->• X-;

NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD
■asjasesife
panMumnGEncun
£ADI9Í^±I Aa;enfo'TEDNIK
Več v notranjosti časopisa.
Kronika Sv. Andraž • »To
je poskus umora iz političnih razlogov!« O Stran 24
Po mestni občini Ptuj • Ptujska poletna noč v presežkih
O Stran 4 in 5
Ptuj, torek, 5. avgusta 2014
letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič
ISSN 1581-6257 Cena: 1,
a 2014 # -f •
/II • št. 61 f » m	f
jo tajerski
RADIOPTUJ
89,8 »98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si
Politika Slov. Bistrica •
Če poslanec masira direktorja direktorata ... O Stran 6 in 7
Podjetništvo Podravje • Za
odpravo posledic suše le 5 milijonov evrov
O Stran 8




Približno milijarda evrov evropskega kohezijskega denarja bo v obdobju od 2014 do 2020 namenjena na- . cionalnim projektom. 340 milijonov evrov naj bi se namenilo za železnice, 320 za ceste (med njimi je tudi dokončanje avtoceste do MMP Gruškovje), okrog 400 milijonov evrov pa naj bi bila vrednost komunalnih
t	Si	i w » i -	«1 \
- ~ r	v *
projektov.
O Stran 2 in 3

Foto: Črtomir Goznik
Z denarjem voznikov se financirajo železnice
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si


S Stran 8 in 9
Bioplinarne: od vseh : ^ obljub danes milijonski
B|| dolgovi
11 ■ i
O Stran 2 in 3
UGODNOSTI
ZA NAROČNIKE
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet:
OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
(10.10.2014).
H Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije: 02 23 50 206, 02 74 81 880.
m*	mjd	-^m
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 12. avgusta 2014
Slovenija, Podravje • Nacionalne prioritete: železnica, asfalt, vodovodi in kanalizacije
Milijarda evrov iz nove finančne pe
Nedavno smo poročali o potrjevanju partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo na ravni vzhodne kohezijske regije. Dokument je dobil zeleno luč in bo poslan v potrditev v Bruselj. Da bi bil sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo sklenjen pred jesenjo, je skoraj nemogoče pričakovati.
Po partnerskem sporazumu, ki predstavlja strateški dokument za izvajanje kohezijske politike za obdobje 20142020, bo treba pripraviti in potrditi še izvedbeni dokument oz. operativni program. Ta dokument opredeljuje posamezne ukrepe, cilje skupine in upravičence. V tem času se na ravni regij pripravljajo območni razvojni programi. Za 16 občin Spodnjega Podravja jih pripravlja ZRS Bistra Ptuj. Osnutki programov so bili julija posredovani na vseh 16 lokalnih skupnosti. Do 14. avgusta imajo občine čas, da na pripravljeno vsebino podajo morebitne pripombe. V finančnem obdobju bo Slovenija iz evropskega
Uvodnik
kohezijskega sklada prejela 3,3 milijarde evrov. Kot smo že poročali, bo vzhodna Slovenija deležna 1,4 milijarde, zahodna pa slabih 900.000 evrov. Približno milijarda evrov evropskega kohezijskega denarja bo ostala na nacionalnem nivoju, namenjen bo projektom na območju celotne države. In ta denar (nacionalni del) naj bi bil praktično že razdeljen. 340 milijonov evrov naj bi se namenilo za železniško, 320 za cestno in 15 milijonov evrov za pristaniško infrastrukturo. Okrog 400 milijonov evrov naj bi bila vrednost okoljskih projektov gradnje komunalne infrastrukture. Gre za 11 projektov, ki se v obdobju 2007-2013
Slovenski cirkusanti
