Ishafc mk «Mtfcl I»U »r »W»»«. pr... I'M It I» ft STAVKOVNE STRAŽE V PENRI V Coalportu, Pa., ao kompanlj ski pobojniki napadli žene in otroka tar pretopi) konaUb-lerja. — Pobojniki aa ai nadeli vojaške titlna. Coalport, Pa. — Kompanijski pobojniki so vrgli bombo, ki povzroča solzenje, med ženske in otroke na piketni straži v Coalportu ter «o nato pretepli in a-retirali konstablerja Keitha, ki je skušal ta kompaiiijske poboj-nike aretirati v imenu zakona. Ti brutdni nastopi so prvi te vrste tekom več tednov trajajoče stavke proti Irvooa Coal & Coke kompaniji in Cambria Smokeless Coal kompaniji. Ti dve premogokopni družbi ata pričeli kršiti jacksonvillsko pogodbo začetkom f julija meseca, kar je izzvalo atavko. Ko ao premogarji zastavkali, ata kompaniji pričeli dovažati stavko-lomce iz svojih neunijakih premogovnikov v južnem -delu Permsylvanlje. Istočasno to najele kakih šestdeset poklicnih pobojnikoV pod vodstvom llog-laanega "stotnika" Carltona. Coalport leži v središču 2. o-krožja United Mine Workers unije. Naselbina je zadnja postaja dveh stranskih prog penn-gylvanske železnice. Unij« se je hrabro borila in se še bori, da vzdrži to važno postojanko. Takoj od začetka dalje so bile vedno na straži piketne straže. Ženska pomožna akcija, ki jo je or* Sfj slavna ¿lanice, taka da ao bili vedno na straži (Wavei in delavke oziroma žene delavcev. Clara Johnson je ravnateljica izobraževalnega oddelka okrožne unije* Sto ženak in otrok je patruli-ralo pred vhodom v premogovnik Irvona kompanije. ko je pri-dirjala k vhodu tolpt pobojni-kov. Na licu mesta je bil kon-atabler Keith, ki ima akrbeti za mir in red v meatu. Na delavski strani je bilo vse tiho in mirno, niti najmanjšega izzivanja. E-den izmed pobojnikov je brez vsakega povoda vrgel bombo, ki je priletela v konstablerjev avtomobil; avtomobil je stal na cesti blizu vrste korakajočih ženak in otrok. Bomba je eksplodirala. Mnoge genske so padle nezavestne na tla, otroci se rasbežali na vse strani dušeč se in plakajoč. Seveda je naatala zmešnjava in razburjenje. Mrs. Ire Smyers, ena izmed plketinj, je bila naslednjega dne prikovana na posteljo radi posledic ¿iste bombe; govoriti ni mogla in le mptno je mogla razločiti predmete v svoji bližini. Takoj je bilo izdano zapbrno povelje proti dvema pobojnlke* ma, Te ter ju in Amicku.. Kon-stabler Keith je šel \ zapornim poveljem po imenovana dva, pa so pobojniki navalili nanj in ga tako pretepli, da je obležal nezavesten na tleh. Ko je prišel zopet k zavesti, ga je par pobojnikov, ki so obenem šerifovi de-putiji, aretiralo pod obtožbo, da je nosil pri sebi skrito orožje — svoj policijski revolver — ter da je z revolverjem pomeril nanje, Kasneje sta bila aretirana Te* ter in Amick ter pet drugih po* bojnikov, ki so vsi obtoženi na* pada z namenom težke telesne poškodbe. Vseh sedem pobojnikov je sodnik spustil na prosto pod jamščino f1.000. "Stotnik" Cahton, ki je veteran svetovne vojne, je dal avo-jim pobojnikom lepodoneče vojaške titlne. Tako ima pod svo* jim poveljstvom "poročnike", )Aoki$ki klerikalci zvra* čajo odgovornost m Rim Radi bi ae pomirili s vlado, toda papež trdovratno odklanja vaak kompromis. V Rim pojde katoliška misija, ki poduči pa-paša, da čaka mehiško cerkev veMk poraz, ako ae deloma ne poda. _ • Mežico CHy, 25. avg. — Vodstvo mehiške hierarhije je v velikih škripcih. Nobenega upanja ni, da bi Callesova vlada izpre» menila svoje stališče še manj upanja, da bi novi kongres omilil regulacijske zakone kakor želi vilja katoliška duhovščina. Hierarhija vidi pred seboj neiz-premenjen položaj: zaprte cer« kva za dolfco dobo in konflikt, ki lahko traja mesece in mesece, ako ne odneha. Odnehati pa ne more, ker tega ne dovoli rimski papež. Kakor je soditi po najnovejših potezah v klerikalnem taboru, m pripravlja episkopat na deape. ratno akcijo in v skrajni krizi zvrne odgovornost nadaljnega boja na Rim. Mnogi mehiški cerkveni voditelji bi se radi pobo-tali s vlado, čeprav žrtvujajc nekaj starega prestiža mehiškv hierarhije. Določbo registracij« duhovnov bi priznali, dasi ne bi radi s tem priznali, da ao cerr kvena poslopja, zemljišča in druga imovina javna lastnina, ki je pod kontrolo vlade. Po starem cerkvenem pravu je papež vr* hovni gospodar vse te cerkvene lastnine. Problem mehiških ka* toliških voditeljev zdaj je, kako pridobiti papeža, da se odpove tem pravicam. Voditelji sicer še vedno vztrajajo, da nočejo pristati na nov princip, da bi bili duhovni lo\lipravitelji lj nikov več kof navadnih "vojakov". Carlton je profesljonalni stavkolomec,* vendar pa si je vzel 5. julija toliko prostega čar »a, da je vodil Ameriško legijo na paradi v Clearfieldu. Predno je prišel v Coalport, je povelje* val pobojnikom v Sagamoru. Sedaj ima svoj glavni stan v Coalportu, a od čaaa do čaaa teče pogledat v Kramer, kjer Pea-body Coal kompanija in Erie železniška družba kršita pogodbo Afttfaijli za "heaveta"! lies. Art of Oct. a, ItlT, aatherlsed en 14, 1*11. Danes je bila objavljena nepotrjena vest, da neki mehiški škof odpotuje še te dni v Rim in osebno razloži papežu, kako stoji stvar. Skof pojasni papežu, da mehiška vlada ne bo odnehali od svojega programa, da je trojen odpor duhovščine nemogoč in da druge poti pi, kakor da se • cerkev poda in se prilagodi novim rsfemeram kakor se najboljše more. Cerkvena stran konflikta se torej odloči v Rimu. Vladna stran je že odločena. Statistika Jtosajto da aa ški najbolj narasM v Detroitu Pa tod! v drugih mestih je aa ras tek saatea. ■■■ Washington!"dTç. (F. P.) življenaki Stroški junija meseca 1926 so biti v Združenih državah za 74.8 odstotka višji kot isti mesec leta 1918uto je razvidno iz polletnega atatiatičnega poročila zveznega det^vifcega départ menta. Sedanje stanje življen akih stroškov je sa približno 1,6 odstotka pod decembrom 1926, s neznatno nad junijem 1926. Letošnji življenski stroški so sa 16 odstotkov nižji kpt leta 1920, ko so dosegli svoj tfišak Delavski dépannent je sesta vil avojo statistiko na podlagi povprečnih stroškov delavske družine, obstoječe is dveh od* raslih in treh otrok, torej petih oaeb. Statistika pa v resnici na naša na izvešbane delavce, torej na