniti roke, pa so se skrčile v pest, oči sem hotela napolniti z soncem, a so se zaprle. Krog v mojem srcu se je skrčil v točko. In iz točke ni izhoda, ker je točka in sama svoj izhod. MAŠILA BOM VASE oglodane skorje OPLJUVANE MRVE Žrla BOM GOLTA SLIŠIM JIH. PRIHAJAJO. L A V sebi vsi nosimo isto bol. Kruh se le včasih prebavi do kraja. V nas pa ostane kot kepa pepela. ZA VEDNO Sub s t anc a: ->TCL kvantiteta: 1- 2 kg, višina 3r; cm kvaliteia: "bukov les, temno rjavo lakiran, črn skaj za prevleko prostor: dnevna soba čas: 80. leta 20. st. relacija: Pod neznan naslov bom napisala kup neznanih besed. Ker je naslov lep in neznan bom zaverovana srečna sem uspela ] podenj natanko napisati njegovo vsebino objela ga bom in Častila ker je moj in tako neznan. KUHINJO, postelje, nočne omarice, mizo, stole, umivalnik, bide, peči na olje, omarici z ogledalom, prodam ce j & PARADAJZ PAPRIKA zraste do 25 cm dolžine, je rdeče barve in zelo okusna KRAVO sivo belo, težko 600 kg, s teletom, starim 10 tednov, (peto tele), prodam \ PRIJATELJ in prijateljica želita spoznati par za prijateljstvo. Ponudbe pod "Menjava izkušenj" ZLATO za zobe prodam « t 4> Sf 0 * < BREJE koze kupim ZRCALO in uro, baročni, bider-majerski okvir, kose bidermajerskegi salona, ki -VELIKANSKA KALIFORNIJSKA 3UCA zrnste tudi do 170 kg. Ima zelo veliko sladkorja, in ppovitaaiinov Dobra za človeško hrano in živinsko krmo. ALI živi kje človek pri mer.-n meni V Urejen, čustven, gospodaren in neodvisen od 56 do 65 let in želi spoznati humano, simpatično, situirano žensko in z njo lepo živeti v Ljubljani??? g KO ZAČNEŠ HODITI HO EH I co B H O O « 11 M H Ch M »d tS! g ►d W tj M 0X 09Vi VZ NI O0VI zatohla siva ulica sam hoditi up čakanje Nikjer žive duše. bolečina strah in solze lačen utrujen in potrt se je usedel za vogalom in zaspal za vedno Nikjer žive duše • "v MHbtfi, ; m -' Nekaj so nosili v rokah. Da so bili njihovi obrazi enaki in roke brez rok. Da so hodili kot roboti in mahali z nevidnimi čepicami. Da so se srečevali. Brez besed. Vsi: žalostni ali veseli. Včasih je smeh preplavil praznino< ki so jo pustili za sabo. Večinoma pa sem slišala le tišino: v njih in izven njih. ^ Spoznala sem, da ne znajo P^fJMfg govoriti. * \\ iiSPftki |f| J Ko sem odmaknila masko, sa njo ni bilo ničesar. Stopila sem skoznje in 3e Ji na drugi pridružila Srečala sva se JAZ in JAZ. V viharju so besede kriki. In Čas se meri po dolžini neshojenih cest. Odšla sva z roko v roki. JAZ in JAZ. Pusti me I je rekel jaz. In jaz ga je pustil. Vendar čakala ju je v se dolga pot. naj ugasnejo uuci ! iiKijucin lAvfcoriere ! HOOEM TEMO, TEMO ( JEMO ! NA»J poL*E V6C ttlZl i stolt i fiiee GRADOVE ! MAJ 6>e RAI&LINUO ikj raxk£ojuo \/ reno soNice je tako že zc^vnaj odšlo... Ponoči ima vsakdo svoj svet. Noči |je ne da deliti. V človeku se zbudi vse, kar je v njem kričalo že prej. In kar hoče svojo rešitev. Noč je uganka. In moč, da zjutraj začneš spet znova. Nevedoč, kje je tvoja pot in kam te pelje usoda. T Ujela bom sončni žarek v odsev zrcala Milni mehurček bo razpršil mavrične barve Pepel bo razpade^ prah strohnel. Spregovorila bom čarobne besede in stopila iz kroga. Pridi, jelenček, pridi! Dotakni se me in me stisni nežno me pobožaj ' razkuštraj mi lase zagugaj me v soncu nesi me v svojem naročju deni me na svoja pleča in me nesi po soncu jutranji rosi po gozdu ob luninem svitu letiva čez jezero videla bova Galebe ki bodo be'e sence nad morjem pristala bova na oblaku stopicala po njegovih mehkih tleh počohala te bom med uhlji s prsti sg ti bom zarila v vrat Pridi, jelenček, pridi! Stopila je pred mlako in se globoko zazrla v mirno gladino. « Čisto globoko- nekje na dnu je videla obraz. Obraz - prebičan od ljubezni in zaripel od sonca « Da so njene oči zarjule od bolečine in je gladina zaplapolala Spustila se je na kolena. V njena žejna usta je zaplesala Podoba- In zagorela v besedah in v sanjah. Iskala sem roke, da bi segle v moje. Oči, da bi se v mojih utopile. Bežala sem dalje, skozi sob ni NE Zdaj ven: stena SI TI! Ne miruje - drvi. ^ ,0 I^^obstan^ - vrti se. Ne obstaja - a vfcfLm aa. # • * ^ On J ■ Ari jaz' W smeh solze laži t morilec kri v on jaz ubijalec - on - jaz - ubijalec jaz ubijalec... jaz____UBIJALEC____ JAZ ubijalec? Nocoj je noč brez sna. Nocoj je noč obračuna. Tvoje srce smo prebodi! z glogovim kolom. Odrezali smo ti kodre in jih sežgali. ^ ^ °o> v* * v * ^ V % ^ V % \ s V ^ O \ s Pu3tili smo te ležati v prahu in umazaniji, da te rodna mati ne bi prepoznala. Potem smo hoteli poteptati tvoj obraz, tvoje roke in trup. Zaloputnila so vrata, ugasnila je sveča in v daljavi je odmeval krohot. Si bil to ti? Na čelo so mu narisali sonce. In ga častili. Življenja so mu polagali v naročje in pulili cvetje, da bi mu sijalo ob nogah. Postavljali so mu spomenike in svetišča. Da bodo rodovi jokali od sreče, ko bodo ljubili njegovo bližino. Toda nekoč je sonce na njegovem čelu ugasnilo. Z očmi polnimi smeha so gledali v njegovo podobo« Da se je cvetje posušilo in so se templji spremenili v preteklost Njegova senca pa je živela naprej. Prihodnji rodovi so se ga spominjali 'v • ) v- - ^ in ga častili. /- i I zjokali smo svobodo. Dež je v curkih že davno izpral zadnje kaplje krvi. Vsa tista trupla so samo še spomin na stare čase. Človek, življenje je božji dar! Umiranje de prastara skrivnost zemlje. Ostali bodo samo koraki. Napolnili bodo prostor in za nas ne bo več mesta v njem. Prazen zvok bo zarisan na tvojem obrazu. Črna žalost z mehkimi šapami briše čas. Da, tako je, vsak čas se nekje začne in nekje konča moj čas pa je brezkončen. Nima rok, da bi z njimi mašil ušesa. In nima ust, da bi kričal. Noj čas je čas začetka. Čemu dušiti ogenj? Čemu teptati oglje na suhi travi? Že vedno pojem a nekje čisto na dnu čutim da. bi kričala! Samomor v smrdljivi zatohli ulici Astronavti skačejo po Luni Otroci se igrajo s tanki Fant s steklenico žganja Abortus z iglo Kaos Ni smeha, ni solz. Sama sem. Vse ptice so odletele. Morda sem odšla z njimi in je to, kar pestuje bolečino, le moj spomin, ujet v trajanje časa. To je lahko le konec. Pa čeprav se vse začenja znova. Pustil boš, da bo odteklo Da bo odplaknilo. Izničilo. Odšlo Pustil boš, da bodo tvoje roke polne niča bedele v rokah, ki ti jih ponujam. Sledil boš f Sledil in padal. In vse se bo ponovilo. Vsak začetek se konča z začetkomc In vsak konec s koncem ZAHOD JE OSTAL ZAHOD, LE ZEMLJA SE JE NEKAJKRAT ZAVRTELA. janko in metka uperjena v zdaj Predstave posameznih razredov srednješolcev "Vena Pilona" v Ajdovščini so se sukale okrog arhetipske zgodbe o svetlobi in čistosti dveh nedolžnih bitij, ki se soočata z izkrivljeno zlo-voljo ("čarovnico"), ki obvladuje naš planet, ki ga simbolizira gost gozd, v katerem se brat in sestra zgubita. Mit, ki ga v različnih tradicijah najdemo izraženega v različnih preoblekah, sta brata Grimm v romantičnem duhu svojega časa pripovedovala kot pravljico. Tokrat smo videli štiri alternativne variante. Prvi razred gradbene smeri je na odru pokazal risbe vodilnih motivov iz pravljice. Zraven je po načelu kontrasta tekla pripoved o prihodu prvošolskega para iz toplega domačega okolja v razumski hlad šole. Predstava se je odvijala ritmično in toliko čustveno obarvano, da smo ob njej začutili, da "pravljična" snov res ni daleč od vsakdanje resničnosti. (Podobno je bila na kontrastu med "živo" sedanjostjo in "mrtvim" pesnikom zgrajena predstava četrtega A razreda gradbenikov, a se je izognila dogovorjeni temi.) Princip kontrasta je prerasla razstava miselnih vzorcev, ki jo je pripravil prvi razred naravoslovne smeri. Tri vodilne osebe pravljice so bile prevedene v miselne pojme, tako da jih je moč razumeti z miselnostjo novodobnega človeka. Četrti B razred gradbenikov je uvedel pojem gledališke igre na določeno temo tako, da se je sami gledališki igri izognil; uporabil je princip negacije. Gledalci smo dobili vpogled v pripravljanje gledališke igre, ki je nikoli ne bo. Negacija je bila tako popolna, da igralci pripravi janja igre niti niso igrali, ampak so se obračali v svojem krogu, tako da gledalci nismo ujeli niti besedice tega, čemur smo smeli prisostvovati . Predstava četrtega razreda družboslovne smeri - prava dramatična predstava z izdelano estetsko podobo in jasno dikcijo - je šla še korak dalje in nadgradila tako princip kontrasta kot negacije. Četrtošolci so se o temi odločili tako, da so predstavili svojo lastno inačico arhetipa