GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. SO. ZSTo va/ o3szi3o"t>=r?a, 1899, Leto vil. Ctroško delo se zmanjšuje. Veu d ar je dobro, da imamo kapitalistične strokovne liste, kteri kar odkrito govore, in brez strahu iz-čvekajo stvari, ali jih pripoznajo, ktere delavci ne bi drugače zvedeli. V „Ccmmercial Bulletin" obravnava nek članek obi Luijsko otroško delo. Ta list prav dobro pozna uzrcke zakaj so inteligentni delavci nasprotni obrtnijBkemu otroškemu delu, in ti so: Ovira telesni razvoj otrok ; pomanjkljiva vzgoja in tekmovanje odraščeuim delavcem, iti premnogokrat uprav otroci svojim očetom odvzemo lep del njih pri-služka, kteri bi sicer zadostoval, da bi ti očetje zamogli svoje otroke preživeti in vzgojiti brez njihovega dela. List napravlja razne ovirajoče stranske opazke nad delavci, češ, da jih kaj radi sami pošiljajo v tovarne, potem navaja znano legendo o Kanadijancu, kteri pošilja svojih šestero otrok v tovarno in na račun njih dohodkov oče sam lenobo pase; list potem sam potrjuje, da uporaba otroškega dela v tovarnah zelo nazaduje. To je istina, kterej b3 ne da oporekati. Ozrimo se ua primer na južno državo North Carolina, kj*r je mlada obrtnija kaj slastno posegala po cenih delavskih močeh, pomnožilo se je v poslednjih treh letih število moških delavcev za 7128, ženskih pa za 5320; nasproti temu se je pa število v tovarnah poslujo-čih otrok znižalo za 2606! Otroško delo se je zuižalo v odstotkih v Connecticut od 7-43 na 2*10 odstot. ; v Massashusettsu od 4'92 na 1*84; v Rhode Island od 12 06 na 6 95; v New Yorku od 5-41 na 1*49 odstot. Toraj neznatna, povsodi objednem nastopivša prikazen. Naš kapitalistični listi omenja potem tudi uzroke te prikazni. Obstoječe postave proti otroškemu delu v gotovih državah ne vidi kut uzrok, ker prvič take poBtave kaj lahko puste biti postave na papirju iu otročje delo se je uprav v onih državah zmanjšalo, ktere še niti nema j o varovalnih postav za otroke. „Commercial Bulletin" bi pa kaj lahko zagotavljal, da bo gospodje podjetniki sami sprevideli krivico, ktero so delali z ožema-njern otrok. Toda to našemu kapitalističnemu listu niti na um ne prido. Saj ne piše za delavce, temveč za podjetnike, zato mu tudi Di potreba nič za nje pisati, ker drugače bi ga zasmehovali. Ne, Commercial Bulletin" pri-pozna kar očituo: Zato bo delavsko delo vpeljali, ker so kapitalisti vsled cene de avske moči svoj dobiček zvišali, sedaj pa to otroško delo v mnozih slučajih opuščajo, ker ne nese več dobička. To je edino pravi uzrok. Ali kako je to prišlo, da otroško delo ne nese več dobička? Tudi to nam navaja isti list. Otroke t-o do-sedaj potrebovali le v lahko postrežbo strojev. Sedaj so pa najnovejši stroji, kteri mnogo več izdelajo in tudi zelo komplicirani postali za streženje, pred vsem se zelo hitro sučejo ali delajo, kar pa pro-uzročuje, da brezskrbne otroke pri njih nemorejo potrebovati, njih še tako navadno streženje pa zahteva natančnost. I zrok temu pa je bilo: kopičenje pomanjkljivih izdelkov iu s temi zguba za tovarnarje. Tovarnarji so videli svoj dobiček pr;krajšan, — otroško delo je bilo omejeno. Ta zagonetka je kaj na navaden način rešena. Človekoljubni nagibi od strani kapitalistov ne igrajo pri tem nikake vloge. ,,Commercial Bulletin" je tudi svoje obrtnijsko čelo pokazal, češ: Edini uzrok zakaj tovarnarji ne puste njih delavce vedno delati 14—15 ur na d a n je ta, ker je delavec, ako je utrujen znezmožen podjetniku dobiček delati. Ali ni to prav kapitalistično? RazmotriYanje pod črto. Deweyevi slavnostni dnevi somi-noli: New York ima zopet svojo vsakdanjo obliko, le sem in tja je Se videti kako sliko junaka pri Manili, ali kako okrašenje in na Ma disou Square slavolok. Lepo število tujcev se je povrnilo na svoja do-movja, Dewey pa grč tudi k počitku v svoj rojstni kraj. Nasledkov po sebnih niso pustili ti slavnoBtui dnevi druzih, kakor precej kurjih očij je bilo pohojenih, marsikdo ima de danes kak višnjev ali rumenkast mak na telesu, dobivši ga v veliki guječi; žepi preveč navdušenih so ■e spraznili; lepo število gospodov lumpov, kteri se kaj radi v gnječah spozabijo, da sužnjo v ptuj žep po denarnico ali uro, je bilo ogoljufanih v svojih nadah, ker newyorška policija jih je kaj marljivo pospravila v varna zavetja, da niso delali nadlege de hotelirjem, kteri eo itak imeli prenapolnjene hotele po dru-zih, boljših gentlemens. Izvanredno dobro kupčijo so delale tovarne in prodajalci s rudeče-modrim in be- Zanimive številke. Iz ravnokar izdanega poročila Interstate Commerce Commission' posnemamo prav zanimive podatke o nesrečah na železhicah. V letu končujočem se dne 30. julija 1899, je bilo nič manj kakor 47.741 osob prizadetih po nesreči v tej deželi. Od teh je bilo samo 6S59 osob UBmrtenih, ostalih 40.8S2 pa več ali manj poškodovanih. Od usmr-tenili je bilo 195S železniških služabnikov in 31.768 je bilo teh poškodovanih. Med glavne tri razrede služabnikov se nesreče raz-vrstujejo: Osobje vlakov 1141 UBmrtenih, 15 645 poškodovanih; delavcev pri ogibačah iu paznikov 242 usmrtenih, 2677 poškodovanih; drugi služabniki 557 usmrte-Dih, 13.439 poškodovanih. Pri sklepanju vozov je bilo 1S2 od oBobja vlakov, 90 menjalcev ogibač iu paznikov, ter 7 druzih služabnikov usmrtenih, poškodovanih od teh izgredov služabnikov pa je bilo 5290, I486 in 212. Nezgode vsled padca raz vlakov bo zahtevale nastopne žrtve: od oaobja vlakov 356 usmrtenih, 2979 poškodovanih ; menjalcev ogibač in paz- nikov 50 usmrtenih, 359 poškodovanih ; druzih služabnikov 67 usmrtenih, 521 poškodovanih. Vsled trčenja in skočenja iz tira je bilo usmrtenih od osobja vlaka 262, poškodovanih 13P7; menjalcev ogibač in paznikov 13 UBmrtenih, 69 poškodovanih ; od druzih služabnikov 38 usmrtenih 367 poškodov anih. Železniški moloh je med potniki sicer zahteval mnogo mauj žrtev, ali vendar je še grozen dovolj. V tem letu je bilo 221 potnikov usmrtenih in 2945 poškodovanih. Vsled trčenja iu skočenja iz tira je bilo 72 potnikov usmrtenih in 1134 poškodovanih. Izvan služabnikov in je bilo pa tudi še 46S0 osob usmrtenih in 6167 poškodovanih. Večina teh je zadela nesreča na tiru. Po predelnicah razvrstene nezgode kažejo ob sklepu poročila, da je od vsacih 447 železniških služabnikov bil jeden usmrten, in od vsacih 28 služabnikov pa jeden poškodovan. Izmed potnikov je prišlo na 2,267.270 potnikov eden smrtni slučaj in od vsacih 170.141 eden poškodovan. Kongres, je železniškim družbam zapovedal automatičue