tiste delavce, Id so razmeroma boljjte plačani kot znaša povprečna delavske plača Mod posameznimi mesti vlada velika razlika glede naraatka šlvljensklk stroškov. Najbolj so narasli Življeaekl otroški v De* troitu, Mick., kjer; je sedež av tomobilske industrije. , Tam fo namreč narasli življenski strošk v trinajstih letih aa 84.7% Portland, Ore., sd postavlja z naj manjšim naukom — šiv Ijenski stroški po narasli samo za malo ved kot enkrat toliko, .6%.i,V drugih me* sls- In ponovno izjavlja stalita aapraiH MsMkl Predsednik deUvake federacije pravi, da delavci nimajo cerk-▼enega vprašanja na svojem programa. Montreal. Qua. — William Green, predsednik Ameriške de* avske federacija, ki je dospel sera s člani eksekutive na zadnjo redno aajo pred konvencijo, Latere se vrši meseca oktobra v Detroitu, je aopet izjavil, da ederacija bo držala roke proč od konflikta med vlado in cerkvijo Mehiki. "Ameriška delavska federacl a je pridružena Mehiški delav* ski federaciji v Panameriškl de* avski federaciji," je rekel Green. "Naši odnošaji s mehi škimi delavci v Panameriškl ederacijl ao le ekonomski in ndustrljskl. Verskih vprašanj mi nimamo na našem programu." «*»*■.»■' OHIO NAMERAVA PREGNATI G00IYEAR KOKPAAIJO v Solunu je baje krvava Mtka v teku. Pangaloe, interniran na otoku, pravi, da ao ga izdali njegovi laatni prijatelji. So* vražnHci zdaj proalavljajo njegov padec. iL »II« Sofija, Bolgarska, 26. avg. — Z Krško-bolgarske meje je prišla vest, da ae je vojaška posadka v Solunu uprla novemu režimu in zdaj je v teku krvava bit* k* Streljanje iz topov je slišati ¿ez mejo. Atene, 2$. avg. — General Ptngalos, «trmoglavi j en grški diktator, bi bil včeraj akoraj lin-<«n, ko so ga peljali na ladjo. Mcrfna vojaška straža je odbila "»pad množice. Pangaloaa ao internirali no otoku Egini, kjer bo «"»kal sodne obravnave. 1'angales je dejal žurnalistom, w gs obiskali v zaporu, da so njegovi lastni prijatelji iz-^H In zato da ne pričakuje, da bl * kaj izpremenilo pod novim reiimop. Grški elementi, ki ao občut p»ngalosovo trdo pest, sdsj ala-v'io njegov padec. Časopisi, ki 10 «opet Onkrat prosti cenzure ^'izvijajo dolga poročila o ko-^ndJI in škandalih prejšnje vlade. Proti kompaniji, ki Izdeluje gumijaste obroče za avtomobile, »ta vloženi dve obtožnici radi /kršenja postav. Columbue, O. — G. Walter Booth, državni pravdnik okraja Summit, je v pondeljek vložil na vrhovnem državnem sodišču dve obtožnici, od, katerih zahteva ena, da se odvzame Goodyear Tire k Rubber-kompaniji pravica poalovanja v državi Ohio, druga pa zahteva, da se odstavijo ¿lani sedanjega ravnateljstva imenovane kompanije. Kompanija ima svoje glavne to-varne v Akronu ter Izdeluje predvsem za avtomobilska kole-M, Obe obtožnici se opirata na trditev, da leta 1921 Izvršena reorganizacija nI bila po»tsvns.| Pri takratni reorganizaciji so Wlad^ bvskl trni Neti fhicagok (F. P.) — Winche* (¿«'pealing Arms kompanija ^ «"vražaa uniji kovinarskih iiaMpoMMMMBi Advert ulna ratea on i: United States (oaeopt Chicago) and $6 AO. and torrtgu coon trio« S8.00 Mr roar. "MEMBER of THE FEDERATED PRESS" V IS* Date« t oklepaju o. pr. Unir ti, ltSS) po¿»g vsiofs imona na assiéra umi, da vam Jo ■ teai dnoroai potekla aaroéaiaa. Poaorite la m >y oo Mteri Bot. »i___________ NAJNUJNEJŠI PROBLEMI DELAVSTVA. V sedanji človeški družbi so najbolj prizadete prole* tarske mase vsega sveta. Te morajo doprinaiati žrtve in se pokoriti za grehe, ki jih ni izvršilo delavno ljudstvo, ampak kapitalistični gospodarski sistem in drugi sistemi pred njim, sloneči na privatni lastnini produktivnih in raadelivnih sredstev in virov naravnega bogastva. Ti d« stemi, ki še danes postoje po širnem alfetu v različnih /azab, polagoma prehajajo iz enega v drugega/dokler ne dosežejo kapitalističnega. Če delavstvo zeli, da se ti sistemi hitro izpreminjajo, da dosežejo kapitalističnega in ae kapitalistični izpremeni v socialističnega, tedaj mora delavstvo vposliti svoje moči pri tistih silah, ki delajo za porazenilitarizma in politične in gospodarske avtokracije. ^ mnogo deželah, katerih gospodarski sistemi so zaostali, kraljuje Se politična avtokracija s pomočjo militarizma, poleg nje se pa Šopiri v svoji največji prešerno-sti gospodarska avtokracija. Kolikor bolj ao razviti gospodarski sistemi, toliko bolj se drobi moč politične avtokracije, dasiravno sta militarizem in gospodarska avtokracija še prav mtflo omajana. In zakaj mora delavstvo zaposliti svoje moči pri tistih silah, ki učinkujejo, da se militarizem in politična in gospodarska avtokracija dro-be? Zato, da si delavstvo osvoji pot, ki vodi do mirne po* litične in gospodarske osvoboditve delavstva samega. In kaj je pred vsem treba? Delavstvo se mpra učiti najprej samostojno politično misliti, kadar se vrše volitve v postavodajne zbore in v javne urade. In zakaj zopet to? Ob času volitev prihajajo političarji raznih vrst in stresajo pred volilci kar na kdše obljub, programa pa nimajo navadno nobenega. Politično zrel in razrednozave-den delavec si ogleda obljubo teh političarjev od vseh strani. Vprašal bo sebe, če so te obljube izvedljive in če se izvedejo, komu bodo koristile. Delavec, ki bo tako izprašal sebe in iskal na svoja vprašanja od svoje lastne pameti odgovorov, se bo tako prepričal, ako ima pred sabo korumpiranega meščanskega političarja ali demagoga, ki hoče na račun delavskih množic splezati kvilko. in sebi pripraviti mehko in gorko ležišče, ali pa pravega ljudskega zastopnika, borca za pravice teptanih in potlačenih delavskih množic — t. j. socialista. 