Čarovnice - Metke - Janka. Igra je razdeljena v tri dele; prvi del smo doživljali kot vizijo senčne strani sodobnega sveta, kot raven "zle čarovnice". Značilno za naš čas je bilo že to, da se je "čarovnica", ki ukazuje s piščalko,in deli kruh, postavila pred nas kot moški. Brezoblična množica enakih med enakimi pa se je krotovičila v njegovem ozadju, dokler se ni, potem ko je iz njegove roke prejela hrano, zdrobila v nešteto posameznikov, od katerih je vsak sam in zaprt v svoj svet potrošnje. V drugem delu se zdi, da smo zrli v notranje svetove osamljenih posameznikov, v psiho sodobnega človeka. Osebe na odru so se predstavile kot duhovne osebe tako, da so se od občinstva razmejile z masko, ki so jo držale pred obrazom, oblečene v mrežaste vreče za krompir, ki so jim dajale nesnovni, eterični videz. Tudi ko so nam govorili, so govorili kot tretja (nevidna) oseba, ki govori obenem o njih igralcih in o nas gledalcih. Estetika slike je bila zgrajena na kontrastu med negibno držo tistih, ki so govorili in sproščenim gibanjem tistih, ki so molčali. Alternativne poti iz tako razgrnjene tragike našega sveta uprizarja tretji del. Med seboj se prepleta pet alternativnih možnosti . V soju reflektorja vidimo na platnu silhueto znane jogijske "Himne soncu". Na levi sedi skupina v krogu skupinske meditacije. Prvi dve alternativi lahko razumemo kot osebno posvetitev kozmič-nim razsežnostim življenja oziroma poglabljanju v skrivnost svojega jaza. Tretjo možnost odpirajo ritmi Straussovega valčka Na modri Donavi, ki smo ga ob znamenitem Kubriskovem filmu Odiseja 2001 doživeli kot utelešenje popolnih ritmov vesolja. V tem popolnem ritmu so nasprotja premagana, ena od deklet se z nekdanjim oblastnikom zavrti v plesu kot simbolu tretje možnosti: sinteze nasprotij, novodobnega mita akvarijeve dobe. Nadaljne možnosti so vse bolj črnoglede. Pojavi se nora ženska in se s histerijo in nervozo dviga nad banalnost odtujenega sveta - a je obenem vanj z obema rokama, s katerima je privezana na vrvi kot lutka, neizogibno ujeta. Preprosto rečeno, človek se umika v kritiziranje sveta takšnega, kakršen je, svet pa takšen še naprej ostaja. Peta alternativa je slednji diametralno nasprotna. Dekle zapoje svetu čudovito pesem, mehko in čvrsto, a se ob zadnjem zlogu zlomi, ker se zdi, da začuti, da svet ob tem ostaja nem in brezčuten, tako kot smo ob tem sedeli negibni v temi mi gledalci. Šesta alternativa je od zadnjih treh najbolj tragična in nas pripelje na začetek igre ter tako delo tudi zaokroži. Množica se oblastniku upre in ga ubije. Potem, ko zmedena ne ve, kaj bi s tako prisvojeno prostostjo, se iz njenih vrst iztrga posameznica, odvzame mrtvemu oblastniku piščal in sama postane oblastnica nad soljudmi. Nič se ne spremeni. Konec je podoben začetku. Igro lahko razumemo kot refleksijo o usodi Metke in Janka v copr-niškem (zoprnem) svetu, ki obdaja novodobnega človeka, odtujenega naravi in smislu svojega bivanja. Kompozicija predstave ovrže delitev med "dobra" Janka in Metko ter "zlo" čarovnico. Vloge so med seboj pomešane tako, da odhajamo z občutkom, da zlo sicer trenutno prevladuje, a so nam odprte tudi alternativne poti proti dobremu. Oblika predstave je, da tega ne pripoveduje dobesedno, ampak govori neposredno s sintezo koreografije, glasbe, oblačil, besedila, luči in teme. Marko Pogačnik Ob predstavi 4. a me je predvsem razveselilo dejstvo, da so morali prebrskati precej "Prešerna", da so njegovi verzi "full ustrezali večini zastavljenih vprašanj". A. b - enkratna ideja, ki ji je sledila slaba realizacija. Preveč je bilo vakuma, neobvladanja prostora in situacije. Dialogi so bili neizčiščeni, namen nejasen. Zagovarjajo sicer stališče, da v "igri v igri" tako tudi mora biti, vendar jim komaj lahko verjamemo. 4. b bi ob večji spodbudi iz svojega "Janka in Metke" lahko naredila dobro predstavo. Fantom iz 1. a je uspelo. Preživeli so. (Zame so bili prijetna osvežitev.) Zadržala bi se ob uprizoritvi 4. družboslovne. Kljub temu, da so svojo predstavo pomensko razdelili v tri sklope in jih ustrezno poimenovali: Obred hranjenja, Dan, Noč, je ostal izpovedni pomen veliki večini učencev nejasen. Kaj so hoteli povedati? Kdo sta bila njihova Janko in Metka? Sta se rešila? Pred čim? Vprašanja so zastavljena, v dvojini. 4. družboslovna odgovarja v množini. Mi smo Janki in Metke. Vsi "mi" izgubljeno tavamo skozi "gozd življenja", se ustavljamo na poti materialnih dobrin:, včasoh se sicer zavemo, da nam nekaj manjka, da nam vse manjka, toda v tistem trenutku zaslišimo žvižg - pogojni refleks - ubogaj - trpi - nisi še na vrsti - in življenje teče dalje. Kako? Dan. Ulica polna ljudi, obrazov, ki hitijo drug mimo drugega. Maske , ki življenje igrajo, življenja ne morejo živeti. Jaz, ki ga je treba zavarovati pred surovostjo drugega jaza s plastjo ovoja, pudra, vate... Življenje dneva je igra videza, nasmehov, laži, prevar. Kje je izhod? Ga lahko najdemo v sanjah? Je sanjski svet edina realnost vredna človekovega življenja? Da. Šele v sanjah zaživi človek življenje, ki ga je vredno. Lahko ljubi, lahko pogleda vase, lahko poje, lahko je. Predstava 4. družboslovne odpira naslednje vprašanje: ali lahko res- nično polno zaživimo šele v sanjah ali pa so tudi sanje samo utvara? Je življenje utvara? Stena se podira. Podira se varen zid, zadnja membrana, ki je človeku branila, da bi spregledal. V trenutku, ki ga loči od slepote, u-bija jaz povprečnosti v" sebi, potepta željo po uspehu, oblasti, zavrne nagonskost svojega izvora in se preda tišini miru, vendar le za hip. Janko in Metka se ne moreta rešiti: Mi se ne moremo rešiti. Pred kom? Pred namimi samimi . Predstava 4. družboslovne je bila ekspresivna in dinamično razgibana. Njeno glavno orožje je bila simbolika, ki je terjala od gledalca nekaj notranje angažiranosti. Igra je bila prepričljiva. Nastopajoči so v celoti obvladali gib in prostor. Z učinkovitimi zvočnimi in svetlobnimi efekti so že okrepili vtis sodobne, angažirane izpovedi. Bruna Vuga JANKO IN METKA V B Iz osnovne ideje, da bi Janka in Metko upodobili kot ustvarjalnost posameznika, smo v okviru celote izhajali tudi mi. Po prvotni zamisli naj bi oblikovali gledališko igro, ki bi jo skupina zadolžena za izvedbo vsilila vsem ostalim. Ta način dela pa je nekako zamrl. V iskanju nove poti smo prišli do zamisli, ki jo je narekoval osnovni koncept kulturnega dne - posameznik ne bi bil več pasivni spremljevalec dogajanja, ampak bi se vanj aktivno vključil. Nihče ga ne bi v karkoli silil, delal bi kar bi hotel, s svojimi i-dejami bi vspodbujal tudi ustvarjalnost drugih in s tem dopolnjeval samega sebe. Naša igra se je začela že dan pred kulturnim dnem in se nadaljevala vse do nastopa. Oblikovali smo jo vsi, vsi smo jo tudi igrali. Ob odhodu z odra je tudi iz nas izginila želja po ponovni aktivaciji - ker je bil to le enkratni trenutek, ki je razgibal posameznike in skupnost - zunanji spremljevalec se je moral poenotiti z nami, če je hotel idejo razumeti. Zato tudi vsebine v i-gri žal ni bilo. anketa : pohvale in kritike na letošnje praznovanje kulturnega dne Zdelo se mi je zanimivo zbrati nekaj mnenj, ker se je po proslavi tako v zbornici kot pred razredi o tem veliko govorilo. Namen ankete ni samo hvaljenje oziroma kritiziranje, temveč ugotoviti zanimanje med učenci in učitelji za tovrsten koncept proslave, ki v teh par letih že prehaja v tradicijo. 4. b: Proslava je še kar dobro uspela. Tudi potrudili smo se. Če jo primerjamo z lansko, ima to prednost, ker smo dali možnost vsem učencem, da pokažejo svojo ustvarjalnost tam, kjer so najboljši. Čeprav niso sodelovali vsi učenci, je kulturni dan uspel. 1. c: Predstava 4. družb, je bila dobra. Vsega nismo razumele. Všeč mi je bi- la pesem. Družboslovni je imel najboljše, ker v živo takega še nismo videle. Predavanje nas ni preveč zanimalo. Kulturni dan je bil dobro organiziran. 4. b: Najlepši mi je bil nastop Grete. Zdenka Blaško: Od 4. b je bilo premalo slišati, videlo se je, da so imeli premalo resen pristop. Pohvaliti moram 1. a, ki so bili prisrčni. Predstava 4. družb, je bila globoka, pokazali so zrelost in organizacijo. Videti je bilo, da so dosti delali. Všeč mi je bila kombinacija jezikovnega in nejezikovnega sporočanja. 