Politiki ne zaupam. Ker politika in politiki so Slovenijo pripeljali v stanje, da je ekonomsko, izvršno, pravno, moralno in etično povsem na psu. O dogajanju v slovenski politiki v minulih dneh bi bilo boljše sploh ne razmišljati. Ker je to pravi cirkus. Začnimo s predsednico vlade v odstopu in njenimi bolestnimi prizadevanji za stolček v evropski komisiji. Ta isti stolček se še kako sveti tudi prvaku Desusa. Lahko bi mu rekli domišljavec. Kakšnega bolj radikalnega in ostrega izraza raje ne bomo uporabili. Desusovi pristopijo k vsaki vladi in vsaka vlada ima z njimi velike težave. Ker izsiljujejo in sproti spreminjajo pravila igre. Izsiljujejo izključno za svoj politični žep. Ne za upokojence, med katerimi nekateri dobesedno životarijo. Pokojnine v višini 300 evrov so slovenska realnost. Rast pokojnin je zamrznjena še iz časa Pahorjeve vlade. Pet let! Zadnja tri leta je okrnjeno tudi izplačilo regresa. Deležni so ga samo tisti upokojenci z najnižjimi pokojninami. Pa je Desus v tem času sedel v vsaki vladi. Ali ni Erjavec v letošnji kampanji pred volitvami obljubljal prizadevanj za upokojence. Kaj se je zgodilo po Erjavčevem velikem volilnem uspehu? Najprej se je izpogajal za svoje delovno mesto. Bil bi predsednik Državnega zbora. Odgovora, kaj se obeta slovenskim upokojencem in kaj se bo v prihodnje dogajalo s pokojninami, v tem času nismo slišali. Dobrih pet tisoč evrov plače prvaku Desusa v primeru, da postane prvi med poslanci, očitno ne bi bilo dovolj. Želel bi okusiti plačo evropskega komisarja, ki je v primerjavi s tisto v Državnem zboru približno štirikrat višja. Za čigav interes se torej zavzema Desusov prvak, ki mu s populistični-mi izjavami uspeva držati stranko vedno nekje pri vrhu. Volilni uspeh, ki ga vsakič doseže s podporo nekritične in številčno obsežne volilne mase slovenskih upokojencev, kijih pelje žejne čez vodo, mu daje veter v jadra. Oziroma precejšnjo politično moč.
Erjavec in Bratuškova, ki sta se dobesedno vrinila na seznam kandidatov za člane evropske komisije, sta le del politične cirkuške arene. V areni, imenovani država Slovenija, se med drugim dogaja: med poslanci sedi pravnomočno obsojeni zapornik Janez Janša, nekdanji mariborski šerif Franc Kanglerpa naj bi bil obsojen po krivici. Ko se nam zdi, da smo v Sloveniji doživeli že vse, kar je mogoče, in da večji absurdi, kot smo jim že bili ali smo jim priča, niso mogoči, nas vedno znova presenetijo. Nekaj, za kar se nam danes zdi, da je nemogoče, v Sloveniji že jutri postane realno dejstvo.
Mojca Zemljarič
niso izvedli in se bodo prenesli v novo finančno obdobje.
Med nacionalnimi prioritetami dokončanje podra-vske avtoceste
Poglejmo, kam konkretno bi se razdelila slaba milijarda evrov. 156 milijonov evrov naj bi bila vredna nadgradnja 25 kilometrov železniške proge in obnove treh železniških postaj na relaciji Zidani Most-Celje. Za nadgradnjo železniškega vozlišča in kilometer obnove proge na Pragerskem naj bi namenili dobrih 174 milijonov evrov. 74 milijonov naj bi bilo zagotovljenih za tretjo razvojno os (južni del), 247 milijonov za 13 kilometrov odseka avtoceste med Draženci in Gruškov-jem ter 15 milijonov za poglobitev plovne poti v koprskem pristanišču. Navedeni projekti bi skupno znesli 676 milijonov evrov. Okrog 400 milijonov
Za plače ljubljanskih birokratov 15 milijonov evrov
Od milijarde evrov denarja iz naslova kohezijskega sklada, s katerim bo v obdobju 2014 -2020 razpolagala država, naj bi le-ta približno desetino denarja (105 milijonov evrov) namenila za tako imenovano tehnično pomoč. Ali povedano po domače: za plače državnih birokratov v ljubljanskih pisarnah.
Slovenija, Podravje • Kakšne pravljice o bioplinu so nam prodajali
Od vseh obljub danes milij
Nedavno smo poročali o finančnih zablodah skupine Keter Organica, ki je v Sloveniji zgradila več bioplinarn. Od tega tri na območju Spodnjega Podravja: v Sobetincih v občini Markovci, Ormožu in Središču ob Dravi.