1 Delavec, ki bo tako izprašal sebe in prišel do svojih zaključkov, bo svoja opazovanja sporočil svojim drugim tovarišem in «e z njimi razgovarjal o potrebnih sredstvih za zrnato pravega delavskega kandidata. Delavec, ki tako postopa in ravna, je razredno zaveden. To so pravi, on se zaveda, da pripada k razredu, ki je izkoriščan in oropan pravic; da se ta razred osvobodi in postane gospodarsko in politična enakopraven, Be morajo delavci bojevati za svoje gospodarsko in politično osvobojenji» s sredstvi po mirni poti, da bodo uspehi tega boja imeli trajno vrednost za delavski razred. Kajti na podlagi teh uspehov je mogoče doseči druge trajne uspehe, ki vodijo do popolne politične in gospodarske enakopravnosti delavskega razreda. Le vztrajen, zanesljiv in preudaren bojevnik delav skega razreda nekaj šteje. Vihravci in omahljivci ne štejejo nič. Ti so v škodo delavskemu raaredu, kajti njih delo dostikrat podere v par tednih ali mesecih uapehe, sa katere se je razrednozavedno delavstvo bojevalo mm In tako mora razredno zavedno delavstvo dostikrat pričeti zofiet z I »o jem, kjer je pričelo pred leti. Zakaj? Izrinjeno je bilo od sovražnikov delavstva iz dobro utrjenih postojank, ker je sledilo klicu vihravcev in omahljive** ki nikdar dosti ne razmišljajo o potezah, ki jih je treba izigrati proti sovražnikom delavstva in drve v boj proti delavskim sovrstnikom brezmiselno, pa naj bodo U sovražniki v ofenzivi ali defentivi. Uspehi delavstva bi bili veliko večji, ako bi pri ofenzivi in defenalvi odločevali razsodnost In hladnokrvnoet —(Dalj« prihodnjič.) Naii pikniki. Okle. — Veliko 4e število piknikov, katere prirejajo Slovenci vsako leto po iirni Ameriki. Ni ga lista med asmi. ki M ne prinesel na dan vel ©važne novice, da a« je že ali da se bo vrti! piknik tega ali onega društva, organizacije ali skupine. Poletni čas ni nič drugega ko doba izletov v naravo. Zadnje ni vedno tako, kajti pri nas je bilo vedno glavno, da sme šli na "PITnik", pa naj pomeni ta beseda karkoli. Zadnje čase ao društva in posamezne akupine začele dajati piknike in zabavo v enaki pro-porciji. Ena glavnih točk 'programa' je plea. Brez tega ai danea ne tipamo nikamor, ako hočemo dobiti maso. Temu slede vsakovrstne tekme in sploš-n* šele. Nekoč zaničevan 'pop' je aedaj neizogibna potrebščina na pikniku. Isto dr£i za mleko in aladoled. Cela atvar se vrača k "normalcy", to je: zmernost — vsake stvari malo Vse te spremembe so razvile piknike do stopnje, kjer lahko trdimo, da se danea ljudje zabavajo-v naravi, da ae oavežijo, da njih zabava postaja vednq bolj neprisiljena, vedno bolj domača. In v teh domačih zabavah se pobi lie spoznavajo člani društev in organizacij. Včasih se taka prijateljstva končajo na sodnijah — v zakonu. Človek nič ne ve, kaj se sns izcimiti iz navadae zabave v prosti naravi. Eno je gotovo, da človek izgubi mračnost v nji, in to je glavno. Kot vsi drugi tako ao ae tudi člsni socialističnega kluba št. 27 v Clevelandu odločili prirediti to leto avoj piknik. Priredili ga bodo 2$. avgusta na Mo-čilnikarjevlh farmah. Program piknika ne bo nič drugačen kot navedeno. Vaega bo zadosti, največ pa težko zažoljene neprisiljene domače zabave. In ravno raditega vabimo vae somišljenike in širšo javnost, da ae pravgotovo udeleži piknika. Tru-jci bodo odpeljali izpred Slovenskega narodnega dom# točno ob 8., 10.80 in ob 1. popoldne. Cena vožnje na obe atrani je določena aamo 50c. Ravnotako vabimo tudi vae aodruge In somišljenike v Collinwoodu, da nas prav gqtovo poaetijo ns tem pikniku V nedeljo. Gledali bomo na to, da se bodo truki uatavljali pred Kunčičevo dvorano pol ure kaaneje po odhodu izpred doma v Clevelandu. Torej val na Močilnikfrjevo farmo v nedeljo 29. avguata! Zabave in veaeUa bo doati za vae, le udeležiti ae je treba. Pozabimo na vaakdanje skrbi ter ae trumoma od pel j i mo na ta pikniki Sodrugi, somišljeniki, prijatelji in znanci, vaem skupaj kličemo: Na avidenje v nedeljo na Močllnikarjevih farmah! — Joaeph A. Slskovich. ■a tJET*?* Piknik v korist doma. Mpringfield. 111. — Da ne bo kdo mislil, da amo izginili s površja s našim narodnim domom vred, povem, da je zdaj naš in mi amo ponosni nanj. Is malega raste veliko. Na prihodnji letni seji bomo lahko ukrepali, da-li ae dvorana poveča. Eni so bili ie zato prej, drugi so rekli, da Je boljše, če se prej vae plača, kar je res pravilno. Dolgo je vselo, vendar. smo veaall da amo v danih raamerah prišli tako daleč, da je naše, kar Delničarji vemo, da denar ni Jsgubljen. Delali amo Uho, vaak po svoji moči. Na napade od nasprotne stranke nismo odgovarjali. Čemu 7 Saj amo vedeli. da prihajajo is savisti. Želeli so nam pogin, pa kipi mo zdravja! Upamo, da prida dan. ko bo naš "Dom" xraatel, kjer se bo lahko nafta mladina zabavala in obdrftavall svoje aeje v obširnem prostoru. Ter besno mi a ponosom gledali na delo naših rok Da ne potabime povedati, da priredimo piknik v korist doma v nedeljo 29. avgusta na Pair ground! To je na štoru, kot «a je Imelo društvo «t. a. Uljudno vabimo vae daiotfer Je In druge, da ae gotovo udele-lite. Pripeljite svoje otroke presto naravo, saj potem morajo Itak nazaj v šole in m i bomo kmalu zopet sedeli sa pečjo in se gotovo kesali, ako zamudimo priliko. ToraJ na ¿videnj« vsi! Za fante, ki bodo metali togo, imamo nagrado. Tudi žene in dekleta bodo imele priliko kaj do-biti, posebno one, ki jnajo hitre teči. Za dobro zabavo in postrežbo bo skrbel n " voz in bres vsake kompanijuk. straže, katere je sedaj okoli «5 do 80 mož, ki napadajo mirne ljudi in jih pretepa ter vozi v zapore. Prizadetih je bilo le tudi torišča, kamor spravlja stavkarje In njih družine. Slabi časi ae jim obetajo. Kdor ima količkaj pameti, bi moral pobrati _____„ svoje stvari in oditi iz takega nekaj Slovencev, ki mirno kraja, dokler ima še kaj v žepu. Jaz sem obljubil, da jim bom pomagal po svoji moči, zakaj tam je doati naših bratov, ki so pod okriljem S. N. P. J. in brat mara brstu pomagati v potrebi. Z društvom v v Impe^ialu še Pa«/—Malokdaj se kaj sliši od tukajšnje naselbine Aloon Bun, akoravno bi bi lo potrebno, da bi ae kdo večkrat oglasU in poročal javnosti; položaj, v katerem ae nahajamo. Kot je javnosti znano, je bil nal rov zaprt že od lanskega aprila in do junija tega leta, toraj celih 14 mesecev. Skozi vao U dobo ao razpošiljali v letakih različne obljube in vae ugodnosti za rudarje z lestvico iz 1917. leta. Koverta bo polna vsaka dva tedna In ne vem, kaj še vae. O unij! pa ni bilo ne duha m aluha. Želje se jim nišo izpol-, nile, premogarji ao ostali doma j in ae na kompanijake obljube niao ozirali. Da bi rudarje pri< dobili na svojo atran, ao nair napeljali tudi elektriko, in aicej v vaako hišo, če je še tako raztrgana. yse je bilo zaman in potem so pričeli spravljati atare