2. b: Na splošno mi je bilo še kar všeč. Iglica od 4. družb, je bila v redu, tisto s kruhom mi je bilo všeč. Od 1. a se ni nič slišalo. Prvo predavanje mi je dopadlo, na drugem nisem bil. Dora Cigoj: 1. a bi morali bolj počasi in jasno govoriti. Od 4. b se ni slišalo. Od 4. dr mi je bilo všeč, vendar precej nerazumljivo. Drugo je bilo vse dobro. Na predavanje nisem šla. 4. a: Od 4. b je bilo super. Razstave nismo videli. Od 1. a mi je bilo všeč, od 4. b nismo nič slišali. Predavanji sta bili dobri. Lepo je bilo. Lahko bi bilo še boljše. Alenka Geržina: Proslava 4. dr je bila na visokem nivoju. 1. a so imeli na svoj način, njim primerno. Očitno je bilo, da so 4. b bili brez mentorja. Kulturni dan je bil zasnovan na poseben način. Tega pred leti nismo bili vajeni. Vložen je bil samostojni trud učencev. 1. č: Mene ni bilo na proslavi, vendar vsi pravijo, da so bili 4. dr najboljši. 4. b: Predstava je bila perfektna, samo malo težka. Žalostno je to, da bo ostala nepoznana. 1. a: Prima, fajn. Škoda, ker ni bilo filma. Veseli smo, ker smo tudi mi sodelovali. Všeč so nami bile tudi druge igrice. Predavanje ni bilo preveč zanimivo. 4. dr: Na splošno smo uživali pri predstavah in na predavanjih. Srečni smo, da je naše dramsko delo uspelo 4. b: dr so bili odlični. Sploh so skoraj umetniki. Lojze Likar: Lahko bi debatirali na veliko. Priprave na proslavo so bile mukotrpne. Glede izvedbe ne vem, ker sem bil na Gori. 2. c: Kulturni dan mi je bil všeč. dr so bili najboljši. Najlepša je bila pesem in tisto s kruhom. 1. a so imeli prehitro. 4. a: Kulturni dan je bil najboljši od vseh do zdaj. Od 4. dr je bilo za mnoge nerazumljivo, višje, sicer dobro. 1. a so bili simpatični. Pripravili so razrede, da so bili aktivni. Če bi bilo več takih proslav, bi se tudi 1. a izpopolnili. Predavanje mi je bilo všeč, ker te ne pusti praznega. 2. a: Od dr je bilo težko za razumevanje; tista je lepo zaigrala na kitaro . 1. a so brali prehitro, vendar so imeli dobro, super. Ideja od 4. a je bila dobra, 4. b so pokazali, da niso vadili. Tov. Pogačnik dobro razlaga, zna dobro prikazati. Mi nismo imeli ideje, ker smo bili preveč omejeni na naslov "Janko in Metka". Če bi vedeli, da je tako svobodno, bi naredili. Bomo dali pa nekaj v Izvir. Nežka Mikuž: Bilo je dobro pripravljeno. Razen 4. b; 1. a so imeli dobro, le da bi morali glasno in lepo prebrati. Ravnatelj: Celotna organizacija je bila dobra. Predstave so bile moderne, pač take, kot si jih današnja mladina želi. Čeprav je bilo predavanje na višjem nivoju, je znal tovariš Pogačnik vse učence pritegniti k poslušanju. Moram pa priznati, da sem izredno zadovoljen, da so bili pobudniki in iniciatorji učenci sami, čeprav je dejstvo, da so vedno le trije, štirje, ki spodbujajo k delovanju, neizpodbitno. Nekega splošnega vtisa iz ankete prav gotovo ni težko poiskati, saj so si mnenja več ali manj edina. Učenci si torej želimo sodelovati in biti ustvarjalni. Vsak na svoj način seveda. S tem pa je namen tudi dosežen. Predstava 4. dr je naletela na širok odmev med vsemi učenci verjetno tudi zato, ker je vsak v njej lahko našel nekaj zase; eni so slišali pesem, drugi so se čudili nad "tistim s'kruhom", tretje je presenečal sam način predstave. In to je verjetno tisto, kar smo si vsi želeli; od zidarjev, tehnikov in šivilj do družboslovcev in naravoslovcev - skratka vseh, ki se vsak dan srečujemo na našem šolskem hodniku. ml o drugih, drugi o nas ! Hrumenje in dinamika telesa na začetku; simbol trpljenja, bolečine, ujetosti v dolgo verigo. Živalski glasovi, temne postave, tema ... i In zopet prodor glasbe. kako je Človek majhen in nebogljen v oklepu Življenja, usode, trpljenja, dajanja, kako je ujet v samega sebe, v krivičen svet poln lakote in vojn. Roka in hlebec kruha; okoli in okoli pa množica stegajočih se rok, odprtih ust, podivjanih ljudi. lakota ne prizanaša! glej, tam daleč je na tisoče iskrivih ocl, na tisoče lačnih ust in prav toliko stegnjenih rok za skorjico kruha. Bitka, sovraštvo, pohlep ... bitka ... žrtve ! vojne! zakaj? zaradi pohlepa ljudi po nečem novem, zaradi egoisticnih potreb, ... in vojna v samoobrambi. vgjna ne izbira: kdor je močnejši, ostane ! Novo jutro polno idealov, svežine in elana za življenje. Jutro kot vsako jutro; čisto, nepokvarjeno! Vsakdanje skrbi! Na tisoče misli in sklepov, na tisoče ljudi, ki žive svoje življenje in vendar so njihova življenja slična. Z jutrom vstajajo, da bi ustvarjali, trpeli, ljubili, dosegli nove uspehe. Z večerom izginjajo sami vase in z jutrom so zopet to, kar so bili včeraj, pred 10 dnevi, 10 leti, celo življenje. ko se zjutraj zbudiš, si spoclt, prerojen, poln načrtov za naprej in z nasmehom na ustih. a kaj, ko ti vsak lep trenutek in vse ideali!:, lahko uniči neznaten trenutek in dan imas pokvarjen. Nežna glasba in plesalka v belini; tako lepa, tako nepokvarjena ... , potem pa plesalka v črnini; ....... uničena, poteptana, omadeževana, zastrupljena z zlom. Ljudje, ki podivjajo v trenutku, ko plesalka odrine svojega "črnega" partnerja. Potlačijo ga na tla in ga uničijo, vendar se vedno znova pojavlja v drugačni obliki, ... in s piščalko v roki. plesalka je simbol lepote, sreče, nedolžnosti, njen partner pa simbol zla. podivjani ljudje so osebe, ki se trudijo, da bi zatrle zlo, vendar jim to ne uspe. zlo krozl; se vedno znova vrača in uničuje vse, kar je lepo. Mojca*Santelj, 4. a Za pomoč pri izdaji glasila "IZVIR", se zahvaljujemo delovnim organizacijam: LIPA, Ajdovščina TEKSTINA, Ajdovščina SGP Primorje, Ajdovščina MLINOTEST, Ajdovščina in SO Ajdovščina SIS družbenih dejavnosti, Ajdovščina Uredniški odbor glasila "IZVIR" SGNŠ Veno Pilon Ajdovščina naklada: 300 izvodov o • n i k Pomlad ;s čas rojevanja. Vsakdo rad piše o porr.l adi, ker ;e navdi r: dolgih ..imskih &reh. Nar ee rodi v r„&.s, stopi v svet., in so poskusa redit). ne "ovc. Da bi besede, ki v nas v rejo, .--.vabi. li r.a piano, sr.o r-rroisal' NAGRADNI NATEČAJ s popolnoma pomladno temo " C e t e ' i c e 1 e . : n s t r o fc e n t i c o Treba 'e bilo le ozreti se okrop sebe in napisati, kar si vide!. Nastali so številni pomladni izlivi ljubezni in fantazije. I2BIR0 NAJBOLJŠEGA PRISPFVKA SMC ?REP.;STTLI VAM. IZBERI TISTEGA, ?.A KATEREGA misliš', DA JE 30L-".$T OD NAJPOLJŠIR. NA LISTIČ NAPI ji PR^PEVKA IN LISTIČ ODDAJ V SKRINJICO V 1. NADSTROPJU. ZMAGOVAL J'' NATEČAJA BO razglašen v NASLSLNJI ŠTEVILKI. Seveda v našem svetu ni le pomlad tis":a, ki nas snodbuja k ustvar -ar-,:»;. Chkroša nas tisoče drugih, ver j-i h problemov, bolj kričečih ir vih. Stopimo v večni sanjski svet. Jaso:to v melodija5 besed ir po- V skusimo rauumeti drug drugega. Vendar so sanje del resničnosti, v katero smo vpeti. Tisoče vprašan.1 se ponuja v našem šolskem vsakdanu. Vam je blizu problem ocenjevanja? Le malokoga to ne zanima. Marca je bil posvet mladih o usmerjenem izobraževanju. Na. nje:- str, li prisotni tudi dve učenki iz naše šole. Pripravili sta poročilo glede najpomembnejših vprašanj, ki so jih na posvetovanju reševali, redvse-sta se ustavili pri problemu ocenjevanja. Teorijo emo z anketo poskusili prenesti v prakso, v konkretno Ni vi naše šole. Kaj menijo učenci? Je ocenjevanje v mejah pravil? Nje so n-pake? Kje nepravilnosti? Kljub še neizrečenim odgovorom, r.eizliti poeziji in cvetoči poml.n-li ?> -skusimo zbrati koščke nas samih : r, ..-.gradi ti naše doje manje 'ivl/e; Uredniški odi. cr 6. SREČANJE SREDNJEŠOLCEV "SLOVENJ GRADEC" Prav gotovo si moramo priznati, da v našem sistemu šolstva, v usmerjenem izobraževanju ni vse tako, kakor bi si želeli. Prav zaradi nastalih problemov smo se srednješolci zbrali v Slovenj Gradcu, da bi se pogovorili o tovrstnih problemih. Nakazale so se nove možnosti za posamezne spremenbe v TJI in sicer sledeče: 1. Pouk OIZ naj bi preložili v višje letnike (3, 'f), da bi tako dobili večje število ur za druge predmete v nižjih letnikih, sočasno pa bi pouk OIZ povezali z vojaško obveznostjo fantov. 2. Program PP , ki nastopa sočasno pri urah OIZ in ZU bi povezali v enoto, tako, da bi bil ta izpit enakovreden tudi za izvenšolsko življenej. (Izpit za avto, izpit PP pri CZ ...) 