TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS
117» ®M®tb^r lesti® 17»
Glasilo Občine Trnovska vas
VABILO NA PRIREDITVE OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU
Sobota, 4. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 10. uri: turnir v odbojki na igrišču v Trnovski vasi.
Sreda, 22. oktober 2003
OBČINA TRNOVSKA VAS
Ob 17. uri odprtje ceste na relaciji Kolednik — Kumer — Lovrenčič.
Nedelja, 5. oktober 2003
Lovska družina Trnovska vas
Ob 10. uri: lovsko strelsko tekmovanje za pokal občine Trnovska vas v streljanju na glinaste golobe na strelišču LD Trnovska vas.
Sobota, 11. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 14. uri: šahovski turnir v prostorih doma krajanov v Trnovski vasi.
Nedelja, 12. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 14. uri: turnir v ulični košarki na igrišču v Trnovski vasi.
Petek, 17. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 18. uri: turnir v pikadu, ki bo potekal v Baru Marjane Čeh. OBČINA TRNOVSKA VAS - Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe, Urad vlade za informiranje in Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije
Ob 19. uri: predavanje v okviru projekta Pripravljenost Slovenskih govedorejcev na vstop v EU, ki bo v kulturnem domu v Trnovski vasi.	* — I
ts
4
■v v-
Sobota, 18. oktober 2003
Športno društvo Trnovska vas
Ob 10. uri: nogometni turnir med športnimi društvi na igrišču v Trnovski vasi.
Strelsko društvo Trnovska vas
Ob 17. uri streljanje z zračno puško za pokal občine Trnovska vas v domu krajanov v Trnovski vasi.
Nedelja, 19. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 14. uri: vsi na bicikl, kdo noče biti kripl; start izpred občine Trnovska vas.
Četrtek, 23. oktober 2003
OBČINA TRNOVSKA VAS
Ob 17. uri otvoritev ceste na relaciji Švarc-Draksler.
Petek, 24. oktober 2003
JSKD IN OBČINA TRNOVSKA VAS Ob 19. uri: kulturni maraton.
Sobota, 25. oktober 2003
Športno društvo Kenguru
Ob 10. uri: tek po vaseh občine, start pri Roškarjev! kapeli v Bišu.
Sobota, 8. november 2003
Turistično društvo Trnovska vas in KUD Lipa zg. Kungota Ob 18.30 uri razstava o klopotcu Kulturno društvo Trnovska vas-Ljud* pevci Ob 19. uri: večer ljudskih pesmi - pri ita^ev kasete.
<i
Sobota, 25. oktobra 2003
Ob 14.30: slavnostna seja občinskega sveta občine Trnovska vas. .
Od 15-30 do 16.00: sprejem gostov pri kulturnem domu v
Trnovski vasi.	|_________
Ob 16.00: odprtje slačilnic in parkirišča pri igrišču v Trnovski vasi.
-	OSREDNJA PROSLAVA v 1
-	nagdvor župana,
-	kulturni program,
-	podelitev priznanj in na
-	beseda gostov,
-	sklenitev programa s pogo:
Nedelja, 26. oktober 2003
Ob 10. uri: slovesna maša ob bolfenškem žegnanju.
mu v Trnovski vasi
inf
n družabno srečanje.
miMJiEMIB
OB PETEM PRAZNIKU
Rad te imam jesen. Zaradi tvoje tople zrelosti in občudujoče lepih barv. Zaradi skrivnostnega teka minevanja, ki je v jeseni še tišji, da je v njem lahko slišiš vse tone življenja, s svetlobo in temo, z delavnikom in praznikom. In praznik je zopet pred nami.
Peti občinski praznik. Kot mlada država štejemo še mlajša leta krajevne državotvornosti. Živeči v majhni državi živimo pač v majhni občini in nosimo svoje in vseslovenske probleme, obenem pa ob globalizaciji sveta, tej neizogibni svetovni povezanosti, tudi njene dobre in, žal, še več slabih plati. A slovenski pregovor pravi: Domek je domek, četudi ga je le za bobek.
Vsak praznik je imel svoj vrh, za vsakega izmed sodelujočih svojega. Zame je bilo prvo leto, leto 1999, v znamenju sprejema občinskih simbolov, številnih gostov, odprtja čistilne naprave in izgradnje štirih cestnih odcepov (v Sovjaku in Škrinjarih). Prelomno leto tisočletja, leto 2000 je bilo leto cest. Trije cestni odcepi (Črmlja, spodnji, zgornji Trnovski Vrh ) in 7,2 km preplastitev lokalnih cest in javnih poti. (Kadar me pot zanese ob rob ptujske bolnišnice, kjer so arheologi pod stekleno streho zaščitili 2000 let stare kolesnice rimske ceste, zamaknjen strmim vanje, ne misleč na enakost teženj človeštva...) Leto 2001 je bilo leto športnega igrišča, ki ga v svojo veselje in korist uporabljajo številni mladi in mladi po srcu. Leto 2002 je bilo leto poslovilne vežice z vrednostjo ubrane arhitekture in želje po dostojnem poslovilnem prostoru od pokojnih.
Naj kar tukaj dodam, da je lani razumno in enopotezno zgrajena vežica zahtevala zadolžitev letošnjega proračuna, katerega dolg smo Gradisu poravnali v višini 14 milijonov predčasno.
Ceste, ki so segle do krajev, kamor si morda nikoli ne bi mislili, vodovod, ki pokriva vsa območja, dom krajanov, pošta, zdravstveni dom, športno igrišče, poslovilna veža so prevladujoče materialne točke sodelovanja človeške volje in zmožnosti kraja. (Omenjene so le največje investicije, podroben seznani zadnjih štirih let je objavljen v prejšnjem Zvonu).
Na kaj nas bo spominjalo leto 2003? Nedvomno ga bodo veseli - in doživljam, da ga so - Murkovi in Kuplenovi v Bišečkem Vrhu, pa cesta ni grajena samo zaradi njih, ki se bodo rešili morečega blatnega klanca ob svojih lepih domovih. Prav tako bo čista črna povezava stekla med doslej ločenima cestama proti kmetiji Murščevih. Asfalt bo zamenjal gramozno cesto v smeri proti Drakslerju, žal ne bo mogel doseči Krambergerjevih. Skupaj z vzdrževalnimi deli na lokalni cesti skozi Bišečki Vrh bo za investicije cest porabljenih 27 milijonov. 11 jih je bilo pridobljenih od ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Ker je bil pridobljen del denarja od ministrstva za kmetijstvo, 6 milijonov za razvoj podeželja ter fundacije za šport, 3 milijone, smo nadaljevali izgradnjo druge faze igrišča.
S 24 milijoni smo zgradili, verjetno za daljše obdobje, zadnje parkirišče s 60 parkirnimi
mesti in sanitarni objekt s slačilnicami, umivalnicami in športno klubsko sobo, ki že tako lepemu igrišču daje še ustrezne spremljajoče potrebne prostore in vsem kulturnim uporabnikom omogoča prav tako športno udejstvovanje. S 180 parkirnimi mesti v kraju, upoštevajoč »Hrastje«, prostor pred zdravstvenim domom, parkirišča Sive čaplje in igriščna, smo, zahvaljujoč prostorskim možnostim, rešili pereč problem vseh krajev, parkiranje avtomobilov. (In nasmejem se, ko vidim ob nedeljah porinjene konjičke, pol na pločniku, pol na cesti, ob vseh naštetih parkiriščih.)
Za polžje nadaljevanje izgradnje kanalizacije v smeri bloka »kmetijskega kombinata«, Sive čaplje in dalje v trg ter v nadaljevanju iz novega naselja proti regionalni cesti ter Vajdičevim in Koglerjevim ter občinski stavbi je predvidenih 9 milijonov. Dodajam, da kanalizacijo vsa leta gradimo z denarjem takse za obremenjevanje voda, pridobljene od ministrstva za okolje, 1,5 milijona smo dodali istemu ministrstvu mi, v znak dobrega sodelovanja, k 5 milijonski investiciji za nadaljnjo vzdrževanje vodotokov našega območja, potoka Črmlje za Trančarjem.
Če še dodamo 7 milijonov, potrebnih za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, smo z malo matematičnega znanja pri 82,5 milijona SIT investicijskega denarja.
Šolski prevozi, vrtci in domska varstva ter poravnava obveznostim ustanovam - osnovna šola, knjižnica Ptuj, center za socialno delo ter še štiri manjše - nas stanejo 29 milijonov. Dokler se v domačem kraju vrti denar, zbran v večini iz prejetih sredstev državnega proračuna - finančne izravnave 89,5 milijona ter pridobljenih na razpisih, investicijskih sredstev, letos 20 milijonov, torej skupaj 109,5 milijona!!! lastnega denarja, dohodnina 23 milijonov, samoprispevek 3 milijone, davek na stavbna zemljišča 10 milijonov, je malo, kot vidite, vsega 36 milijonov, navajam pa postavke v grobem, ker ta prostor in čas članka nista namenjena temu, je smiselno imeti »svojo« občino, ker vanjo ni nikoli toliko državnega denarja pritekalo, čeprav je bil »na poti« v njo. (Nekje na dolgi, dolgi poti do male Trnovske vasi ga je počasi zmanjkalo! Sedaj pride »direktno«, je pa res, da ga je vsako leto manj!!)
Občine pa ni brez občinske uprave in župana, podžupana, občinskega sveta, komisij, opreme in prostorov, potrebnih za delovanje občine, male lokalne države v kar zapletenem sistemu delovanja »velike« države, tam kjer jo želijo imeti oziroma jim je pripadla ali pa so si jo izborili, malo mimo zakona, ki je to dovoljeval, kot se je zgodilo pri nas.
In nihče od teh ne dobi tolarja več »plače«, kot mu pripada po pravilnikih o sistemizaciji delovnih mest in položajev! Problem je samo v tem, ker ti stroški padajo na število prebivalcev male občine in je potem statistični prikaz porabe stroškov male občine v primerjavi z velikimi občinami z večjim številom prebivalcev velik! Občani pa se morajo odločiti, ali občino želijo imeti ali ne!!!
Želel in moral sem to zapisati, ker smo v igri številk in statistike ter interpretaciji dobili negativen predznak kot nekoristna in draga občina ter sam kot »drag« župan. (V svojo obrambo še lahko dodam, da si v prvem letu županovanja, ko je bilo največ potovanj, nisem računal potnih stroškov, naslednja leta pa ne dnevnic in da ni gradnje v kraju, ki je finančno ne bi podprl. Od leta 1999 do letos s 392.000,00 SIT z dokazili pri meni.)
Prav tako zavračam pisanje in gostinsko podprte razprave o slabem in škodljivem gospodarjenju župana, o osnovi katerih naj sodi vsak sam. Obsojam verbalni napad name, vesoljno daleč od civiliziranega dialoga, predvsem dveh udeležencev na zboru občanov v Ločiču in se čudim gostitelju, da se me kot gosta pod svojo streho ni čutil dolžnega zaščititi!? (O nikomur več ne gojim iluzij, najmanj pa še o sebi.)
V	oktobru bo do svojega cilja priromal tudi prostorski plan in omogočil 60 vlagateljem razpolaganje z gradbenimi zemljišči. Zakaj je postopek potekal tako neopravičljivo dolgo? Iz mnogih razlogov. Štiri leta je potekal ponekod tudi »v boljših« občinah, kar pa je za vse slaba tolažba in opravičilo. Občinska uprava in sam smo bili soodvisni od pogodbenih strokovnih sodelavcev in zapletenega postopka ter njihovih nepričakovanih zapletov, kar vse se je odrazilo v času.
Precej nejevolje smo bili deležni ob uvedbi prvega domačega davka - plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Ni res, da smo ga uvedli »ad hoc«, na hitro roko.
V	dveletnih razpravah je prihajal na mizo in odhajal z nje, v več variantah in več simulacijah - predhodnih modelskih izračunih. Praktično je zaživel - kot pravica in dolžnost lokalne skupnosti po izteku samoprispevka -letos marca. Kmalu sem spoznal, da smo v želji po pridobitvi finančnih sredstev za potrebe novih investicij previsoko zastavili vrednost točke (na 1,20 SIT). Od 330 obremenjenih gospodinjstev smo dobili 35 pritožb, katerih večina je bila ugodno rešena. Nekateri so se zmotili v merah, nekaterim so se stanovanja skrivnostno zmanjšala, tudi graditelji novih zgradb so bili oproščeni. Odlok je začudujoče velike številke predstavil poslovnim objektom z večjimi, tudi zunanjimi uporabljajočimi površinami. Zadovoljni so bili dolgoletni plačniki samoprispevka z ugotovitvijo, da je plačilo nadomestila od samoprispevka mnogo manjše!