in izurjene ven, dovažali ao pa novince. Prvi ultimat od kompanije je bil: delat ali iz hiš. Drugi je bil od šerifa. Odločil ti je datum: Hodi, hočeš, nočeš, moraš. Umaknili amo ae v avojo u/odo. Uamiljenja je bil vreden naš položaj. V denarnih atlakat je bil maraikdo. Eni ao imeli belesen, ali tudi na to ae ni oziralo. Postava je zahtevala tako. In navedem slučaj: "Nedaleč od ihojega stanovanje, je bila žena ravno tisti čas» ko nas j< obiskal Iferif, hudo bolna, da ni mogla fz postelje. Vsa tresoča ae ga je prosila, če bi smela o» atati v hiši, toda njena prošnja ni bila uslišana in še tisti daS jo je moral njen mož odpeljati v bolnišnico. To Je pač delavčeva usoda. Za delavca aploh ni pravice. Eni ao iskali zadoščenja pri sodniji, pomagalo ni nič, ker ima Plttsburgh Coal Co. vae sodnike na svoji strani, skoro bi rekla, celo Penno* tako da ae nimamo aploh kam obrniti in ae kam pritožiti. Selili amo ae iz kompanijakih hiš in aedaj go-stujemo po različnih stanovanjih . Nekateri ai delajo svoje domove in drugim je naredila U. M. W. barake po več aob sku-paj za več druiin, Jn aicer na avetu Tome Kavčiča.* Tako amo naredili prostor za neko smeš, ker sem ae šele največ is Ohijo kot nam pričajo tablice na avtih Dokler ao hodili aem le sam ci, se jih je veliko vrnilo, če ne izlepa pa izgrda, ali aedaj pa ae Belijo večinoma z družinami iti ao zaatraženl kot zverine ali kot največji kriminalci. Narodno-ati ao različnih, največ je samor cev, ki hodijo sem z vseh vetrov. Sliši se, da je tudi nekaj Slovencev med njimi, kar pa n* morem ugotoviti. Ce je to res* niča, potem Je sramota, da se prištevajo med Slovence In dif jih je rodila slovenska meti. Tak človek odpira vrata suženj stvu, sebi in drugim poštenim delaveetn. Koliko Je fte tukaj teh ljudi, ne vem natančno, tako ae sodi, pa 93. Staro "kranjsko" ime torej ostane^ Za Spremembo imena se je prece, trudil Tone Grdina, ki se je u 4injal Kazlmirjevi frančiškansk kliki. "Jolietska stranka" je pa bila proti in kot Se vidi, je nnagala.'Glasovanje je bilo pol nensko. Konvencija je nekoliko novega gl. odbor. Dodan je poeisbni finančni odsek, ki bo imel v rokih vse investiranje jednotinega denarja (po zgledu pri S. N. P ji.!). Tretji podpredsednik odpa k. Porotni odbor bo ¿tel pe | tonov in bo obenem funkcijoni M kot odbor za pravila. Propadel je tudi predlog, da « centralizira bolniška podpora Z* to reformo so se zlasti potegi frančiškani v upanju, da Potem bo jednota s centralizira-110 podporo ložje konkurirala s N. p. j. Centralna bolniška Mpora ostane, kot doslej, prostovoljna za društva, ki se ho-fejo pridružiti. Deiegatje teh druitev so sami zase sklenili, da * Podaljša rok plačevanja pod P°re. Za pol leta bolezni velja ce-lA Podpora, za nadaljnih 12 me-*®cev P» polovična. V centralni MnUki blagajni je $14,600. Konvencija je trajala šet dni Sključena je bila v soboto Polnoči, v glavni odbor so bi «voljeni brez malega vsi stari odborniki. Grdina je ostal pred ¡¡«»«k. Kazimir je kandidiral sa duhovnega vodjo pa je propar Dobil je 70 glasov, dočhn je Jjegov protikandidat, Kazim ^rfko, slovaški župnik iz India J»Poli«a. dobil 108 glaaov in 2L «voljen. pHhdnja konvencija, ki se od vrti na štiri leta, bo »»ukeganu. Konvencija je odštela nekate od Brnikom lepe nagrade * «vanredna dela". Grdina je T"1 *1M0. tajnik Zalar $600 " ur*dnik glasila Zupan $500 **fr ade. Slavka v Šangaja m razširja dalja Kitajska Ijbdska armada ae je umaknila nedotaknjena. Kan-tonske čete ogrožajo domeno diktatorja Vupejfuja. New York, N. Y. — Vef kot 60,000 oseb je v torek navalilo na prostore pogrebnika Camp->ella, Broadway in 66. cesta, kjer leži truplo filmskega igralca Rudolfa Valentina. V silni množici je bilo največ mladih deklet, a manjkalo se ni tudi stark, otrok in odrastlih moških. Naval je bil tak, da je bila policija brez moči, ko je hotela napraviti pot skozi množico, tončno je policija na konjih ho-tela odgnati množico s silo, nakar so sledili izgredi. V silni gneči je bilo par sto oseb poho-enih in bolj ali manj ranjenih. ! Množica,«pritisnjena ob poslopje. , e zdrobila dve veliki pročelni širi in kosci letečega stekla ao mnogim prizadjali boleče rane New York še ne pomni takega prizora, da bi se tolika armada žensk borila cele ure 3 poli cljo, gnetla in suvala ter trgala obleko samo zato, da so mogle ženske za trenotek pogledati na Wed obraz mrtvega "šejka", ki eži v bronasti rakvi med lu-i tx>m rož in vencev. In ne samo to. Policija je morala atražiti ob rakvi, da niso histerične ženske planile na truplo ln potrgale njega obleko v koščkih za "spomin." i ' Množica je tulila in kričala kot divja, ko je policija orala s con j i skozi solidno človeško me so. Ko je bila končno ulica praz na, so policaji pobrali 28 ženskih ževljev in cel tovor klobukov, ki so ležali po tleh. Policija je zaprla ulico in uravnala ljudi v dolgo vrsto, ki se zdaj pomika noč in dan proti poslopju. Valentino bo ležal do pondelj ka, nakar se vrši pogreb. Truplo bo začasno shranjeno v mavzoleju, ker se še ne ve, kje bo pokopano. Morda ga odpeljejo v Hollywood ali pa v njegov rojstn kraj v Italiji. , k V torek sta prišla k odru dva italijanska fašista v črnih sraj cah in se postavila h krsti kot častna straža. Fašistovska stre ža se menja vsaki dve uri. Vest se glasi, da je Mussolini naroČi venec. Po New Yorku se je istočasno razširila govorica, da je bil Valentino zastrupljen z arsenikom Policijske oblasti uvedejo preiskavo, ako dobe zadostne doka ze. Izvedelo se je tudi, da je Ve lentino zbolel drugi dan po "div-ji zabavi," ki Je trajala vso noč zadnji teden. "Sejk" je plesal in popival v družbi deklet, zlasti pa se je zabaval z neko pevko Mari an Benda, katero je nazadnje spremil domov. Valentino je bil baje zaročen s filmsko igralko Polo Negri, k je zdaj na potu iz Los Anfelesa h pogrebu. Pola Negri se je o-nesvestila, ko je dobila vest njegovi smrti. Sangaj, 24. avg. — Protestna stavka kitajskih delavcev v tukajšnjih Japonskih tovarnah se razširja na vse strani. Te dni je sastavkilo 10,000 novih delavcev v japonskih podjetjih. Tukajšnji kitajski militaristi, ki sodelujejo z Vupejfujefm, so v velikih škripcih, ker