Čeprav je stroka gradnji bioplinarn nasprotovala že nekaj let nazaj, v času, ko je izgradnja teh naprav cvetela, pa so banke, in to celo v času kreditnega krča, za gradnjo bioplinskih naprav kredite podeljevale zelo velikodušno. V glavnem so to bili krediti, ki so pokrili do 100 odstotkov investicije. Po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvo, je bila gradnja Keterjevih bioplinskih naprav tudi absolutno precenjena. Gradnja elektrarne kapacitete 1 MW je pri nas stala od šest do sedem milijonov evrov, pri Avstrijcih približno polovico manj. Na vrsto nepravilnosti,
ki so se dogajale okrog gradnje bioplinarn, od financiranja z denarjem državnih bank do vprašanja smotrnosti investicij, so nekateri novinarji opozarjali že v času, ko so se te naprave gradile in ko se je v njih zaganjala proizvodnja. Močnemu lobiju z navezami iz različnih gospodarskih panog ob asistenci državne in lokalne birokracije ter politike je uspelo utišati tudi novinarje. Grožnje s tožbami so na medijske hiše kar deževale. Na smotrnost gradnje bioplinskih elektrarn so opozarjala civilna gibanja. A so bila tudi ta grobo utišana. Danes, ko je zelena bioplinska
Lastniki bioplinarn so za odkup koruze, ki so jo uporabljali kot energent, kmetovalcem obljubljali višje cene kot na primer drugi odkupovalci (mlinarji, zadruga ...). Hitro se je izkazalo, da bioplinska zgodba še zdaleč ni tako idealna, kot jo predstavljajo investitorji oz. lastniki bioplinarn. Na terenu smo velikokrat slišali, da elektrarnarji kmetom surovine niso redno plačevali, neodplačani so ostali tudi njihovi večmilijon-ski krediti v slovenskih državnih bankah.
zgodba globoko v rdečih številkah, postaja vse bolj jasno, da so bila opozorila novinarjev in civilnih združenj pred tremi, štirimi leti popolnoma na mestu, povsem verodostojna in več kot upravičena.
Bioplinarne so v Sloveniji zlorabljen energetski projekt
Leta 2011 so nekateri slovenski intelektualci na sistemsko zavoženost bioplinskih elektrarn opozorili z javnim pismom. V pismu, pod katerega so se podpisali Boris Vezjak, Božidar Flajšman, Dušan Plut, Lučka Kajfež Bogataj, Matjaž Hanžek in Luka Omladič, večina naštetih so doktorji znanosti, so med drugim navedli: »Naše odprto pismo želi opozoriti na sporne ekonomske, politične in druge okoliščine
slovenskih zagovornikov pridobivanja energije iz obnovljivih virov v bioplinarnah. Kakšne načrte ima Republika Slovenija z obnovljivimi viri? Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje
i 0i\	canica
zÉ	I ■ t* j^H
	
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: arhiv
torek • 5. avgusta 2Q14
Aktualno
TEDNIK S
rspektive praktično že razdeljena
je vrednost projektov, ki se iz starega finančnega obdobja prenašajo v novega. Gre v glavnem za projekte okoljske narave - gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Med temi projekti je tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
1,4 milijarde evrov evropskega kohezijskega denarja se bo v prihodnjem sedemletnem
obdobju v Sloveniji namenilo vzhodni regiji. Ta denar se bo potem razdelil še znotraj mi-kroregij. Na vprašanje, kakšne so razvojne prioritete Spodnjega Podravja, odgovarja Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj: »Na podlagi analiz smo definirali štiri prioritetna področja, ki smiselno povezujejo posamezne sektorske politike in tako postavljajo temelje za doseganje sinergijskih učinkov
vseh ukrepov in dejavnosti. Razvojne prioritete Spodnjega Podravja so: 1. konkurenčno gospodarstvo za rast in delovna mesta, vključno s krepitvijo raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2. varstvo okolja in učinkovita raba virov ter prehod na nizko ogljično gospodarstvo; 3. trajnostni turizem in razvoj podeželja; 4. spodbujanje socialne vključenosti in dvig ravni znanja.«
Kohezija ne bo edini vir evropskega denarja
Poleg 3,3 milijarde evrov ko-hezijskih sredstev, ki se bodo črpala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS), bo možno evropska sred-
Primerjava evropskih kohezijskih sredstev za Slovenijo med starim in novim finančnim obdobjem
»Tudi v prihodnjih letih bodo države, kot je Slovenija, bolj ali manj odvisne od kohezijske politike, saj so evropska sredstva praktično edina razvojna sredstva, ki bodo v prihodnjih letih na voljo. Glede na to, da bo v prihodnjem obdobju v primerjavi s predhodnim kohezijskega denarja za 28 odstotkov manj, bosta potrebna celovitejši pristop pri kreiranju večjih regionalnih projektov ter pridobivanje sredstev iz drugih virov financiranja,« poudarja Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj.