Kazalca na uri sta se pravkar pokrila, vendar ni opoldne. Prekrižarila sta dan. Ob tej uri najpogosteje pišem svoja najtežja razmišljanja in me je v tej osamljeni stari šoli, ni me sram priznati, včasih kar malo strah. Kljub temu da me pred njo varujeta najdobrodušnejša, vsega hudega vajena stražarja naših prednikov, ki ju je z ljubeznijo izoblikoval v Kamilovi hrastovi-ni prijatelj, likovnik Stanko Anžel.
Zato bom končal ta del križarjenja po straneh skoraj minulega leta. Imelo je dobre in slabe dneve in mi smo jim bili enaki.
Zahvaljujem se vsem in vsakemu, občinskemu svetu in upravi, g. podžupanu Francu
Pukšiču, ki ste del svojih pozitivnih moči združili v skupno ustvarjalno človeško silo, ki omogoča življenje in je vse do sedaj zmagovala na tem planetu.
Čestitam Vam k prazniku in vabim na športne
in kulturne prireditve, odprtje pridobitev občine Trnovska vas v letu 2003 in kozarec čistega vina na Bolfenkovo! Res te imam rad — jesen.
S spoštovanjem!
Župan: Karl Vurcer
STAVBNA ZEMLJIŠČA
PRVI OBRAČUN V NAŠI OBČINI
Občina Trnovska vas je v letošnjem letu uvedla nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Trnovska vas št. 2/2001, 27. junija 2001. Občinski svet ga je sprejel na 20. redni seji 24. 5. 2001. Občinski svet se je s sprejemanjem tega odloka ukvarjal 2 leti, saj odločitev za obdavčitev za občinski svet ni bila lahka.
Z uvedbo nadomestila se nadomešča samoprispevek, ki je potekel 31. 3. 2003. Za zavezance, ki so plačevali samoprispevek, je bilo letošnje nadomestilo obračunano za 9 mesecev. Pri izračunih smo izhajali iz višine samoprispevka in povprečne obremenitve na stanovanjsko hišo, ki je bila veliko višja pri plačilu samoprispevka v gospodinjstvih, kjer sta zaposlena dva ali več. Z uvedbo nadomestila so obremenjeni tudi tisti, ki do sedaj niso plačevali samoprispevka - to so v glavnem pravne osebe (trgovine, pošta, Elektro, Telekom...) - in tisti, ki imajo objekte v naši občini, nimajo pa pri nas stalnega bivališča.
Izvrševanje tega odloka je pomenilo nakup programske opreme in pridobitev podatkov za odmero nadomestila, ki smo jih pridobili preko geodetske uprave po evidenci hišnih številk in od občanov.
V postopku odmere je bilo izdanih 338 odločb. Te izdaja Davčna uprava RS, Davčni urad Ptuj. Na izdane odločbe je bilo podanih 27 pritožb in 8 vlog za oprostitev. Pritožbe in vloge za oprostitev je reševal Davčni urad Ptuj na osnovi mnenja občine Trnovska vas. Za reševanje pritožb in vlog za oprostitev je župan občine imenoval 4-člansko komisijo izmed članov občinskega sveta, ki je pri vsakem posamezniku izoblikovala mnenje na osnovi dokazil, ki so jih posredovali, in ga posredovala Davčnemu uradu Ptuj.
Na sprejeti Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bila na Ustavno sodišče Republike Slovenije podana tudi pobuda za oceno zakonitosti 4. člena odloka, ker se občinski svet ni odločil, da bi območje občine razdelil na več območij. Pri odločitvi, ali občino razdeliti na več območij ali jo pustiti v enem območju, je prevladala odločitev, da se za celotno območje občine uvede eno območje. Pri tej odločitvi je občinski svet izhajal iz dejstva, da imajo vsa naselja v občini
z Trnovski N
zvon
Izdajatelj: Občina Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 107.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10
Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: občina.trnovska.vas@siol.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič
Lektorica: Anita Vršič
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis,
J
urejeno infrastrukturo (vodovod, ceste, elektrika, telefon). Kjer javne poti še niso urejene, je bilo to urejeno z merilom po 6. členu odloka. Če bo ustavno sodišče razveljavilo 4. člen odloka, bo moral občinski svet občino razdeliti na 2 ali več območij.
Občane opozarjamo, naj spremembe lastništva na objektih in tudi druge spremembe, ki se pojavijo (prenehanje dejavnosti, začetek dejavnosti ipd.), prijavijo na občinski urad občine Trnovska vas (z dokazili), ker po izdani odločbi ni več možno spreminjati zavezancev.
Irena Polič
SUSA V LETU 2003
Suša je v letošnjem letu prizadela večinoma občin v Sloveniji, med njimi tudi našo.
Občina Trnovska vas je v sodelovanju s komisijo za elementarne nesreče v naši občini posredovala regijski komisiji končno oceno poškodovanosti po suši na kulturah.
Skupni obseg prizadetih površin znaša 934,24 ha. V postopku zbiranja vlog je do konca julija 2003 prispelo na sedež občine 125 vlog. Občinska komisija za elementarne nesreče si je ogledala vsa katastrska območja občine Trnovska vas in ugotovila procent škode na kulturah in določila donos (t/ha). Komisija je na podlagi lastnih ocen ugotovila, da je škoda na kmetijskih rastlinah v občini Trnovska vas višja v povprečju od 10 do 20%, kot jo je ocenila regijska komisija.
ZBIRNIK POŠKODOVANOSTI KULTUR
Šifra	Kultura	Donos t/ha	Poškodo- vanost %	Površina ha
1	pšenica	5,5	40	85.86
5	koruza za zrnje	10	40	244.99
6	koruza silažna	60	35	100.45
7	tritikala	5	40	9,60
8	oves	4,5	35	3.30
9	ječmen	4,5	40	44.18
13	oljne buče	2	40	14.97
16	krmni grah	7	40	1,46
19	sladkorna pesa	55	45	3.87
20	krompir	25	40	2.58
101	krmna pesa	40	45	1.36
201	trave	10,59	65	1,98
203	travno deteljne mešanice	10	65	17,63
204	trajno travinje	9	65	385,27
206	deteljno travne mešanice	10	65	0,94
207	detelja	10,59	65	2,23
402	vrtnine na prostem	10	50	6,09
601	jablana	50	20	1.00
701	vinska trta	10	20	4.42
	čebula	10	50	1.00
	rdeča pesa (jedilna)	10	50	1.06
			SKUPAJ:	934,24
Občinska uprava: Klavdija ARNUGA
\yPožeg 4, Rače
Nove pridelovalne možnosti -ekološko kmetovanje
Na slovenskem trgu je bilo v preteklosti možno kupiti veliko kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki so nosili oznako bio, kmečko, naravno, domače ... in so porabnike mnogokrat zavajale, saj niso imele z ekološkim načinom pridelave nič skupnega. Veliko pridelovalcev je takrat izkoristilo zmedo na trgu in neosveščenost kupcev, kar pa je na žalost naredilo veliko škodo in nezaupanje do izdelkov z oznako PRIDELANO EKOLOŠKO.
V	Sloveniji je od leta 1998 (začetki prvih kontrol, ki jih izvaja Oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva pri KGZS - Zavod Maribor) do konca leta 2002 v kontroli 1200 kmetij s preko 15000 ha.
V	letošnjem letu se je sistemu pridružilo preko 300 novih kmetij, ki so pričele dvoletni program preusmerjanja (1).
Definicij, kaj pomeni ekološko kmetovanje, je mnogo, vsem pa je skupno to, da gre za trajnostni način kmetovanja, ki v pridelavi hrane temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastlina žival-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem.
Ekološko kmetovanja ne pomeni samo oblike kmetovanja, temveč prinaša veliko več. Gre za spremenjen način razmišljanja in filozofije do zemlje, narave in živih bitij. Je ena izmed poti do varovanja narave, popularizacije kmetijske pridelave, ki bo ustrezal potrebam potrošnika in varoval zdravje ljudi, zagotavljal trajnostno rabo naravnih virov, omogočal ohranjanje biotske pestrosti in značilne krajine. Gre za zavedanje, da imajo naši otroci, vnuki in pravnuki enako pravico imeti zdravo, čisto vodo in zemljo. Res je, da ena lastovka še ne prinese pomladi, vendar pa nakazuje, da je zelo zelo blizu ...
Poimenovanje tega načina pridelave je v različnih evropskih državah različno. Na romansko-nemškem govornem področju uporabljajo izraz biološko kmetijstvo (bioloque, biologico, biolo-gisch), na anglo-saksonskem organsko (organic) in v skandinavskih državah ekološko kmetijstvo (ekologisk, okologisk). Izraz ekološko uporabljajo tudi v Španiji, prav tako v Nemčiji in Avstriji (okolo-gisch), kjer sta enakovredno zaščitena oba izraza - biološko in ekološko. Za vse uporabnike proizvodov, pridelanih na tak način, je najpomembnejše to, da se za takšen način pridelave spoštujejo zahteve in pravila ter da je vzpostavljen sistem kontrole od njive in hleva do prodaje končnemu porabniku. Zato je zelo pomembno pravilno označevanje in prepoved uporabe izrazov ekološki, biološki ali organski za pridelke in živila, ki niso v skladu z zakonodajo s tega področja (2).
Ekološko kmetijstvo v rastlinski pridelavi temelji na kolobarju, skrbi za rodovitnost tal, prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Pridelava temelji na gnojenju z organskimi gnojili, varstvo rastlin pa na preprečevanju pojava bolezni, škodljivcev in plevela s kolobarjem, obdelavo tal, izbiro odpornih sort, uporabo biotičnih (predatorji) in biotehniških sredstev (vabe, lepljive plošče, prekrivke ...) z uporabo samo posebej dovoljenih sredstev za varstvo rastlin (baker, žveplo, aktivna
snov piretrin za insekticide, parafinska in mineralna olja, krompirjev dekstrin, fungicidi na podlagi lecitina, insekticidi na podlagi Bacillus Thuringiensis in virusa Granuloze (1,2).
Seznam sredstev, ki jih na ekoloških kmetijah lahko uporabljamo in Preglednica 1: Osnovne razlike med ekološkim in konvencionalnim kmetijstvom (vir: Ekološko kmetijstvo, Martina Bavec s sod., 2001 st. 22)
	Ekološko	Konvencionalno
Izboljšanje rodovitnosti tal	s	pravilnimi	postopki obdelave,	organskim gnojenjem, kolobarjem	z uporabo mineralnih gnojil
Prehrana rastlin	posredno (spro ščanje liranil iz tal)	direktno (z uporabo lahkotopnih mineralnih gnojil)
Varstvo rastlin	odprava	vzrokov, preprečevanje	nastanka bolezni in škodljivcev, rasti plevelov	odprava znamenj z uporabo	sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev
Živinoreja	živalim	primerna	reja (izpusti, prostor, svetloba ...)	baterijska	reja perutnine,	privezana reja brez izpustov ...
Prehrana živali	optimalna kakovost doma pridelane krme	optimalno dopolnilno krmljenje (beljakovinski in drugi dokupljeni dodatki)
Zdravljenje živali	povečanje odpornost	zdravljenje bolezenskih znamenj
so registrirana, najdemo v Katalogu dovoljenih sredstev za ekološko kmetovanje, ki ga izdaja Oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva pri KGZS - Zavod Maribor. Zadnji katalog je bil izdan v letošnjem letu. Sredstva so razdeljena po delovanju (fungicidi, insekticidi, aka-ricidi, repelenti...) in glede na aktivno snov (baker, žveplo, olja ...). Poleg imena in aktivne snovi je navedena še priporočena uporaba pripravka in ponudnik z naslovi in telefonskimi številkami. V ekološki pridelavi je potrebno izvajati vse ukrepe, ki povečujejo rodovitnost tal. Zlasti je potrebno upoštevati kolobar, vključevati čim več metuljnic, sejati čim več vmesnih posevkov za zeleno gnojenje, tla obdelovati ob primernem času, jih rahljati in vzpodbujati sproščanje hranil iz tal.