jim stav-, ca ovirajd nabavo potrebnega bojnega materijala. Položaj na frontah kitajske civilne vojne je še vedno ugoden za revolucijonarje. Ljudska armada (kuominčun) se je U-maknila iz nank^skega prelaza in Kalgana v strategične hribe na severozapadu v popolnem redu, dočim so mandžurske ln Vu-ujeve Čete utrpele velike iz-Diktator Vupejfu se zdaj seli s svojo fu-mado proti jugu, v dolino Jangtse, kjer kan tonske čete ogrožajo boljinbolj njegove postojank^' provinci Honan. BiaiMŽ vred banki bun ubit, kakor tedi bančni po lieaj. — Ha njenih 120 oseb. AMKKlSKI MAGNATJK VRG-, LI PROČ TUJI JAREM. • i • To pa še posebno v jekleni ' industriji. Chicago. — (F. P. j, — Kako I so se velikanski profiti množili «Pittebnrgh, Pa. — V torek I ameriškim kapitalistom na ra-po poldne je prišel v Farmer V čun od vojne izmozgane Evrope, Deposit banko, ki *je ena največ-1 je razvidno Iz poročila, ki je bi Vtall Iz JifMMJt pft Je ša vedno bolan. V zadnjem Času so ponovno krožile v Časopisju vesti', da je PaŠlč nevarno bolan. Mudi ae v Karlovih varih, kjer baje večinoma ostaja v postelji, kar znači, da ga ne muči le zlatenica, ampak tudi oalabelost. Za radikale bi bila «kgromntyi zemeljskih plasti, ki so zasule progo, je bil promet na progi Ljubljana—Zidani most ustavljen. Mehiški katolifoa kritizira ameriške katoNiaie ________ ________ ________V newyorŠkem dnevniku 'The jih v tem mestu, Collins Barley.! lo prlobčeno v^ilstu "Commer-lPašičeva smrt zlasti sedaj, ko|N«w York Times" js 6. Julija V roki ja imgj mal kovčeg. &el cial and Financial Chronicle". Ta niso edini, silno neprijetna stvar. »«*«! dopis, ki se v prevodu gla-je k nekemu okencu Ur bančne- list dokazuje', da je bilo med le- ker nimajo v svoji sredi nobene dobesedno: "Uredništvu The New York Times: Kdor čita, kar piše biv- .pojasnili možaku, da ni tisti ps- jelenih podjetjih, ki so last U. sede menda štirje slovenski go- —"—t >e-jiu guoe. mu uradniku pomolil pod nos ti 1914 in 1926 pokupljenih pri- enako močne,osebne avtoritete. nekak poče&an liatlč, na katerem se ni dalo drugega čitati kot "$2.000'V- Na vpraAanje u-radnika ja Barley sekal da zahteva $2.000. Uradnik je po-1 od tujozemskih investorjev. klical par svojih tovarišev in ___________________________#w ___ ____ zraven, je prišel tudi bančni po-| da ^ vzletu 1914 imeli franc o-j Oblastna družba "deTa, odkar~je | Tf11,y n[ bil nlkdi,r v Mthlkl; lica j George Ortman Bančni uradniki so uljudno bliftno sa milijon in pol delnic, ki Odlašanje kakršnegakoli politič so predstavljale v polni vredno- nega koncepta rsdlkslne stranke I ši sodnik A. J. Talley, ki je pred sti 136 milijonov dolarjev. In Je očivldno tudi v zvezi s Paši-|sednlk odbora sa katoliške te delniee so bile kupljone vse | čevo boleznijo. Bada v Trboveljaklh prsmogo Omenjani list tudi pokazujt, kopih je prisila do vrhi^a. interese Katoliškega kluba v New Yorku, o verskem vprašanju v Mehiki, je positiven, da ski, angleški vestorji nad in holandski in-milijon delnic vi nacionalizirana, kar ae Ji po-1 ljuui. V upravnem odboru sicer | Most prekucnil čoln. Chicago. — Victor 0'Day, star 38 let, se je v torek zvečer s svojim sinom In ženo peljsl v čolnu po severnem rokavu reke Chicago. Ko Je bil čoln baš pod mostom na Qgden Ave., je rao-star začel obračati most, da pusti mimo nek mal parnik. Pri vrtenju je neka Jeklena žica oplazila Čoln ter ga prekucnila. Šestnajstletni sin je prijel svojo 68-letno mster ter z njo srečno splaval na obrežje, oče pa je utonil in so njegovo truplo poteg nili iz vode šele naslednje Jutro. NEZAPOSLENOST JE VEDNO VELIK FAKTOR.' r> " To je pokazal delavski depart tnent. Chicago. — (F. P.) — Nezaposlenost dela vedno yellke in resne priglavice zveznemu delavskemu departmentu, kot je razvidno iz poročila, ki ga je iz dal ta department v Columbusu, O., za leta 1921 do 1926. Crox-ton je poročal zA ta oddelek in je pronašel, da je povprečno vedno nad 8 odstotkov delavcev brez dela ter da je število zaposlenih znašalo za omenjeno dobo 82 odstotkov celokupnega delavstva. V letu 1923, ki je bilo leto naj večje zaposlenosti, Je bito 6.8% delavcev brez dela ter 6.2% jih je pa delalo le od časa do časa Leta 1921 je pa bilo 18.4% delavcev nezaposlenih ter 10.1 pa le delno zaposlenih. V najboljših časih je bilo komaj sedem osmink delavcev zaposlenih stalno in tri četrtine pa samo začasno. Ta pregled je navadno narejen v mesecu oktobru, ker ta mesec se smatra, da je najvač delavifltv zaposlenih, kot pravi državni department dela. # Največji vzrok br z del j a Je seveda bil vedno delo, ker so bi-le zaloge prenapolnjene, razven leta 1922, ko Je bila bolezen glaV. ni vzrok nezapoelenosti. Croxton Je tudi pronašel, da je moška nezaposlenost vedno večja kot pa ženska. ISutiegarja utonila v žganju. Benton Harbor, Mich. — V torek je bila slučajno odkrita največja žganjarna v okraju Berrien. Nedaleč od meatne me je lita imela dva brata v nekem hlevu skrito pravo pravcato tovarno za izdelovanje prepovedanih alkoholnih pijač. Tega svet ne bi sedaj najbrže vedel, če ne bi v torek eden izmed žganjar jev padel v veliko kad, v kateri je bilo, petinsedemdeset sodov žganja. Sam Dimarla, star 17 let, Je padel v žganje ter začel kri tati na pomoč. Prihltel je njegov brat Frank, star 27 let, k\ ga je hotel potegniti Iz ogromne posode, t* J« sam padel vanjo. Utonila sta obs v žganju, ki sta ga sama nakuhala. Frank Je bil poroden, Sam pa samec. ?ir vreden ¿e počenega centa, akrat ae je ftarley sadri: "Dajte mi $2.000' ali pa vas pošljem v zraki" Bančni uradniki so zaslutili nevarnost, pa so ae naglo vrgli na tla. Med tem je Bar-1 Eemakt kapitalisti ley že vrgel svoj kovčeg na tla {er srditb brcnil vanj. Istočasno je strašno zagrmelo. Eksplozijo ao čutili po celem trgovskem delu mesta, tako silna je bila. V banki sami je imela silen učinek. Ko se je polegel dim, so policaji, ki so takoj pritekli, zagledali strašen pri zor. Na tleh je ležal Barley brez glave in s gornjim delom telesa popolnoma razcefranim Policaj Ortman je bil dobesedno preluknjan od drobcev bortibe. Se mu je bilo srce; a je umrlUe precej nizkih cenah, kmalu po eksploziji. Dvajset j tlie Se po8ebej sa industrijo Jek oseb je bilo nevarno ranjenih, kakih sto pa lahko poškodovs nih od droi>cev razbitih Šip in drugih predmetov, Mnogi rs-njenci so našli ha tvoji oblek kose Barleyjevega mesa niti se ne briga, da bi pračital zgodovino Mehike. Jas, kot rojen mehiški drftav- Š.1 Steel kompanije. Z drugimi spod je raznih strank, ki preje- Uan in katoličan, moram Isjnvl-besedaml se to pravi, da so Imeli majo (na leto 160,000 Din?) na- ti, da v Mehiki ni nobenega ver-tuji kapitalisti eno četrtino vseh grade. Toda ravno zaraditeg« }k.