PoStnina plačana v gotovini. Cena 29.— lip Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA .Uredništva: Trst, ul. Mj Jiavellf 2,2-11. Jypi. ... 8. 62-7» Uprava: Trst, ulica S. jpastasio f-c - Hi. 2-30-39’ Goriško utedništvo: GoriCS. Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna števila L 25. —Naročnina: mesečno £, 100, letno L 1.200. Za~ inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. 4~*i Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 52 Trst - Gorica 31. decembra 1952 Izhaja vsak petek Pet let SDZ v Trstu Dne 21. decembra 1952 je preteklo pet let od ustanovitvenega, občnega zbora Slovenske demokratske zveze za STO v Trstu. Ne bom našteval, kaj vse je Slovenska demokratska zveza v tem petletju doživela in storila. Ali dobro je, da vedo vsi, tudi oni, ki se tega več ne zavedajo, da je ravno Slovenska demokratska zveza zlomila politični in kulturni monopol kcm.unizma in njegovih raznih front nad primorskimi Slovenci in Hrvati. Sele 0 tem zlomom se je odprla pot svobodnemu kulturnemu in političnemu izživljanju in delovanju. To je dogodek zgodovinskega pomena. Pri svojem težkem petletnem delu ob skromnih gmotnih sredstvih je ostala Slovenska demokratska zveza v borbi za enakopravnost slovenskega človeka in slovenskega jezika na kulturnem, socialnem in političnem polju do skrajnih mej zvesta svojemu programu, zgrajenem na načelih narodnosti, krščanstva in demokracije. Vzporedno s tem se je neumorno borila za ohra-, nitev in ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja. Slovensko demokratsko gibanje, ki ga je sprožila na STO-ju Slovenska demokratska zvezd, je s svojimi zdravimi načeli tako, da lahko služi za kažipot vsemu slovenskemu narodu pri borbi za njegovo boljšo bodočnost. Njegove socialne in gospodarske smernice so v kratkem: dostojna delavska plača, popolno socialno zavarovanje, soudeležba industrijskih delavcev na dobičku, prravica do stavke in združevanja v svobodnih sindikatih, ki ne smejo biti ekspoziture političnih strank; tvorno sodelovanje vseh slojev naroda za napredek in proti nadvladi enega razreda nad celim narodom; zvišanje življenjske ravni, zlasti kmetov, delavcev in uradnikov z izenačenjem navzgor in ne navzdol; zasebna lastnina v funkciji socialne pravičnosti z osebno pobudo kot najuspešnejšim'gospodarskim činiteljem; lojalnost in poštenost v gospodarstvu s pravico do poštenega zaslužka; proti nemoral--nitti. dobičkom, in izk&niimiya.^pra-ti odvzemu imovine in razlaščeva-nju, kakor samo v primeru zakonito ugotovljenega javnega interesa: proti razkošju, proti korupciji, proti birokratizmu. In politično: dejansko spoštovanje vseh človečanskih svoboščin z nevmešava-njem države v zasebno življenje državljanov. Slovensko demokratsko gibanje pomeni s temi načeli prelom z okostenelimi programi preteklosti, z ozkosrčnimi socialnimi in gospodarskimi predsodki ter s kompromitiranimi režimi, ki so v svoji strankarski nestrpnosti pripomogli skrajnemu levičarskemu gibanju do razmaha in komunizmu do moči in vlade. Zdravim demokratskim načelom so na poti desničarske in levičarske ekstremne ideologije. Oba sta obsojena na propast. Fašizem in nacizem sta bila že zrušena. In kjer je bila enkrat zrušena ideja pod težo svojih hib in napak, ne postane nikoli več nosi-teljica vladajočih režimov. Se so posamezniki in skupine, ki jih še) ni spametoval niti Piazzale Loretto, niti niirenberški proces, niti tragedija, v katero je šarlatanski fašizem vrgel italijanski narod, niti pelom, ki ga je doživela pohlepna Hitlerjeva Nemčija. Ali vsi ti novi pojavi so le bolesten odsev zatonete lažislave zrušenega totalitarnega fantoma v možganih neuravnovešenih ljudi. Tudi komunizem kot skrajni levičarski ekstrem je obsojen. Ni važno, ali se bo zlomil jutri ali po-jutrafšnjem. Važno je le, da vemo vsi, da zlom mora priti. Kajti komunistični eksperiment (poskus) se je ponesrečil. Le s krvavo diktaturo in pokolji svojih sodelavcev iz prvih dni in vseh vidnih političnih nasprotnikov so se ohranili diktatorji še na oblasti. Diktature niso večne. Razočaran bo, kdor zida na diktature, se diktatorskim totalitarnim režimom udinja, služi ali jih moralno podpira s tihim odobravanjem. Ako bi bil narod svoboden, bi take ljudi kamenjal, ker so oni tisti, ki' pomagajo vedno znova utrjevati njegove verige. Množice Slovencev in Jugoslovanov so v Jugoslaviji site diktature. Ljudstvo hoče zraka, zraka svobode. To je zahteva posameznikov in celega naroda. In ta dan svobode morda bo prišel še prej kot pričakujemo. Po osvoboditvi bodo imeli Slo- Stalinouo nouoletno prebujenje Jože Stalin je za letošnji božič ah ibolj verjetno za novo leto, da ne bi prišel s svojim poklicnim brezverstvem v spor, z obema rokama pograbil po božičnih pozdravih, ki mu jih je verjetno po naročilu ameriške vlade poslal do7 pisnik najbolj razširjenega ameriškega dnevnika, »New York Ti-mes«-a, James Reston. Ta je namreč 18. dec. postavil rdečemu carju v Kremlju nekaj zanimivih vprašanj ,na katera je Jože Stalin tudi takoj odgovoril, čejavno je čas na Ruskem zelo raztegljiv pojem. Prvo vprašanje jč ameriški časnikar formuliral takole: »Ali ste J— v novem letu in spričo nove vlade, ki bo nastopila v Washingtonu — še vedno prepričani, da bosta tudi v bodočih letih obe državi živeli v miru?« Odgovor: »Se nadalje verujem, da vojne med ZDA in Sovjetijo ni mogoče smatrati za neizogibno in da obe državi lahko tudi nadalje živita v miru.