Pri reji živali v ekološkem kmetijstvu je stalež živine prilagojen lastni
Kolobar ali vrstenje (menjavanje, sledenje) poljščin je osnovni element izboljšanja lastnosti in rodovitnosti tal. Med temeljnimi cilji pravilnega kolobarjenja je zmanjševanje zastopanosti plevelnih vrst, to pomeni manj škropljenj s fitofarmacevtskimi sredstvi in bolj ekonomično proizvodnjo. Vsaka naslednja rastlina v kolobarju naj izkoristi ali popravi to, na kar prejšnja rastlina ni mogla vplivati. Na splošno so ugodne širokolistne rastline ugodilke (gomoljnice, korenovke). Prav tako imajo ugoden vpliv krmne rastline, oljnice in stročnice (3).
pridelavi krme, obremenitev do 2 GVŽ/ha (1GVŽ= 1 plemenska telica breja ali nebreja oz. za pitanje stara več kot 2 leti, krava dojilja ali molznica, bik ali vol za pitanje, 6,7 prašiča pitanca teže 80-110 kg, 3,3 breje mladice ali prašiči, pitani, teže več kot 110 kg ...), izpust najmanj 180 dni v letu, določeni so minimalni standardi glede hlevskih površin (osvetlitev, zrak, velikost in kakovost ležišč), prepovedana je živalim neprilagojena reja, prav tako krmljenje krme živalskega izvora, prepovedana je uporaba hormonov, preventivna uporaba antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom ...(2).
Prav tako je prepovedana vsakršna uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO).
Gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo. Postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah, so:

-vnašanje molekul nukleinske kisline, proizvedene na kakršenkoli način zunaj organizma, v katerikoli virus, bakterijski plazmid ali drug vektorski sistem in njihovo vgradnjo v gostiteljski organizem, v katerem se v naravi ne pojavljajo, vendar pa se lahko v njem naprej razmnožujejo, -neposreden vnos dednega materiala, pripravljenega zunaj organizma, -tehnike celične združitve, ki se ne pojavljajo v naravi in oblikujejo žive celice z novimi kombinacijami dednega genskega materiala. Gensko spremenjene rastline ali transgene rastline so že postale del kmetijske tehnologije (52 milijonov ha). Podatki za leto 2001 kažejo, da je največ površin posajenih s sojo, ki je odporna na herbicid, in koruzo, odporno na koruzno veščico. Od celotne svetovne proizvodnje soje na svetu je sedaj gensko spremenjene 46% in od koruze 7%. Veliko je tudi bombaža in kanole (gensko spremenjena oljna ogrščica). Gensko spremenjeni organizmi in produkti, narejeni iz njih (GSO), se zato pojavljajo tudi v številnih proizvodih in živilih. Take rastline imajo številne prednosti, od zmanjšanja uporabe pesticidov, povečanja pridelkov do možnosti spreminjanja sestave beljakovin, oglikovih hidratov, vitaminov ... (npr. gensko spremenjeni riž z vnešenim vitaminom A).
Na genski inženiring danes gledamo kot korak naprej v žlahtnjenju rastlin, čeprav so mnenja v javnosti in med znanstveniki zelo deljena. Zveza zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists) je izjavila, da doslej ni znane splošne škode, ki bi bila povezana z genetsko spremenjenimi organizmi. Vendar so lahko ti organizmi nevarni zaradi novih genskih kombinacij, ki jih vsebujejo (4,5). Podlaga za gnojenje v ekološkem kmetovanju je kroženje hranilnih snovi na kmetiji. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih izdelkov dovoljuje samo izjemoma ob pomanjkanju hranil oziroma če so bile izkoriščene vse možnosti oskrbe hranil. Seznam dovoljenih gnojil, izboljševalcev tal, stimulatorjev rasti in foliarnih gnojil je prav tako opisan v Katalogu dovoljenih sredstev za ekološko kmetovanje s podrobnim opisom sestave, vsebnosti hranil, pogojev uporabe in vsemi potrebnimi podatki o ponudnikih teh. Ekološko kmetijstvo ima zakonsko podlago v uredbi Sveta Evrope 2092/91 s številnimi dopolnitvami in uredbi 1804/99, ki ureja živinorejo, širša podlaga na svetovni ravni pa so standardi Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo - IFOAM (International Federation of Organig Agricultural Movements) ki združuje preko
700 organizacij (tudi iz Slovenije) iz več kot sto držav. V Sloveniji so osnove ekološkega kmetijstva napisane v Priporočilih za ekološko kmetovanje, ki jih je izdala republiška uprava za pospeševanje kmetijstva pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (junij 1997), v Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil (U1RS 31/2001, dopolnitev 52/2003), ki je izšel na podlagi Zakona o kmetijstvu (U1RS 54/00) (1,2).
Za konec
Občina Trnovska vas je pretežno kmetijska, saj se s to dejavnostjo ukvarja 174 gospodinjstev, kar je preko 50 % vseh v občini. V kmetijskih gospodarstvih dela 528 članov oz. živi 701 družinski član. Še bolj zgovoren podatek, kako pomembna dejavnost je kmetijstvo v občini, je, da je 217 občanom kmetijstvo edina ali glavna dejavnost (3).
Prihodnost in razvoj družinskih kmetij sta v veliki meri odvisna od gospodarja. Veliko izobraževanja, nenehno iskanje novih tržnih možnosti, iskanje novih poslovnih idej in končno uspešno razmišljanje, kaj bo aktualno pridelovati čez nekaj let, so gotovo odlike, ki delajo kmetijskega gospodarja ne samo gospodarja, ampak dobrega gospodarja. Žal je tudi na kmetijskem področju za uspešno poslovanje in življenje potrebno poznati zakonodajo, jo brati, (če je potrebno tudi med vrsticami), in pridelovati, kar strokovne in državne institucije plačujejo in nagrajujejo. Žal tega ne učijo v nobeni šoli, razen v šoli življena, ki temelji na izkušnjah.
In če pogledamo starostno strukturo kmetij v občini Trnovska vas, kjer je več kot 50 % gospodarjev, starejših od 55 let (3), se za izkušnje res ni za bati (ali pač?).
Viri
1.	Bavec M., Aleksič V., Repič P. in Golež M. 2003. Katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetovanje 2003■ Grafiti studio Maribor, Maribor.
2.	Martina Bavec s sod. 2001. Ekološko kmetijstvo, Kmečki glas, Ljubljana s. 9-52 in 158-166.
3.	Razvojni projekt CRPOV v Trnovski vasi. 2003. Podjetje Egida in Občina Trnovska vas, Trnovska vas. s. 92-110.
4.	http://rcul.uni-lj.si. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, Oddelek za rastlinsko fiziologijo in biotehnologijo, Center PLANTA, Ljubljana.
5.	http://ivww.bch.bf.uni-lj.si/Slo/law_national.htm. 2003. Zakonodaja na področju biološke varnosti v Sloveniji.
Manfred Jakop, uni. dipl. inž. agro.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
UVEDENA CENA KANALŠČINE
Občinski svet občine Trnovska vas se je sestal na 7. redni seji v četrtek, 2. 10. 2003. Obravnaval in potrdil je zapisnika 5. in 6. redne seje ter korespodenčne seje.
Svetniki so obravnavali vlogo za uveljavitev cen kanalščine in čiščenja odplak v občini Trnovska vas in sprejeli sklep o uvedbi kanalščine.
Vlogo je predstavil vodja PE Odvajanje in čiščenje odplak v Komunalnem podjetju Ptuj, mag. Jernej Šomen, univ. dipl. ing.
V občini je Komunalno podjetje Ptuj, d.d., izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Strnjena poselitev prevladuje le v nekaj naseljih, ki so med seboj dokaj oddaljena in ki jih ni racionalno povezovati s kanalizacijskimi vodi. Prav tako v bližini občinskih mej ni večjih naselij, s katerimi bi bilo smiselno povezovati kanalizacijsko omrežje. Zato se je občina odločila, da rešuje problem odpadnih voda za vsako naselje posebej, odpadno vodo pa očisti na več manjših čistilnih napravah.
Občina Trnovska vas se je nejprej lotila reševanja odvodnje in čiščenja odplak v naselju Trnovska vas. Sistem v Trnovski vasi, ki je že zgrajen in ki se bo s kanalizacijskimi vodi dograjeval še nekaj naslednjih let, je
popolnoma ločen od vseh drugih in se zaključi z manjšo čistilno napravo v Trnovski vasi. Ravno zaradi ločenosti od ostalih sistemov je Komunalno podjetje Ptuj predlagalo določitev cene kanalščine in čiščenja odplak neodvisno od veljavnih cen za ti dve dejavnosti, ki jih v drugih občina opravlja prav tako Komunalno podjetje Ptuj.
Izračunu cen kanalščine in čiščenja odplak temelji na ohranitvi višine takse za obremenitev vode, ki jo porabniki plačujejo v tem trenutku. Taksa za obremenitev vode za porabnike, ki ne koristijo storitev kanalščine in čiščenja okolja, znaša 113,30 SIT/ml.
S priključkom na kanalizacijo in čistilno napravo se taksa za obremenitev vode zniža na 9,00 SIT/ml.
Skupno vsoto, ki bremeni posameznega porabnika, sestavljajo cena:
-	taksa za obremenitev vode 9,00 SIT/m3,
-	cena kanalščine 28,44 SIT/m3,
-	čiščenje odplak 75,86 SIT/m3.
SKUPAJ: 113,30 SIT/m3 (9,00 SIT/m3 + 28,44 SIT/m3 + 75,86 SIT/m3).
Kanalščine plačujejo porabniki (gospodinjstva in dmgi), ki so že priklopljeni na kanalizacijo oziroma čistilno napravo v Trnovski vasi.
Z uvedbo te cene se življenjski stroški v gospodinjstvu ne zvišujejo, saj je za ceno kanalščine in čiščenja odplak znižana taksa za obremenjevanje vode, ki jo plačujemo vsi porabniki javnega vodovodnega omrežja pri plačilu vode.
Občinski svet se je seznanil s polletno realizacijo proračuna občine Trnovska vas 2003. Načrtovani prihodki v letu 2003 so bili v višini 180.296.790,12 SIT, polletna realizacija je znašala v višini 77.570.163,84 SIT (indeks realizacija/plan je 43,02 %). Načrtovani odhodki v letu so bili v višini 184.581.940,72 SIT, polletna realizacija 66.860.628,34 SIT (indeks realizacija/plan je 36,22%).
Svetniki so obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj v prvi obravnavi in podali pripombe. Obravnavali so tudi razdelilnik in potrdili sredstva, predvidena za društva. Prav tako so obravnavali zapisnik komisije za ocenjevanje najlepše urejenih domov in kmetij v občini Trnovska vas in potrdili predlagane dobitnike nagrad za najlepše urejeno kmetijo in najlepše urejen dom. Nagrade in priznanja bodo podeljena na občinskem prazniku.
OU Trnovska vas
LOČUJMO, DA BI OHRANILI
V	letošnjem letu je Čisto mesto Ptuj v skladu z 9. členom Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Trnovska vas v nekaterih naseljih naše občine namestilo namenske posode za ločeno zbiranje odpadkov, kot so papir, steklo, plastenke in pločevinke. Tako so dodatne posode, ki so nameščene pred športnim igriščem v Trnovski vasi, na parkirišču za občinsko stavbo, pred gasilskim domom v Bišu, ob JP Trnovci-Pesjak (pri gmajnski mlaki) in pri bifeju Gašper v Trnovski vasi 1 a, namenjene vsem občanom občine Trnovska vas. Ko bodo določene lokacije za vaške zbiralnice v spodnjem kočiču, Črmlji, Trnovskem Vrhu, bo Čisto mesto Ptuj dostavilo še posode na ta območja.
Ločeno zbiranje odpadkov in kasnejša predelava je koristna za vse - tako za okolje, ki se manj obremenjuje, in za nas same, ker je zdravo okolje pogoj zdravega življenja. Namen ločevanja je, da se nekatere odpadne snovi predelajo in ponovno uporabijo. Biološke odpadke lahko tisti, ki imajo lasten kompostarnik, predelajo kar doma.
Da ne bo vprašanje, kaj odložiti v posamezno posodo, dodajamo pojasnila Čistega mesta Ptuj.
V	POSODO Z NALEPKO STAR PAPIR ODLAGAMO:
- časopise, revije, prospekte, zvezke, knjige brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle, koledarje ter druge izdelke iz papirja in kartona.
V	posodo za papir ni dovoljeno odlagati:
zelo umazanega in z drugimi materiali kombiniranega papirja, kot so: folije, kovine, povoščen papir, staniol papir, celofan, papirnati jedilni pribor (krožniki, postavki).
V	POSODO Z NALEPKO STEKLO
je dovoljeno odlagati:
-	vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, steklo pa ne sme biti umazano.
V	posodo za steklo ni dovoljeno odlagati:
-	okenskega stekla in porcelana.
V	MREŽASTO POSODO PLASTIČNA EMBALAŽA
odlagamo:
plastenke vseh vrst brezalkoholnih pijač. Preden odložimo plastenke, jim odstranimo zamašek, ki sodi med ostale mešane odpadke.