sklopnice upeljati in večiuoma so te tudi vpeljali. Nesreče vBled sklopanja so nekoliko opustile, proti temu so se pa nesreče vsled druzih uzro-kov pomnožile. Ta vedno množeča se usmrtenja in pokvarjenja ljudi na ameriških železnicah se bode tako dolgo nadaljevale, dokler ne bodo železniške družbe naravnost odgovorne za vsako nesrečo, in sicer o kterej se ne bode moglo dokazati, da se je to zgodilo vsled lastne krivde, in dokler ne bodo sodnije tako postopale kakor se godi na Angleškem. Čudno pa je le, da železniški služabniki v tem oziru niso še nikakega koraka napravili. Iz našib m Mol Filipini bb nič ne boje. Manila, 4. okt. Štirje dnevi hudih bojev so minoli. Filipinci so vedno pričeli boje in osnovali redni napadovalui načrt. V soboto so nameravali z napadom na Imus pričeti iu potem proti Calamba in Mexico korakati. Močan oddelek Filipiucev, kteri je bil v bližini skrit, je včeraj od juga in severo-zatoka napadel Calambo z dvema brzostrelnima in jednim strojevim topom. Polkovnik Kline je z dvema stotnijama in jednim topom odrinil proti sovražniku iu osamil lim blagom za zastave, draperije itd. ; v New York vodeče železnice, z našo nadcestno železnico in razne poulične železnice, posebno ua za-padnem delu mesta, se tudi nič ne pritožijo nad dohodki, iu bi najraje imele vsak mesec Deweyevo slav-nost. Hotelirji in saloonerji so si roke mleli iu spravili lepe dobičke ; tako je dobil vsakdo nekaj, le žal, delavci ne, ker tem so pa še tako patrijotičui Amerikanci iz gole umazanosti odtegnili plačo za oba slavnostna dneva. Najlaglje so zaslužili" novce oni gospodje, kteri so razpolagali z mesvnimi novci v ta namen iu pa oui iontraktorji, kteri so pustili tesarjem napraviti odre na raznih prostorih, sedeže so lepo razprodali za ,,cash money", delavcem pa dali v soboto, na praznik, čeke v plačilo ; ali kako so bili ti siromaki preseneteui, ko so v ponedeljek zvedeli, da so čeki „N.G." ali „no good" — za nič. Preseneteui pa niso bili le-ti delavci, ampak tudi druga višja gospoda, med temi admiral Sampson, kteri ni žel onih burnih pozdravov kakor Dewey in Schley, poslednjega je ljudstvo njegovo slabejšo krilo južno od gorovja. Med tem časom sti prikorakal' dve drugi stotuiji s Ilotcli-kins topom, zasedli most in s krepkim navalom pregnali sovražnika izseverozatočnepozicije. Amerika? 1. uri zopet na delo. Pri po-nočnem obroku delajo iste ure, kakor po dnevu, začenši ob 7. uri zvečer. Ob nedeljah vse delo popolnoma počiva. V sobotah ob 11. uri zvečer se vsi delavci vrnejo iz rovov. Posebnih nevarnosti pri delu nisem opazil. Za slučaj bolezni ali Bmrti imamo tudi nekako zavarovalnino, ktera mi pa ni še popolnoma znana. Kadar se o vseh razmerah bolje poučim, bodem rojakom že vse natančneje poročal. Za daneB pa sporočim vsem rojakom po širnej Ameriki srčen pozdrav, tebi „Glas Naroda" po obilo vspeha pri tu-kajšnih slovenskih delavcev. Šimen Kavčič. (ilobeville, Colo., 1. okt. Prosim gospod urednik ,,Glas Naroda", da priobčite moj dopis v predalih lista, ker želim rojake obvestiti o tukajšnjih razmerah. Tukajšnje topilnice sedaj dobro delajo, plača je pa raznovrstna, dela pa vedno več nakladajo nam ubozim delavcem ti požrešni kapitalisti. Ni dolgo temu kar smo tukaj štraj-kali, in to so Častiti čitalci že brali v „Glas Narodu", ali slabo se je ob-nesel za delavce, ker ni bilo sloge, in brez te v tacih okoliščinah je težko kaj opraviti. Delavci smo si ustanovili Unijo in večinoma k njej pristopili, žalibog kakor hitro so pristopili, toliko hitreje so jo zopet opustili in postali orodje požrešnih ne more dosti opraviti, ako ga ne podpira policija in policijski sodniki. Nevem sicer ali mora tako na ■vetu biti, ali ne? Toliko pa vendar vem, da ni vse na prostoru. ,,Oh ti ubogi uradniki listov, koliko imate prestati na tem ljubem, ali piškavem svetu", mi je te dni tožil nek reporter. „Well, zakaj? Težke zadeve moramo vzeti na lahko stran, lahke pa na težko in se vse se sgliha", sem mu odgovoril. Potem mi je pričel pripovedovati kako je nekega urednika „svetovnega Schmierblatta", kteri je pa objed-nem teko sloveč bankir, kakor Morgan Ruaael Sage in take kapicitete (Se manj), policaj Buval in baš ne nežno ž njim postopal, ko je svoj ,.uredniški" in ,,bankirski" posel opravljal na ulici, pri tem pa ne pismeno, ampak t strupenim jezikom insultiral agente dobrodelne družbe. Meftal je ,,ugledni in po-6 ten i mož", čist kakor .rajfenkirar1 svoje kolobocije po listih, znanci eo mu posmehujejo in si mislijo: kaj •e boi krota napihovala, ko je ves „glooc le flonc", ali pa: ako se neka atv&i bolj meda, bolj smrdi. France. kapitalistov; vse kar se je pri seji obravnavalo so zvedeli kapitalisti, toda žal, da lepi rek: „Jeden za vse, vsi za jednega", le na papirju ostane, delavec pa delavcu škoduje. Nekteri delavci so se celo izrekli, da bi raje delali 12 ur na dan, nego 8 za jedno in isto plačo. Dragi rojaki, premislite, ali bi tudi Vi raje 12 ur na dan delali, nego 8 ur v topilnicah za eno in isto plačo. Ali ni tak človek orodje kapitalistov in izdajalec bratov sodelavcev? Zato obžalujemo, da se v tukajšnej Uniji nahajajo taki delavci. V Denverju so vsi delavci pri Uniji in jako dobro napredujejo, delo je pa tam težko dobiti, ako kdo ne pristopi k Uniji, ter celo delati ne sme in je bolje, da mesto takoj ostavi. Tukaj se delavci jako zanimajo za Union in to tudi prav dobro dokazali na delavski dan (Labor Day) dne 4. sept., ko bo Unije v Denverju v dolzih vrstah korakale po me stu in dokazale, da je le v slogi moč; jako veliko število nas je bilo in še črnopoltni so seje udeležili ker imajo svojo unijo. Tukaj so poslednji teden otvorili State Exposition ali državno razstavo in sicer dne 25. sept. končali pa dne 29. sept. Po mestu so se vozili itd., tudi več godb je marčalo in sviralo, ko sem tako to gledal, kur zapazim tudi Austrian Band, Pueblo, Colo. Rojaki bo imeli lepo uniformo, možko korakali in prav dobro igrali. V petek dne 29. sept. je naša Austrian Baud igrala v City Parku in se pod vodstvom gospoda M. Jermana prav dobro skazala, ker ta gospod je našo avstrijsko godbo prav dobro izučil, na kar smemo Slovenci ponosni biti. Dovoljeno naj mi bode tudi kako lepo in potrebno je da vsak slovenski trgovec in obrtnik naznani svojo obrt ali da dene v list ,Glas Naroda' cglas ali advertisement. Ko smo mi tukaj brali v tem liBtu oglas našega rojaka g. Fr. Mickleya v Denver, Colo., smo ga šli tudi obiskati in se pri njem v veselej družbi prav dobro