« Drugo vprašanje: »Kje leži po Vaše mnenju izvor trenotne napetosti v svetu?« Odgovor: »Izvor leži povsod tam, •kjer se odraža napadalnost politike hladne vojne proti Sovjetiji.« Tretje vprašanje: »Ali bi odobrili diplomatsko izmenjavo misli z zastopniki nove Eisenhowerjeve vlade zaradi preučitve možnosti sestanka med Vami in generalom Ei-senhowerjem v svrho zmanjšanja napetosti v svetu?« Odgovor: »Tako pobudo bi smatral za simpatično!« Četrto vprašanje: »Ali bi sodelovali pri morebitni novi pobudi za zaključenje korejske vojne?« Odgovor: »Pripravljen sem sodelovati, kajti Sovjetija je na končanju korejske vojne zainteresirana.« Taka so torej novoletna voščila Jožefa Stalina. Povedo prav toliko, kakor naša vsakoletna voščila: Srečno novo leto! Jože Stalin ni z njimi povedal nič novega. Prvi odgovor je Stalin že večkrat in že pred mnogimi leti izustil. Do dane/ pa je ostalo vse samo. pri besedah. Drugi odgovor ponavljajo sovjetske radijske postaje, sovjetsko časopisje in ves komunistični tisk na Zahodu polnih 24 ur na dan že leta in leta. Kljub temu ta laž še ni postala resnica. Tretji odgovor tudi ni izviren, izrekel ga je Churchill že večkrat in tudi Eisenhower ga je ponovil. Nobenemu pa Stalin ni odgovoril, morda mu je James Reston bolj simpatičen. Četrti odgovor je točno zanikanje tega, kar so .Stalinovi zastopniki govorili in počenjali na zasedanju Združenih narodov. Morda pa v tem grmu tiči zajec. Po trmoglavem odklonu indijskega predloga o vojnih ujetnikih je svetovno javno mnenje obsodilo sovjetsko zadržanje s taki mpoudarkom, da je »očetu socializma« postalo kar vroče, pa je zato zopet preizkušal svoje igralske sposobnosti na pozor-nici komunistične propagande. Topot se zdi, da je svoje talente usmeril v napovedano taktiko skregati zaveznike med seboj. V svojih novoletnih voščilih ni spregovoril niti besedice o Churchillu s ■tihe željo, da se bo staremu državniku zafrknil nos in bo tako polagoma dozorel med Ameriko in Anglijo špetir, ki bi mogel uresničiti Stalinova prerokovanja na zadnjem komunistčnem kongresu v Moskvi.| Churchill je medtem že na poti v Ameriko in si bo tam gotovo zopet popravil nos, če bi se mu v resnici kaj premaknil. Sicer pa je Churchillov nos iz drugačnega testa, kakor pa nos rdečega carja, ki se pogostokrat zavrti kot vrtiljak na an-drejevskem sejmu v Gorici. Kadar se Churchillu nos zafrkne, pošteno kihne in vsa škoda obleži v žepnem robcu. Pri Stalinu cepajo glave, kadar se zavrti njegov nos. To je glavna razlika obeh nosov. Rekli smo pa, da verjetno leži zajec v grmu korejskih vojnih u-jelnikov. Tu pa je stvar precej jasna: Toliko časa, dokler se komunisti še hočejo uveljavljati, ne bo prišlo do premirja! Ni treba posebno napornega razmišljanja za raz-vozljanje ujetniške križanke. Ce bi komunisti pristali na načelo, da se vojni ujetniki vrnejo na svoje domove le, če tako želijo, potem si vsakdo, tudi tisti, ki ni nikoli prestopil železne zavese, kaj lahko predstavlja bodočo vojno med komunisti in svobodnim svetom, v kateri množice komunističnih vojakov drvijo preko bojne črte v naročje Zahoda. Lahko si zamišljajo upravičeno skrb rdečih mogotcev, da bi jih lastna, vojska pustila na cedilu. Kakšno prerivanje bi nastalo šele v satelitskih državah, kjer je ljubezen ljudstva do lastnih krvnikov še prav posebno goreča. Ujetnikom dovoljevati samo-odločitev bi pomenilo za boljševike vzpodbujati lastne narode k množičnemu dezertiranju. Za harakiri pa komunisti na žalost še niso zreli . . . Zahod — na drugi strani — ne more puščati vojnih ujetnikov na cedilu. Izročitev 10.000 domobrancev Titu je vsekakor odločilna lekcija Zahodu, da podobnih lahkomiselnosti ne ponavlja več. Sloven, ske množične žrtve so, upamo, po-služile kot korektiv mednarodne morale. Četrti odgovor Stalina je verjetno gordijski vozel korejske vojne samo še bolj zavozljal; ali ga bo general Eisenhovver razvozljal ali ga bo presekal. Novo leto nam bo gotovo prineslo odgovor na to vprašanje. Preteklo leto je bilo, kar zadeva tržaško vpršanje, precej razgibano. Ce omenimo samo različne jugoslovanske izjave: najprej nam je Tito pozimi povedal, da je z malenkostnimi izpremembami za izpolnitev mirovne pogodbe in ohranitev STO-ja, nato je poleti dopustil, da b. v skrajni liniji sprejel tudi delitev našega ozemlja, seveda ne, pod italijanskimi pogoji, ki dopuščajo kvečjemu »minimalne mejne korekture«. Za zaključek leta pa se je zdaj v zadnji številki beograjske -..regije »Mednarodna politika«, oglasil še generalni podpolkovnik Dušan Kveder. Potem ko je ugotovil, da je Trst potreben za organizacijo jugoslovanske obrambe, je ■zapisal: »Ce je nemogoča najpravičnejša rešitev, t. j. da se Trst priključi Jugoslaviji, potem je od raznih mogočih rešitev najprikladnejša skupna jugoslovansko - italijanska uprava. Edino taka rešitev lahko poleg tega prispela, da postane Trst faktor zbližanja, ne pa ločitev dveh sosednih narodov. Taka rešitev je v interesu tako Trsta kot Italije in Jugoslavije.