3. Pouk ZV bi skrajšali na minimalno število ur, te ure pa bi uporabili za splošna predavanja šolskega zdravnika ob sistematskih pregledih. k. STM naj bi povezali v sklop s poukom filozofije. Tako bi se lahko bolj poglobili v splošne in strokovne predmete, istočasno pa bi deloma razbremenili učence. SPREMEMBE 0 REFORMI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 Izsledki iz raziskave: (Vinkler) - Ugotovljeno je, da je naše šolstvo prerazdrobljeno, zato je treba poleg samega programa spremeniti tudi mrežo šol (srednjih). Ne moremo si privoščiti strokovne šole v vsakem manjšem kraju, zato bi bilo bolje imeti manj šol (po številu), pa te dobro opremeljene - s sodobnimi učbeniki in pripomočki ter sposobnimi učitelji. Vendar z združevanjem šol oziroma centrov nikakor ne smemo omejiti števila učencev z obrobja; - V programih za tehnične šole je premalo upoštevana potreba po večji širini znanja in splošni razgledanosti. Temeljna izobrazba, ki je skupna večim šolam oz. programom, bi morala biti bolj kvalitetna. Poudarili so, da je namen srednjih šol izobraževati za poklic in življenje. Programi pa so sedaj preobremenjeni, ker so v njih združili splošno in strokovno izobrazbo - pa še nobena ni kvalitetna. Hkrati ugotavljamo, da dajemo premalo pozornosti nadarjenim učencem; naš šolski sistem za nadpovprečno mladino ni poskrbel, poleg tega pa so še ukinili možnost preskakovanja razredov. Potrebno bo zviševati nivo znanja tudi prizadetim učencem. Predvsem učitelji ugotavljajo, da srednješolci ne znajn izražati svojih misli ter da je prehod iz 8. razreda v 1. letnik preveč radikalen oz. da ni pravilno zastavljen. Poleg tega se jim zdi 1. letnik prelahek in da predvsem boljše učence pasivizira - mnogo snovi se poaavlja iz OŠ. Predsednik republiškega komiteja za šolstvo (Zorič): Poudaril je, da je materialni položaj šolstva zelo kritičen. Oprema je zastarela, prav tako mnogi učbeniki, problem so nizki OD učiteljev.... Po sredstvih, ki jih dajemo za šolstvo, je naša država najnižje v Evropi; vemo pa, da je razvoj odvisen tudi od tega, koliko vlagamo v izobraževanje. Imamo dve možnosti: - dati več sredstev za šolstvo; - ustrezno skrSiti mrežo šol. Povedal je še, da omejevanja vpisov v srednje izobraževanje NI, vpis je pač odvisen od potreb združenega dela in interesov mladine same. Mladi so dali predlog, da bi pri oblikovanju in sprejemanju reform sodelovali tudi oni, saj je reforma njim namenjena. PRIPOMBE IN PREDLOGI NA OSNUTKE NOVIH PREDMETNIKOV: - v večini usmeritev je preveliko število ur OTP - ta predmet naj bi bil ukinjen ali vsaj omejen. - v večini usmeritev je premalo SLOVENSKEGA JEZIKA, premajhen je tudi delež svetovne književnosti. - M - - tudi tehničen šole naj bi imele dva tuja jezika. - v naravoslovni smeri je premalo zgodovine, biologija je preveč razdrobljena, predlagani dodatni predmeti filozofija, psihologija. Nova reforma predvideva tudi 15% ur (pri nekem predmetu) za dopolnjevanje, -j g ponavljan0 in preverjanje znanja v obliki pogovora in ne samo spraševanja. OCENJEVALNI SISTEM V UI: Preverjanje in ocenjevanje znanja je pomemben del izobraževalnega procesa. Zato je vsekakor potrebno odpraviti nastale napake in nepravilnosti v sistemu samem. Naj navedem nekaj misli in vprašanj, na katera si poskušajte sami odgovoriti: 1. Kakšne možnosti samoupravljanja v UI ima učenec, ko o delu, kot tudi o rezultatih dela odloča učitelj? 2. Rezultati učenčevega dela so pogojeni z lastnostmi učenca (njegovo vedenje, sodelovanje, marljivost...). Ali mi lahko odgovorite, na katere lastnosti daje učitelj povdarek in na katere ne? S tem je učenec hote ali nehote klasificiran. Paziti mora na obleko, družbo, vedenje... Pokoriti se mora učitelju in tako postaja podrejen. 3. Ali ni ocenjevanje (1,2,3,^,5) relativno. Ne glede na znanje posameznega razreda, mora imeti učitelj v razredu večino dobrih in manjšino nezadostnih oz. odličnih ocen. Kriterij ocenjevanja je strogo vezan na sposobnosti posamezne skupine učencev. In kaj se dogaja? (Učenec iz vaške OŠ, z lažjim kriterijem ocenjevanja in učenec mestne OŠ z težjim kriterijem ocenjevanja opravita sprejemni izpit v srednjo šolo. Mestni učenec je sprejet, vaški pa ne. Kdo mi lahko trdi, da je vaški učenec manj sposoben kot mestni, ki je bil sprejet?) k. Kako naj se povprečen učenec intenzivno pripravi za 7 ali celo 8 šolskih ur v enem popoldnevu? Če bi se hotel za vsako uro 100% pripraviti, bi potreboval najmanj 8 ur učenja. Za vsako šolsko uro vsaj 1 uro učenja. To pomeni, da ima učenec 16 urni delavnik. Ali ni tak sistem podoben kapitalizmu v 19 stoletju? 5. Kaj pa problemi učiteljev? Obstoječi sist.e; finansirar.ja šol sili posamezne šole, da veča;'o število učencev, - Ki?,ki osebni dohodki povzročajo ne~,ainteresiranost učiteljev, s tem pe~ da iniciativa , - ''i sli m, da .rji čudno, če nsc pozimi zebe, ko se dog-eja, da so OD učiteljev pogojeni s porabo kurilnega olje... O try . ■O i i j . reformani bi morali začeti če pri pravilniku: zmanjšati število predme-tov i k število "r, učer.ec bi mora! dohiti več ocen. Učitelj rora polčasa t i večjo iniciativo, učenec večjo zainteresiranost. Odpraviti moramo apatičnost učencev, ki nastaja zaradi prenatrpanosti programov, neko!ektivnosti razreda ter individualnosti in egoizma posameznikov. Upoštevati moramo motivacijo učencev (količine in vsebina predmetov po lastni izbiri). Učenca moramo seznaniti s statutom in pravilnikom o ocenjevanju, da >~a to la'rko tudi sam kreiral. Odstraniti moramo sankcijsko ocenjevanje Učenec potrebuje spodbudo za delo... Taki?- in podobnih problemov prav gotovo ne bomo uredili zgolj s pravilnikom, poseči bomo morali globlje. Spremeniti moramo način dela šole, posameznih učiteljev. Učencem : Dokažimo sebi in UI, da smo kljub sistemu, ki so nam ga usilili, sposobni nekaj narediti! Učimo se za znanje! Citiram: Tagore "Človeku bi morali v otroških letih nuditi priložnost, da v polni meri učiva življenje. Mlada duša naj čuti, da je rojena za človeški svet, ki živi v soglasju z obdajajočo ga naravo. In ravno to naše šole prezirajo, Na silo iztrgajo otroka iz sveta, ki je poln čudovitega božjega delovanja, poln namigov na osebno življenje. Današnja šola je tovarna, ki si prizadeva proizvajati blago, kolikor se le da po enern kopitu. Potegnila si je ravno črto po povprečni meri in tej črti sledi, ko koplje rove pouka. Toda živijene se ne drži te ravne črte. Včasih.si privošči skoke z ravne poti, in to je velik greh v očeh današnjih šolskih voditeljev. Po mnenju današnje šole je življene le takrat popolno, če je mogoče z njim ravnati, kot da je mrtvo, takšno, da ga je mogoče poljubno sistematično razdeliti. Otrok se je rodil za človeški svet, pa smo ga pregnali v svet živih gramofonov, da se pokori v nevednosti za izvirni greh svojega rojstva. Narava otroka se z vso močjo trpljenja upira tej krivici, dokler je končno rie uklonijo kazni. Zaključki diskusije o UI bodo objavljeni v Mladini. Preberite si, a upoštevajte cenzuro! Marušič Irena ANKETA O OCENJEVANJU UČIMO SE ZASE, vendar žal ponavadi ne zaradi znanja temveč ZARADI OCEN. Ocena je nagrada za delo, lahko sploh trdimo, da to velja? Tudi učitelj je živa oseba s svojo voljo, spominom, pričakovanji. Vsaka ocena, ki jo izreče, 'je stvar neke subjektivne izkušnje. OCENJEVANJE ZATO NE MORE BITI OBJEKTIVNO, ali pa... KAJ 0 OCENJEVANJU MENIJO UČENCI? - Ocenjevanje je od učitelja do učitelja različno. - Ocenjevati bi morali tako, kot nekdo zasluži. - Ocenjevanje je neumno, enostransko. Zakaj sploh imamo pravilnik? Pri nas bi morali razveljaviti pol kontrolk... pri nas vse. - Ne da se objektivno ocenjevati, razen če bi ocenjevali brez spraševanja (glede na to, koliko je učenec sposoben, prizadeven) ali pa po angleškem sistemu (na točke). - Dosti učiteljev nima izdelanega kriterija ocenjevanja. - Dostikrat vpisujejo preveliko število negativnih ocen, ker se jim ne da sestaviti nove kontrolke in zapraviti še ene šolske ure. Potrebno bi bilo tudi izoblikovati stopnje zahtevnosti: ne moreš odličnjaka spraševati isto kot slabega učenca. - Učitelji nimajo pojma o tem, kako se ocenjuje. - Ocenjevanje je kretensko. - Učenci bi morali vplivati na ocene svojih sošolcev, vendar se mnenja učencev in učiteljev nikoli ne ujemajo. - V kontrolkah je še možna objektivnost. - Opisne ocene so preveč splošne, široke. - Dostikrat učitelji ocenjujejo glede na to, kaj so starši posameznih učencev. ~ Učitelji ocenjujejo glede na prejšnje ocene, in glede na to, koliko si imel ob polletju. - Ce nekdo redno postavi tri vprašanja, ne sme poslati učenca že po prvem vprašanju v klop, ker je možno, da bo odgovoril na drugo ali tretje vprašanj e. - Pri testih so preveč obširna vprašanja. - V razredu- nas je veliko, zato je težko temeljito spraševati, sprašujejo le zato, da dobijo ocene. * KAJ O OCENJEVANJU MENIJO UČITELJI? Prof. Alenka Geržina: Spraševanje je mučno. Zlasti, če učenci nič ne znajo. Ob