zabavali. Gosp. Mick lev je pa tudi prav prijazen človek in vesela duša, ter upam, da je vsak rojak zadovoljen z njegovo postrežbo. Svoji k svojim, in podpirajmo naš delavski list ,,Glas Naroda", ker je vreden naše podpore in bodemo ž njim tudi mi Jelavci napredovali. Pozdrav vsem rojakom, tebi ,,Glas Naroda" pa želim veliko naročnikov in plačnikov. Unijski delavec. Krain Town, Minn., 1. okt. Prvi sneg seje tudi v Minuesoti letos nenavadno zgodaj pokazal, dne 27. sept. je že naravo na tanko pobelil. Moje mnenje v zadnjem dopiBu glede letine, sem čul od strani, da sem pisal neresnico. Izjavil sem se namreč v onem dopisu o letini, da je letos sredno dobra, sedaj pri ml at vi pa kaže, da bode bolje kakor minimalna. Seveda to prav z veseljem popravim, čim več bušlov, tembolje za farmerja. Želeti bi le bilo še malo boljšo ceno pri bušlu kakor je sedaj, namreč 58 centov bušl. Tudi popravek o ceni pšenice bi kaj rad hitro poslal, ne bi čukal, da Die kdo na to opozori, makari ako bi daues cena poskočila. J. Š. Razne vesti. Ogromno število potnikov. Na nadpoulični železnici 6. in 9. Ave. v New Yorku se je povodom Deweyeve parade vozilo nad 490.000 potnikov. Toliko ljudi se še ni vozilo noben dan odkar železnica obstoji. Da so spravili naprej ogromno množico je bilo potreba 1280 želez-ničnih voz na uro, ali 4328 za časa slavuoBti. Za oskrbovanje je bilo potreba več nego 4500 mož. Pri Kolumbovijparadi 1. 1892. seje vozilo na obeh železnicah 489.000, pri blagoslovljenju Grantovega mauso-leja 1. 1897. pa 467.000 OBob. UrAni svoj denar in to najbolje milili storiti zamoreš, ako se pri pošiljanju denarja v staro domovino obrneš na: Fr. Sakser & Co., 109 Greenwich St., New York, kten ti za 840 70 pošlje v staro domovino 100 gld. avBtr. velj., in to najhitreje. Okradeni gostje ne tožijo. Kato Qninlin, služkinjo v hotelu Netherlaud v New Yorku je detektiv tiral pred sodnijo, ker so v njenem kovčeku našli ukradene Btvari v vrednosti $10.000. Hišino spremljajoči detektiv je rekel, da se od vjetnice okradene osobe upirajo, proti njej pričati. ,,To ni prav", je rekel sodnik, ,,ženska mora biti kaznovana in posestnik hotela, je svojim goBtom nasproti dolžan zato skrbeti, da se isto zgodi." Nato je naročil detektivu do druzega dne privesti priče, ako se to na zgodi, potem morajo tatico izpustiti. Pažar na parnikn. Prnik ,,Leona", od Mallory črte je te dni dospel v New York iz Galvestona z 20 potniki na krovu in s tovorom bombaža in cunj. Komaj se je ladija ustavila pri svojem pristanišča, zapazili so, da je tovor v plamenu. Najprvo je poskušal kapitan z svojim moštvom in ladijenim gasilnim orodjem plamen zadušiti, toda kmalu se je prepričal, da to ni mogoče. Ker se je plamen čedalje bolj širil, pozvali so tri požarne brambe in dve gasilni ladiji. Še le ko eo od vseh strani, na vodi in kopnem, brizgali skozi odprte line velik množine vode na plamen v ladiji, so omejili požar. Dve uri so se bejevali oguje-gasci s plamenom in še vedno se je valil gost dim iz notranjščine ladije. Ko je bila ladija napolnjena z vodo, nagnila se je na stran in se pričela potapljati. Čez tri ure napornega dela je bil ogenj pogašen, toda ladija je bila skoraj popolno pod vodo. Škodo cenijo na $300.000 in pravijo, da tovor ne bode mogoče rešiti. Na istem parniku je 9. maja 1897 pri Delaware rogu izbruhnil ogenj. Na krovu parnika so bili takrat priseljenci, kterih je 13 utonilo, ali se v dimu zadušilo. Brezposelne osleparili. Dva navihana sleparja, ktera sta bedo brezposelnih delavcev pora bila in iBtim proti ulogi $18 za uniforme obljubila delo, išče sedaj policija v Newarku. V kapitalističnih časopisih Newarka je bilo 26. septembra čitati oglas z veliki mi črkami, da se sprejmejo v službo kočijaži in pomočniki mlekarjev pri „National Sterilized Milk Co." št. 1008, Prudential Building. Na ta oglas je prišlo v dveh dnevih na stotine brezposelnih delavcev v omenjeno hišo da bi se zagotovili razpisane službe. V navedeni pisarni so našli prosilci dva zelo fino oblečena in uljudna moža, ktera sta se imenovala Curtis in Sawyer ter se izdala kot zastopnika družbe, ktera bode v Newarku os novala prodajo mleka. Ponudbe, ktere sta prosilcem naznanila bo bile zelo vabljive. Začetnikom pri mlekarstvu sta obljubila $50 izui-jenim voznikom pa $60 plače na mesec. Od onih, kteri so se vsedli na limanice zahtevalo sta $18 za napravo uniforme. Večina prosilcev ni imela te svote, ter morala odstopiti. Večje število pa je imelo S t S, oziroma si iste izpotsodilo in izročilo sleparjema. Za denar so sprejeli pobotnico in nakaznico za napravo uniformo pri krojaču Cowan & Co. Upniki so šli h krojaču, kteri jim je pomeril obleko, in čakali potem osem dni ali dalj. Ko le ni bilo nikakega poročila, so šli osleparjeni h Cowanu, kteri jim je povedal, da Bta tudi njega sleparja napeljala, da je zgubil mnogo časa pri jemanju mere. Gospoda Bta prišla enkrat k njemu, si izbrala pripravno sukno za uniforme in obljubila drugi pot prinesti običajno naplačo. Ker se to ni zgodilo, niti sukna vrezal ni. Iz pisarne sta jo sleparja tudi že popihala ; tam sta za $5 vzela v najem pisalno mizo in bila sploh Bamo dva dni. V pisalni mizi so našli imenik osleparjenih, iz kterega je razvidno, da sta sleparja v dveh dnevih več nego $300 prisleparila. Dovolj dela. Pittsburg, Pa., 5. okt. Car-negieva Steel Co., ima toliko dela in naročil, da je pričela razširjevati in prenavljati Bvoje tovarne v Du-quesne, ktere bodo veljale 7.500-000 Dollar. Grojzdje pozeblo. Farmer, N. Y , 4. okt. Včeraj fini mraz je hudo škodoval grojzdju v Seneca okraju. Tisoče ton g roj zdj a je trdo zmrznilo. Naselništvo pretepenega leta. moških ženskih Afrikancev (črnopoltnih)...... 220 192 Armencev.................. 471 203 Avstrijcev.................. 87 32 Bulgarov................... 19 1 Čehov in Moravcev.......... 1262 1264 Kinezov.................... 1627 11 Hrvatov in Slovencev........ 7266 1366 Kubancev.................. 1074 300 Dalmatincev, Bošnjakov in IJer- cegovincev.............. 297 70 Ilolancev................... 1226 634 Angležev................... 6707 4005 Finlancev.................. 3942 2155 Francozov.................. 142S 850 Nemcev....................I4741 I1S90 Grkov..................... 2263 i}2 Iiavajcev................... 7S 80 Židov......................21153 16262 Magjarov................... 3627 2073 Ircev......................13720 18625 Italijanov (iz severa)......... 