« Kveder ni sicer podrobneje pojasnil svojih predlogov, toda njegovo sklicevanje na obrambne nujnosti Jugoslavije, ki naj bi bile v zvezi s Trstom, sili človeka na razmišljanja o možnostih in okoliščinah, ki bi si jih bilo vredno natančneje ogledaiti. Enkrat prihodnjič bomo to tudi napravili. Bonn in Južna Tirolska Ugledni tednik »Christ und Welt«, ki izhaja v nemškem mestu Stuttgart in je, kakor naslov sam pove, glasilo nemških kristjanov, prinaša članek pod naslovom »Bonn in Južna Trolska«, v katerem z ostrimi besedami obsoja italijanski tisk in mu očita skrajno pristranost in ce- lo hudobijo. Italijanski tisk, tako pravi člankar, ne zamudi prav nobene prilike, da bi se ne zavzemal za svoje deželane v Severni in Vzhodni Afriki, v latinski Ameriki in na otokih Sredozemlja. V tržaškem vprašanju pa zavzema, milo rečeno, naravnost trmoglavo stališče. venci pred seboj kup razvalin. Na teh razvalinah si bodo morali z drugimi jugo&loiMnskimi niarodi graditi svojo bodočnost. Iz razvalin bo vzklilo novo, boljše življenje, samo če se bodo vsi sloji in posamezniki zavedali, pri zgradbi svobodne in socialno pravične domovine tudi svoje visoke odgovornosti in narodne discipline, izvirajoče iz zdravih demokratskih načel. Do te zmage, svobode in odrešenja naj bakla svobode in demokracije, ki smo jo prižgali pred petimi leti ob Jadranu, sveti kot zvezda vodnica vsem jugoslovanskim narodom, naj jim bo svetilnik na poj ti iz teme v svetlobo. Dr. JOSIP AGNELETTO V Italiji je navada, tako nadaljuje člankar, da vsako nemško tolmačenje, ki temelji na stvarnosti ali ki popisuje vtise, ki se obiskovalcem Južne Tirolske vsiljujejo, obrekujejo kot »neonacizem«. Italijanski dnevnik »Alto Adige«, ki siuži poitalijančevanju Južne Tirolske,-in rimski »Messaggero« sta v tej zvezi uperila množične izpade proti dvema nemškima listoma »Frankfurter Allgemeine Zeitung« in »Reinischer Merkur«, ki se odlikujeta po svokji nepristranosti in si izmislila bedasto pripovedko o »nekih nemških krogih«, ki da delujejo za priključitev Južne Tirolske k Nemčiji. Oba ugledna nemška lista, tako nadaljuje člankar. sta namreč v svojih komentarjih zadnjih volitev na Južnem Tirolskem govorila o »evropeizaciji« Južne Tirolske .kakršno za Posarje priporoča sam De Gasperi. Pri tem odgovarja »Christ und Welt« na vprašanje rimskega »Mes-saggera«: »Kaj ima bonnska Nemčija opraviti s stanjem na Južnem Tirolskem?« z istim cepivom: »P*av toliko, kolikor ima De Gasperijeva Italija opraviti s stanjem Italijanov na Malti!« ■Ista nestrpnost razganja italijanske šoviniste in iredentiste povsod, kjer je narodna manjšina obsojena na skupno življenje z italijanskim narodom. Nič ni torej novega pod soncem! Tako smo se torej preko raznih ».izmenjav guvernerjev«, morebitnih »delitev« zopet vrnili na tezo »kondominija«, ki pa tudi ni nič novega ter so jo jugoslovanski tito-istični krogi že nekajkrat pogrevali. Srečno novo leto! SESLJANSKI NAPISI v očeh »Corriere della Sera" _________________________________w_ V »Corriere della Sera« je neizbežni Enzo Grazzini našel prostora za svoja duhovita razglabljanja tudi o sesljan&kih napisih. Grazzini izhaja s stališča, da pomeni postavitev slovenskih napisov na področju slovenske občine po eni strani kominformistično špekulacijo zato, ker je župan občine Devin-Nabrežina- po njegovem ko-mmformist. Po drugi strani pa ta postavitev napisov po njem pome-nja nacionalno špekulacijo v prilog Titovih teženj. Ker pa je, sodeč po Grazziniju, general Winterton s svojim odlokom o odstranitvi slovenskih napisov nastopil proti kominformistič-nim in Titovim težnjam, se to njegovo dejanje mora pohvaliti kot prvo dejanje poveljnika področja A v prilog izjave od 20. marca 1948, torej kot priznanje pravomočnosti te izjave s strani zavezniškega generala. Grazzini še dodaja, da je general Winterton s tem svojim odlokom naredil veliko veselje Tržačanom. Da Enzo Grazzini ni sposoben za logično presojo stvari, je znano že po raznih prejšnjih njegovih izlivih. Ne glede na neresnico in laž, da bi bil župan Josip Terčon ko-minformist, ker menda na Tržaškem vsakdo ve, da je župan Terčon eden izmed prvakov Slovenske demokratske zveze in s tem odločen antikomunist, pada tukaj posebno v oči sledeče: Grazzini pač noče razumeti, da je občina Devin-Nabrežina slovenska in da ima zato naravno pravico, da vse napise svojega občnskega področja postavi v jeziku naroda, ki je občinski svet izvolil, in sicer izvolil na rednih in od nikogar osporovanih volitvah in brez dovoza glasovalcev od zunaj Zato tukaj ne gre za vprašanje, da-li je župan Devina - Nabrežine kominformist ali titovec ali pa pripadnik Slovenske demokratske zvez.e, temveč gre v danem primeru samo za vprašanje, da-li vsaka občinska uprava ‘ ha vsem svetu ima pravico postvljati krajevne in ulične napise v jeziku prebivalstva, ki tamkaj prebiva. Nihče, ki po tržaških ulicah gleda italijanske napise, ne bo mislil na to, da-li se za temi napisi krije kaka kominformistična ali druga špekulacija! Italijanski napis v neki občini, ki voli italijansko, je samo po sebi razumljiv in ne potrebuje nobenega opravičila ali utemeljevanja, Iz istih -razlogov pa tudi slovenski napis v občinah, ki volijo slovensko, ne trpi tolmačenja, am- pak je samo po sebi razumljiv in ne potrebuje ne opravičila in ne utemeljevanja. Slovenski demokratski župan občine Devin-Nabrežina je s postavitvijo teh napisov izvršil svojo dolžnost kot sin svoje občine, kot sin slovenskega naroda in zemlje, kateri -Italijani hočejo vsiljevati svoje umazano vtikanje. Te svete in neodtujljive pravice ne more unčiti niti odlok generala, ki se očitno boji ponovitve izgredov oci 20. marca 19522, saj drugega razloga za tak svoj odlok . nima. Sklicevanje na fašs-tične zakone iz leta 1923 ni noben razlog, saj oni fašistični zakoni, ki so