spraševanju ne dobimo odgovora, kakršnega bi učenci morali dati. Odgovarjati bi morali kot odrasli ljudje, znati bi morali za življenje, ne za ocene. Ne vedo, da bodo morali to zna-uje nekoč pokazati na ulici, v trgovini. Ocenjevanje česarkoli ne more biti objektivno, razer če imamo postavljene vsaj neke minimalne norme. Prof. Vuga Bruna: Ko nisem sama pri sebi, vprašam vas za mnenje, drugače se počutim dovolj suverena, da sama odločam. Ce pa pride kakšna pripomba od vas, se skušam o tem pogovoriti. Sicer se pa počutim dovolj sposobna na tem področju. Ena sama ocena ni objektivna, ocenjevan je vsakdo že med poukom, brez ocene v redovalnico. Vse to ua potem neko objektivno sliko odnosa do dela. Kar so reformirali glede ocenjevanja je šlo le v minus, vse opisne ocene so v slabo za vas. Prof. Dora Cigoj: Ocenjevanje je morija za učitelja. Za objektivno ocenjevanje je nujno potrebno imeti čas za pogovor o oceni, če imaš nek predmet le dve uri na teden, je ocenjevanje izrinjeno v odmor. t Predloge glede neke ocene mora učenec utemeljiti, kajti velikokrat mnenja učencev niso utemeljena. Učenec naj bi snov pregledno znal. Nekoga bom isto snov spraševala, dokler se je ne bo naučil. Iste snovi ne sprašujem, če je učenec zanjo že dobil pozitivno oceno. Način ocenjevanja bi bil najboljši, če bi od katedru stal kompjuter, registriral znanje vsakogar in predlagal oceno. Lahko je o vprašanju ocenjevanja go§oriti, težko pa ga je odpraviti. Si-ftf^pa ocena nikoli ne more biti ocena realnega znanja. Bistvo učenja ni gonja za ocenami, temveč uporaba znanja v življenju. Ocena v redovalnici torej nič ne pomeni, če tega znanja ne znaš prenesti v 1|voj vsakdan. 12. KONGRES ZSMS 12. kongresaZSMS v Krškem se nas je iz Ajdovščine udeležilo 5 delegatov. Sodelovali smo v delu vseh treh komisij; sama sem bila v komisiji za družbenoekonomski položaj mladih. V razpravi o gospodarskem položaju, o znanosti, energetiki, izobraževanju, ekologiji... je sodelovalo preko 70 prisotnih, zato je pogosto prihajalo do ponavljanja. Kljub protestom predsedujočega, ki je dokaj ostro reagiral ob dolgočasnih razpravah, je kazalo, da se ne& kateri ne pustijo omajati in hočejo nastopiti, pa čeprav nimajo kaj povedati. V glavnem smo slišali že znane stvari: usmerjeno izobraževanje ni izpolnilo pričakovanj, znanost ni pravilno vrednotena, tudi v Sloveniji imamo svoje Obrovce (Kidričevo, Jesenice), mladi ne morejo do lastnega stanovanja, mačehovsko ravnamo z okoljem... Konkretni predlogi so bili vključeni v sklepu kongresa in bodo posredovani ustreznim institucijam..' Kot je poudaril neki delegat, pa to ni dovolj: ljudje vseh sredin bi morali poznati problematiko npr. okolja in imeti možnost izraziti svoje mnenje. ALI VESTE, DA PREKO 50$ SLOVENSKIH GOZDOV UMIRA? DA BI SLOVENSKI ENERGETSKI POLOŽAJ LAHKO REŠILI Z VARČEVALNIMI UKREPI, GRADNJO MALIH ELEKTRARN"..., DA- ENERGETSKI POTENCIAL NAŠIH REK ŠE ZDALEČ NI IZKORIŠČEN? Sklepi, ki ostanejo le mrtva črka na papirju, niso nikomur v korist. Ponovimo s tov. Stanovnikom: "Hodi po svoji poti, ne oziraj se na njih, vendar bodi previden in HRABRO NAPREJ!" (Božanska komedija) CEBELICA leti NA TROBENTICO Trobentice so smešno glasbilo. Včasih nanje igra. veter. Včasih rosa. Včasih pa si zatrobijo same. Ce so srečne ali nesrečne. Pravzaprav je lepo poskušati srečo na pomladni trobent Pograbil jo je nek fante. In Pi h a 1 in p i h a 1. Da se je nesrečen cvetek solzil. In končno moral izdati svojo skrivnostno melodijo. Ponižen glasek ."je napolnil trave in liste in roso. Deček pa je plešo? nosil pesem od kamna do kamna in jo delil z zrakom. Čebelice se pravzaprav ne zmenijo za jok ali solze Čebelica, ki se ji je zdel glas prav lep in ubran je sedla na rumeno blazinico in se zajedla v njeno lepoto. Trobentica je očarana utihnila. -M- Deček jo je vrgel v travo. Izgubila je glas, si ,je mislil, pravzaprav pa raste tisoče trobentic. In vse pojejo. Ko je trobentica pristala na mehki jutranji preprogi, se je zanjo igra že iztekla. S čebelico sta se zazibali med rosnimi pajčevinami. In, ali nista bili srečni? AJRA ČE /"At tMVAt , Potu mm i t' - ___ ___ r c/*A/ &OB/S/B SVAHO/Juf Sr/rofjco-rf, m.' ca*a/o s.vo/ . ^ VHEO TgH ČASo/f/je v A iTrTpTv i£*USrjU A T v O, j/Al A a K V t^itanlljuf \ IM A >" . '1=723 / X 7///f,.VA/J- ^ T ? /OfAB /£ PBjSJSL ... / ... MAlto Tk. \11 ; ! /////// •; ;/ «171 v i kAD Ng SViH'^ PAM K , N w r* j c c y A UmWo! Odi smrtonosn // ?r KAJ 5 f 0/5 J ČE HOČE 'APREJ CE& EL fCQ. 'S( JO PA NARIŠITE Postavimo se v stališče matematike. Vzemimo dva izreka: "ČEBELICA LETI NA TROBENTICO" in "TROBENTICA LETI NA ČEBELICO". Ta dva izreka sta izjavi, ki ju moramo dokazati. Prvega označimo z A, drugega pa z B. Če najprej uporabimo NEGACIJO za izjavo A: "ČEBELICA LETI NA TROBENTICO" to izjavo obrne tako, da dobimo "TROBENTICA LETI NA ČEBELICO". To pa je kar izjava B. Sedaj pa uporabimo izjavo B: "TROBENTICA LETI NA ČEBELICO". To izjavo obrne in izkaže se, da je to izjava A. Iz tega sledi, da. Če uporabimo NEGACIJO za izjavo A, dobimo izjavo B in obratno. KONJUNKCIJA je pravilna, kadar sta pravilni obe izjavi A in B. Izjava A je pravilna. Kaj pa izjava B "TROBENTICA LETI NA ČEBELICO"? Ne, ta izjava ne more biti pravilna, ker je ne moremo dokazati. Trobentica nima kril in se ne more premikati ter leteti kot čebelica. To nam že zadostuje. Torej je KONJUNKCIJA nepravilna, ker nista pravilni obe izjavi. Za konec nam ostane še DISJUNKCIJA. Te nam ne bo delala večjih težav, ker je pravilna takrat, kadar je pravilna vsaj ena od izjav A in B. To pomeni, da je lahko pravilna izjava A ali 3, lahko pa tudi obe. Mi imamo pravilno izjavo A, to pa nam že dokazuje, da je DISJUNKCIJA pravilna. Nataša Krečič l.NMT ± , A. f J- f L. U 4 k U I •.. -fvva/ /ulO/ . # • ♦ /ČZ^ttČVvCV * . . TaJtc *T5B»$vCta ; & jc yf*u4ttlo0ou /wvd: i* /Vflrji iv\ >lo* , /da/ -j« : m v rt m -»Sa® a, u «r ak^UMA tv&ivvAs E"X-«BiW ^Hv I napoti kJU&UANA & Nekoč ,je živela Trobentica. Bila je tako zelo lepa, da je takrat, ko je odprla svoj cvet, celo Sonce prebledelo in se od sar.e zavisti skrilo za največji črn oblak. Prebledeli pa so tudi meteorologi, ki so za tisti dan prerokovali čudovito pomladansko vreme. Trobentica je živela na majhni jasi sredi velikega gozda, med travica-mi in ostalimi cvetlicami. Konkurence sploh ni imela - bila je najlepša. Ostale cvetlice so ji bile zelo nevoščljive, vendar ji niso mogle do živega, kajti naša Trobentica je glede jezikanja prekašala vse. In bolj kot je rasla in se razvijala, bolj se je zavedala svoje lepote in moči. Postala je zelo ohola, visoko se je držala in prezirala vse, ki niso bili vredni njene družbe. Med uradnimi urami je sprejemala le najbolj čudovite metulje. Nekoč pa; .je slišala svojo prababico pripovedovati o čebelah. Čebela - le kaj je to? Zveni v redu. Ah, kaj ni dal celo Napoleon okrasiti svoj plašč s čebelami? Torej nekaj kraljevskega. In Trobentica se je vsa zagreta lotila načrta s naslovom: Kako privabiti čebelo. Prelistala in prebrala je vse najnovejše priročnike o privajanju in zapeljevanju, pa ni našla nič konkretnega. Potem je tuhtala tri dni in tri noči, dokler se ni v njeni cvetni glavici prižgala lučka in se zaiskrile njene oči: GLAS! To je ta. pravo! Od misli k dejanjem, sije rekla in začela sestavljati oglas: "Če si mlad, lepo rejer in prijazen kot jaz, če ti je všeč pomlad, narava in vonj cvetočih trobentic, potem se oglasi čimprej na gozdni jasi. Čakam te. Potro-bila ti bom in skupaj bova uživala slasti življenja. Šifra: "Čebelica leti na trobentico".