974^ 3345 Italijanov (tz juga)...........455^7 20O52 Japoncev...................3171 224 Litavcev................... 5291 15G7 Crnogorccv................. 4 1 Polakov....................18191 102 75 Portugalcev................. noi 995 Romuncev.................. 90 6 Rusov..................... 1261 512 Rutencev................... S72 52S Norvežanov, Švedov in 1 )encev 12747 10^02 Skotcev.................... 1057 695 Srbov...................... (,2 7 Slovakov...................10324 5514 Spancev.................... S99 97 Sircev.....................' 2446 1262 Turkov.................... 26 2 Indijancev (iz zapada)........ 90 54 Drugih narodnosti........... 65 20 Skupaj.... 194238 115S0; Nesreče na železnici. Saratoga, N.Y., 5. okt. Blizo pOBtaje Putnam, ob jezeru Cham-plain, pripetila se je danes dopo-ludne resna nesreča na Delaware in Hudson železnici. Dolgi tovorni vlak je trčil ob izletni vlak, na kterem je bilo 100 delegatov, ,Christian Endeavor Union' države New York in se vozilj proti A usable Chasm. Lokomotive obeh vlakov vlak sti padli čež železniški nasip in več voz obeh vlakov je skočilo raz tir in se poškodovali. Potnikov sicer ni bil nihče usmrten, toda večje število osob težko poškodovanih, najhuje neka gospa ; ranjene so sem pripeljali v zdravniško oskrb. Kansas, City, Kans., 6. okt. Dr. C. L. Bacha, znanega tukajšnjega zdravnika je danes doletela grozna osoda. Od bolniškega obiska domu vozeč je moral križati železniško progo in kljnbu svare-čim znamenjem vozil se čez tir Missouri Pacific železnice, njegov voz je zadel počasi vozeči tovorni vlak, in mož Bam padel pod kolesa, kteri so ga grozno raztrgali, ravno tako se je zgodilo s konjem in vozem. Dr. Bock je bil v Kausas City priljubljen in zapušča ženo in tri odrasle otroke. Obuvalo bode dražje- Cincinnati, 4. okt. Kakor „Euquirer" poroča, bode novo-ustavljena družba čevljarskih tovarnarjev dežele imela 24. oktobra v Bostonu svoje zborovanje in naj-brže vsled podraženega usnja, zvišala cene obuvalu, ali pa bodo pri izdelovanju čevljev rabili usnje slabejše kakovosti. Kanada in transvaalsko vprašanje, Toronto, Out., 4 okt. V nekem pogovoru je rekel danes sir Wilfred Laurier, glede stališča Kanade k Transvaal vprašanju, da kanadske vojake v t^m Blučaju ne more poslati izven dežele, ker isti služijo le za obrambo Dominije, ona pa ni napadena. Nevarnost povodnji. New Orleans, 4. okt. Prebivalci niža v ob južnem obrežju Erouisiane se boje, da nastane po-vodenj, kajti že od danes zjutraj razsaja hud severoiztočen vihar, kteri vali morje ua deželo. Obrežje Mississippija je že globoko pod vodo. Vsi nasadi, kteri nimajo varovalnih jezov so pod vodo. Visok proračnn za mornarico. W a b h i n gt o n, 6. okt. Allen, pomožni tajnik mornarice je kongresu predložil proračun mornarice za prihodnje leto. V temu zahteva za mornarico $73,045.1S3 toraj $24,268.474 neč nego poslednje leto. Za javna dela in stavbišča za ladije in pomorske postaje navaja v proračunu 812,268 476, novo mornarko akademijo 82,021.000. Za vojne ladije, oklopnice, topove in stroje zahteva $22,983.101 in mnogo dru-zih točk je v proračunu z lepimi svotami. Francoski delavci nameravajo uprizoriti občni škajh. Pariz, 3. okt- Štrajk pri plavžih v Creusotu napravlja vladi velike težave in kabinet je jutri sklican k posebni seji. Da bi štraj-karje v Creusotu podpirali, nameravajo pričeti splošen štrajk po vsem Francoskem. Iz Creusota hočejo jutri zjutraj štrajkarji in drugi delavci korakati v Pariz, da izvrše pritisk na vlado. Štrajkarji mislijo vsaki dan prekorakati 30 kilometrov in med potom se jim pridružijo delavci vseh krr.jev. Pravijo, da so vladi nasprotni politikarji izpodbujaiu h gibanju in štrajkarje na skrivnem podpirali z denarjem. Z veliko radovednostjo pričakujejo, kaj bode sklenil jutri kabinet. Socialist Viviani, veren prijatelj socialističnega trgovinskega ministra Milleranda, se je podal v Creusot, da bode štrajkarje pregovarjal ne iti v Pariz. Mille-rand se boji, da ako delavci v trumah prikorakajo v stolico, da daio s tem reakcijo; talcem povod, pro-uzročiti prelivanje krvi, kar bi škodilo političnemu gibanju socija-1 isto v. >Ied boljšimi razredi na Nemškem. B e r o 1 i n, 3. okt. Pred tnkajšnim deželnim sodiščem se je pričela danes obravnava proti rezervnima častnikoma Bruno pi. Kayser in liana pl. KrOecher in trgovcu Paul pi. Schachtmeyer radi hazardne igre. Imenovani so bili član: znanega ,,Club der Harmlosen", pri kterem so goljufivi igralci oskubli mnogo častnikov, da so potem uči-nili poneverjenja in tatvine. Nad 100 prič je bilo povabljenih, večinoma častniki, med temi 20 grofov in mnogo baronov. Zatožeuei so igrali pod odejo ec zloglasnim goljufivim igralcem Herman WolJl'om, kteri je že enkrat .sedel dve leti v zaporu Bedaj pa pobegnil v inozemstvo. Pravda se je pričela na povelje cesarja Viljema, kteri je zelo razkačen radi vedno bolj razširjajočega hazardnega igranja med čaBtniki. Med pričami so grofi pl. Kanitz, Eulenberg in Puttbammer, kakor tudi princ Maksimilijan Thurn-Tuxis, kteri pa ni prišel. Tudi newyorška tingeltangeleza Lona Barrison in sin nemškega poslanca v Parizu, grofa Ernest Miiuster Bta povabljena, Lona, ker je kot pri-ležnica zatoženega Kroecherja, živela od denarja, kterega je ta zvabil iz žepov visoko blagorodnili oslov. Pravda je vzbudila po vsej Nemčiji največjo pozornost. Evropejske in drn^e vesti. London, 4. okt. Preteč in negotov položaj kakoršen je že dalj časa, je tudi danes. Vest, da so Boerci dali Angliji 48 ur odloga, svoje vojne poklicati od meje, nima prave oblike ultimatuma. Tudi kroži že druga vest, da so namreč Nemčija, Francija in Rusija menjale note glede Trausvaal vprašanja. Obe veBti izvirati v Parizu. Pri današnji seji bo sklenili vodji liberalcev, podpirati jugoafrikau-sko politiko vlade. Kakor se iz Pretorije brzojavlja,, je vlada prevzela „Ferreiro41 in so vse rudnike na zlatih poljih, pa tudi vse gostil-nice zaprli. Poročilo o zaplenenju vlaka, na kterem so vozili zlato, med Kapstadtom in Johannesbur-gom, se potrjuje. Zaplenjeno zlato ima 500.000 funtov vrednosti. Kapstadt, 4. okt. Ob prihodu sir George Whita ua krovu parnika „Tautallon Castle" je našel ta položaj zelo kritičen, poBebno ob meji Natala. Oblasti so potrebnim spoznale admirala v Simons zalivu prositi, da bi na križarki .jDoris'4 prepeljal generala Whita in njegov štab v Durban. Ako je križarka ua razpolago, bode general White jutri odrinil in v nedeljo prevzel poveljništvo nad vojne moči ob meji