v protislovju z določbami ne le mirovne pogodbe, ampak tudi z določbami, s katerimi je priznana enakopravnost Slovencev z Italijani na tem ozemlju, to je enake pravice Slovencem na njihovem nacionalnem ozemlju kakor Italianom na njihovem. To pa pomeni, da ima po mirovni pogodbi slovenska občina Devin - Nabrežina pravico do uporabe jezika pretežne večine prebivalstva te ob- čine v isti meri, kot jo ima pretežno italijanska občina Trst na u-porabo jezika večine prebivalstva te občine. Na tem ne morejo menjati niče-* .sar ne W.interton, ne Grazzini, niti Palutan, niti vsi oni, katere moti dejstvo, da je obala od Tržiča do Sv. Križa in Barkovelj naša obala. Sklicevanje na bedo Istranov in na nespoštovanje italijanske manjšine pod Jugoslavijo, je čisto samovoljno izvrtanje pravnega stanja. Grazzini o vsem tem ne ve ničesar, zn;*no je pa dejstvo, da se tudi na vsem tistem področju uprava vodi dvojezično. Pa četudi bi to ne bilo res, mi nismo talci! Zakon represalij je zakon džungle in sramota je, če se pripadnik naroda, ki hoče biti kulturen, drzne sklicevati se na to pravico. Enzo Grazzini, ki toliko piše in razpravlja o pravicah Italijanov na italijanskem področju, naj se predvsem nauči, da imajo iste pravice in iste zahteve na svojem tudi Slovenci. nezaposlenost u Sloueniji Poleg »socialističnega konkurza«, ki s'o ga v Jugoslaviji že dočakali, se vedno bolj uveljavlja tudi »socialistična nezaposlenost«. Dva pojeva, ki sta znak, da v gospodarstvu posameznega podjetja ali pa vsega naroda nekaj ni v redu, nista torej ostala tuja niti tistemu gospodarskemu sistemu, ki je oblju-boval in še vedno trdi, da prinaša raj na zemlji. Posebno zadnje čase postaja število brezposelnih v Sloveniji vedno večje. Podjetja, ki morajo zdaj sama nasiti odgovornost za svoj gospodarski uspeh, od katerega so odvisne tudi plače njihovih nameščencev. se namreč neusmiljeno otresajo nekvalificiranih delovnih moči in predno sprejemajo kakega mladega novega nameščenca ali delavca si to stokrat premislijo. Prihodnja številka ^Demokracije" izide na šestih straneh z bogato vsebino. Proti tej, komunistično gledano, sebični težnji, ki se je začela nevarno uveljavljati, je morala nastopiti celo Posredovalnica za de- lo (nekdanja Borza dela), ki skuša vplivati na pravično in socialnejšo ureditev vprašanja namestitve in zaposlitve. Tako je prepovedala vse odpuste, ako dosedanji delodajalec predhodno ne preskrbi odpuščencu novo namestitev, zahte'va, da ie treba ponovno pregledati vsa delovna mesta in zaposliti na njih socialno šibke, ki so brez dela, povsod tam, kjer zaseda delovno mesto človek, ki ni vezan samo na svoj zaslužek in samo na tisto mesto. Izgleda torej, da je pri vsej tako poveličevani »socialnosti« vendarle še precej dvojnih zaslužkarjev. V strahu so tudi poročene žene .katerih možje so zaposleni. Ce bo šlo tako naprej, kakor kaže sedaj, bodo namreč kmalu na vrsti tudi one. Svet se res vrti! Komunistična Jugoslaviija mora po komaj sedmih letih svojega obstoja, in to v času, ko Evropo ne tarejo ravno nepremagljive gospodarske težave, posegati po ukrepih, ki jih je nekdanja Jugoslavija poznala samo v času najhujše svetovne krize. ■Stran 2. DEM C$£BB A C I J A’ ■•g Le ti? VI. - Ste v. 52 V E S _T I 2 '.G O 1.5 K’E G A V nooo teto Za nami je zopet eno leto. Gor ški S.cveci smo v tem letu doživeti samo grenka in ponižujoča razočaranja in ni da bi človek delal obračun. Bolje je, da pozovemo na^e v zadnjem mesecu izvoljene mestne svetnike, ,naj še glasneje razglašajo našo bedo zaradi krivic in nasilja v svet. To store z lahkoto, kajti danes ve že tudi večina, da se •slovenska manjšina v Italiji drži trdno svojega matičnega naroda, in 4a se mu ne bo izneverila, najmanj zaiadi svetovnonazorskih nasprotij med nami, kaj šele zaradi medeno-sladkega zapeljevanja ali celo u-strahovanja. Ne podamo se! Vse krivice, katerih smo deležni v izobilju, na? samo jeklene. Naša volja, ■da bodi ž nami drugače kQt je, V) vedno izzvenela v določeno zame-^ vo: terjamo svoj dolg, hočemo SVo-je zakonite pravice! To zahtevamo od državi ki je pred vsem svetom odgovorna za naš narodni obstoj. Toda tudi matični narod ima ^o nas težke obveznosti, ki pa se he dajo rešiti na enotirni strankarski liniji. Ce bi bila volja ljudi, ki matičnemu narodu vladajo, istovetna z voljo naroda samega v pogledu zamejskih manjšin, bi nam o teh dolžnostih ne bilo treba govoriti. Tako pa moramo te vodeče može opozoriti, da o prilike v zamejstvu povsem drugačne kot v matici, in da mora matica vse te razmere ;n okoliščine primerno H pravilno o-cenfti, če ji je obstoj zamejcev količkaj pri .srcu. Ideologija vladajočega razreda v matici ni izvozno blago, kajti, da to seme požene kal, je potrebnih nešteto danih in kakor koli ustvarjenih pogojev in o-koliščin. V zamejstvu pa pogoji niso nikjer podani in okoliščine se ne dajo ustvariti. Zato upamo, da bo prej ali slej tudi med matičnim narodom vzraslo spoznanje, da se zamejcem ne more vladati iz matičnega glavnega mesta. To, kar smo koncem leta 1952 doživeli, je brezvestno rušenje in spodkopavanje volje slovenske manjšine v Italiji, da se bori za svoj obstanek. Nizkotno in podlo pisarenje ter govoričenje z one strani, kateremu se od daleč vidi pečat uradnega načrta, bo ostal kot najsramotnejši madež na današnjih mogotcih in niti novoodkrite teorije o »malo meščanstvu« ga ne bodo oprale. Goriški Slovenci so dokazali v