V	posodo za plastično embalažo ni dovo-
ljeno odlagati:
-	trde plastike,
-	plastenke čistil, mehčalcev perila in drugih steklenic kemikalij in zdravil,
-	plastenke od olja, kisa, bencina, drugega goriva.
V MREŽASTO POSODO Z OZNAKO PLOČEVINKE
in konzerve odlagamo: le pločevinke alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter pločevinke konzerv.
POZOR!
Ostale vrste kovinske embalaže odlagamo v posodo za ostale mešane odpadke.
Za vse dodatne informacije o ravnanju z odpadki lahko pokličete tel. št. 02 780 90 20 Čisto mesto Ptuj.
Povzetek po zloženki: Kako ločujemo odpadke?
TABORJENJE NA POHORJU
Mladi amaterski igralci Kulturnega društva Muršec - Živkov, ki smo prejšnjo sezono uspešno odigrali prvo predstavo Janč, se tudi zunaj sezone igranja radi družimo, malo poklepetamo, skratka, uživamo v družbi. Ker smo prvo sezono - in upamo, da ne zadnjo - bili zadovoljni, smo se odločili, da si privoščimo nagrado. Organizirali smo sestanek, da bi se dogovorili kako »našega Janča« proslaviti. Saj veste, mladi smo polni idej in te so kar deževale, toda na koncu smo bili vsi za taborjenje, lupi! En konec tedna s prijatelji v naravi, le kdo si ne bi želel tega. Priprave so hitro stekle in v petek, 4. 7. 2003 zjutraj, smo že vsi polni pričakovanja nalagali prtljago (ki je je bilo toliko, kot da se odpravljamo za mesec dni). Kljub čemernemu vremenu naše razpoloženje ni bilo podrejeno temu, kajti vsi smo upali, da bodo sončni žarki le posijali. Ko smo se vzpenjali na Pohorje, natančneje na Šumik, kjer smo si postavili tabor, skoraj nismo mogli verjeti, da nam Pohorje ponuja takšno naravno lepoto. Po postavitvi tabora (za katerega je bil
zaslužen predvsem moški del) smo si pripravili nekaj za pod zob, nato pa šli na krajši ogled Šumika. Nekatere hladno vreme in nekaj kapljic dežja ni oviralo, da se ne bi še malo kopali pod čudovitim slapom. Ostanek popoldneva smo preživeli ob različnih družabnih igrah, klepetanju, seveda je bilo smeha, norčij in vseh ostalih dogodivščin ob tabornem ognju več kot dovolj. V jutranjih urah smo se eden za drugim skrili v šotore, da smo si vsaj malce odpočili, kajti zjutraj je veljalo pravilo, rana ura - zlata ura. Sobotno dopoldne smo preživljali bolj lenobno, kakor je pač komur ugajalo. Po kosilu smo začeli pospravljati tabor, kar je trajalo kar dolgo, saj smo se res potrudili in pospravili tako, da za sabo nismo pustili nobene sledi. Vsi že pošteno utrujeni smo se popoldne posedli v avtomobile in se polni nepozabnih spominov odpeljali naravnost proti domu.
Romana Breznik
ŠPORTNO DRUŠTVO KENGURU
1. KANGAROO STREETBALL TURNIR
Turnir v ulični košarki, ki je potekal 6. 9-2003 na igrišču v Trnovski vasi, je v veselje organizatorja dobro uspel. Na njem je sodelovalo 9 ekip, med katerimi praktično ni bilo slabih posameznikov, saj so nastopili tudi igralci, ki svoje znanje in moč merijo vl.B-slovenski košarkarski ligi, pa tudi v 2. SKL in 3. SKL. Sodelovala je tudi ekipa, ki nastopa v ptujski ligi PARKL (ptujska amaterska rekreacijska košarkarska liga), ekipa Destrnika. Med ekipami, ki so svoje znanje merile pod obročem, smo imeli svojega predstavnika tudi Kengurujeve!, in sicer KENGURUJE. Za domačo ekipo so nastopali Tomaž Šalamun, Roman Maguša in Boris Pukšič. Ekipa je igrala dobro, vendar se je poznala uigranost nasprotnikov, kar se je odrazilo tudi na končni uvrstitvi, saj so domačini zasedli zadnje mesto v skupini. Prvi dvoboji so se pričeli ob 11.00 v dveh skupinah, kjer je vsaka ekipa igrala z vsako. V skupini A je tako nastopilo 5 ekip, v skupini B pa 4. Celotno dogajanje je spremljala taktna glasba didžeja PEROTA, zanimivimi in posrečenimi komentarji našega »spikerja« Vilija Lovrenčiča, ki je pogosto nasmejal navzoče.
Po končanem rednem delu sta se prvou-vrščeni ekipi iz vsake skupine uvrstili v polfinale, kjer so ekipe igrale po križnem siste-
mu prvi z drugim. V polfinale so se tako uvrstile ekipe: KMM, Askari team, Pasmaters in ekipa Dreksli. Pred pričetkom polfinalnih bojev se je kar 32 tekmovalcev, med njimi tudi eno dekle, pomerilo v tekmovanju metanja trojk, v katerem je po nokaut sistemu zmagal Danijel Puntner.
Po polfinalnih dvobojih sta se poraženca pomerila za 3. mesto. To sta bili ekipi Pasmatersov iz Rogaške Slatine (igralci teh igrajo v 1. B SKL), proti ekipi Dreksli iz Lenarta. Boljša je bila prva ekipa in si je tako prislužila nagrado v vrednosti 15.000 SIT in pokal. Nato sta se za prvo mesto spopadli ekipi Askari team iz Lenarta in KMM iz Maribora (kjer sta v ekipi zaigrala znana košarkarja pod Streetball obroči Karlo in Lovše), pri katerih je zmagala slednja. Tekma je bila zelo napeta, saj smo do konca čakali zmagovalca, ki je na koncu po uspešno izvedenem prostem metu postala ekipa KMM. Zmagala je z rezultatom 15:14. Med tekmo smo videli veliko borbenosti pa tudi zabijanj ni manjkalo. Tako je ekipa Askari teama prejela nagrado za drugo mesto v vrednosti 25.000 SIT in pokal. Zmagovalna ekipa KMM si je prislužila nagrado v višini 40.000 SIT in pokal.
Po besedah tekmovalcev se organizatorjem ni potrebno bati, da turnirja ne bi orga-
nizirali tudi v prihodnje, saj so bili sodelujoči nad organizacijo turnirja presenečeni in z njo zadovoljni.
Barbara Drumlič
NOGOMETNI TURNIR
V ŠD Kenguru smo se poleg organizacije turnirja v badmintonu in v namiznem tenisu, uspešni organizaciji ter izpeljavi dokaj velike športne prireditve Veter v laseh - s športom proti drogi odločili in organizirali tudi turnir v malem nogometu z bogatimi nagradami. Odvijal se je v nedeljo, 29. 6. 2003, na športnem igrišču v Trnovski vasi. Turnirja se je udeležilo 12 ekip: Juršinci, KMN Selce, Bar Osmica, KMN Sv. Trojica, ŠD Trnovska vas, Maxi Taxi, Bar Kafe pri Marici - Strelsko društvo, Kenguru, Kenguru mladi, Društvo mladih Destrnik in ŠD Trnovska vas 1.
Ekipe so se po žrebu razdelile v štiri skupine, kjer so se pomerile vsaka z vsako. V nadaljnjo tekmovanje se je uvrstila po ena ekipa, najboljša v svoji skupini. Iz A-skupine je napredovala ekipa Bar Osmica, iz B KMN Selce, iz C-skupine je tekmovanje nadaljevala ekipa Kenguru in iz D-skupine ekipa ŠD Trnovska vas.
Po znova opravljenem žrebu sta bila tekmovalna para naslednja: Bar Osmica proti Kenguru in KMN Selce proti ŠD Trnovska vas. V prvem tekmovalnem paru je bila uspešnejša ekipa Bar Osmica z rezultatom 3:0, v drugem paru pa KMN Selce z rezultatom 3:1. Tako sta se za tretje mesto v nadaljnjem tekmovanju pomerili ekipi ŠD Trnovska vas in Kenguru, uspešnejše je bilo ŠD Trnovska vas. Za prvo mesto sta se borili ekipi KMN Selce in Bar Osmica. V tem dvoboju je bila boljša ekipa KMN Selce z rezultatom 5:0.
Tako je prvo mesto - nagrado 50.000 SIT, pokal in prehodni pokal osvojila ekipa KMN Selce. Drugo mesto - nagrado v višini 30.000 SIT in pokal si je priborila ekipa Bar Osmica. Tretje mesto - nagrado 20.000 SIT in pokal je pripadlo ekipi ŠD Trnovska vas. Četrta je bila ekipa Kenguru. ŠD Kenguru ni pozabilo niti na najboljšega strelca turnirja, ki mu je podarilo pokal. Prejel ga je domačin Danilo Pukšič, saj je na turnirju skupno zadel kar 11 golov.
Organizatorji smo bili zadovoljni z obiskom in udeležbo, seveda pa upamo, da bo prihodnje leto še več tekmovalnih ekip in gledalcev (predvsem domačinov), ki bodo prišli spodbujat in navijat. Hkrati se zahvaljujemo sponzorjem in vsem ostalim, ki so pripomogli k izved-
bi turnirja.
Barbara Drumlič
OBVESTILO PGD BIŠ OBČANOM
Prostovoljno gasilsko društvo Biš je izvajalec javne gasilske službe, ki deluje v občini Trnovska vas, s katero ima tudi podpisano pogodbo. Zavezano je, da spoštuje državne zakone in predpise ob intervencijah in s tem tudi dolžno, da posreduje, če pride do alarmiranja za intervencijo. Ker je alarmiranje vodeno in izvajano iz centra za obveščanje na Ptuju, ne moremo vplivati na zvočne in druge signale, moramo pa se odpeljati na kraj dogodka v skladu s predpisi. Zato prosimo občane, da ne bi prihajalo do neljubih zapletov med gasilci in občani, da spoštujejo nekaj osnovnih predpisov, ki jih je izdalo ministrstvo za obrambo, čeprav ni prepovedi za kurjenje v naravi. SEŽIGANJE ODPADKOV NA POLJIH IN VRTOVIH Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte.
Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato jo poteptate.
Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času sežiganja tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.
V obdobju velike požarne ogroženosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi.
Predsednik PGD Biš: Miran Arnuga
ŠPORTNO DRUŠTVO KENGURU
DELOVANJE DRUŠTVA V ZADNJIH TREH MESECIH
V	zadnjih treh mesecih smo bili v ŠD Kenguru zelo aktivni, saj smo izpeljali kopico stvari, ki smo si jih za to obdobje zastavili. Tako smo 29. 6. 2003 organizirali nogometni turnir, ki je potekal na medobčinski ravni in se ga je udeležilo 12 ekip. Te so se pomerile za lepe denarne nagrade in pokale, ki so jih prejele tri najbolje uvrščene ekipe. Pokal je prejel tudi najboljši strelec turnirja.
Na dan turnirja smo dobili tudi stotega člana, ki je na naše in svoje veselje postal Primož Krajnc iz Sovjaka. Kot stoti član je deležen posebne pozornosti društva, saj mu tako vse življenje pripada brezplačna članarina društva. Oproščen je tudi vseh prijavnin na tekmovanjih, ki jih organiziramo.
V	začetku avgusta smo vsem našim članom poslali članske izkaznice, s katerimi potrjujemo članstvo v ŠD Kenguru. Namen kartice je, da z njo lahko člani koristijo popuste, ki jim jih nudijo naši sponzorji (okrepčevalnica Siva čaplja, Kava bar Marjana Čeh, cvetličarna Beli cvet, frizerstvo Zdenka Murko, tenis center Štegar), prav tako so naši člani deležni 50%-100 % popusta na turnirjih in tekmovanjih, ki jih organiziramo.
V	avgustu smo dobili tudi nov enostavnejši internetni naslov, ki se glasi: www.sportn-
odrustvokenguru.si. Spletno stran nam pridno in vestno ureja podpredsednik društva Uroš Majerič. Na internetni strani lahko najdete vse o društvu, kdo smo, kdo društvo vodi, pogledate lahko fotografije, preberete članke, podate mnenje na forumu, pogledate, kakšen je vrstni red za naj športnika občine Trnovska vas ali sodelujete v anketnem vprašanju.