Natala. V o 1 k s r u s t, 4. okt. General Joubert, višji poveljnik Boercev je danes sem dospel. Kakor pravijo, poteče daneB večer obrok za umak-nenje britiških vojakov od meje. Volkarust je onkraj Laings Neck prelaza v Natalu. Bloerafontein, 4. okt. Boja med Oranje državo in britiško vojno je pričakovati vsak čas. Župan v Boshofu je brzojavil danes zjutraj, da je oddelek angleške vojne pri Ki mberly prekoračil mejo Oranje države in sedaj koraka proti Boshofu. Ker je Boshof le 30 milj od Kimberlva oddaljeno, je kmalu pričakovati bitke. J o h a n n e s b u r g, 4. okt. Bri-tiške podanike so opozorili naj odpotujejo. Tistkteri se upirajo iti, bodo čez mejo eskortirali. Iz Durbana v Natalu se brzojavlja, da se danes zjutraj nadaljne vojne oddelke iz Indije tam izkrcali in takoj pomaknili naprej. D u u a j, 6. okt. „ Monitor Oriental" naznanja zaročbo angleške princpzinje Victorij - s grškim princem Jurijem. Princezinja Victorija je hči princa Waleskega in ker je 1. 1S6S rojena, leto sta rja nego njen bodoči soprog. Dunaj, (>. okt. Med Rusijo in Srbijo so diplomatične razmere pretrgane in ruski poslanec v Bel-gradu je odpotoval domov. Povod razpora je bila najl.rže smrtna obsodba, ktere žrtev je pred dvema tednoma postil napadnik razkralja. Takrat sti ruska in avstrijska vlada Srbijo svarile v tem Blučaju ne preveč radikalno postopati. Murray, ciganski kovač. (Prosto po poljskem.)1 (Dalje.) S^daj je prižgal prošt r seboj pri-nešeno svečo in jo postavil na zemljo, ker ni bilo druge priprave za-njo. Nato je vzel blagoslovljeno olje in se bližal umirajočemu. Smrtni strah se je pojavil na obrazu tega, tako seje t resel na vsem životu, da je komaj napravil znamenje svetega križa. Duhovnik pa je bil že opravljen v koretelj in čez vrat imel ogrnjeno štolo. Potem je pokleknil na vlažno zemljo, pripognil se k ciganu in šepetal : ,, S po ve j se svojih grehov!" ,,Mojih grehov?-' ponavljal je Murlay. ,,Gl^jte, navadni ciganski grehi so: Cigan ne postane nikjer gorab, se vlači od kraja do kraja, vkrade včasih tudi kakega konja, ali dete, to je vse. — Ako bi bilo tako moje cigansko življenje, potem ne bi imel nikakega strahu.—Toda drugi grehi, veliko večji, ti mi ne puste umreti. — Kriv pa nisem samo jaz, temveč tudi ona čarovui-ška babura." „Govori le o sebi!" šepetal je prošt. „Kaj teži tvojo dušo?" ,,Človeška kri!" Ko je duhovnik vzdignil glavo in zločincu v oko zrl, se je ta tresel na vsem životu. Mrzel pi t mu je tekel raz čelo, njegova prsa pa so se vzdi-govala hitreje. Po kratkem, mučečem molku je hotel Murlay nadaljevati, toda v ustih so mu zastale besede, -pred oči mu je stopila megla in v prsih mu je zastajala sapa. Zopet se je k njemu pripognil duhovnik, prijel z deBuico težko glavo grešnika, jo položil na svoja prsa in svoje uho pritisnil na njegove vroče ustnice ter šepetal : „Govori!" Globoko je vzdihuil cigan. Mehko podzglavje duhovnikove roke in iju-bezujiVo objemanje dalo mu je pogum iu moč v nadaljuo obtožbo. ,, Mi nolo je —pričel je, ,»dvajset ali več let, ko sem si postavil moj ciganski šotor pri nekej vasi, ne daleč od bajerja na nekem travniku. ,,Onstran bajerja na holmcu je stala velika, bela grajščinazrudečo streho in stolpom ob strani. Se za i b tega dne je že vpihal moj meh ogenj, in goste iskre švigajoče po zraku so naznanjale vasi, da je doBpel nov kovač. „Dan na to so me poklicali r grajščino, da bi podkoval konje. I—I. - III Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Gov±k, Box 106, Ely, Minnesota; II. ,, John Gi.obokak, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, EJy, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Tabjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkeširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"' „Kmalu sem imel dober zaslužek, ker gospod je bogato vse plačal, in kar mu jo bilo poleg tega ukradeno, je dobro došlo ciganskej tolpi. „Podkve mnogokrat niso imele prave teže. Sem in tja so izrezali iz kakega grajskega voza kak UBojati predpasnik, ali pa je zmanjkala kaka gnjat ali kak velik kos špeha. „Ako so tatu sumničili med nami, ne vem: dela mi ni manjkalo v graj-ščini in ciganski tolpi se je dobro godilo na travniku ob vasi. „Necega due se je podala Turpa v grajščino z neko prošnjo, ktero jej uiBO odbili. V zahvalo si je spro-sila, da sme mladej grajskej gospici vedeževati. ,,Toda le srečo", reida je gospica in jej roko Bmeje podala, v njej pa srebrni denar. „Iu ako se izpolni, dobiš cekin." Turpa ni imela težak položaj ; saj je dobro vedela, da že nekaj mesecev snubi grajsko hčer lep, mlad in bogat mož. Zaročena še nista bila. Gospica pa je to uprav pričakovala. „Vedeževau,a cigank goljufajo večinoma, kakor vsh na svetu. Včasih nazuauijo, ali po nakljuftju uganejo kaj malo resnice. „Še predno bode ljubo solnce za-filo, bode tvoj ljubimec prišel", pro-rokovala je Turpa. „Iu predno bo-deš odmolila večerno molitev, ti bode odkril svoje srce." Komaj je to izgovorila, kar je pričel pes pri vratih lajati in odmevati konjska kopita na dvorišču. Željno pričakovani gostje dospel in jej še isti večer odkril srce in prosil za njeno roko. Vedeževanje Be je toraj izpolnilo Od onega časa je grajska hči ljubila našo kočo, naše vedeževanje iu ciganske pesmi. Kolikorkrat nas je obiskala, prinesla je otrokom slaščic, dekletam lepe trakove, Turpi pa cekin. Tudi grajščak nas je večkrat obiskal z vso družino in mnogimi gosti. Tako je minol mesec in ciganskej tolpi seje še vedno dobro godilo na travniku pri vasi. Gospica je pisala sekirice naših pesmi, priučila se dobro bobnati in celo na triangel dobro igrati. Ako je bil kdo bolan, bila mu je v pomoč, ako so oblasti kakemu ciganu na prste stopile, našel je pri njej zavetje. Vse to je storila iz hvaležnosti za tako dobro izpolnjeno vedeževanje. Nekoč je celo pregovorila svojega zaročenca, da je k nam prišel, Češ, daje pri uas mlada, lepa ciganka, ktera iz roke vedežuje vso bodočnost. Ciganka je bila ona sama. Oblekla se je v našo nošo, spustila svoje črne lase ua hrbtišče in se skrila v našej koči, dokler ni prišel zaročenec. ,,Dajti mi roko, lepi gospod 1" klicala je in prilezla iz kota. Dasiravno jo je takoj spoznal, stis-nil jej je v roko cekin iu držal desnico v vedeževanje. Ona pa mu je vedeževala, da je tako grd kakor hud, da ne razume ljubiti in ne bode nikdar ljubljen. Nato jej je smeje nekaj na uho zadepetai, da je zarudela. Potem sem ju videl oditi od nas, tesno eden pri drugem sta šla, se smejala in šalila, šepetala si o bo-dočej sreči. Dozdevala sta se mi kakor golobiča. — Kaj bi pa tudi njima oviralo srečo, ako bi nas ne 4U0, stare čarovnice in mene — ča- stiti gospod, tresete se?" vprašal je hkrati. Seveda s^ je prošt tresel kakor pero na veji, iu to od mraza, ker ugašujoči ogenj na ognjišču je še ono pomanjkljivo gorkoto opustil. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. V staro domovino so se vrnili: Frank Kopina v Beio Cerkev, Anton Bauič v Škocijan oba iz Marion, Ind. ; John Uarich v Zapeče, Josip Stefanec v Štefanij, oba iz liutte, Mont.; Katarina Ribič z dvoje otroci v Podlesje iz Butte, Mont.; John Lavrič iz Cle-velauda, O., v Žužemberk ; Matija Brajdič iz Calumeta, Mich., v Vrh ; Josip Lipovec iz Eveleth, Minn., v Želimje; Miha Klobučar iz Calumeta, Mich., v Dragatuš; Josip Simčič iz San Francisco, Cal., na Rnko; Jurij Oblak iz Pittsburga v Trato; Josip Merčun iz Federala, Pa., v Kamnik ; Antun Terbuhovič iz New Orleansa, La., v Sinj ; Andrej Mrak iz Pittsburga, Pa., v Gorenjo Va. Ta teden je s francoskim, belgijskim iu nemškimi parniki dospelo obilo Slovencev; nad 20 smo jih mi rešili in odposlali na razne strani po Zjed. državah. Ako se rojaki ua nas obrnejo v tacih zadevah gotovo najbolje store. * * * Iz R i o de Jauerio, v Braziliji, nam piše rojak Aut. Bombač od dne 10. sept., da od tam odpotuje več rojakov in so namenjeni v to deželo ter nas prosi pomoči pri izkrcanju. Opozarjamo te rojake, ako vedo za druge, kteri dospejo, da nam naznanijo njih imena in jim dopošljejo kaj v potne stroške. Ti rojaki so tam že leto, ali grofje jih ne puste preje proč, dokler ne poteče leto. Toži nam, da so ijudje v pravej sužnosti, ker jih pri delu tudi pretepajo kakor uemo žival. Nikomur ne svetuje, da bi tja hodil, ker ni druzega nego suženjstvo. * * * Naznanilo. Francoska družba „Compaguie Generale Trans-atlautique" naznanja, da bodo parniki te družbe od dne 2. novembra t. 1. naprej iz New Yorka odhajali vsak Četrtek iu ne v soboto. Prvi parnik, kteri odpljuje v četrtek je ,,La Touraine". Kar naj blagovoli potujoče občinstvo naznauje vzeti. Toraj morajo biti potniki ua j kasneje v sredo večer v New Yorku. * * * Umrl je 24. sept. dopoludne v Litiji senior kranjskih advokatov, gosp. dr. Julij pt. Wurzbach, v starosti 80 let Pokojnik, dasiravno rodom Nemec, bil je za Časa svojega blizo 301etuega bivanja v Litiji prav priljubljena osoba v vseh krogih. On je bil vsem tamošujim narodnim podjetjem, podružnici sv. Cirila in Metoda in požarni btambi, kakor tudi pevskemu in slovenskemu bralnemu društvu vesten člen podpornik, ter ga bodo imenovana društva kot tacega močno pogrešala. N. v m. p. 1 * * * Kmetijski podružnici t Cerknici je poljedeljsko mini-sterstvo dovolilo podpore 150 gld. Porotne obravnave v Ljubljani. Dne 7. sept. je stal pred p>rotuiki Ivan Kraker, c. kr. poštar iz Senožeč in bil zatožen nezvestobe v uradu. Porotniki so ga & poznali nekriviu. 11. sept. sta bila obsojena prisiljenca Celikar in Appoloni zaradi uboja prisiljenca Gregoruttia, Celikar na pet let, Appoloni, na Štiri leta ječe. — 12. sept. sta stala pred porotniki Ivan Černe in Frank Skubic zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Cerne je bil spozuan krivim in obsojen na 18 mesecev ječe, Skubic zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Černe je bil spoznan krivim in obsojen na 18 mesecev ječe, Skubic pa oproščen zatožbe.— 13. sept. je bil tožen Franc Čibašek hudodelstva požiga, a bil od porot- uikov spoznan nekrivim. * * * Državne subvencije. Poljedelsko ministerBtvo je komisiji za pogozdovanje Krasa dovolilo 14.000 gld. podpcre in to za prihodnje leto. Kmetijska podružnica v Zagorju-Izlakah je dobila 200 gld. podpore. * * * Samomor. Iz Slovenske Bistrice se poroča dne 14. Bept. Ob 5 uri se je ustrelil poročnik Wei-dinger. Bil je takoj mrtev. Poprej je še pisal razna pisma, * * * Os veta prostitutke. 24-letna prostitutka Ana Kulifek je 21. julija t. 1. zabodla svojega ljubimca, komtoarista Leopolda Felmerja na Dunaju. Fermel ji je bil obljubil, da jo vzame za ženo, a se je vzprično njenega značaja premislil. Imel je drugo ljubico ter Be za Kulifek ni skoraj več brigal. Zato je prišla Kulifek 21. julija sredi noči k Felmerju, ga poklicala iz stanovanja ter mu zabodla nož v Brce. Felmer je obležal mrtev. Dunajski porotniki so obsodili morilko na smrt na vešalih. Kulifek je sprejela kazen brez ugovora. * * * Draga večerja. Samobor-«ki posestnik Jovan Stolišic je prodal nedavno za 350 gld. žita. Pri-šedši domov, je skril denar v peč. Na večer pa je njegova žena zakurila v peči, da skuha večerjo. Po večerji je mož hotel pregledati svoje bankovce, katere je skril pred svojo ženo, toda zgoreli bo. * ♦ * Zastrupljeni častniki, (■astniki 37. pešpolka, ki ima Bedaj velike vaje na meji bihaškega in aradskega komitata, so videli v nekem gozdu prav lepe gobe. Kuhar častnikov je izjavil, da so gobe jedilne ter je napravil častnikom juho. Toda VBi častniki so oboleli. Nekteri so ležali dva dni. Polk ni mogel vslyd tega en dan sploh na vajo, nego je moral čakati, da so častniki vsaj večinoma ozdravili. * * * Profesor in dijak. Minolo uedeljo sta imela v nekem gozdiču blizu Budimpešte dvoboj gimnazijski profesor Evgen Ormai in jurist Geza Bukovzky. Dvobojevnika Bta se streljala s pištolami. Že prva kroglja je zadela profesorja sredi prs ter ga. ranila smrteno. Dvoboje-vala sta se, ker sta se v neki kavarni hudo sporekla. * » * Nesreča v sinagogi. Iz Kališa na Rusko-Poljskem javljajo, da je padla v mestu Lentšic v ta-mošuji sinagogi neka svetilka z stropa. Vsled tega je nastalo veliko razburjenje in strašna gnječa, v kateri se je zadušilo 32 žensk in otrok. Veliko oseb pa je bilo ranjenih. * * * Zamena otrok. V Berolinu so osnovali društvo, v ktero plača vsaka rodbina, ki hoče postati člen društva, šest mark na leto. To društvo pa potem skrbi, da družine z dežele lehko v počitnicah zamenjajo svoje otroke z otroci meetnih rodbin in obratno. Otroci z dežele pridejo na ta način z malimi stroški v mesto, kjer vjdijo mnogo lepega in koristnega ; mestni otroci pa pridejo v naravo, kar je za nje nekaj novega. Prvi in drugi pa se priuče lahko kakega tujega jezika, kar je še največje vrednosti. Najmanjši časopiBsveta imajo vsekakor v Larisi na Grškem. Začel ga je izdajati na dveh četr-tinskih listih neki upokojeni Ma-krister ter ga imenoval MIKPA (mali). List prinaša politične in dnevne vesti, ter razmotriva tudi