decembru 1952, da onega, ki jim zvesto služi ne izpljujejo, in to naj si gg iz Ljubljane za vselej zapomnijo. Mi, goriški Slovenci, si svojega slovenstva ne damo odvzeti od Italijanov, niti si ga ne damo skruniti od uradnih psovačev in preklinjal-cev 12 matičnega naroda! Kar kričite in hrumite, naše geslo je in ostane: Zvestoba svojemu narodu! Sedaj pa še obračun med nami. DFS ni stranka, marveč f r,o n -t a . Temu mirno stavimo nasproti: SDZ ni stranka, temveč skup demokratično mislečih posameznikov. Celotna »fronta« pa se že dolga leta izčrpuje v borbi s »posamezniki«. Od časa do časa se DFS le spomni, da je v bistvu vsaka »fronta« pravzaprav masovna, zato u-smerja ves /■ V KLETI Kakor smo pisali, bi moralo biti novo vino že pretočeno. Kdor tega —- iz katerega koli vzroka — ni mogel še opraviti, naj to izvrši ob prvem lepem jasnem dnevu. Kako se moralo ravnati pri pretakanju vina smo zadnjič pisali. Paziti pa moramo, da so tudi vedno polni. Le kjer b ne imeli dovolj vina za napolnitev bomo tako napolnjen sod na vrhu zažveplali in neprodušno zamašili. Za zamašitev sodov bomo uporabljali samo zamaške iz plutovine in ne lesene, in te zadnje mogoče še obvite s kakšno krpo! Nepolne ,sode moramo zažvepla-ti po vsakih treh tednih. Ni napačno, če vsakih par mesecev zažve-plamo tudi celo klet. NA NJIVI 'Na njivi .bomo skrbeli, da uredimo razne odtoke vode. Zlasti moramo ito opraviti tam, ker smo posejali pšenico. Vsak kmet ve, oziroma bi moral vedeti, da ne raste pšenica niti druga rastlina tam, kjer leži voda, pa četudi bi zemljo še tako izdatno gnojili! Sploh mo-rr.mo skrbeti, da lepo uredimo vse odtoke vode in vse poti na njivah in poljih. Tudi in zlasti po tem se sodi naprednost kmetov, kjer ie vse lepo urejeno, tam so prav gotovo tudi shrambe polne, če ,ni slučajno vremenskih nesreč! Pred mrazom in ko ni zemlja preveč mokra bomo preorali njive in jih pripravili za pomladansko setev. Zlasti pa je neobhodno sedaj preorati deteljišča in travnike. Orali bomo s traktorjem in čim bolj globoko. Globoko oranje ima dve prednosti, ki sta si navidez protislovni: voda odteka v nižjo plat n se obenem kopiči v nižjih plasteh za potrebe ob sušnih dnevih! NA VRTU Na vrtu bi morali že posaditi česen in čebulček, kar pa nam je oviralo deževno vreme. Lahko pa to še vedno opravimo —■ a to čim prej. Za česen in čebulo moramo imeti zemljo prejšnje leto pognojeno s hlevskim gnojem. Ce mu gnojimo ob saditvi, dobimo le močno steblo brez sadu! Ob saditvi pa halko gnojimo z umetnimi gnojili: .superfosfatom 4-5 dkg, kalijeve so- li 1-2 dkg in žveplenokislega amoniaka 1-2 dkg na 1 meter! Povrtnino — kakor radič, solato, peteršilj zelen — moramo pred mrazom pokriti z lesami kakih 40 cm od tal, da jih obvarujemo mraza. Lese so lahko iz koruznih stebel ali sličnega. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame Marije Alojzije Cernic roj. Pavletič se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Karlu Reji, ostali duhovščini, zdravniku g. dr. Marijanu Bregantu, pevskemu zboru iz Rupe in sploh vsem, ki so našo mamo spremili k večnemu počitku. Rupa, dne 18. decembra 1952. DRUŽINA CERNIC Kominform \f> likvidaciji Pred petindvajsetimi le.ti so revolucionarni domisleki nemškega režiserja. Erwina Piscatorja vzbujali v svetu veliko pozornost. V spJcšnem.so ga smatrali za komunista, čeprav so ga tudi desničarji cenili kot umetnika. K občudovalcem Piscatorja se je ■ prišteval tudi češki pisatelj Oto Kat/ s psevdonimom Andre Simone. V praškem procesu je bil Simone obsojen na smrt, in justifici-ran tudi. zato, ker so mu očitali, da je pred petindvajsetemi leti vzdrževal prijateljske stike s Pi-scatorjem, ki ga komunistična karakteristika, prišteva k »trockistom«. Z' naravnost otročjo vnemo zasleduje stalinizem vse one, k j. tvegajo , kakršno koli duhovno pustolovščino. ' 'Umetnost opravičuje' svojo smotrnost obstanka samo v toliko, v kolikor služi izpolnjevanju določenih političnih načrtov. Ta na praškem .procesu ponovno potrjeni stalinistični .nauk bo morda razsvetlil pamet tistim redkim slovenskim »kulturnikom«, ki so svoje umetniške darove prodali komunističnemu malikovanju: Voditelji nekdanje KominteVne,-ki .50 romali v novo Meko, v Moskvo, so verjeli, da se bo s komunizmom porodil tudi »noVI. Adam«. Večina teh rdečih vernikov je' mnogo pred Časom odšla pod zemljo. Stalin ’je temeljito pospravil po Kominterni ter odkrite, in prikrite privržence trockizma prav tako likvidiral, kakor trdožive samoglav-, ce, ki so poskušali misliti in ukrepat'- po lastnih preudarkih. Ko je •Ir 1943 Stalin razpustil Kominterno; ni s tem napravil samo uslugo, svojim • .takratnim zaveznikom na Zahodu, pač-pa se je istočasno iznebil tudi orodja, ki mu je povzroča- lo več škode kot dobička. Štiri leta po razpustu Kominterne je poskusil z novo omejeno izbiro komunističnih partij; evropske celine, ker se je nadejal, da bo novo zarotniško družbo omejenega obse-•ga udobnejše upravljal. Ampak tudi Kominform se je rodil pod nesrečno zvezdo. Tito je pobegnil in v najrazličnejših deželah so vrele na d a p narodnostne pobude, ki jih je, bilo treba izpodrezati s koreninami vred. Po svojem bistvu je praški proces postopna likvidacija Kominfor-ma. Določene kategorije je bilo treba nujno postaviti ob zid: Zide, katerih, bistra- inteligenca povzroča ■zapletljaje, španske borce, ki so. osumljeni levičarskega odklona in zahodne' emigrante, ki so; se v