«*a vprašanja ali problema, delnic v podjetjih Jekla. To je p* imM družba svobodne roke, da Ce bi sodnik Talley prečital naš tudi pomenilo, da so Imeli tuje- dela s ogromnimi dobički ip da konetltucljonalni akt (naš te-, zemski kapitalisti še precej 'mtče rudarje na cesto, druge pi. malJni mastne proflte od te velike ame- plačuje tako mlzerno, da velik riške korporacije. del saslušl komaj 600 Din na „ ajMi t, ^ Ko pa je stopila Amerika v ali pa fte ne. Rudarje, ki sol *****.^S^f! ™ vojno leta XW, se je pa število « posvetili rudarski stroki, meče vedel, kako dolgo so katol -delnic še precej znižalo. V msr- ta družba na cesto Ur se bavl r|*ki y adarji, splošni In krajevni, cu letošnjega leU pe ima tuj ka- namero, da pridobi novih de- »rabljsli ljudstvo Mehike, tedaj bi videl, da so vse vere v Mehiki svobodne in zaščitene, ln Še bi predsednik pital le še nekaj nad dva odstot ka delnic naloženih V. teh pod lavcev s knfetov; "11, ki prips* | dajo tudi "nnšemu narodu", naj jetjih. Velikansko kupovanje pa poginejo a)l gredo s trebuhom muntelje za Časa vojne ln ps ne- M kruhom. M^BI zaslišne cene, ki so jih računali] ameriški podjetniki zaveznikom, Uniformirana sverlns. Pred varaždinekim sodiščem stoji so prisilile ®vropske >žandaraki poTučnlk Brki t, ki Ima da so pepr^cUUiu.vo^cielnlce po|nft VMtj mnotfo M,ueAjtfV rVsrin- skega pretepanja in mučenja] ljudi, ki so bili pred nJim "služ- bi moral, kot Ukreni katolik, priznati, da naši novi zakoni dajejo rimsko-katoUški cerkvi več. jI rešpekt, čeprav je ree, da ti zakoni stremijo ta znitenj^m obl*tl katoliške cerkve Aa političnem polju na minimum. Čudim se, ko r i§ obf v1adl ne vtikala divjsškl oficir na mnoge v notranje zadeve druga druge. Kaj hI sodnik Talley rekel, če Okritje Miklošičevega sporne-1 b| prwdsednlk Tequllla ali Ong-nlka v Ljutomeru. V nedeljo korporacije v Mehiki taklju-dne 8. avgusta so odkrili možu ¿u, da Je Volsteadov zakon v svetovnega slovesa, učenjaku sM^trnih državah nasproten Miklošiču v Ljutomeru »pome- "pravicam človečanstva" In bi T T T TT T T ? ? ? KOLIKO VESTE? Zasastr«as vprašsajs l^adpiveri. (lattice (m shranit«, morda va« kdaj prav prida.) * T T T~T T T T T T bik. Miklošič je bil rojen 20. nov 1813 v mali vasici pri LJpto meru, umrl pa je 7. marca 1891 na Dunaju. Spisal je več sloven sklh jezlkovnlc in čitank, slasti slovi njegov besednjak ln služI kot vir vpem slovanskim jezikov nlm ln znanstvenim raziskoval _____ cem. Miklošičeva dela ne elu-j ^^"^Mfgaeat žljo samo Slovencem, nego vsem Lerscho ajsno zahteval, da |»redaednik Mehike umakne priznanje vlade Združenih držav? Alt bi ne bilo to letotako smešno T Zellm, ds se sodnik Talley pri. druži večini kulturnih ameriških demokratov, ki še dolgo o-dobravajo besede velikega Ame-El respeto al la pas," katere 1 Odkod prihajajo rdeča krv- slovanskim Jezikom in ■«tedaj U((oJ||rn prtJVaatl: ^apoštoVa-i,kU0K0(i prwai^mm^m- r . yge s|ov|Vlfl vaUki važnosti.Ljf pravic druflh mir» na telesca? 2, Zakaj povzroči velika zgubi* ] krvi smrt? 3. ZsksJ zdrsvnlk ugotovi vaA ] pulz, kadar ste bolni? ■Odgovori: 1. V kostnem mozgu so nepre- Prokleieive nad dr. Cankarjem. MI smo Že svoj čas klerikal ce spraševali, zakaj da ne spre govor« niti beeedice o tem, da Jih je zapustil eden najboljših Msttas Ssntoyo, New York, Ö.JulIJa IM«." Cist liri oken sasUvJwJo. • , ^ . , Chicago. — Unija delavcev, ki ^JL^S^l^ ! umivajo okna na nebosežnlklh, ključils, da zaštrajka, ako člani gamated Clothing Workers uni-l ¿inTh življenji» po^lno^iU-l ^"^eiT W je se Je nedavno posrečilo uni-L ju< Ktdlir voč za rabo," . M1K>4UlVttnM OIM,bnost. Za-r^1. ^ W'^r^.r Jonlzlratl trdovratno tovarno i p^o v JvtrM jn vranico. tj, i katoliško cerkev in se v**k dan Fruhauf bratov, v katerii Irdelu- kjer ^ ukorekoč "predelana", ' m^yno civ|,M0 pofošU z gdč.|n>' i* jejo moške obleke. SjdaJ so, te „ prgvl( kar Je uporsbnega, ||rjbtrjevo u ijub|jane. Dolgo1 vsak dan rlsklrajo svoja življe-na uro. jejo muw uuim»*. "-«-J , g to se pravi, Kar je uporaonege, Hribarjevo Iz Ljubljane. Uolgo aeManeaAneinfi AAVARI podžganl od tega uspehe, ekle- d dele ulosUJs | opuščajo njeni sUbri In dolgo vetavljen veM so se trudili gosiiodje, Cankarja | aieva, plAiU dobrim pregovoriti od te na mozgV^^^^^^H 2. Ako ostahe vsled' velike krvavitve samo malo krvi v te-lašu, ne more srce radi premal« količine ostale krvi delovatU te, je mogože veUvijen, ker nI Ml plačan. Ake Je ?«A Nflt pin- Beckerman I neenakomeren in sploh zasUja.l^ lom telesa je dovajano premalo \m9r*. Ko pa to ni šlo, so izdali Ml že kampsnjske kWkm. To Je vzrok, zakaj zdrav- L^ nJim prokletstvo. tovarno bo .tal. tekom kampa-| ^ y ukjh ^^ v ^^„^ wto ne nje plketnegtpasa. ¡bolnika razstopjno soli. Taka vjjw.m življenju nič r Novemu Krleže dov.djrn vstop Ameriko n« bo v ci- ^ _ _______________ _ mani .re- rasstopina kajpada ne more na-|^n, |>r. Cankar je sorodnik nadomestiti krvi, toda srce im. ^ vellkeg. pUatelja — socla- ee vsi dm- ►"¡SaCte f v 1 i KriSnamurtl vumpatl. Ilde- jj^ Cankarja. New York. — J. Krišnamunu. .. v koi. _ , _ . , > , , 77 4 VrTdn^H ; lovalnice krvnih Ulesc hindujski mee ja, je v sw4e F^| ^ v uklifn f)u šel v New York na parnlku "Ma- Jeetlc*. Nekdo je predlagal, da m temu novemu božanetvu dovoli v.topa v to čisto deželo, ln sicer radi njegov« 'moralna pokvarjenosti/ Priseljeniški ko- mlsar M. Dny ne Ellis Wandu je malo pred prihodom P«mika izjavil, da radi tega vzroka re- inkarn i ranemu Kristu ne bo zn- branj en vstop v Ameriko. Krišnamurtl se bo v petek od-peljal šs New York, v Chicago, kjer ee bo udeležil konvencij« neke prismuknjene verske aek* te. v kost-1 nem mozgu v takem slučaju delajo s podvojeno paro in karj najKitrejše mogoče pošljejo v Žile arnmde novih krvnih Uleacj in kmsJu je vbrizgsna razslopi na soli Uko polna rdečih krvnih telesc, kakor je bila prvotna kri. | S. Zdravnik prime vašo roko ln Zopet povedenj v Sloveniji V tednu 8.