- Nato je poklicala Sinico, urednico krajevnega časopisa Izvir in ji razložila vso stvar. Dala ji je oglas, plačala in še posebej ji je naročila, naj bo oglas napisan z RDEČIMI tiskanimi črkami na prvo stran časopisa. Sinica se je malo obotavljala, ko pa ji je Trobentica pod zaupno razkrila recept za večno mladost in lepoto, se ni nič več obotavljala. Vse bo O.K., je zatrdila in obe sta bili zelo zadovoljni. Za Trobentico je sedaj nastopil pomemben čas. Z nikomer na jasi ni več govorila in šušljalo se je že, da z njo ni vse v redu. Cele noči je pre-sanjarila z odprtimi očmi, podnevi pa si ni upala zadremati iz strahu, da ne bi smisel njenega življenja odbrenčal mimo. Čakala je in čakala, ampak resnici na ljubo moramo priznati, da se ni zgodilo prav nič. Le sonce je vedno bolj pripekalo in pomlad se je počasi prevešala v poletje. In - groza! - Trobentica je začela veneti, njena prej tako voljna in nežna koža se je zgubala in vedno bolj je povešala glavo. Lepota je izginjala in ni si znala pomagati. Zadnji, najhujši sunek v srce pa je dobila od Srake, ki ji je povedala, da čebele skoraj ne vidijo rdečega. To je bilo za nesrečno Trobentico preveč. Preden je dokončno sklonila glavico na prsi, je še zašepetala: Presneta čebela... saj me sploh ne bi bila vredna... Mogoče pa je vendarle katera čebela imela namen leteti k Trobentici. Mogoče. Ampak PRILETELA sigurno ni nikoli. (Čebele ne vidijo rdeče barve.) Jana Radinja, l.B ZATOŽNO KNJIGO, PROSIM! Iz zanesljivih virov sem izvedela, da pripravlja uredniški odbor SGNS Ve^ no Pilon iz Ajdovščine glasilo Izvir, v katerem bo posebno rubliko namenil opravljanju in klevetanju na moj račun. Razpisali so celo nagrado za največjo laž. Zanima me, kakšne so možnosti cenzure, oziroma prepovedi tiska? Prizadeta Čebelica Za Brežulčkom 9 NA> £*u©5r VAM Ho LAM , O Ar J6 &( L Hi. CLB*) Pfct £e iVMVM ofcPE-AvVLJe*) »K> t AMfM ^AfcfcsVA MOttiOST COU^fcG. Ei.e-0 «J HOŽJUOSmt RjjčjfK tVWAdA , DA-*l LAtHt-0 fDOr*. AA>KA kJPI ftvpp IL,A . tDECAr fArf! 9 A tx.PL- PZ.AVAJI& Predrami me krik; krik iz tisočerih grl, ki doni v glavi. Moram! Zakaj moram? Hočem in vendar nočem! Moje perutnice drhtijo, neutrudljivo mahajo, mahajo, mahajo. Tekmujem! Živim! In ker živim moram ubijati! S«m ena izmed njih! Nočem, a vendar sem! Sem del zgodovine, ki jo piše krvavo pero! Enake smo, a tako drugačne! Znova a ne najdemo! VZELI so NAM! Vzeli so nam LJUBEZEN in 3o . i g. lo. bo, ko v zemljo! Vzklila je roža. ...In sedaj ^B^E.pA^Aj^O krvavo rdeče liste... Iščemo in ne moremo najti! Vpijemo, a oglasi se le 0 D M E V Zaletavamo se! A TM je BREZ Krila pa znova in znova spet in spet udarjajo ob TRDE liste! - U- G1 °b °k o je, pregloboko zakopano, listi pa so hladni, brezsrčni.... Zaman vpijemo in rotimo..... VSE je ZAMAN! Trudna odletim proč! Stran od te varljive rože! Moči mi pešajo! Ne morem več! PA D A M ! STRAH M E JE! Se zadnikrat; si mislim. Samo še enkrat in potem bo konec! ■ A konca ni! ZAMIŽIM! x .. , , , C-utim, kako se bližam tlom! Čutim, kako se mi veča kinetična energija! ZDAJ! ? ..... ? ? ? A pod sabo ne čutim trdih tal Odprem oči! Nežni sončni žarek me rahlo poboža. Ozrem se okoli sebe. Ne, to ni privid! Znašla sem se v objemu trobentice Čutim njeno TOPLOTO Oddahnem si in zložim izmučene perutničke....napijem se sla medic Novo življenje pre^ 1 a v i moje telo! Zopet je v meni MOČ! Vstanem! Odletim! MOJ BOJ ŠE NI KONČAN! Moram! Zakaj moram? ....globoko je, globoko zakopano na DNU Človeških SRC itegovec l.b RECEPT Pomlad je pred vrati in naSe Metke bodo svoje Janke najbolj razveselile tako, da jim iz krp, ki jih ne potrebujejo sešijejo prikupno čebelico in lepo zlatorumeno trobentico. Potrebno je imeti le nekaj kosov raznobarvnega blaga, vato, sukanec, iglo in obilo dobre volje. Čebelica: - potrebujemo: kose črtastega blaga, vato, sukanec in iglo. - navodila za delo: Narišemo kroj na kos papirja in ga izrežemo. Kroj nato prerišemo na črtasto blago (po možnosti naj bodo črte črne in rumene barve). Dele nato izrežemo, postavimo lice na lice in sešijemo na narobni strani malce od roba. Pustimo odprtino in dele obrnemo. Nato čebelico napolnico z vato, odprtino pa zašijemo. Našijemo še tipalnice in oči. Trobentica: - potrebujemo: rumene in zelene kose blaga, vato, sukanec in iglo. - navodilo za delo: Narišemo kroj, ga izrežemo in prerišemo na blago. Izrežemo iz kosov posamezne dele, damo lice na lice in zašijemo. Pustimo odprtino skozi katero trobentico napolnimo z vato. Nato odprtino zašijemo. Čebelico skrbno pritrdimo na trobentico in tako je prikupno presenečenje za vašega Janka pripravljeno. Darilce damo v škatlo, lepo zavijemo in damo na darilo veliko pentljo. Ostane vam le še prijetno delo - vse skupaj pokloniti Janku. Preprosto, ali ne? Žonta Laura 2.a ZAUPNE BESEDE Ne morem več, kaj naj naredim? Draga Nevenka! Oglašam se ti s srčno željo, da mi pomagaš, ker sama ne najdem več rešitve. Ko prebiram tvojo rubliko, vidim, da si zelo uspešna svetovalka in vsakemu pomagaš iz te*av. Zato sem se opogumila in ti pisala tole piamo v upanju, da boš tudi meni pomagala. Sem še zelo mlada, pa vendar imam že težave. Opraševati sem začela že zelo zgodaj. Sprva sem bila malce nerodna in sem večkrat po nepotrebnem padla (s cveta), vendar potem je šlo kar dobro. Sedaj, ko sem postala že izurjena, pa se mi pojavljajo nekatere nerodnosti. Ko "jutraj vstanem in se odpravim na teren, se počutim izredno utrujeno in zaspano. Ko tako opotekajoč se preletim nekaj cvetov, se nazadnje odpravim še k moji simpatiji trobentici. Vendar, ko ji hočem dati prah, ta noče iti dol z mene. Čeprav otresam z glavo na vse strani in z zadkom še bolj, vseeno nič ne pomaga. To se mi pojavlja, odkar sem bila zadnjič pri zobozdravniku. Ta mi je takrat izpulil zob in bojim se, da mi je to pustilo kakšno alergijo. To vse skupaj postaja že neznosno in čutim, da so se zato najini odnosi s trobentico začeli majati. Zadnjič se je na mojem cvetu ustavil nek čmrlj in mi stalno nekaj brundal na uho. Naslednji dan sem opazila čudne temne lise na nogah. Ali sem noseča? Za odgovor se ti že vnaprej lepo zahvaljujem in ti želim še mnogo uspehov v tvoji svetovalski karieri. Trobentica Draga Trobentica! Glede tvojih težav z opraševanjem si lahko čisto pomirjena, kajti to je le majhna prehodna stopnja v tvoji puberteti. Zvečer, predno greš spat, si še oglej risanko in Ljubljanski dnevnik - in videla boš. prav sladko ti bo! Glede nosečnosti pa ti ne morem ničesar svetovati, ker si tistih lis nisem ogledala od blizu. Verjetno si alergična. Sicer pa pojdi h ginekologu, ki ti bo vse pojasnil. Nevenka, dipl.psiholog Hotela bi napisati kaj resnega^umetniSkega, a ne dobim ideje. Blazno me moti ta "čebela". Spominja me namreč na šolski ples, na pripombo mojega plesalca: "Lahka si kot list, kot čebelica!" Uživam v plesu, v ritmu, še posebno, če plešem s plesalcem, ki zna kaj več kot le fokstrot. Ti, moj plesalec: Plešeš že dobro, kaj pa sicer? Vedeš se, kot da bi bil trot in to edini v velikem panju, kjer mrgoli čebel. Uboge, kako se mi smilijo: Eno držiš za roko, drugo za pas, tretji pa se veselo smehljaš. In tista, ki je prezrta, si na skrivaj briše solze, ter čaka na dan, ko se bo maščevala in ko bo pokazala drugim čebelam, da je vredna trenutka pozornosti trota. Ne znaš biti resen in najbrž sploh ne veš, kakšen si. No, saj nisi edini. Na naši SGNŠ je mnogo takih tičev, pardon, trotov, kot si ti! Dragi moji, morali se boste spremeniti, kajti vse le ni tako naivno, kot zgleda. Marsikatera čebelica na naši šoli ima tako dobre oči, da je ne zaslepi sas)0 blišč galvaniziranih fasad, ampak da vidijo tudi pod nje, v gnilo notranjost. Druge čebele pa se bodo instruktivno zavedle, kdaj vas ne bodo več potrebovale in takrat boste vredni usmiljenja vi, ki ne znate skrbeti zase! Trenutno vas pač potrebujemo, vendar tudi vaš čas bo prišel. Mmm, že slutim, prav kmalu bo tu. To mi naznanjajo prvi pomladni žarki, prve trobentice in njihov omamni vonj. Adijo šola, oziroma panj! Pozdravljene trobentice. Spet si prišla. Korala si priti, pogrešala si me in tudi jaz sem te pogrešala. Neločljivi sva bili, trobentica in čebelica, dve nerazdružljivi prijateljici. Vedno si sovražila vse, kar je rumenega in jaz sem to vedela, a sem te vedno imela rada. Razumeli sva se. Nekako si se sprijaznila z mojim videzom. Vsaj tako se mi je zdelo. Vedno znova si se vračala in poskušala sem napolniti praznino, ki je nekako čudno zijala v tebi. A v zadnjem času sem opazila, da ne prihajaš več tako rada k meni. Nekaj se je kot temna senca vrinilo med naju. Zdelo se mi je kot nepremostljiv prepad. Bila si zlobna. V svoji sreči te nisem nikdar popolnoma razumela. Z nekakšnim besom in trmo si skoraj s strahom skrivala svoje želo, da ga ne bi nikdar nihče videl. A jaz sem slutila, da bi me z njim najraje zbodla, ranila, omadeževala. Bili so dolgi tedni obstreljevanja s pogledi in neštete besede, ki so me bolele. Morda nisi prenesla, da boš ti vedno ostala ti, in jaz bom vedno jaz?! Ne vem, zakaj bi hotela postati jaz. To je nesmisel in biološko nemogoče! Vedno si sovražila takšne,kot sem jaz in prav za tem sovraštvom si skrivala svojo zavist. Zdaj si končno pokazala svoj pravi obraz. Sklenila si se izjasniti. Prišla si z jutranjo roso in to nisi bila več ti. Tvoje malo želo