Evropi ali v Mehiki odtegnili moskovskemu nadzorstvu. Niti sami učenci moskovske šole niso več varni, če so — kakor Slansky — nabiti fanatizma, ki jih spravlja v neuravnovešenost. Ostajajo le še u-dobni podrepniški duhovi, v koli-Tcor s svojimi lokavimi nosovi sproti ovohajo konjunkturna valovanja in gibčno prilagodijo svoja taktična nastrojerija kremeljski volji. Šem spadajo Gottwald, Prečk in Bierut. Vsalco varjenje komunističnih) partij mora neizogibno ustvarjati 'težične brazgotine, ki so Kremlju nezaželene. Zato skrbi Kremelj, •dii posameznim bratskim partijam pravočasno zlomi hrbtenico. Praški proces je na Češkoslovaškem izvršil to operacijo temeljito. Ostali posegi bodo verjetno še sledili. V Vzhodni Nemčiji je Pieck napovedal temeljito čistko. Bivši trockisti. pristaši mehikanske skupine, literati, ki so s Simonejem vzdrževali stike, so zdaj na vrst. Poljska pripravlja proces proti Gomuljki, ki sicer ni Zid, pa bo zatp že pri-deljen primerni skupini, ki bo nosila žig zgoraj omenjenih kategorij. V Romuniji je stvar mnogo e-nostavnejša. Ana Pauker, Luca, Gheorghescu so vsi židovskega po-kclenja. Nerazčiščena ostaja situacija na Madžarskem, kjer je velika večina vlade sestavljzena iz Zidov, in kjer bi mogli Erno Geroja nasproti Rakosziju potisniti na vlogo Slans,kyja. čiščenje pa se ne omejuje zgolj na priprežniška področja. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da se je primitivno nasilje, ki se izživlja v telesnih mukah, že davno preživelo. Tehnika se je v mnogem izboljšala. 'Novice iz Pariza o dveh vplivnih komunističnih prvakih, Martyju 'in' Tjttonu, dokazujejo, da je komunizem tudi na tej strani železne zavjese sposoben osamiti ljudi in ji^rpagnati v duševna stanja. ki pr^^, ne zaostajajo za praškim procesom. , . -j Preživelii-rgardisti stare kominter-ske generacije, ki so se izognili hajkam 1. 1931 samo zato, ker so v, svojih domovinah sedeli v zaporih, so po Stalinovem mnenju slabo izkoristili priložnosti, ki jim jih je še enkrat ponudil Kominform. Ne vera v novega človeka, ki bi svet umetno preobrazil, pač pa vera v mehaniko je jedro stalininskih naukov, Za upravljanje te mehanike so povprečni tipi, ki jih ne mučijo notranja kolebanja in dvomi, e-dino uporabni kuliji. Slanskynizem V Pankracu sedijo v jetniški celici trije zaporniki s povešenimi glavami. V tem so prignali četrtega. Komaj so vrata za njim zaklenili, je nagovoril ostale tovariše; »Kako dolgo ste že tu?« Prvi: »Štiri mesece « riDrugi: »Sest tednov.« Tretji: »Tri dni.« —: — — »In zakaj?« ’• Prvi: »Bi! sefjf proti Slanskemu.« Drugi: »Bil sem zanj.« Tretji: »Jaz sem Slansky« v Ljubljani in verska svoboda V »Slovanskem Poročevalcu«, ki: se' od m. ga opravlja Že toliko let naša starejša generacija. Naloga nas mladih bi bila, da si ustanovimo po vzorcu slavnih prednikov svoje krožke, društva, ki bi v resnici nekaj pomenila, ki bi prirejala ne le plese, ampak tudi predavanja prve igralske poizkuse, družabne večere in izlete. Tako delo bi bilo zanimivo m uspešno. Le mladina ume dati svojim prireditvam oni čar veselja in prijetnosti, ki je značilen , za mladino. Na tak način bi se lahko postavili pred drugimi, katerih mladina kaj takega ne zmore — kajti na žalost j« mladina pri naših sosedih ,zelo neaktivna. Brez dvoma bi dobili med našimi fanti in dekleti določeno število vrlih mladih ljudi, ki bi potem pritegnili še ostale. Zato je zdaj vrsta na slovenski mladini na Tržaškem in Goriškem, da se dvigne in dokaže, da so bite naše domneve neosnovane, da pokaže s svojim delom, česa vsega je zmožna. KAKO ŽIVE TRŽAČANI Zadnjič smo povedali, da porabijo Tržačani približno 55 odstotkov svojih izdatkov za nakup hrane, Z ostalimi 45-imi odstotki pa plačujejo druge za življenje potrebne in včasih tudi nepotrebne dobrine in usluge. Tako je vsaj ugotovila letošnja anketa na osnovi točnih zapiskov 183-ih družin, ki so ves mesec april vestno beležile vse svoje izdatke. Seveda pa ni delež izdatkov, ki odpade na hrano enak za vse družine. Splošno je že znano pravilo, da odpade pri nižjih dohodkih na hrano večji delež izdatkov, kakor pa pri višjih dohodkih. To se je pokazalo tudi v Trstu, kjer je omenjena anketa tudi ugotovila, da gre pri delavski družini za hrano nekaj nad ■ 60 odstotkov vseh izdatkov, medtem ko porabijo družine samostojnih poklicev v ta namen samo polovico svojih izdatkov. VII. VALOVANJE IZDATKOV ZA HRANO Toda delež izdatkov za hrano se ne menjava samo v zvezi z dohodki, temveč je podvržen tudi časovnim valovanjem. Tako kažejo rezultati ankete, da so izdatki za hrano v prvih treh dneh v mesecu, posebno pa še na prvega, pri vseh 183-ih družinah znatno manjši od ostalih izdatkov. To je razumljivo, kajti to so dnevi, ko se plačuje najemnino in poravnava ostale mesečne izdatke. Obenem dobi dober del gospodinj takrat svoj mesečni denar in izvrši takoj v prvih dneh pomembnejše nakupe, ki niso v zvezi z vsakodnevnim gospodinjstvom. Saj so morda že mesece in mesece odlašale, da si kupijo novo obleko, otroku par čevljev, možu srajco itd. Zato hitijo. V celem mesecu aprilu smo imeli nato sanio še dva dneva, ko so ostali izdatki presegli izdatke za hrano, in sicer sta to bila prva nedelja in ponedeljek v mesecu. Iz tega bi lahko sklepali, da si Tržačani na prvo nedeljo, ko imajo pod palcem nekaj več cvenka, privoščijo tudi toliko in takih stvari, katerim se morajo nato, na kasnejše nedelje, ko kupček denarja