September je bil čas, ko smo 6. 9. 2003 organizirali prvi turnir v ulični košarki pri nas ali 1. KANGAROO STREETBALL TURNIR, kot smo ga poimenovali. Turnir je potekal na zavidljivi ravni, saj so na njem nastopile ekipe iz 1. B SKL, 2. SKL, 3. SKL in ekipa iz ptujske lige Parki. Vseh sodelujočih je bilo devet. Najboljše tri ekipe so prejele denarne nagrade in pokale. Pokal je prejel tudi tekmovalec v metanju trojk. Vseh udeležencev v metanju trojk je bilo 32, med njimi tudi domačinka Doroteja Topolovec.
Trije navdušeni člani kolesarstva smo se 13. 9. 2003 kljub slabemu vremenu odpravili na 1. Poli kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 721 navdušencev rekreativnega kolesarstva.
Ker je dan vedno krajši in temperature vedno nižje, v ŠD Kenguru razmišljamo tudi
o tem. Tako bomo v drugi polovici oktobra, ko nam bo svež zrak omejeval gibanje na prostem, pričeli vadbo aerobike, ki bo potekala ob torkih ob 19-30. V drugi polovici oktobra bomo povabili tudi vse, ki ste se željni naučiti plesnih korakov.
V društvu smo že pričeli pogovore o organizaciji prireditev za občinski praznik.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem (okrepčevalnica Siva čaplja, ALTIUS, izdelava strojnih ometov Dušan Rajšp, Kava bar Marjana Čeh, cvetličarna Beli cvet, PIKA Zmagoslav Šalamun, s.p., Avtoprevozništvo Stanko Tašner, frizerstvo Mira Arnuga, Mizarstvo Marjan Pukšič, agencija za promet z nepremičninami Pavel Rimele, predelava in prodaja mesa kmetija Požegar, sobo-pleskarstvo Andrej Murko, polaganje cementnih tlakov Jože Pihler, SITUS d.o.o. Rasto Kirn, splošno zidarstvo Milan Horvat, zdravstvena ambulanta Franc Šuta, zavarovalniško zastopništvo Bojan Polanec), ki nam omogočajo, da lahko naše društvo nemoteno deluje.
Predsednik ŠD Kenguru: Boris Pukšič
Turistično društvo Trnovska vas
Delovanje društva
TD Trnovska vas deluje dobro leto dni, a jim je v tem času uspelo postoriti in uresničiti marsikateri zastavljeni cilj.
Članice turističnega društva in aktiva kmečkih žena so se enkrat na teden udeleževale rekreativne telovadbe, ki jo je vodila profesorica športne vzgoje. Maja smo prisostvovali in tudi finančno pripomogli k izvedbi kolesarjenja v Logarsko dolino, ki se ga je udeležilo tudi nekaj naših članov. V tem času nam je uspelo dokončati enega naših večjih projektov - postavitev turistične table v centru Trnovske vasi, za katerega si je veliko prizadevala predsednica društva. Turistično tablo sta zasnovala, narisala in oblikovala Danilo Muršec in Zmagoslav Šalamun. Leseni del je delo bratov Kuplen. Da tabla stoji, gre zahvala nekaterim prizadevnim in požrtvovalnim članom društva.
V tem času potekajo aktivnosti o prestavitvi stiskalnice na Simoničevo domačijo. Dokončali smo tudi izdelovalo mostu za naravoslovno učno pot v Jezerih, ki smo jo tudi uradno odprli.
Za TD Trnovska vas: Barbara Drumlič
GASILSKO TEKMOVANJE V BIŠU
Gasilska zaveza Trnovska vas-Vitomarci je kot že vsa leta organizirala tekmovanje, tokrat pred gasilskim domom v Bišu, in sicer v nedeljo, 12. 7. 2003. Pred gasilskim domom je postalo živahno že ob devetih, ko so se začele zbirati desetine, sodniki, gledalci in vsi ostali, ki so bili kakorkoli povezani s tekmovanjem. Iz Vitomarcev so prišli le mladinci, domačih ekip je bilo nekoliko več: pionirji, mladinci, članice, člani A in člani B, žal pa letos niso tekmovali vedno zanimivi veterani. Čeprav je tekmovanje potekalo zelo sproščeno, je bilo kljub temu čutiti nekoliko tekmovalnega duha, saj je za vsakega tekmovalca vedno znova izziv stati v tekmovalni obleki in se čim bolje odrezati. Vse se je odvijalo hitro in brez zapletov, tako da je okrog poldneva že bil postroj in podelitev pokalov. En pokal so odnesli mladinci, edini tekmovalci iz Vitomarcev, ostali pokali so ostali v domačem društvu, v gasilskem domu v Bišu. Po krajšem klepetu in malici smo se poslovili v upanju, da bi se takšna in podobna srečanja v gasilstvu dogajala pogosteje.
Romana Breznik
SLIKANJE JE KOT LJUBEZEN - NEIZMERNO LEPO, A NIKDAR DOKONČANO

Jesen
Naslovna misel je misel človeka, ki je notranje zelo bogat, toda v življenju zelo skromen. Ukvarja se z marsičim, in vse kar dela, dela s srcem in z dušo. Za svoja dela je prejel že mnogo priznanj in pohval, dobil je tudi kar nekaj literarnih nagrad, saj rad piše prozo, ampak mu čas omejuje, da bi se s pisanjem ukvarjal intenzivneje. Toda o nagradah noče govoriti, saj pravi, da mu ne pomenijo kaj dosti. Meni, da največ veljata lastno zadovoljstvo in sreča. Energijo in voljo do dela črpa iz notranjosti in ljudi, ki ga obkrožajo, ponosen je na svoj kraj in tudi mi smo ponosni, da imamo tako pozitivnega, delovnega, sposobnega in nadarjenega človeka med nami. Ja, vse to je Danilo Muršec iz Biša. Žal tokrat nisva utegnila obdelati vseh področij, s katerimi se v življenju ukvarja, ampak sva se omejila na eno izmed njegovih	najpomembnejših
dejavnosti, to je slikarstvo.
Slikarstvo je zelo abstrakten pojem, vsak človek ga jemlje drugače, zato me zanima, kaj slikarstvo pomeni tebi.
Hm, težko vprašanje. Slikarstvo je širok pojem, zato ga je težko opredeliti na kratko. Meni pomeni način izražanja opažanj, predvsem pa čustev.
Verjetno ima vsak slikar priljubljene motive, kateri so tvoji najljubši?
V svojih delih uporabljam zelo širok spekter motivov, od abstraktnih do raziskovalnih, zelo me privlačijo odnosi med barvami, najraje pa uporabljam motiv okolja, v katerem živim, ki sicer ni vedno prepoznaven,
ampak so nekje v sliki skriti elementi, ki kažejo na to, da moje življenje izhaja iz Slovenskih goric. Veliko tudi fotografiram, najraje stare hiše in druge zanimivosti, ki mi potem služijo kot motiv za slike in risbe. Izdal sem tudi koledar s starimi hišami, kajti imam občutek, da izginjanje starih hiš iz resničnega življenja kliče, da bi se ohranile vsaj v sliki. Doma imam čez 300 fotografij takih hiš (veliko teh sploh več ne stoji), nekaj iz naših krajev, veliko pa tudi od drugod. Pri tem mi je najlepše, da ko hišo fotografiram, še nekdo tam živi, kajti tako še lahko izvem, kakšno je (bilo) življenje v njej in tako dobi hiša zame še večji čar in pomen.
Zdaj ko si nam zaupal najljubše motive, nam izdaj še kakšne tehnike največkrat uporabljaš.
V različnih obdobjih različne, vse je odvisno od razpoloženja in od trenutnega navdiha. Pri risanju uporabljam predvsem oglje in svinčnik, pri slikarskih tehnikah pa akvarel, pastel, akril, olje, gvaš, večkrat pa tehnike tudi kombiniram.
Kje dobiš navdih, pride sam od sebe?
Inspiracija pride sama, največkrat z razpoloženjem, včasih pa tudi s prisilo. Ko ti ni, se ne usedeš in počakaš, da te mine, ampak se usedeš in počakaš, da pride ideja sama od sebe. Mnogokrat pa se naberejo stvari, ki potem kar same izbruhnejo na dan in te so v slikarstvu vedno dobrodošle.
Vem, da si v življenju
vzgojo in jih tudi uspešno opravil in tako sem tudi tam ostal. Opažam pa, da ljubezen do etnografije v meni ni umrla, ampak se sedaj kaže preko mojih slik.
Verjetno imaš tudi naj lepši spomin ali pa vsaj trenutek, ki si ga doživel v slikarstvu? Ja, to pa je tako, v slikarstvu so lepi vsi trenutki, ampak najlepši je gotovo sam ustvarljalni pro-
uspešen	na mnogo
področjih, toda zanima me, kateri je tvoj naj večji uspeh v slikarstvu?
Nimam uspehov, saj slikarstva ne pojmujem skozi to. Slika, s katero sem sam zadovoljen in s katero so zadovoljni ljudje, predvsem tisti, ki jim je namenjena, je zame največji uspeh. Umetnosti	enostavno ne
razumem kot možnosti tekmovanja in doseganja nagrad.
Kako je s tvojimi razstavami, kje razstavljaš, kakšni so odzivi?
Razstav sem imel sorazmerno malo, in sicer v domačem kraju, v Lenartu, na Ptuju, v Dornavi in Markovcih. Odzivi so različni, tisti, ki pridejo, so jim slike všeč, ostali pa tako ali tako ne pridejo pogledat.
Si se že kot otrok navduševal nad slikarstvom ali je to prišlo za tabo?
Ne, kot otrok nikoli nisem razmišljal o tem, da bi postal slikar. Prva me je začela vzpodbujati učiteljica v osnovni šoli, gospa Rozina Šebetič, kasneje v gimnaziji pa še profesor Lugarič, toda sam še vedno nisem našel interesa za slikarstvo, kajti želel sem si študirati etnografijo. Ker pa je bil ta študij predrag, sem šel delat sprejemne izpite na Pedagoško fakulteto v Mariboru, oddelek za likovno
ces, ko slika nastaja in ko predvidevaš, da bo nastalo nekaj, ko izdelek vidiš skozi proces, ko naletiš na likovne probleme, včasih ugotoviš, da je to res nastalo, včasih pa nastane tudi nekaj drugega. Slikanje je kot ljubezen, je neizmerno lepo in nikdar dokončano.
Če bi se še enkrat rodil, kakšen poklic bi si izbral?
Nikoli nisem razmišljal, kaj bi bil, če bi se še enkrat rodil, kajti že nasploh težko delam dolgoročne načrte v življenju, ampak poskušam vsak trenutek čim bolj bogato živeti. Toda, če že moram izbrati, bi rekel, da bi bil najraje mizar. To pa zato, ker je z lesom neizmerno lepo delati, še bolj pa zato, da bi spoznal vse skrivnosti obdelave lesa, ker se zadnje čase tudi sam lotevam kiparjenja iz lesa. S kiparstvom sem se nekaj ukvarjal v študentskih letih, sedaj se torej po kar dolgem času spet vračam v te vode.
Danilu se najlepše zahvaljujem, da si je ob prenatrpanem urniku vzel čas za Trnovski zvon, obenem mu želim še veliko ustvarjalnih idej, predvsem pa lastnega zadovoljstva v poklicu.
Romana Breznik
Krajina
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ
SPOŠTOVANI
V času, ko se pripravljamo na nove evropske integracije, je skrb za lastno kulturno dediščino še kako pomembna, ne samo na nacionalnem nivoju, prav tako tudi na nivoju lokalnih skupnosti. V skrbi za bogastvo naše kulture, ki smo jo dolžni ohraniti za prihodnje generacije, se želimo čim bolj povezati z vsemi občinami, institucijami in zavodi pa tudi s posamezniki na širšem ptujskem področju, ki ustvarjate tiskano in drugo gradivo lokalnega pomena ali izvora. Zbiranje in sistematično obdelovanje zgodovinskih in narodopisnih spomenikov ima na Ptujskem stoletno tradicijo, ki jo v okviru naše knjižnice nadaljuje oddelek za domoznanstvo. Naša dolžnost je, da v domoznanskih zbirkah trajno hranimo, obdelujemo in predstavljamo
vse tiskano in tudi drugo gradivo, ki govori o utripu naših krajev v Slovenskih goricah, Halozah, na Dravskem in Ptujskem polju.
Domoznanske zbirke sestavlja gradivo:
-	ki vsebuje podatke o našem območju in naših ljudeh,
-	ki je bilo izdano na našem območju,
-	avtorji izhajajo z našega območja ali so z njim kako drugače povezani.