filozofična, verska, gospodarska, obrtna, medicinska in pedagogična vprašanja. Časopis izhaja po enkrat na teden ter stane za vbo leto samo dve drahmi. * , * 3000 gamsov je ustrelil od leta 1869. do letos, 5. Bept. princ Avgust Sakso-Koburg-Gotaški, vojvoda saksonski in kontreadmiral. Toliko divjih koz in kozlov pač ni ustrelilo mnogo lovcev. Ta znameniti lovski dogodek so prinčevi lovci in spremljevalci na Gjaideggu, v lovskem okrožju Kleinfolk, ki pripada h grajščini Schladming, primerno proslavili. Tu je namreč priuc Avgust ustrelil 1. in 3000. gamsa, tu je imel sploh največjo lovsko srečo. Ponesrečen zgovor. ,,Ali je hišna gospa doma, zamorem ž njo govoriti?" — ,,Ne, zobje jo bole." — ,,To ni mogoče, saj impm nje popravljene zobe v žepu." Predrzno. Sodnik (k tatu): ,,^'Ul sem, da imate lepe in dobre hčere. Že zaradi tega bi se morali poboljšati." — Tat: „Ali hočete moj zet postati, gospod sodnik?'4 Dobro povedal. Prijatelj : ,, Ako bolnika nemorete rešiti, zakaj ga pa hočete rezati?" — Zdravnik : „Zaradi sto dolarjev, ktere za to dobim." Sporazumljivo. Baron (plesalki ) : „Nameravam Vam za roj-Btni dan podariti krasen lišp, gospica Olga. Kaj pravite na to?" — Plesalka: ,,Pravim, da je to k r a s n o od Vas, gospod baron J" Kako nehvaležen ali mogoče tudi prdtlematičen je človek ! Cap, v kterem se muči, dela in ukvarja, pravi, da je k r a t e k ; ostali čas, kterega u ž i v a, se malo ojači pa pravi, da ga preganja! Doma. Žena : „Oh ljubi mož, kak tobak pa kadiš danes, da tako lepo diši?" Mož: ,,Veš ljuba, poslal mi ga je Alojzij Avsenik, stanujoč 209 14th Street v Brooklyn N. Y." Žena: ,,To je lepo, sedaj le glej, ljubi mož, da ne bodeš nikdar več doma kadil ono smrdljivo zelnato perje, ker ti domač človek ponuja tako fini tobak." Mož: „Prav imaš žena, meni izvrstno ugaja, ker vem, da je saj tobak in se na večerjo tako prileže pipica. Žena: ,,S tem pa ne ustrežeš le meni ker lepo diši, ampak tudi sebi in domačenu Človeku, zato je pa tudi prav, da ga priporočaš Slovencem in Avstrijancem sploh." Mož: ,,Tako je žena, tobak je po ceni in velja zovoj le pet centov, vreden pa je dvakrat toliko, kakor drugo listje trustov. Zato le po Hungarian Model Tobaco!'1 (2D. f.) Naznanilo. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošilja cev registrirana. G. F. L. v. C., O. Zaradi De-weyeyih praznikov smo 1000 gold, za Vašega brata zamogli še le v torek odposlati in to s prvim par-nikom po praznikih. G. F. M. v F. C., Ark. Kaj je z o iim listom ne vemo, se morate na drug naslov obiniti, mi smo ga tiskali, a ne izdajali. Kje je ? MATIJA POLČAR, doma iz Šont Jerneja; v Indianapolis, Ind., sva bila skupaj ua hrani, potem je on odpotoval v Pueblo, Colo., jaz pa v Cleveland, O., a od onega časa nisem nič o njem čul; iskal sem ga že v tem listu, a zaman, zelo rad bi zvedel, ako je še med živimi in prosim rojake, ako vedo kaj o njem, da bi mi blagovolili naznaniti: John M ar v ar, 1195 St. Clair St., Cleveland, O. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razne vrst«, kakor tudi perntnino- Vse blago jp sveže id prve vrste. Naša posebnost bo BST kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! hočeš biti brzo, bo-lidno in ceno postre-žen, kadar denarje v staro domovino pošlješ, obrni se na: Fr. Šakser & Co., 109 Greenwich Str., New York, ta ti pošlje za §40 70, 100 gold, avstr. velj. Ako pa želiš koga sem iz stare domovine vzeti, ne obračaj Be drugam, kakor baš na tega, ker ako se potniku pri oblastih Blabo godi, mu Fr. Sakser gotovo pomaga, da pride na svoje mesto. Slovencem v Chicagi, 111., nazna njamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. Člani se sprejemajo od IS. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do S3000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša S5, največja pa S7 ua teden, iu na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž-jli kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Aut. G r e g o r i z, 704 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajuiku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, lil. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno uizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago in brzo bode postrežeu. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in krasoo vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Ovists. Tukaj v bližini, namreč v Mills Roouu, Pa., je dne 23. avgusta zvečer umrl JAKOB PAUL1Č, kteri je bil ud društva sv. Barbare štev. 4, in tudi pri Jugoslovanski Katol. Jednoti. Pokojnik je napra vil oporoko, ktero Be meni podpisanemu izročili, toda ni nobenega pravega naslova navedenega. Novce zapušča otrokom in ženi, ena hči je omožena iu živi sedaj kakor sem zvedel v Leadville, Colo., z imenom ,,Maria Lavriha", to naprosim tem potom, da mi dopošlje natančen naslov od sebe in svojih bratov. O naslovu v starej domovini ni druge besede pisane v poroki, nego ,,okraj no glavarstvo Novo Mesto". Dokler ne vem za rojstni kraj umrlega, mi tudi ni mogoče dobiti denarja od Jednote, ker mora biti v poročilu od tukajšnjega gospoda duhovnika vse to navedeno. Moj naslov je: JOHN KERZHISHNIK, Box 138, Federal., Pa., Alllegheny Co Naznanilo. Našim obrtnikom, trgovcem in saloonerjem priporočamo, da svoje oglase ali advertisements priobčijo v Koledarju za 1900, kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila bo v KOLEDARJU skozi vse leto Citati. Naši trgovci, obrtniki in saloonerji bi morali vedeti, da je reklama neobhodno potrebna za trgovino. Uredništvo ,,Glas Naroda". Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis Iz proste roke h^lsl ipjzodaj v Kandiji, pole^ Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme iu še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, o kleti, ledenico, skedenj in pud, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Ceua je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. ^ tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Eonda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Opozorilo. Večkrat sem moral že malomarne dolžnike v tem listu javno opozarjati v platež ker nisem vedel za njih naslov, a tudi danes moram to storiti. Sedaj bi rad zvedel naslove od : Anton Doltarja, doma od Črnomlja, na hrani in stanovanju mi je odnesel $30, posodil gotovih 840 za konja in kupčijo, a zamanj-kalo je obeh z mojimi $70; dalje Anton Matijašič iz Slinovce pri Kostanjevici, dolguje mi 646.14 m Peter Raju o vič doma iz Hrvatske, ta mi je odnesel $18 30. Rojake opozorujem, da naj se varujejo teh ptičkov, da tudi njih ne osleparijo za težko prislužene novce ; ako pa kdo vč naslov, kterega imenovanih, naj ga blagovoli naznaniti : Frank Line, 1045 St. Clair St., Cleveland, O. Pnuoi mi kie drQseidobis rUYu' III I sedaj za $40.70 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred 840,90? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino. Francoska parobrodna dražba Compapie Generate Tn Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - lJiNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne 14. oct. La Gascogne 21. La Bretagne 28. La Touraine 4. nov. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. držav** in Canado: 32 BROADWAY. NEW YORK. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. .f „ v usnje vezane, 70ct. Rafae'. zlata obreza, SI. „ v usnje vezi ae, 80 ct. Kruh nebeški, ztota obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezna na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj, vezana, 80 ct. Preeveto srce JezuBovo, zl. obr., 61.10 m „ „ v usnje vez. ,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. „ m v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. i« ,, ,, v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 <, ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40_ct. Svaugelij, 50 ct. Svete pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. „ mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. j Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto m«d Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimekih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vspm Slovencem in Hrvatom v Ornahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki § 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo> finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vG kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj Baloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. I.iiimnimimiiininaiii,.liai'.....T-jb;.,,..^ JiT|..i.,rigi......dpj i,. „rtin f •.,. ,.cBir., r.nJDi n... Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA B A. MIC A ^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je Bolidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta poBel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljul >ih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor oni m, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fiue SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. •'agm'-'lff. ■'■ T*-'1 T-' i IMIa-fcltL. ZE^eirpsoIbL i na ELY, ------ MINNESOTA, | priporoča Slovencem svojo ^ trgovino z različnim Mapo, | kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje Jfc in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. M Dalje priporočam svoj lepo urejeni - w _ ^ saloon I v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, lina vina JJ in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! KNflUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in ieterjnje gapnščine in dolgeve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^>13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zah te vanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAGO. ILL Ustanovljena 1884! THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigare" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k ivojim I Spretni agentje se spre j m o proti ugodnim pogojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Ceua najceujšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati §5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežui za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. ^ JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo Čiste, pravilne giasove in se zamorejo uporabiti pri vsake} godbi na žice, trobente ali piščali. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Hszegljišce- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 11 Svoji k svojim! Sš spoštovanjem Frank Golef hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. m H m m H ni m m m m m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g po | brez odbitja novega rentnega davka. ^ Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- fgj nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Jgj Edino slovensko podjetje! Pozor & Go. S-A.KISEE („GLAS NARODA1*) 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prevožnje listke za najboljše parnike po n n j n i ž j i h c e 11 a h. IJobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potnik« pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Barske Otiice (Castle C.:iralje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in 2 e 1 e z n i c e po Zjedinjenih državah najceneje. — 1 osi 1 jamo v staro domovino denarje —^^ bodisi za zasobne osobe ali h r a n i 1 n i c e po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo po 10.000 do 15.000 goldinarjev i» množina stori, da lahko po ceni delamo. ® J Vsak, potujoč ✓ staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu v New York pa vsled kake zelezmčne zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti 1]udje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, k<» si tukaj kaj lahko pomagajo. I-.nako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko ; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ork, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah : za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker ie čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi m vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : FR. SAKSEE & CO (,,GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v Nkw York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi iz IU'1'KaLK ali' Oswfi i . Mdntrkai.a, Chicage itd., ker iv teh krajev vozijo redno v Ni \v Vokk. Vsakdo naj {.reje vpraša, kdaj pride v N k\v \ ork in po k t ere j železnici, da ga naš človek pride ]><»čakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik BrMWM mum sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstna notrani kakor mil bolezni! Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrBtnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na si^erbi m o i ~n s"fcoi3±zQ_e nevarno bolnih oBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 a ž i n a, Canion Ferry, Mont. OMulululOiOfluiOl iui'ZOOO [lujuMuiululQlOl |i_«MOIO Dr. G. /FAAr l*OJIJ?I£ seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnat Str., KANSAS CITY, MISSOURI.