splahne, odreči. Razen prvih treh dni v mesecu in prve nedelje ter ponedeljka pa. so bili skupni izdatki vseh 183 družin za hrano vedno večji od ostalih izdatkov. Tako je bilo celo na samo veliko noč, ki je padla na 12. aprila. Izdatki za hrano pa se ne menjavajo samo v razmerju do o-stalih izdatkov, temveč tudi nji- hova absolutna višina ves mesec nekako valovi. Povprečni dnevni izdatek za hrano je najnižji v ponedeljek, nato stalno narašča vse do sobote, ko doseže svoj tedenski maksimum. Naše gospodinje izvršujejo torej svoje glavne nakupe ob sobotah, ko si morajo nabaviti hrano tudi za nedeljo. Ob takih prilikah nakupijo -tudi nekaj stvari, ki jim služijo več dni. Zato so izdatki za hrano v ponedeljek najnižji in se le počasi zopet dvigajo vse do naslednje sobote. Tako niha višina izdatkov ves mesec v nekakšnih tedenskih ciklih. Zanimivo je, da so izdatki za hrano na veliki teden že v petek dosegli svojo sicer običajno sobotno višino, na veliko soboto p aso bili celo dvakrat večji -kakor na druge sobote. Ce se ne oziramo na pravkar o-menjeria nihanja in izračunamo navadno mesečno povprečje, potem vidimo, da je izdajalo omenjenih 183 družin ves mesec april za hrano dnevno po 228 tisoč 782 lir, kar, da pri 628-ih družinskih članih 364 lir na osebo. Največji zadevni izdatek pa je bil, ikakor že rečeno, na veliko soboto, ko so izdatki za hrano dosegli 989 lir na osebo ali skupno trikratno normalno višino, najmanjši pa na velikonočni ponedeljek, ko so znašali samo 165 lir ali manj kakor polovico normalne višine. Razlike so torej prav velike. VII. KAKO IN S CIM SE TRŽAČANI HRANIJO? Kaj pa si Tržačani predvsem kupujejo s tem denarjem? Zanimivo je, da je po ugotovitvah anketa po količini na prvem mestu mleko, katerega popije vsaka oseba mesečno nekaj nad sedem litrov, sledi kruh, pri katerem je mesečno povprečje le malo pod sedem kilogramov, nato pa po vrsti: skorjo 6 kg zelenjave, 4 in pol kg sadja, dobrih 3 in pol litra vina, nad tri kg krompirja, dva kg raznih maščob, od česar odpade nad 1.2 kg na olje in 400 gr na maslo, približno dva in Četrt kg raznovrstnega mesa, od dobri dve česar odpade7/12 na govedino, dobri dve dvanajstinki na teletino in 1/12 na konjsko meso., nad 1.5 kg testenin, skoro 1.5 kg sladkorja, 1.25 kg rib, od katerih je samo ena dobra desetina konzerviranih, malo nad 900 gr pšenične moke, nekaj manj kot 19 jajc, nad 3/4 kg riža, pol litra piva !n drugih alkoholnih pijač ter sikoro pol kg sira. Vsa ostala hranila in poživila, ki jih je še cela vrsta, prispevajo k prehrani povprečnega Tržačana z manj kakor po pol kg mesečno in jih zato ne bomo posebej naštevali. Toda vrstni red, ki smo ga pravkar omenili, je merodajen samo, če vzamemo za osnovo količino. Ce upoštevamo vrednost je stvar drugačna. Na prvo mesto pridejo razne vrste svežega in konzerviranega mesa, za katerega so izdale popo-sane družine povprečno po 2.128 lir mesečno na osebo, sledi kruh, ki stane mesečno 868 lir na osebo, nato pa vedno mesečno in na osebo: 684 lir za zelenjavo, 640 za sadje, 566 lir za olje, 530 lir za sveže mleko, 469 lir za vino, 431 lir za jajca in 419 lir za sladkor. Za razne pijače in slaščice po barih so člani popisanih družin izdali v aprilu povprečno po 383 lir na osebo, za hrano po restavracijah po 224 lir na osebo, za tobak, ki pa pravzaprav tudi lahko štejemo med poživila, pa 681 lir na osebo. vin. RAZLIKE V PREHRANI Vse to so seveda povprečne številke, ki so izračunane na osnovi izdatkov vseh 183-ih družin. Razlike med posameznimi družinami pa so seveda lahko zelo velike. Vzemimo za primer samo kruh in meso. Konzum kruha znaša mesečno povprečno le nekaj manj kot sedem kg na osebo, toda med popisanimi družinami je tudi družina ročnega delavca, pri kateri konzumira vsak član mesečno po 17.5 kg kruha, medtem ko predstavlja nasprotno skrajnost neka obrtniška družina,, pri kateri ne poje vsak član niti 1.75 kg kruha na mesec, kar je komaj ena desetina tiste količine, ki je bila ugotovljena pri prej omenjeni delavski družini. Pri govedini so sorazmerne razlike še večje. Ob mesečenm poyprečju 464 gr na osebo, je bil zabeležen maksimum 3.433 kg na osebo, kar je sedemkratno povprečje, medtem ko dve družini v aprilu sploh nista kupili govedine. Temu najbrž ni bilo vzrok siromaštvo, pač pa bi kaj takega ne mogli trditi za 41 družini ki si v celem mesecu niso kupile teletine. Zanimivo je, da od 183-ih družin 103 družine niso kupovale 'konjskega mesa. Velike, skrajnostne razlike, ki smo jih omenili, so izjeme. V ostalem se konzum hrane pri veliki večini suče okrog povprečja, ki pa zopet ni za vse enako, temveč je predvsem odvisno od socialne skupine, kateri pripada posamezna družina. Tako temelji prehrana delavske družine predvsem na izdatnih hranivih kakor so: kruh, testenine, maščobe, meso, stročnice in, seve- da. tfino. Uradniške družine, posebne družine vodilnih nameščencev in pripadnikov raznih samostojnih poklicev pa kupujejo boljšo hrano, več masla, mleka, sira, sadja itd. ter manj kruha, testenin, stročnic in celo vina. IX. ALI JE UGOTOVLJENA KOLIČINA HRANE ZADOSTNA? V splošnem torej vidimo, da imajo Tržačani dovolj raznovrstno in glede tega -tudi zdravo hrano. Toda kako je s količino te hrane? Ali je zadostna? Po nemškem strokovnjaku Rub-nerju zadošča za prehrano prebivalstva količina, ki nudi človeškemu organizmu povprečno 2790 kalorij dnevno, po von Voitu pa mora hrana nuditi