Pri tem mislimo na knjige, časopise, glasila, zemljevide, avdio-viziualno gradivo, zelo aktualne so tudi raziskovalne in diplomske naloge, katalogi, seznami, prospekti, brošure, plakati, vabila, vstopnice, razglednice ipd.
Gradivo, ki nastaja brez napovedi na ozko zamejenem področju, je težko izslediti, ven-
LJUBITELJI BRANJA - POZOR
Knjižnica Ivan Potrča Ptuj in občina Trnovska vas Vas obveščata, da je s septembrom 2003 krenila na pot POTUJOČA KNJIŽNICA - bib-liobus. Enkrat na mesec se bo ustavila tudi v občini Trnovska vas. Dvourni postanek bo pred osnovno šolo v Trnovski vasi.
Pri nakupu bibliobusa je skupaj z ostalimi občinami ptujskega področja sodelovala tudi občina Trnovska vas s 460.907,00 SIT. Sedaj mesečno financira delovanje, da bi zadovoljili potrebe občanov po knjižničnem gradivu.
Vabimo Vas, da se tudi Vi včlanite in postanete redni bralec. Potujočo knjižnico lahko obiščete enkrat na mesec med 10. in 12. uro pred osnovno šolo v Trnovski vasi, kjer si boste izposodili knjige.
URNIK POSTANKA BIBLIOBUSA PRED OSNOVNO ŠOLO TRNOVSKA VAS:
OKTOBER (med 10. in 12. uro)	2. 10. 2003 in 23. 10. 2003
NOVEMBER (med 10. in 12. uro)	13- 11. 2003
DECEMBER (med 10. in 12. uro)	4. 12. 2003
dar je neprecenljivo pri proučevanju lokalne problematike. Prav zato se obračamo na vas s prošnjo, da nam vi (društva, šole, zavodi, posamezniki) pri tem pomagate. Mnogi ste se že odzvali na prošnje našega dolgoletnega bibliotekarja in domoznanca g. Emeršiča in nam že pošiljate tiskano gradivo, ki ga pripravljate in izdajate (svoja glasila, brošure, razne prospekte, kataloge, plakate, koledarje, razglednice ...). Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in si ga želimo tudi v prihodnje. Tisti, ki se do zdaj še niste odzvali, vljudno vabljeni. Veseli bomo vsega gradiva (tudi starejšega),
ki govori o vašem delu, ustvarjalnosti in dosežkih. Po možnosti naj bo v dveh izvodih, od katerih je eden namenjen hrambi, drugi pa na razpolago za študijske namene.
Upamo, da boste našo prošnjo sprejeli z razumevanjem in vzpostavili stike z nami. Z vašo pomočjo želimo ustvariti čimbolj popolne zbirke domoznanskega gradiva, saj nam te govorijo o preteklosti in sedanjosti prostora in ljudi, ki so živeli in še živijo v tem delu Štajerske. Kontaktna oseba:
Mira Jerenec (domoznanski oddelek), telefon 76l 48 01
Mira Jerenec
REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV
V
Štebih drugi
Na njivi kmetijskega podjetja Žipo Lenart, točneje v Gočovi, je v petek, 12. 9- 2003, potekalo regijsko tekmovanje oračev Podravja, na katerega se je prijavilo 36 tekmovalcev. Tekmovali so v dveh kategorijah: desni krajnik in obračalni plug. Tekmovanja sta se udeležila tudi predstavnika strojnega krožka Posestnik, v katerega sta vključena Slavko Štebih iz Sovjaka 2 in Robert Mohorič iz Trnovske vasi 33. Slavko Štebih je v kategoriji obračalni plug dosegel drugo mesto s 198 točkami. V skupni uvrstitvi ekip je strojni krožek Posestnik dosegel 371 točk in zasedel 3. mesto. Tako si je Slavko pridobil pravico sodelovanja na državnem tekmovanju v oranju. Prireditev je popestril zanimiv program z vrsto dejavnosti. V občini Lenart je potekala okrogla miza, na kateri so svoja mnenja podajali župani in kmetje podravskih občin na temo Sistemski zakon o suši. Na tekmovanju so prisotni župani poprijeli za plug v konjski vpregi in demonstracijsko prikazali oranje v preteklosti.
Da kmetje znajo ohranjati kulturno dediščino, so o prikazali tudi člani društva Starodobnik iz Slovenskih goric. Prikazali so zgodovinski razvoj kmetijske tehnike. Strojni krožek Klas iz Lenarta je obiskovalce seznanjal s strojno tehniko in storitvami v kmetijstvu. Organizatorji prireditvi so bili: KGZS - zavod Maribor, KGZS - zavod Ptuj, občina Lenart, Radio Slovenske gorice, Žipo Lenart in SK Klas Lenart. Del sredstev je prispevala tudi občina Trnovska vas.
Marija Pukšič
Vabljeni odrasli in otroci.
Župan občine: Karl Vurcer, s. r.
VABILO
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti — izpostava Ptuj in Kulturno društvo Trnovska vas prirejata tradicionalni jesenski Kulturni maraton, ki bo v petek, 24. oktobra 2003, ob 19. uri v domu krajanov v Trnovski vasi.
Nastopilo bo 19 glasbenih, plesnih in pevskih skupin iz Slovenskih goric, s Ptuja in Hajdine z 240 nastopajočimi. Ljubitelji glasbe, plesa in petja ne ostanite doma! Prireditev je posvečena tudi prazniku občine Trnovska vas.
JSKD in KD Trnovska vas
V kategoriji obračalnih plugov je zmagal Igor Kopše (v sredini) iz Strojnega krožka Orač] drugi je bil Stanislav Štebih (levo) iz Strojnega krožka Posestnik in tretji Danijel Divjak (desno) iz Strojnega krožka Klas Lenart.
Poletne delavnice 2003
Šolsko leto je bilo hitro naokrog in znova so bile tukaj težko pričakovane poletne počitnice. Te vedno znova prinašajo številna nova doživetja, spoznanja, izkušnje, prijateljstva in še bi lahko naštevali. In vsaj delček zgoraj naštetega so prinesle tudi Poletne delavnice 2003, ki so potekale že drugo leto zapored v organizaciji KD Muršec - Živkov in občine Trnovska vas.
7.-11. julija 2003 med 9- in 12. uro se je vsak dan skupaj igralo, ustvarjalo, sklepalo prijateljstva kar 42 otrok od prvega do osmega razreda OŠ. Tako smo v teh petih dneh spoznali in se naučili marsikaj novega. Seznanili smo se s cestnoprometnimi predpisi, ki jih je natančneje razložil in tudi nazorno predstavil g. Rajko Vrečar. Mlajši otroci so z njim odšli tudi do križišča, medtem pa so starejši pred šolo na asfalt narisali pot, po kateri naj bi starši pravilno pripeljali otroke pred šolska vrata. En dan smo porabili tudi za izdelavo prometnih znakov iz stiropora. Najprej smo izrezali obliko znaka s pomočjo že vnaprej pripravljenega modela, nato pa je sledilo še barvanje. V sredo smo se želeli malce polepšati, zato smo si izdelali zapestnice in ogrlice. Nekateri so jih naredili tudi za starše. Četrtek je bil že čas, da skupaj sestavimo kratek program za petek. Takrat je sledil zaključek delavnic, kjer je bilo potrebno staršem predstaviti, kar smo počeli ves teden. Seveda niso manjkale športne aktivnosti. Preden smo odšli domov, smo se zmeraj odpravili na igrišče, da smo se malce razgibali.
V petek smo tako zaključili letošnje Poletne delavnice 2003 s kratkim programom in razstavo izdelkov. Otroci so ob koncu prejeli priznanje oziroma pohvalo za obisk delavnic. Razšli smo se s skupno mislijo, da se naslednje poletne počitnice znova srečamo in ustvari-
NEVSAKDANJA OBLETNICA VALETE
mo, doživimo še nekaj novega.
In naj vam ob koncu vseh teh sončnih dni, ki sva jih preživeli skupaj z otroki, dodava še tale verz:
Po svetu mnogo je lepot, a lepše ni,
kot je prijateljstvo otrok.
Romana Breznik Barbara Drumlič
Daleč je že leto 1975, ko je generacija, rojena 1960, zapustila OŠ Toneta Žnidariča (danes Mladika) na Ptuju. V razredu jih je bilo nekaj čez trideset, doma so bili s Ptuja, iz Trnovske vasi in Vitomarcev. Po OŠ so odšli vsak po svoji poti, eni v šole, nekateri so ostali doma. Veliko jih je ostalo v bližini domačega kraja, nekatere je pot odnesla tudi po svetu.
Po desetih letih so se prvič srečali v takratnem Črnem lesu in obujali spomine na osnovnošolska leta. Veliko izmed njih jih je takrat že imelo družine, nekateri so še študirali.
Naslednjič so se znova skupaj veselili čez pet let in tako so se srečevali do predlani, ko so se dogovorili, da bi se dobivali kar vsako leto, saj življenje prehitro teče - medtem so zgubili kar tri sošolce. Na lanskem srečanju, ki je bilo pri sošolki Marti na turistični kmetiji v Drbetincih, je p. Slavko Krajnc predlagal malce drugačno srečanje. Ker je sam kar devet let študiral v Rimu, jih je želel popeljati v večno mesto in jim pokazati vsaj delček znamenitosti čudovitega mesta. Stekli so dogovori in priprave. Ker je v Rimu poleti zelo vroče, so se odločili za potovanje v septembru. Organizacijo in vodenje štiridnevnega izleta je prevzel p. Slavko. Poskrbel je za prenočišče, sam pa je tudi vodil oglede, saj mu je Rim s svojimi znamenitostmi zelo znan.
V četrtek, 11. septembra 2003, se je žal le šest sošolcev in sošolk odpravilo s kombijem na dolgo pot proti Rimu. Nočno vožnjo so si krajšali s klepetom, petjem in krajšimi postanki. Drugega dne jih je tam pričakal p. Slavko. Po namestitvi so začeli oglede. Težko bi opisali vse, kar so videli in lepega doživeli. Še težje je lepote videnega opisati drugim, saj je najlepše, če Rim doživiš sam. Srečni in polni novih doživetij so tisti, ki so sami okusili lepote Rima.
Polni novih vtisov in prijetnih doživetij so se v ponedeljek zjutraj odpravili proti domu. Med potjo so se ustavili še v Assisiju ter zdravi in srečni prispeli med svoje domače v poznih nočnih urah.
Barbara Drumlič
KLOPOTEC
Le čuj zdaj uho, s pogledi uživaj oko, jeseni obilnih darov, pesmi klopotca sred vinogradov. Jesenski je čas, oznanja klopotca ga glas, vrisk iz bregov razlega se skozi vas, idila jesenskih je dni, trgatve spet čas. Naj od sreče srce se izjoče, saj tu je vse, kar ljubi, kar hoče.
Tu je doma, drugam v nesrečo mi noče.
M. Potrč
PESEM OZNANJEVALCA JESENI IN TRGATVE
Vročina poletnih dni se umika, nevedoč, kaj je storila bližajoči jeseni, ki nas ne bo mogla obdarovati s svojimi darovi.
Bo že, toda darovi bodo skromnejši, vendar bomo s podarjenim zadovoljni. Kar je ostalo, bomo pridno pospravili. Tudi sodi po kleteh ne bodo ostali prazni, saj se je začel čas, ko se slišijo veseli vriski z bregov.
Pesem klopotcev je oznanila, da pridelek s slovenjegoriških strmin in bregov ne bo tako slab, kot si mislimo, saj je trgatev v razmahu. Tudi pesem Štumbergerjevega velikana, ki so ga postavili 13. avgusta 2003 domači, sosedje in prijatelji v vinogradu. 200 kg težke »mrcine« ni lahko spraviti na 10 m visok drog, zato je bilo potrebno veliko moči, preden so ga uglasbili, da je v vetru odpel prve note pesmi. Okrepčani s kapljico lanske jeseni ter dobrotami Vlada in Marice jim je uspelo in pesem se je oglasila.
Pohvaliti velja dobre odnose vseh sosedov in prijateljev Štumbergerjevih v spodnjem Bišečkem Vrhu, saj so s skupnimi močmi letos že petič zapovrstjo postavili oznanjevalca bližajoče se jeseni in trgatve. Škoda, da takšne sloge ni po vseh krajih naše občine. Mogoče je tudi pesem klopotcev pripomogla, da se je vročina umaknila in prepustila svojo oblast dežnim kapljicam.
Hvala Štumbergerjevim, da ohranjajo tradicijo s pomočjo sosedov, in vsem, ki so omogočili postavitev klopotca, ki je letos prenovljen, saj ni vzdržal vetrov lanske jeseni. Vsi si želimo, da bi se drugo leto spet dobili in ponovno postavili klopotec - simbol Slovenskih goric.
