Pojedina pri Bogu.
Nekoč je sklenil Bog, da priredi v nebesnih prostorih veliko poiedino.
Vse vrline je pozval v gosti. Same vrline; mož ni povabil, ampak same gospe.
Zbralo se jih je lepo število, velikih in malih. Male vrline so bile bolj priljudne in ljubeznivejše kakor velike. A vse so bile zadovoljne in prav vljudno so se pogovarjale med seboj, kakor se spodobi bližnjim sorodnicam in znankam.
A glej, Bog zapazi dve žlahtni gospe, ki se nista — kakor se je videlo — prav nič poznali.
Gospodar prime eno izmed njih za roko in jo pelje k drugi.
»Dobrotljivost«, pravi, kazaje ena prvo.
»Hvaležnost«, dostavi, kazaje na drugo . . .
Obe vrlini sta se zelo začudili. Kar stoji svet — in stoji že dolgo — sta se srečali ti dve vrlini tedaj prvikrat.
Turgenjev. — Iz ruščine prevel Jelin.