se je spremenilo v ostro, svetlo rezilo. Klela si, ubijala, MORILA! Hotela si uničiti mene in vse, kar je mojega. In jaz sem se borila. Nisem ti vračala udarec za udarec, vračala sem ti z nežnostjo. Nasilje rodi le nasilje, jaz pa sem vedela, da te bo nežnost bolj bolela od vsakega udarca. In ZMAGALA SEM. Vedela sem, da boš sedaj sovražila še bolj. Odšla si. Osramočena si se dvignila proti beli, zaslepijujoči sončni svetlobi, da te nihče ni mogel videti. Zdaj ljubiš le še molk in črnino. Budanovič Jasna l.b x<0 y Sa h •A A S »A/ U V v k ©o. y VSI ČEBELJI IN IZVEN ČE3ELJ Organi,,pripnite se" pristajamo na naši trobentici 55 o o o C? o1 v, < C. \ % % /ž 4 H 7 prih Sp3:- 700 V5 "V X/ Q> SLEDlL 30 POJAM KI GA VSAK PO SVOJE^ drugače g3čuti TEHNIHŠKT T7RAh.lW: i STE3LA: SI IZRAČNAVAMO ZA NAJMANJŠO TFŽO; SINUS KOTA nn 7FMUF m.STFBl A . (TISIniik n^k i dna P[^TF TEŽA LISTOV TEŽA PRISTAJALNE STEZE TF7A fFlFl F 7 ni7FI MOTORIFM iN I FSFNIM1 KOIFST MINIMALNI PRETOK KRVI V ČE3EL1 \ \ __cc* 123.7° \ 3467itg/cm^ 100 TON 100Kg ^ 0.4l/pot udarcev malega kazalca 1T0NA Prejšnjo soboto je bila na trobentici seja CSDSU - centalnega sedeža društva sovražnikov učencev. To sejo so sestavljali vsi višji in nižji učitelji, tajniki, tajnice in ravnatelj. Sklenili so, da bodo odslej uporabljali bone za malico in kosilo. Na željo učencev bodo za malico pripravili same dobrote: med v prahu, konzervirani med in čebelje meso. Podražili bodo tudi vstopnino za kino in stanarino v čebelarskem domu. S soglasjem vsega učiteljskega čebelarskega zbora so sprejeli trden sklep, da bodo uničili vsak poskus atentata na redovalnice in dnevnike ter izbili učencem iz glave vsako misel na šolski ples. Poleg tega so tudi poudarili, da bodo pri učencih dvignili kulturo, predvsem pa pri čebe-loslovcih, ki so bili baje premalo delavni. Zaradi velike brezposelnosti bodo zaprli usmeritev čebeljih tehnikov, namesto njih pa so se že pojavile ljubke šivilje. S pomočjo čebeloslovk so takoj začele akcijo za uničenje šolskega inventarja. Pri tem so dosegle izjemen uspeh. A množica tihotapskega učiteljskega zbora jih je kmalu odkrila in jih pošteno kaznovala. Sejo so zaključili z velikim navdušenjem. Prepričani so, da bodo lahko uresničili vsaj polovico sklepov in ne bo ostalo le pri besedah, kar je tudi v čebelarski družbi že prešlo v navado. Furlan Katja l.b Čebelica leti, vendar ni nujno, da tudi kam prileti. Stavčna logika pri vsem tem nič ne pomaga, kajti ko trobentica požre čebelico in le še njen zadek naymorno poplesuje v pomladni pripeki, je popolnoma vseeno, v katero smer piha veter, kajti trobentici se utegne koleni-ti, kar pa ne pomeni, da je zajtrkovala špagete v paradižnikovi omaki z nožem in vilicami, ki jih ne zna uporabljati in da bo treba izvleči enega teh špagetO#, kar lahko opravi le ustrezno izučen kos, ki je trenutno na specializaciji v Avstraliji, kjer je že skoraj jesen in listje rumeni, odpada in sploh vse gnije, torej čebelice nimajo tam kaj iskati, raje so lepo doma in letajo na trobentice, ki pa se jim rado kolca in tako uboge čebelice sploh ne vejo, kje dobiti nektar in morajo kupovati sladkorne paličice, uvožena čokolada je namreč predraga, trobenticam pa je tudi prav, da ne bodo oprašene, kaj pa kolcajo tja v tri dnijkot bi ne vedele, da se to nikoli ne spla ča in bodo tako spet trobile, da so ostale brez nasledstva, čeprav vemo, da na mladih svet sloni, zvončki pa bodo še kar naprej privoščijivo cingljali: cin-cin. MORALA: se sprva zmrduje, potem pa se spomni, da bi lahko vadila priredja in podredja, saj si nikakor ne more zapomniti, kateri stavek je nadredni, kaj šele glavni. To pa se ji utegne še krvavo maščevati. Pavlič Darja ALI MOŠKI XX. STOLETJA IZGUBLJA SVOJO IDENTITETO, ALI JE ŽENSKA XX. STOLETJA NAŠLA SVOJO IDENTITETO? Zjutraj vstane, vstane. Ona, on za njo, za njo. Gresta v tovarno, tovarno, za stroj v ustroj ona, on za njo, za njo. Prime predmet ona, ona, ga da v stroj, ustroj, on za njo, za njo. On počaka predmet, predmet, ga izvleče on, ona, ona za njim. Osem ur, osem, ona, on za njo, osem ur, osem, on, ona za njim. POPOLNOST OBLIKE Pride domov, on, ona za njim, za njim. Kosilo konzerva, konzerva kosilo. On v gostilno, gostilno,.ona pije doma, za njim, za njim, on za njo. Televizija, vizija, vizija, vizija, vizija, vizija. Noč, tema, spat za njim, on za njo, za njo, za njim. On na njo, na njo, on jo, on jo, jo, ona za njim. Njega ga. Njo jo. SIZIF Utrujenost - spat. On zaspi, ona za njim, njim, on za njo. Sanjata oba, oba, toda vsak zase, zase, vsak svoje svoje. Nič za njo, za njo, nič za njim, za njim. Sanjata oba; ON: v tovarni ga ob stroju zasujejo plohi. Ogromno plohov. On sam jih odmetava proč, a plohov je vedno več, več. ONA: v trgovini je ukradla škatlico žvečilnih gumijev. Trgovci jo lovijo, ona sama beži, trgovina je ogromna, a vrat ni, ni. Fantazije ni, domislica spi, iskanja ni, spoznanje spi, dehtenja ni, lepota spi, bučanja ni, vrenje spi, identitete NI, identiteta SPI. Okradeni so. Biti okraden je spati brez sanj. BIT SEDANJOSTI Sedanjost je stičišče preteklosti in prihodnosti. Le v vsaki dva tisoči školjki biva biser. Ker pa je rojstvo močnejše od smrti, moramo iskati bisere. Kdor dobi biser, je bogat. Kdor je bogat, ne umre. Kdor ne umre, Sivi. Školjk^ so iskali že včasih. Tudi jutri bo nekdo našel biser. Podoben bo tistemu, ki ga je našel že včeraj. Podoben bo tisti, ki ga je našla že včeraj. Tudi jutri bo nekdo našel biser. Ona ali on. Vse rešitve so v njih samih njej in njemu samemu. Vprašanje stoletij je vprašanje rešitev. Vprašanje rešitev je vprašanje iskanja biserov. Le v vsaki dvatisoči školjki biva biser. Tripkovic Mitja DAN POMLADI Srečala sem te na ulici, bila sem obupana, otožna, zapita. Srce so mi trle bolečine, strah, obup in grozote. Ni bilo ne miru, ne topline. Prišel si k meni, tih, neznan, ljubeč. Vendar jaz sem te zavrnila. Vrata k meni so bila zaprta. Ni bilo pesmi, ne veselja. Živel je pesimizem. Vrtinec groze, obupa me je pogoltnil, a. ti ... hodil si ob meni, z menoj, čakal si, čakal-moj pogled, besedo. A vrata k meni so bila zaprta. Umirala sem, umirala v sebi, še zadnji pogled, pogled smrtnih oči ... Zazrla sem se v tvoj obraz, čakal si ... razprl roke, da bi me objel in spregovorila sem ... prosim ... Vrata so se odprla, stopil si k meni, sprejel si me v objem, podaril si mi ljubezen, pregnal obup in vliv v srce srečo. Hvala ti Dan Pomladi. Irena Maruši5 2.a M O J A PRIHODNOST? Zgubljala sem se v lastnem labirintu, znova in znova sem hodila po isti poti, vendar nisem vedela, da je ista, ista pot brez konca. Hodila in hodila sem znova po njej in kadar mi je bilo dovolj, sem se zaletavala v stene, dokler me ni njihova trdota umirila, ponižala, da sem zopet sklonila glavo in nadaljevala brezsmiselno tavanje po temi in hladu. Po licu mi polzi solza. Drobna, zadnja solza iz mojih izjokanih oči. Z njo se izteka moja": Mfcterija, moj strah, neodločnost in predanost usodi. Začela sem verovati v nekaj, kar me čaka. Prepričana sem, da bom lahko iz neštetih koščkov razbitin, ki so nastali iz teme, sestavila živo bitje, ki ga bom končno poznala in lahko kontrolirala njegovo početje. Seb». Moje srce je samo hrepenenje po tem, da bi spregledala in srečno prišla na konec, skrivnosten, lep, čudovit... Prepričana sem, da je blizu...zelo blizu...še korak! TUKAJ! Oči, ki so mi toliko časa služile le za jok, so zopet videle. Svetlobo. Stekla sem proti njej. Postajalo je vedno bolj svetlo, toplo. Bežala sem iz sedanjosti v prihodnost. V novo življenje! Nisem več živela iz dneva v naslednji, ampak za dan, ki je daleč pred mano in ga mogoče niti ne bom doživela. Vse je bilo novo, lepo. Lebdela sem v prostoru brez sten in bila njegovo središče. Narejen je bil zame in samo jaz sem ga omejevala. Prvič, odkar obstajam, sem čutila, da nisem sama, da sem ljubljena, potrebna. Vedela sem, kdo sem in zakaj sem to jaz. Vrabec Irena l.b ZAKAJ SO PUNČKE ŽALOSTNE? Nebo je prebodeno z iglo in pripeto na prsi velikega moža. Zato so punčke žalostne. Darja Paviič t ISKANJE Se je sploh mogoče počutiti bolj praznega od same praznine? Vae v tebi kriči, vpije, hrepeni po nečem drugačnem, po nečem velikem, po nečem toplem, mehkem, po nečem, kar bi zapolnilo ogromno črno luknjo. Iščeš sebe in s tem napolnjuješ prostrani nič v sebi. Toda kako, kje se vse to skriva? Kje je meja, ki te stiska in ti ne pusti sproščeno zaplavati med zelene trave. Prekleto močna je, nepopustljiva. Visoko se dviga nad mano in tlači, tepta, stiska. Ne pusti mi globoko zadihati in odpreti vse spone, ki me zapenjajo. Moje dihanje je plitvo in zadržano. Ujeta sem v štiri gladke stene, ujeta sem sama vase. Ujeta sem v svoje telo, v svojo zunanjost. Ne morem je premagati, ne morem je sprejeti, hotela bi biti drugačna. Ujeta sem v tisoč drobnih stvari, ki so spletle nevidno, a gosto mrežo nad mano. Sama sebe omejujem in mučim. Postavljam si Črno - belo mavrico mej, ki jih sploh ne bi bilo treba. Ujeta sere v kretnjo, nasmehe, p6glede. Ujeta sem v srečne trenutke, v njihove spomine in rane. Ujeta sem v en sam trenutek - življenje. Kaj je sploh .