Marjan Potrč
GOBE
Gobe so glive, ki so svojevrstna skupina živih bitij, kamor uvrščamo različne organizme, kot so npr. rdeča mušnica, okusni užitni kukmak in ostudno zelena plesen. Glive niso niti prave rastline niti prave živali. Prehranjujejo se z razkrajanjem organskih snovi drugih živali ali mrtvih organizmov. S tem vračajo naravi rudninske snovi in so zato zelo pomembne za obstoj življenja na zemlji. Glive izločajo posebne encime, ki povzročajo trohnenje in gnitje ter s tem razkroj organskih snovi.
Zgornji del gobjega plodišča je klobuk. V njem so trosi -majčkene celice, iz katerih se na ustrezni podlagi prično razvijati nove glive. Poznamo več kot 100.000 vrst gliv. Mnoge so zelo majhne.
Kako nabiramo gobe
Pri nabiranju gob moramo upoštevati njihovo vlogo v naravi, nikoli jih ne trgamo po nepotrebnem in jih ne uničujemo samo zato, ker jih ne poznamo ali ker so strupene. Tudi neužitne gobe so koristne za gozd in njegove prebivalce. Zavedati bi se morali, da je narava enkratna dobrina, ki ne pripada nikomur in je zato tudi nihče ne sme uničevati. Nabiramo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo Oprema gobarja naj bo pletena košara in nož, s katerim gobe že v gozdu očistimo. Nikoli jih ne nabiramo v plastične vrečke. Užitne gobe
Užitne so mnoge vrste gob. Nekatere vsebujejo velike količine mineralov in za pravilno prebavo potrebnih vlaken. Izvrstne gobe so: bela gomolj-ka, tartuf, borov goban, črni goban, ajdovec, debelobetni smrček, dišeča sehlica,, dvotros-ni kukmak, jesenski goban, jurček, knežja mušnica - karželj, koničasti smrček, majniška kolobarnica, mala štorovka, jalševka, marčnica, podmahov-ka, modrikasta golobica - sivka, okrogloglavi smrček, orjaški dežnik - marela, poletni pšenični goban, poljski dežnik, poljski kukmak, lisička, zimska kolobarnica - snežka, črna trobenta. Dobre gobe so: bukov ostrigar, kostanjevka, kraljevi goban, kozji parkelj, mokarica, prava štorovka, rjav ježek, rumeni ježek, svinjski goban, turek, žametasti goban, žolta lisička, užitna golobica, pšenična goba, ciganček, orjaški plešivec, lističasti goba. Pogojno užitne gobe: bezgova uhljevka, borov glivec, bukova kolobarnica, gabrov ded, navadna polstenka, oslovko uho, orjaška zraščenka, prava tintnica, rjavi zajček, žemljevec, sivi macesnov goban, meglenka, kostanjeva skledica, ameriški dežnikovec in druge.
Strupene gobe
Nekatere strupene gobe so živo obarvane (rdeča mušnica) in jih zlahka razlikujemo od užitnih. Zelena mušnica je ena najbolj strupenih. Že 20 g te gobe vse-
buje za odraslega človeka smrtno količino strupa. V to skupino spadajo: rdeča mušnica, panterjeva mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica, čokata mušnica, pomladanska mušnica, ostroluski dežniček, smrdljivi dežniček, bela, žveplena, pegasta in vretenasta kolobarnica, macesnova in sluzasta mlečnica, velika, zoprna, alpska, zelenkasta rdečelistka, poljska, krvena, opečna koprenka, karbolni kukmak, navadna žvepljenjača in druge. SHRANJEVANJE GOB Sušenje
Najbolj razširjen način shranjevanja gob je sušenje. Pri sušenju gobe izgubijo 76 % vode. Gobe, ki jih narežemo na 2 mm debele rezine, se naj sušijo ob naravni sončni svetlobi na silikonski mreži z okvirjem tako, da se ne prekrivajo. Narezane prekrijemo z gazo, tako da žuželke ne morejo na njih odlagati jajčec. Pred uporabo moramo gobe najprej oprati pod tekočo vodo, nato jih vsaj eno uro namakamo v topli vodi. Posušene shranimo v steklene kozarce, ki se dobro zaprejo. Dobro posušene lahko zdrobimo tudi v prah.
So odlična začimba za meso, omake in rižote. Za pripravo gobjega prahu so primerni: rjavi ježek, ovčje vime, nekatere prašnice in meglenka.
Mlade jurčke in štorovke vlagamo tudi v olje, kis ali sol.
Vložene gobe so dobra ozimnica za predjed ali dodatek k mesu. Jurčke lahko tudi zamrznemo. Očiščene jurčke narežemo na tanke rezine ter jih razporedimo na kartonske pladnje in jih damo v zamrzovalnik. Ko so zmrznjeni, jih shranimo v vrečke in pospravimo nazaj v zamrzovalnik. Obdržijo se eno leto.
Gobe v kuhinji
Gobe si lahko pripravimo na več načinov:
Gobova juha - vse vrste užitnih gob, rižota z gobami, gobova pita, pražene gobe, ocvrte gobe (orjaški dežnik, jurček, šampinjoni), gobe v omaki itd.
Ker se nam obeta deževna jesen, se lahko nadejamo še kakšnih jurčkov.
Po previdni bodite in nabirajte le tiste, ki jih dobro poznate, čeprav je užitnih preko 70 vrst gob - jih jaz nabiram in uživam okrog 30 vrst, ki so v knjigi, iz katere sem danes naredil povzetek.
Povzeto po: Ettor Biellij, Gobe.
Marjan Potrč
ŠTIRJE MESECI V ZDA
Kip svobode - simbol Amerike
Potovanja in spoznavanja tujih dežel so zame vedno imela poseben čar. Letos poleti sem si izpolnila dolgoletno željo po potovanju v ZDA. Poleti in bivanje so zelo dragi, zato sem preko angleške organizacije Čamp America že pozimi dala prošnjo za zaposlitev v enem izmed številnih ameriških poletnih kempov. Potrebno je bilo zbrati veliko potrdil, priporočil in intervjujev, aprila pa sem vesela sprejela novico, da so me namestili v kemp Jewell YMCA. Ta se ponaša z dolgoletno tradicijo in bogato izbiro dejavnosti. Maja sem se odpravila na pot in na vsakem koraku me je čakalo nekaj novega. Prvič sem bila za dalj časa sama v tujini, prvič sem letela z letalom, prvič sem se sporazumevala samo v angleščini ...
Z letališča v Gradcu sem se najprej odpravila do Londona, od tam naslednji dan naprej do New Yorka, še isti dan me je čakala tudi 200 km dolga pot na sever, skoraj do meje med ameriškima zveznima državama Connecticut in Massachusetts, kjer se nahaja kemp Jewell.
To poletje je tam delalo okoli 140 ljudi, od tega nas je 30 pripotovalo z drugih celin. Prispela sem med prvimi in v kempu so me zelo prijazno sprejeli. Po nekaj dneh sem se
navadila na njihov ritem življenja, spoznala sem svoje naloge na delovnem mestu in ugotovila, da moje znanje angleškega jezika sploh ni tako slabo. Poletni kemp je podoben otroški koloniji. Prišli so večinoma otroci iz velikih mest, ki jim je življenje na podeželju pomenilo toliko kot nam dopust ob morju. Nastanjeni so bili v lesenih brunaricah, dnevni program je bil podoben kot pri tabornikih. Izbirali so lahko med plavanjem, jadranjem, plezanjem, slikanjem, fotografiranjem, plesom, lokostrelstvom, jahanjem in še mnogimi drugimi dejavnostmi. Mnogi otroci se vračajo vsako leto in ostanejo celo poletje, ker so njihovi starši prezaposleni.
Delala sem predvsem v kuhinji in manj z otroki. Na delovnem mestu sem spoznala veliko mladih Američanov, sčasoma smo z nekaterimi postali zelo dobri prijatelji. Z njimi in njihovimi družinami sem preživljala prosti čas. Vsak teden sem imela dva prosta dneva in takrat smo skupaj šli na izlete v Vermont, New York in vse do Rhode Islanda. V ZDA je bencin precej cenejši, namesto cestnin pa uporabljajo celoletne vinjete. Med bivanjem v ZDA sva s Ško-tinjo Michelle največ časa preživeli pri Hitlerjevih, ki so
Pogled z Empire State Building
Pogled na Manhatten

naju prijazno sprejeli v svojo družino. V decembru bosta njihov sin Scott in Michelle prišla na obisk. Preden sta me spoznala, o Slovenji še nista slišala, tako kot tudi večina Američanov ne.
Dnevi v kempu so kar hitro minevali. Pogrešala sem dom, premočnega domotožja pa nisem imela, saj sem veliko telefonirala in vzdrževala stike preko elektronske pošte.
Po štirinajstih tednih dela sva si z Michelle zaslužile nekaj denarja in najboljši del potovanja se je šele začel. Najprej sva se odpravili v Boston. V tem dvemilijonskem mestu na atlantski obali se je pisala ameriška zgodovina. Tja so se naselili prvi priseljenci iz Evrope, v pristanišču je še danes ladja, ki spominja na bostonsko čajanko. Na robu mesta je Cambridge s harvardsko univerzo. Zelo zanimiva je bila vožnja z ladjo in ogled kitov ter delfinov v njihovem naravnem okolju. Iz Bostona sva potovali z avtobusom do Washingtona. Zelo sem bila razočarana, da po vsem času, ki je pretekel od terorističnih napadov, Bela hiša še vedno ni odprta za javnost. Washington je glavno mesto ZDA in tega ni mogoče spregledati. Stavbe so zaradi varnostnih
razlogov nižje, vendar mogočne in zelo dobro varovane, tako je številne sicer brezplačne muzeje mogoče obiskati šele, ko te preiščejo podobno kot na letališču.
Zaradi vročine in visoke vlažnosti zraka sva se po treh dneh odpravili nazaj do New Yorka. Nastanili sva se v zelo znanem mladinskem hotelu Jazz on the Park, ki je med popotniki priljubljen zaradi lahke dostopnosti in nastopov glasbenikov. Mesto je zelo živahno, rumeni taksiji nenehno nekam hitijo, na stolpnicah utripajo luči reklamih panojev in vsak trenutek bi se lahko nekaj metrov od mene po Broadwayju sprehajal nekdo zares slaven. Čisto drugače je na mestu, kjer sta stali stolpnici WTC. Ruševine so ograjene, okoli ograje pa so se pred drugo obletnico napadov spet začeli kopičiti šopki cvetja. Ogledali sva si Centralni park, Empire State Building in seveda predstavo na Broadwayju. Dan vrnitve se je hitro približal in z mešanimi občutki sem se poslovila od Michelle in ZDA.
To potovanje je bilo zame neponovljiva izkušnja in zelo vesela sem, da sem zbrala pogum zanj.
Tekst in foto: Barbara Vršič
brhko Slovenko
PLEVEL, KI POVZROČA SKRBI
Baržunasti oslez (Abutilon theophrasti, med.)
Oslez
Avtor prispevka v zadnjih dveh letih opaža na mnogih njivah po občini relativno novo plevelno vrsto, imenovano baržunasti oslez (Abutilon theophrast., med.), ki s svojo močno sposobnostjo tekmovanja s kulturnimi rastlinami in relativno odpornostjo na večino aktivnih snovi predstavlja veliko težavo in nevarnost v prihodnje pri pridelovanju, predvsem okopavin (koruza, pesa...). Ker se še pojavlja v dokaj majhnih skupinah na različnih mestih, ga je še smiselno pred oranjem uničiti ročno (rastlino izruvati in jo skupaj s semenom uničiti z ognjem). Baržunasti oslez je kot problematična pleva prisoten zadnjo desetletje. Zaradi neuspešnega zatiranja se je njegova populacija v Sloveniji zelo povečala. Številni herbicidi, ki jih uporabljamo pri nas, ga zatirajo 70-90 %, kar pa je premalo učinkovito, saj že majhno število preživelih rastlin m-2 zelo zmanjša pridelek.
Trdoživost plevelu daje glavna korenina, iz katere raste mnogo stranskih. Večina mase je v globini do 0,3 m, sega pa lahko tudi do 2 m v globino. Koreninski sistem ima zelo veliko moč črpanja in dobro preskrbuje rastlino z vodo tudi v sušnih razmerah. Prenese tudi večdnevno poplavljanje. Korenine razvije v primerjavi z drugimi pleveli zelo hitro, kar je pomembno pri tekmovalnosti z ostalimi pleveli in rastlinami. Korenine so lahko tako močne, da rastline ni mogoče izruvati. Razmnoževanje poteka s semenom. Najpomembnejši prenašalci semena iz enega prostora v drugega so ptiči, človek (preko transporta koruze, sončnic, soje in ptičje hrane, neočiščenih kombajnov. ..) in organska gnojila (gnoj in gnojevka z govejih farm, kjer živino krmijo s silažo).