—14. avgusta vreme Je |»vzro#llo ponovne poplave navedite stari In nevi Naši za.topnlkl •mo||ivtnl tajniki in drugi kl. pri katerih lahke naročnino. Naročnina sa eeleieU je SMO la sa pel leta pa IUI. Clan! S. N. P. i., f l.to In sa seb lete Za mesta Chicng* In za lete M-M, pel leta HJft, te k I ao prizmlel« posebno Slov- člene $t.W nijo. Ne i#oreojskem J. dne •. avg pr>Hden snežilo prveej Ris ko v dolineh ln Je temr»eratura močno pedis. Na «ledu Ja bil mrsz najobčutnejši. Med posU- šteje udaTe* area, pri tem gleda jM||||| Mtm p|at podani - - ^ ..i^« iraški brzovlak, pri čemer je zemlja ln kamenje, ki ee je udr-lo na progo, prevrnilo lokomotivo ln jo popolnoma razbilo. K erečl nI nobenih žrtev. Težko renjen je aamo kurjač Red Is Nove vasi pri Mariboru. Radi nesreče ln na ure, da vidi. kako naglo bij« vaše srce. Srre je Jako občutljiv etroj. K4ee prvih znakov rgene bolezni Je, da prične srče biti hitreje ali potnaneje. šgMraJb u "Pro mi o"! Za Evrope stene aa pel Ista M^O, sa ves Me pa Tednik slane sa Rvrepe ft.fi. Člani doplačajo sejne Ne aa poštnino. Naročnino lahke in« nami pošljete na naslovi UPRAVNIOTO «PROSVETA* mi i. Lswniels Aem , CHICAGO, U4e J . ^...... . Četrtek, 26. avgusta ■ m »> i * ...... potovalni zastopnik. DA SKUHA8 DOBRO I VO, PISI PO NAfiE PRODUKTE. ""V PVHMMCIU. roikoi » pnprifaj^ 4« It doma pri i ■i b Mjboljtl b ul hpsvit» Otroci in vojaštvo do narednika plačajo polovico. Za števila« obisk proei ravnateljstvo panoptikuma. CHARLES (pravi), ravnatelj panoptikuma. Opozarjamo, da ae sap* ¿ati steklen* omara danes točno ob 8. Gosta, nervozna množica ja obkoljevala stekleno omaro, v katero je počasi legal Mac Tschambock. Napel je suha prsa. si naravnal prožast triko in napravil z roko kretnjo. Nato je stopil Monsieur Charles * omari in zaldical: "Hallol Tschambock sary?" "Lapi Sak!" ja odvrnil namišljeni Asirec in A je od mraza tresel. •;«•. • . "Zaprite pokrov! Goepod policijski častnik, zapečatite uradno stekleno skrinjo! Znanstveni akt se je začeli" Orkester, šesto ječ iz gosli, klavirja i» jaz z-bobna, je zaigral poskočno koračnico. Občinstvo je ploskalo. Asirec je sedel v stekleni omari in grbančil obrvi. Čutil aeje sicer junaka, ker je bilo na tisoča oči «vanj uprtih, f se ni mogel prav vleči. Zdaj je uprl obrito brado na široko dlan, zdaj ja polotil roke na hrbet, zdaj je peripfl eno roko pod glavo in z drugo božal nogo. Občinstvo gs je gledalo kakor čudno ribo v akvariju. "Hm .... diha!" je rekel neki "Bedak, zakaj pa ne bi dihal?" je odvrnil mož Doteg njega. "Kako dolgo še sedi?" "Osemnajst minut." rtZares.... nič ne je?" ' "Prava reč, tako dolgo znkm tudi jaa to r "Ce osemnajst ur nič ne ješ, bo* tulil od lakote... Ts pa bo stradal 40 dni in 40 noči..." Mlada dama ae je nezadovoljno aaferpmftila in vprašala svojega spremljevalca: "Ali samo sadit Ali sicer nič na d«UT" " "Kaj sa pravi: nič ne dela? Saj strada!" . "To na se ne vMi!... Kdaj do. bi voda, gospod posestnik panoptikuma?", "Jutri, obsoref/ Prosim, počastite nas e svojhn obiskom." Občinstvo je št nekaj časa gledalo Asitca, ki je bil med tem zadramal»( in ja nato polagoma zapuščalojupanoptikum. "Cemu pmo prišli že danes, priti bi morali čez pet dni. Zdaj sem videl le, kako so ga zapečatili." Ponoči je odprl Monsieur Charles vrata svoje sobe tik ob panoptiltu in aj še enkrat ogledal svojo "glavno številko", ki naj bi mu deževala zlato. Asl-rec je letal na dnu steklene skrinje in spol. Monsieur Charles ja dvignil svttiljko in posvetil spe-čemu v obraz. Ta je trenil z vekami, zasdehal in nato počasi od-pri oči. . "Kdo Jsr je prestrašen vprašal. "Oh, vi ste Monsieur Charles?" "Dragi moj, prišel aem le, da vidim, ali Jo vae v redu. Spi mirno daljal Lahko noč!" «Asirec aa Je pretsgnil in nato rekel: "Pravzaprav ni vse v redu t" "Kaj pa Jo?" "Jesti hočem." "No," Ja dobrodušno odvrnil Charles, "aa to imaš še čaa... Samo 4a 19 dni.... Potrpi «a malo!" "Vi lahko govorite — fcotrpi še malct" is neaadovoljno pripomnil ussetnik v stradanju. "VI sta gotovo dobro večerjali, jaa pa od zjutrtft nimam nič v ftelodcu ... Koliko pa Ja pravzaprav fts ura?" "Tri pa polnoči. Spe vaj. dragi moj, jas gremT Pri vil js svetilko in le je hotel oditi, ko Jo zaattal sa seboj trkanje na stekleno omaro. Trdno tn energično sa Ja začul Aslrčev gina: "Jeetl hočem.... 8tvar sam ai premlalil. ftietite me U ta milnice! Hočem začeti kaj drugega T Poaeetnlk paaeptika je v duhu le videl kako mu ja iaginilo zlato. obupa» ss je prijel sa glavo in zavpO: "I.ump... uničiti me hočail Dal sam le sa ves teden tiskati lepake... Vae meato govori o tebi. N4 v omari oetaneš?** Charias je poveeil glava, Čutil je, da bi, čeprav bi ae mu danes posrečilo pregovoriti moža, nikakor ne stradal štirideset dni . Stopil je k atekleni omari, jezno atrgal pečata, odkril ieeeal pokrov in zatulil: "Izlezi ven, lump!" Umetnik v atradanju je molče oatavil omaro in ponižno rekel: "Mar sam vedel, da se bo tako končalo ? Mislil sem, da bom izdržal!" — Torej, poračunaj va! Za en dan stradanja 25 rubljev, za vstopnice — 10 kopejk za o-sebo — recimo 40 rubljev..., skupaj, ker nisem stradal vso noč, 60 rubljev." "Poberi se!" je divje zakričal laetnik panoptika in planil nadenj. "Gospod Charles,V je rekel u-metnik v atradanju, "nimam rad takih šal..." Na rahlo ga je po-tianil nazaj v sobo. "Ali nimate nič jesti? Želodec mi je izčrpan." Na mizi sofetali ostanki večerje, ki jo^Je bil použil Monsieur Charles s gospodom policijskim čaatnikom: pol gosi in petdeset jajc.... "Umetnik v atradanju" js pograbil gos in raztrgal na kose in v petih minutah je izginila v njegovem žrelu. Monaieur Charias je atal na drugem koncu imze ter a atra-hom in začudenjem gledal vanj. Umetnik v atradanju je pograbil gnjat in jo v velikanskih grižljajih pospravil. Prav tako hitro so izginili jajca.