življenje proti celemu svetu, mogočni naravi, brezmejnemu vesolju? Kje je sploh smisel vsega? Še vedno iščem in grabim okrog sebe. In sem razočarana in še vedno omejena, kot vsak človek v atomskem veku. Nataša b.a Nekoč, nekje, nekdo in vrisk. Nekoč, nekje, tvoj je blisk. Nekoč, nekje, morda tjavdan. Nekoč, nekje, morda zaman. Nekoč, nekje, nekdo zaklan. Nekoč, nekje, je volk bolan. Nekoč, nekje, nekomu znan. Nekoč, nekje, morda zaman. Nekoč, nekje, nekdo kriči. Nekoč, nekje, se še boji. Nekoč, nekje, obljubljen stan. Nekoč, nekje, morda zaman. Nekoč, nekje, nekdo je sam. Nekoč, nekje, še sam iskan. Nekoč, nekje, bo še priznan. Nekoč, nekje, morda zaman. Nekoč, nekje, zaman, zaman. Mitja UJETA med BILO je IN BO Prišla je. Zagledala se je v ogledalo in se prizanesljivo nasmehnila. Odprla je bela vrata, ki so brez vzroka stala tam sredi beline. Sedla je in roke sklenila v pobožnem pričakovanju. Ujeta med steno in kaminom je obsedela. Iztegnila je roko predse in z dlanjo zajela belino. Pila je hlastno, z dolgimi požirki. Ko je prišel njen čas, je vstala in stopila skozi bela vrata. Objela je svet s svojimi rokami, sprejela ga je v toplo naročje. Prišl a ,~e neslišno, težko pričakovano. S svojo prisotnostjo je zdramila otopelo življenje, obudila nas je iz hladnih sani. Povsod nas spremlja. V statvah svetlobe se kažejo njeni obrisi, njena duša. S toplimi pogledi nas obdaja in razvaja. Pomlad je čas za sanjarjenje, čas, ko se otopela duša zgane i in osvobodi vseh vezi,-ki so jo okovale v zimi. Pomlad je čas za sprehajanja v dvoje. Cas, ko se ptica dvigne kvišku, razprostre krila in odleti v svobodo. Pomlad je čas hrepenenja. Čas, ko se dlan dlani približa, čas, ko se pogledi združijo. Iščeno jo. Iščemo dotik njene roke, njenih las. In čez trenutek je ni več. Odšla je tiho, tako kot je prišla. Razprostrla je krila in odletela v belino. Odprla je bela vrata, ki so vodila v brezzračen prostor. Sedla je, ujeta med steno in kaminom. Čakala je. Čakala je na konec in na ponoven začetek. Pomlad je čas prebujanja. Čas, ko te nevidna reka odnese s seboj v kraljestvo mladosti. Cas, ko lahko izluščiš vse, kar se je v zimi nabralo v duši. Alenka Furlan l.b SISTEMATSKI PREGLED Minute, sekunde kapljajo počasi kakor kaplje dežja skozi streho, ki pušča. Čakam. Že celo življenje čakam na nekaj. Na trenutek, ko si bom dokazala, da nisem tisto, kar sem, ampak da sem nekaj lepšega. Z vsako minuto se mi strah vse bolj zajeda v kosti. Sram me je tega strahu, a si ne morem pomagati. V svoji razburjenosti in strahu se sprenevedam, govorim hitro in brez smisla, tako da se skoraj prepričam, da sploh nimam kaj čakati. A vendar je moje življenje samo čakanje. Čakarr v vrsti za kosilo, čakam na prvo ljubezen, na dan, ko bom znala ločiti ljubezen od sovraštva, čakam počitnic, na čas, ko se bom osamosvojila, postala nekaj svojega, čakam na SMRT. Vrata so se odprla. Nisem bila sama, tudi drugi so šli skozi isto kot jaz. A jaz jih nisem videla. Niti črk nisem videla skozi megleno kopreno. ZMERILI IN STEHTALI SO NAS. Vsi smo drugačni, a vsi smo ljudje in če ne morejo ugotoviti, kakšni smo v srcu, naa merijo in tehtajo. NIČ NISEM VIDELA. POSLALI SO ME K OKULISTU."KAKŠNA UBOGA BI BILA S ŠPEGLI!" NIČ, NE GREM.- Živeti fizično mi ne pomeni dosti. Človek se rodi, raste, se hrani, ljubi, sovraži, govori in umre. Sovražim staranje. Stara sem šestnajst let. HLADEN IN REZEK DOTIK BRITVICE. TEMNORDEČA KRI. KAKŠEN IMAM HEMOGLOBIN? Barva me je spomnila na ljubezen. Nisem si na jasnem, kaj je to. Nekatere stvari mi dosti pomenijo. Je to ljubezen? Pogovor brez zadreg, pogled, poln upanja, rdečica na obrazu, dotik rok, poljub v temi? Želim ljubiti. Ali sploh znam? KRVNI PRITISK 18/7. RAMA POVEŠENA. MENSTRUACIJA REDNA. V življenju bi rada našla kakšen,višji smisel kot samo učenje, šolo. Rada bi naredila kaj več, ne se samo nagulila pol,knjige zgodovine, aksiome, fotoefekt, klorove spojine in druge stvari, ki se jih je treba samo naučiti, napiflati, zabiti v glavo in konec. Ce že živim, naj ne samo rastem, se debelim, gledam... Kaj pa? Kdaj bom vendarle vedela, kaj hočem? Do takrat misli, ugibaj,...čakaj! VČERAJ SMO IMELI SISTEMATSKI PREGLED. Irena Vrabec l.b Prišla bo ura, fant, ; se ne bojiš? Prišel bo čas tvoj, fant, še ne bežiš? Pogumen je ta mož, le kaj je v njem? Le kaj je v njem, ko ves bolan in še zlagan hiti tja v noč - morda zaman? Morda pa ni zaman, morda bolan še ni zlagan, morda šumel bo tja naprej, in še živel, morda znorel? Morda pa priznati si ne zna, da vse kar da, da zato, da njemu je lepo. Lepo je biti blag in rhil če spomin tvoj še ni zgnil. KER JE MORAL ZGNITIt Mitja barvni spekter VIJOLIČNA kot sončni zahod, trepet vročega zraka, sanjav pogled. MODRA kot poletje, dotik dveh rok. igra prstov. ZELENA kot smaragd v očeh. valovanje trav. objem teles. RUMENA kot ppoldansko sonce. toplina besede, mehkoba ustnic. ORANŽNA kot sočna pomaranča. drhteče telo. sladkoba poljubov. RDEČA kot krogla v zatonu, ogenj strasti. k rv av a s 'le d. Nataša a Koliko duš prekleto pijanih bo še krvavelo, koliko mladostnih sanj bo še znorelo, koliko mater bo še nad grobovi jokalo, koliko src bo še v pepelu plalo, preden boš ti, rodil se tak kot si. • Koliko hudobno rotečih misli bo vrelo, koliko skesanih želja bo v tebi zamrlo, preden zaslutil boš svoje pročelo, in .koliko medtem resnic se bo požrlo, preden boš ti, jokati začel. Koliko zamujenih večerov bo zaspalo, koliko deklic se v usodo bo vdalo, koliko mladcev krepostnih dan bo zaznalo, koliko prič bo tudi v temi priznalo, preden boš ti, postal tak kot si. Mitja N I RAZLIKE Pisali so po zidovih. A zidovi so bežali. In besede so bežale. Modro-rdeče črtaso krilo. Pesem v rokah. In kričanje. Začeti konec. Ali končati začetek._ Ni razlike. Roditi se v svet. Svet ustvariti. Mu zarisati oči in usta. Sv»tu dati življenje. Narisati krog. In se ujeti vanj. GA zajeti m utopiti. V ustih. Pisali so vedno iste besede. Ki jih ne bi smeli pisati. Iz ^ . narediti . . crt vijuge. In za jih vozlati. iščeš začetek in vedno najdeš konec. Če iščeš ne moreš najti začetka. Božajoče roke. Luč ne more več goreti. Zmanjkalo ji je luči. Prijeti verige in se vkleniti vanje. Smejati se. Klečati. Moliti. Želeti. -»tO- Nosi t i kri? in se križati. Ljubiti. Sovražiti, Klečati. Moliti. Zamižati. Molit i. Ljubiti. Želeti. Klečati. In skočiti, V začetek. Ponoviti. vse ponoviti. Morje jc črta. Ce ga zvijeŠ v klopci? postane žoga. Ce dobro premisliš je morje bolj podobno soncu kot žogi. Prijeti sonce in si ga pritisniti k ustom. Ugrizniti vanj. Začutiti njegov vonj. Pogoltniti ga. Kot zrelo hruško. Ali bombon, ki .izginja v slini. Zidano krilo, in igla v gumbnici. Ni razlike. Le včasih nas igla zbode. In po tem vemo, da. ni židano krilo. Igle bodejo. Roke znajo dišati. Trni bodejo. Roke včasih dišijo po vijolicah. Izgine. Potem ga je težko najti. -M- se Če se skloniš nanje in jih povohaš Moliti. Ljubiti. Klečati. Kričati. Sedeti v ječi. In misliti na krone. Fisati na stene, ker se tja ne sme pisati. Vkleniti v verige in verovati da si Prost. Vkleniti se v krog in biti vklenjen Vedeti. Čutiti. Hoteti. Vreči križ z ramen. Čutiti. Začeti. Zidano krilo spremeniti v postelno pregrinjalo. Leči nanj. ^ i» Gledati v o P in Kričati. m C 1. - hl- Ni razlike. Če jih obrnem niso več drevesa navzgor spodaj od rastejo Drevesa Ajra Pogačnik IZVIR Glasilo Srednje gradbene in narovoslovne šole Veno Pilon Ajdovščina Številka 3 Šolsko leto 1985/86 Glavni urednik: A r*a Pogačnik Uredniški odbor: Vida Baje Nataša Bratina Nataša Krečič Darja Pavlic Nike Pogačnik Irena Vrabec Mentor: Zdenka Blažko Tipkala: Mirjam Lemut ■ • ....... ' : - .p .•■■- .. -s v : - 'A - - ■ ■ ■ r. ■■-. -.L- - ■ ! i ■ . • - *. ■i-j" ■