Kljub večletnemu pojavljanja na naših njivah še nam ni uspelo odkriti ustreznih metod, ki bi obseg populacije vrnil pod prag škodljivosti.
Kritično število ali prag škodljivosti (število rastlin na površinsko enoto ali število rastlin na določeno število rastlin posevka) je v
ekonomskem smislu definirano kot tisto število plevelov, kjer so stroški zatiranja nekega plevela enaki izgubam, ki bi jih ta plevel povzročil nekemu posevku. Ponavadi so mišljene neposredne izgube pridelka v enem letu.
V koruzi, če oslez tekmuje vso rastno dobo, je izguba pridelka 0,56-1,14 % na rastlino osleza m-2 (pri gostoti 8-10 rastlin koruze m-2 FAO 300-400). Možnosti zatiranja osleza v koruzi so zelo dobre. Za doseganje od 90 do 95 % učinkovitosti je navadno dovolj, da uporabimo kombinacijo listnih herbicidov iz skupine sulfonilsečnin (tarot 25 DF, motiv-ell), derivatov maščobnih kislin (herbocid, banvel, staran 250) ali pardner v enkratnem ali dvakratnem deljenem odmerku. Koruza je kolobarni člen, kjer je zatiranje osleza relativno enostavno, kljub temu pa moramo biti vestni in pozorni, da zaradi malomarnosti ne povečamo prevelike zaloge semena v tleh. Prag zatiranja osleza je 5-7 oslezov m-2 ob pogoju, da je uspešnost zatiranja nad 95 % in v kolobarju nimamo sladkorne pese. Če imamo v kolobarju tudi sladkorno peso, je prag zatiranja 0,5 osleza m-2
Pri sladkorni pesi (pri gostoti 6-8 rastlin m-2) oslez povzroči od 10 do 17 % izgube korenov na rastlino osleza m-2. Pri gostoti osleza 10 rastlin m-2 je znašala izguba pridelka korenov 95 % . S herbicidi, ki jih imamo na našem tržišču, lahko v pesi dosežemo učinkovitost med od 45 do 75 %, kar je dovolj le v primerih, ko imamo največ 2 rastlini osleza m-2. Če je populacija večja, moramo doseči učinkovitost nad 90 %. Takšno učinkovitost lahko dosežemo le ob uporabi herbicidov na podlagi triflusul-furona (pripravek safari 60 g ha-1 ). Če je populacija osleza konec maja večja kot 3-5 rastlin m2 izvajanje dodatnih škropljen ni smiselna, ker ne moremo doseči dovolj visokih učinkovitosti. Osleze, ki preživijo zatiranje s herbicidi ali če so na njivi le posamezni otoki osleza, je potrebno zatreti ročno.
Pri krompirju (4-5 grmov krompirja m-2)
izgube pridelka gomoljev znašajo od 0,64-1,41 % na rastlino osleza m-2. Učinkovitih herbicidov za zatiranje osleza v krompirju, s katerimi lahko dosegamo več kot 95 % uspešnost, so basagram, prohelan, prometrin, stomp, racer, sencor in patoran. Ekonomski prag zatiranja je 4-5 oslezov m-2, če ni v kolobarju sladkorne pese. Sicer je kritično število 0,5 osleza m-2 .
Ob koncu
Glede na sedanje cene (cene pridelkov, herbicidov, strojnega in »živega« dela) in glede na višino pridelkov poljščin so kritična števila osleza v posamezni poljščini zelo visoka. Iz vidika celotnega kolobarja in preprečevanja zalog v tleh so ta kritična števila znatno previsoka. Če želimo preprečiti nadaljnjo širjenje osleza, moramo v vseh okopavinah ukrepati že pri pragu 0,5 oslezov m-2. Prenizka tekmovalna sposobnost poljščin, ki je tudi posledica napak pri izvajanju pridelovalnih opravil, je poleg slabega delovanja herbicidov eden osnovnih vzrokov za hitro povečevanje populacij osleza na naših njivah. V začetnem obdobju, ko se na naših njivah pojavljajo le posamezne rastline, moramo popolnoma preprečiti oblikovanje semena, ne glede na stroške zatiranja. Če bomo to začetno obdobje pojavljanja osleza zamudili, bodo poznejši stroški povečevanja konkurenčne sposobnosti poljščin, prilagajanja izbora herbicidov in povečanje števila mehanskega zatiranja neprimerno večji.
Sestavek je povzet po doktorski disertaciji doc. dr. Maria Lešnik s Fakultete za kmetijstvo iz Maribora z naslovom Ekološke in fito-cenološke razmere tekmovalnega odnosa med plevelom baržunasti oslez (Abutilon theophrasti, med.) in poljščinami v Slovenji in možnosti za njegovo zatiranje.
Literatura je na voljo pri avtorju prispevka.
Manfred Jakop, uni. dipl. inž. agro.
RADIOMITEDNIK
<0~) odniajt z na± na
%
RADIOPTUJ
32k BM"une In!
www. radio-ptuj .si
Reklo za danes	Trenutek resnice
Če se zgodaj selijo ptiči,	V veselje bi nam bilo živeti,
bo huda zima ob božiču.	če bi vsakdo storil polovico tega,
kar zahteva od drugih.
Pregovor	Valeri von Martens
Je čas, ki da in čas, ki vzame ...
Pravijo: je čas, ki celi rane ...
In spet je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, sina, brata, svaka, zeta, strica in botra
VLADA VRŠIČA
iz Trnovske vasi 55 a
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja ter nam stali ob strani.
Zahvala g. župniku Jožetu Rajnerju, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Karlu Vurcerju in g. Zvonku Zorcu, dr. Šuti ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Posebej hvala celotnemu kolektivu LENNTHERM-INVEST, d.o.o., ter vodstvu in sodelavcem CAPRICE, d.o.o., iz Lenarta za vso pomoč, ki ste nam jo nudili.
Iskrena hvala za vse sestri Ančki in njeni družini.
Še enkrat iz srca hvala VSEM in vsakemu posebej za pomoč, tolažbo in besede sočutja.
Tvoji najdražji
Bil si človek, bil si sin in brat in stric.
Bil si oče sinu, ki ostal je sam.
BIL ZA SMRT SI ŠE PREMLAD!
Žal usoda je tako hotela, sredi zrelih let te nam je otela.
Stiska nam srce boleč spomin, na grobu svečka ga pregreva in zalita s solzo rože, ki razcveta.
(brat Marjan)
ZAHVALA
Odšel je za vedno, sredi cveta zrelejših let, ljubljeni sin, oče, brat in stric
DANILO POTRČ
iz Bišečkega Vrha 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku Jožetu Rajnarju za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pogrebni dejavnosti Jančič iz Lenarta, cerkvenim pevcem, molivcu g. Zorecu, g Vurcerju za ganljiv govor, vsem njegovim sošolcem z g. Slavkom Krajncem, vsem sošolcem sina Mitja in godbeniku za odigrano Večernico. Posebna zahvala dr. Vukasoviču in strežnemu osebju internega oddelka SB Ptuj. Hvala Marici Štumberger, občini Trnovska vas, podjetju Foto Tone, sodelavcem Lentherinvesta iz Lenarta in sodelavcem Gema Apače ter turistični kmetiji Požegar iz Bišečkega Vrha.
Žalujoči: sin Mitja, mama Angela, brat Marjan in sestra Zdenka z družinama in vsi ki so mu skušali pomagati
Vse odhaja kakor hitra reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, babice, mame, prababice, sestre in tašče
ANGELE HERGA
iz Črmlje 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekali pisno in ustno sožalje. Hvala g. župniku Jožetu Rajnerju za opravljen obred in sv. mašo, molivcu g. Zvonku Zorcu, govornikoma g. Karlu Vurcerju in g. Francu Kuplenu, cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano tišino in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Vsem iz srca še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce.
(O. Župančič)
SPOMIN
29. novembra 2003 bo minilo dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
FRANC FRČAL
iz Biša 40
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko ali se kako drugače spomnite nanj.
Žena: Elizabeta

9. ORNITOLOSKI TABOR V TRNOVSKI VASI
Osnovna šola Trnovska vas je od 27. junija do 4. julija gostila 18 mladih ornitologov iz vse Slovenije. Tabor je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Vodja je bil Damjan Denac. Mladi raziskovalci so delali v petih skupinah, ki so jih vodili mentorji: Urša Koce, Luka Božič, Dominik Bombek, Matjaž Kerček in Damjan Denac. Na zaključni prireditvi 4. julija 2003 so nam predstavili rezultate svojih opazovanj. Kot nam je povedal vodja, je bil glavni namen tabora navajanje otrok na raziskovalno in naravovarstveno delo v ornitologiji, prepoznavanje ptic in izmenjava izkušenj.
Najprej se je predstavila delovna skupina, ki jo je vodil Damjan Denac in predstavila rezultate popisa rjavega srakoperja v Šturmovcih. Sledila je slikovna predstavitev skupine pod vodstvom Dominika Bombka, ki je popisovala kmečko lastovko v starem delu Ptuja.
Skupina Luka Božiča je del aktivnosti posvetila pripravi podatkov, ki se bodo rabili kot podlaga za novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, ki naj bi ga pripravili v naslednjih petih letih. Opravili so tudi popis ptic, ki prebivajo na tem območju. Tako so odkrili smr-dokavro, zeleno žolno, pogorelčka, rjavega srakoperja. Ugotovili so, da so na tem področju zelo dobre naravne danosti za življenje ptic. Naslednja skupina je popisala razširjenost podhujk na Dravskem polju. Vodil jih je Matjaž Kerček.
Zadnja skupina Urše Koce je svoje delo usmerila v popisovanje sov po gradovih severovzhodne Štajerske. Obiskali so 15 gradov, predvsem podstrešij, in v 10 primerih odkrili sledove sov - predvsem pegaste in lesne.
elektroinstalacije
ZELENIK
Jože Zelenik, s.p.,
Janežovski Vrh 49, 2253 Destrnik TeL/faks: 02/753 14 11, GSM: 041/731 214 E mail: joze.zelenik@amis.net
Se priporoča z naslednjimi storitvami
-	elekro inštalacije,
-	elektro popravila
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni
-	meritve strelovodov in električnih instalacij z ustreznim poročilom
Domoznanski oddelek
35
TRNOVSKI zvon 2003
352(497.4 Trnovska vas)
NUDIMO VAM DNEVNO SVEŽE. ■ malice, hamburgerje, pizze, kosila in jedi po naročilu.
Vse skupine se še popisovale gnezda bele štorklje v severovzhodni Sloveniji. Tako so popisali 90 odstotkov vseh. Ob koncu predstavitve smo si ogledali posnetke mladih opazovalcev ptic. Devetega tabora mladih ornitologov Slovenije so se udeležili tudi trije otroci iz osnovne šole Trnovska vas, in sicer Gregor Šalamun, Matej Muršec in Benjamin Kuhar.
Marija Pukšič
Tokrat so se skupaj veselili rojeni leta 1931 in 1932
OBUJANJE SPOMINOV
Ne boj se poslavljanja, ločitev je potrebna, če hočeš nekoga spet srečati.
Poslavljanja lansko leto se vsekakor niso bali rojeni leta 1932, ki so se lani po dolgem času sešli. Srečanje so ponovili tudi letos, vendar tokrat v večjem številu.
Letos so srečanje razširili na rojene leta 1931 in 1932. V soboto, 2. 8. 2003, so se najprej zbrali pred domačo cerkvijo sv. Bolfenka, kar devetnajst jih je bilo. Ob dvanajsti uri so se udeležili sv. maše. Po njej so se nekaj časa zadržali v župnišču, kamor jih je povabil g. župnik, nato so odšli v okrepčevalnico Siva čaplja.
Ob obujanju spominov na lanskoletno srečanje in na skupno guljenje šolskih klopi se je marsikateri izmed njih spomnil nagajivih mladostniških dni. Med druženjem je stekla beseda tudi o današnjem življenju, o vseh radostih in tegobah, s katerimi se srečujejo.
Skupaj so se veselili do poznega popoldneva in ob koncu se niso bali slovesa, saj so vedeli, da se kmalu zopet snidejo.
Barbara Drumlič
i i
i