vsaj 3055 kalorij. To so seveda povprečja, ki veljajo za vse prebivalstvo, v katerem so žene, ki rabijo dnevno okrog 2800 kalorij, doraščajoča mladina, ki rabi okrog 2400 kalorij in možje ter mladeniči, ki rabijo z ozirom na svoj poklic: pisarniški intelektualci po 2300 - 2500 kalorij, lahki ročni delavci 3000 kalorij, težaki pa tudi nad 4000 kalorij. Sestavljale! poročila o tržaški anketi pa niso vzeli za merilo take osnove, temveč so preračunali kalorično vrednost hrane na tako zvano konzumno enoto ter so dobljene rezultate nato primerjali s količinami hrane, ki jo je Zavezniška strokovna komisija v prvi svetovni vojni predvidela kot zadostne. Po oceni te komisije bi moral dnevni obrok hrane vsebovati povprečno 100 gr beljakovin, 75 gr maščob in 540 gr ogljikovih hidratov, kar da skupno 3306 dnevnih kalorij. Ta količina kalorij je v a-prilu bila v Trstu skoro dosežena pri delavski družini, kjer je vrednost hrane dosegla 3232 dnevnih kalorij, medtem ko je bila pri pripadnikih vesh ostalih socialnih skupin, razen pri družinah vodilnih nameščencev, med 2900 in 3000 kalorij. Na osnovi teh podatkov se ■torej ne more govoriti o občutni podhranjenosti tukajšnjega prebivalstva, čeprav je treba obenem ugotoviti, da zdrava normala še ni dosežena in da je zaželjeno še nadaljnje približno desetodstotno izboljšanje njene kalorične vrednosti, To se bo pa zgodilo, če se bo razvoj nadaljeval v dosedanji smeri, ko se je n. pr. kalorična vrednost dnevne hrane od 1. 1946 do 1. 1952 povečala pri delavski družini za 161 kalorij, pri uradniški družini pa za 135 kalorij. Ing. BORIS SANCIN1 Leto VI. - Stev. 52 DEMOKRACIJA Stran 4. Gostilna „PRI ČUBEJU" i 'J, 'ML■ ■ dvork JUida želi srečno novo leto 1953 GORICA, ul. Duca d’Aosta 35 TOVARNA POHIŠTVA cen. ieli S°0J‘ malCetTl 0 0d]etn _„nD leto ss Prinčič in *ri eino nooo KRMIN (Cormons) Tel. št. 32 KROJAČNICA HLEDE GORICA želi svojim cenjenim odjemalcem oeselo in srečno nooo leto in sporoča da se s L januarjem preseli o ulico Se mi nar io št. 2 PEKARNA IN GOSTILNA Grilanc želi srečno novo leto 1953 NABREŽINA . ŽAVLJE KAVARNA Bratuž zeli srečno novo leto 1953 GORICA ULICA MAMELI TRGOVINA ČEVLJEV Alpina želi srečno novo leto 1953 GORICA . Korio Verdi 34 Tvrdka VINOLIA Zaloga oin, maršale in likerjev Satti\ vodov čaioy« r- r c Zaloga Pr0tr GORICA želi srečno novo leto 1953 KORZO VERDI 1 • Tel. 25.91 Društvena gostilna leU »rečno novo leto OPČINE drahme k/vazi TRGOVINA IN GOSTILNA želi srečno novo leto 1953 BAZOVICA STROJNO MIZARSTVO OTlilivoj Epevtot želi srečno novo leto 1953 BARKOVI.JE BOVETO 12 ČE HOČETE BITI DOBRO POSTREŽENI KUPITE PRI STARI ZNANI TVRDKI p Jakob JPerh aac TRST - Ulica Xydias 6 - Tel. 96-332 TRGOVINA Z LIKERJI, ŽGANJEM IN SIRUPI, POSEBNOST KREMA MARŠALA, JAJČNI BRANDY, SLIVOVKA IN TROPINOVEC B UFE T pr Jožkotu TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA IN BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN TRST - UL Ghega št. 3 Hotel EUROPA in CORSO želi srečno novo leto 1953 GORICA NANUT ALOJZ TRGOVINA JESTVIN želi srečno novo leto 1953 Standrež pri Gorici 150 ZDRAVNIK Dr. MARIJAN BREGANT kirurg - operater GORICA, ul. Brigata Casale 40 Berginc Franc »CENTRAL BAR“ želi srečno novo leto 1953 OPČINE Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Mizarji kmefovalci podjetnibi 1 Deske smreko-j ve, macesnove | in trdih lesov, kete nudi TEL. 90441 trume m par-najugodneje CALEA T Vial. R S T Sonnlno, 2 4 Krojaška delavnica za dame in moške odlikovana na Milanski razstavi Leopold Podgornik TRST - ULICA ORIANI št. 9-11 Ima na zalogi blago za obleke oseh orst po ugodnih cenah Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električne hladilnice in hladilnice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali Pmoupstni posrebreni pribor in z nerjavečega jebia - Vse za gostilne, bare, dom in huhinjo pri tvrdki želi srečno nooo leto KERŽE TRST -Trg Sv. Ivana I (Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19 “n: r ŠEr ZZipOFLO JBarviera SRAJCE PLETENINE NOGAVICE MOŠKO INŽENSKO PERILO PLATNO BRISAČE TKANINE NA SPLOŠNO IN PODLOGE želi srečno novo leto 1953 via (Driani 7 TRGOVINA /ret/l v _ .-p MM* Trat, Ul. O. Vaaari 10 Ed L/ ipf ' ■ - M* OGLEJTi: \AŠE IZLOŽBE! Ne izgubljajte časa po nepotrebnem 1 Agencija Celeritas TRST, ul. Torrebianca 29, tel. 6478 Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izolečke, preš oode o in iz tujih jezikoo, ooerooljenje uradnih aktoo Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev. Vse d najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo1 SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE TRHHSmunDIBL OSKRBIJO: vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd. Pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko e Se priporočamo AGENCIJE: Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St. Montreal - KANADA, 2098 St. Catherine St. West Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-TINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohifitva Tel. 32 t KRMIN Cormons prov. Gorica URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Tržačani in okoličani! T. Akinfjeva, Španski ples Miniaturni teater vabi na NOVOLETNO PREDSTAVO ki bo v soboto 3. januarja 1953 ob 20.30 v Avditoriju ZVU. Na sporedu so nove žive slike, groteske, veseli zbori, pevski in baletni nastopi. Vstopnice. so na prodaj na običajnih mestih, med drugimi tudi v pisarni SPM