*.., \ Gospodar panoptika ae je od strahu sesedel na sfol in vprašal: "Ali vedno toliko jeate?" "Ne, aamo če sem lačen!" "In kdaj ste lačen?" "Vedno." "Dragi moj," je razburjeno rekel Monaieur Charles, "najine pogodbe ne bova raztrgala... jo bova samo predrugačila... Kazal vas bom kot slavnega požeruha. Povejte mi, dragi moj, ali lahko aneate en večer 25 žemelj in celo pečeno goa?" "Hem," je dejal umetnik v atradanju, "pridenete lahko še nekaj klobaa in deset jajc..." "Dobrotnik!" je vzkliknil Mon- Monaieur Charlea in objel okoli vratu umetnika v atradanju. "To bo zbudilo še veliko več pozornosti, kakor stradanje." "Skoda, da je prepozno!" je melanholično pripomnil fant. "Zakaj ?" "Lahko bi takoj nastopil..." "Ljubi prijatelj, ali ste znoreli? Verjemite mi ... da ne gre! To je v intereeu podjetja: Ce bi vas pustil po noči is omare, kje bi bila kontrola? Stvar bi tedaj ne bila intereaantna in nihče bi ne prišel." "Samo en pogoj," je rekel fant, "preden ležem v omaro, mi morate plačati pošteno večerjo!" "Dobro, pojdiva v pisarno in podpišiva pogodbo ... Nato ae-atavlva lepak, da bodo J j udje debelo gledali, ko ga bodo čita- 11 . . "Z OBLASTNIM DOVOLJENJEM . ae bo v znanem panoptiku čarodeja Monsieur.Charieea . vršila vrsta senzacionalnih predstav pod devizo: Čudo organizma! ali: Prjtv nič ne jem! Znanstveno intereeanlna predstava stradanja, izvajana po znamenitem asirskem umetniki v stradanju, Mac Tschamborcku. ' Vsi, spoštovana gospods, jemo štirikrat do petkrat na dan. .Tu pa bo človek — zaprt v atekleni skrinji — stradal 40 dni in štirideset noči! V navzočnosti spoštovanega občinstva bo policija zapečatila stekleno skrinjo, v kateri se bo nahajal Mls-ter Mac Tschambock. Slavno občinstvo prevzame kontrolo! Za premiero, to Je za dan, ko bo Miater Mac Tschambock legel v steklepo skrinjo, zvišane cene! ArkadiJ Averčenko Naš aobrat Thom Celik bo v kratkem obiskal naše stare naročnike in druge rojake v državi Minneeota, ker je pooblaščen tudi za prodajo knjig Književne matice S. N. P. J., želi uprav-ništvo, da mu gredo člani in drugi rojaki na roke in ae naroče na liat Prosveta in si nakupijo knjig od njega,4er mu tako pripomorejo do boljšega uspeha.— Filip Godina, ravnatelj. , _ojim le enega Sodnika, in ds ss ga naj tudi oni bojijo v svojem hinavskem srcu, ker napram hlnaveklm srcem bo On strašnejšl nego napram odkritemu naeilJuP Komtur, ki ni bil pripravljen na ta udarec, je zamodrel od onemoglega otrova že začel bruhati beeede gneva, ko se Je začul priglušen ropot kočije, ki je zavozlla v preddvor. Dvignil je tedaj pogled od Benedetta In poalušal. Benedetto je prijel sa naalonišče svoje stolice. da bi odatraall to ovfcro ter ae mogel obrniti. Oni ae je stresel, v očeh mu Je nanovo sagorela sa trenutek uepevana jeta; ispustil je čaeaik. kl ga je vae čas držal v roki. udaril a pestjo po miši in za vpil: Kaj delate? Ne ganite ser prttefejtf) '9MJUJ (Dalja.) Benedetto je vstopil v prostorno sobo, kl je bila vsa temna rasen kota, kjer je gospod pri petdesetih letih bral "tribuno" v svetlobi električne svetiljke, živo oevetljujoče njegovo plešasto lobanjo, časopis in s papirji pokrito miso. Nad nJim se Je iz polteme svetlikala velika kraljeva slika. Gospod ni odmaknil od lista glave, težke od zavedajoče se oblasti. Odmaknil jo je, ko se mu je zl J ubilo, ia s malomarnim očeaom pogledal atom ljudstva, kl ga je Imel pred seboj, i t "Vzemite stolico," Je rekel hlsdno. Benedetto je abogal. "Vi ste goepod Peter Msiroul?" "Ds, gosopd." f "Obžalujem, da sem vas nadlsgovsl, s bile je potrebno." Izpod vljudnih besedi gospods komturjs je prebijalo trdo dno ostrosti In sbadljivege i as meha. "Dovolite," je rekel; "zaksj se vi ne dejete nazlvati s svojim imenom?" Temu nenadnemu vprešanju ni sledil Be-nedottov neposredni odgovor. "Dobro, dobro," Je povzel on. 'To zdej nI poeobne važnosti. Tukaj nismo pred sodiščem. Jas mislim, da mora človek, kl hoče dobro delati, vršiti to pod laatnim imenom. Toda jas ne hodim v cerkev, imam drugačne nazore nego vi. To nič ne de, pravim. Ali veste, kdo sem jaz? Ali vam je vaš spremljevalec to povedal?" • "Ne, gospod." "Dobro. Jas sem oprevnik drsžve,*kl se briga nekoliko za Javno varnost in ima nekaj oblasti; ds. nekaj oblesti. In sedaj vsm hočem dokasati. da se brigam tudi za vas. VI ste — neprijetno mi je, da vam moram to povedati — v kočljivem položaju, dragi gospod Maironi ali gospod Benedetto, kakor vam je ljubše. Sod-nijski oblasti je došla obtožba proti vam. v resnkl težka obtožba; in jaa vidim, da je v veliki nevarnosti ne samo vaš slovee svetosti, merveč tudi vaša osebna prostost in torej tudi vsše pndiganje vsaj sa kakšno leto." Ogenj Je planil Benedettu v obrat, oči so se mu saisrkile. "Pustite avetoet in sloves," Je rekel. Visoki opravnlk države Je povsel, ne ds bi se dal zbegati: "VI ae čutite sadetega. Pomielite pa in vedite. da pretijo vašemu slovesu svetoetl še vse drugačne nevarnosti. Se vse drugačne reči se pripovedujejo o vae, ki nimajo nk opraviti — radi tega ste lahko mirni — s kasenaklm zakonikom. a se tudi kdoveltaj ne slagajo s katoliško nrsvnostjo; in zatrjujem vam. da je vera vanje precej razširjena. Pravim vam to le tako; ker to so stvari, kl se mene čieto nk ne tkejo. V ostalem ni avetoet nikoli kaj istl-nltega, vedno Je več ali manj povaoritev, kl Jo zrcalo daje sliki. Ce sploh je kakšna avetoet, je to svetoet zrcala, avetoet ljudi, kl verujejo v svetnike. Jas ne verujem vanje. A preidimo k resnim stvare«?. Praviti eem vam moral neprijetne reči, moral eeas vae eelo raniti; sdaj bom lečII. Jas nisem veren, vendar pa cenim yersko načeto kot tlVOt) javnega reda, ia potem Preprosto. Priča: "Sam ne vem^kaj naj storim. Poklican sem za pričo v {ojfti Ceme-Bele. Kaj naj iz-povem?" — "Najboljše bo, če poveste vse po pravici." — "Bogme, na to pa niaem mislil l" Tiska vabila n veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. t slovenskem, hrvatske», slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jesOra in dragih. CENE ZMERNE, UNIJ8KO DELO PRVE YR8TO VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE S. N. P. J. PRINTERY M74» Sooth Uwad* Atcmm, CUcn* S TAM SS DOBS MA ZELJO TTTDl VSA USIMENA POJASNIL*