Sklad / Obdobje	2007-2013	2014-2020	Razlika (%)
Evropski sklad za regionalni razvoj	2 mlrd evrov	1,4 mlrd evrov	- 32
Evropski socialni sklad	756 mio evrov	716 mio evrov	- 5,2
Kohezijski sklad	1,4 mlrd evrov	895 mio evrov	- 36
KOHEZIJA SKUPAJ	4,2 mlrd evrov	3 mlrd evrov	- 28
Evr. kmet. sklad za razvoj podeželja	900 mio evrov	833 mio evrov	- 7,3
Evropski sklad za ribištvo	21 mio evrov	-	-
Vir: ZRS Bistra Ptuj
stva pridobivati še iz drugih potencialnih virov. »Zraven sredstev kohezijske politike bo zelo pomemben vir sredstev program razvoja podeželja, ki se v pretežni meri financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Iz programa za razvoj podeželja bo za Slovenijo v obdobju 2014-2020 na voljo 1,1 milijarde evrov. Od tega prispeva EU 838 milijonov, preostali del sredstev bo dodala Slovenija iz državnega proračuna. Predvideva se tudi novi instrument, in sicer »lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.« Finančno bosta instrument podprla sklad za regionalni razvoj in sklad za razvoj podeželja. Denar iz tega sklada bo namenjen lokalnim projektom. Pomemben vir sredstev bodo predstavljali tudi čezmej-ni in transnacionalni projekti,« je pojasnila Šibila Drobničeva in dodala, da čaka pripravljavce dokumentov, ki bodo v prihodnje podlaga za črpanje evropskih sredstev, zahtevno obdobje. V drugi polovici avgusta naj bi se že počasi izrisale potrebe občin, ki bodo del območnega razvojnega programa. Proti koncu leta bodo intenzivno
potekala usklajevanja o dogovoru za razvoj regij. Gre za dokument, ki se za obdobje štirih let sklepa med regijami in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).
2007-2013: največ za kanalizacijo, vodovode in ceste
Lokalne skupnosti na območju Spodnjega Podravja so v obdobju 2007-2013 največ dodeljenih evropskih sredstev (37 odstotkov) vložile v okolj-sko infrastrukturo, ki vključuje kanalizacijska omrežja, čistilne naprave in vlaganja v oskrbo s pitno vodo. 30 odstotkov dodeljenih sredstev iz naslova državnega proračuna in EU skladov je bilo namenjenih za prometno infrastrukturo, sledila so vlaganja v večnamenske dvorane (16 odstotkov) in vrtce (sedem odstotkov). Pet odstotkov počrpanih sredstev se je namenilo za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti, trije odstotki za športno in zgolj dva odstotka za ekonomsko infrastrukturo.
Mojca Zemljarič
onski dolgovi
2010-2020, ki zajema tudi bio-plinarne, sploh ni bil okoljsko presojan. Evropski komisiji je bil poslan kot zaveza naše države z neposrednim in z za lase privlečenim izgovorom, da bo okoljsko presojan nov Nacionalni energetski program. Sledi seveda logično vprašanje: kako smiselno je najprej imeti akcijski načrt s konkretnimi
okoljskimi posledicami, ki je hierarhično podrejeni in nižji akt kot nacionalni program? Nenavadna so tudi sumljiva izigravanja presoje vplivov na okolje oziroma zakonodaje. Lep primer tega je npr. črnomaljska bioplinarna, ki ji ni bilo treba izdelati niti presoje vplivov na okolje, saj naj bi letno pridelala le 20.000 ton or-
Gradnja Keterjeve bioplinarne moči 1 MW je bila finančno ovrednotena na okrog šest do sedem milijonov evrov. V uredništvu razpolagamo z dokumentom, iz katerega je razvidno, da gradnja bioplinarne v Avstriji, enake moči, stane približno polovico manj.
ganskih odpadkov, uredba pa oceno vplivov določa le za bioplinarne z zmogljivostjo nad 100.000 ton. Kdo je postavil takšno mejo in zakaj? V tej bi-oplinarni naj bi po zagotovilih njenega vodstva predelovali le kuhinjske odpadke, odpadno sadje in zelenjavo, silažno koruzo in gnojevko s prašičje farme, ljudi pa skrbi predvsem stranski produkt proizvodnje bioplina v njej - gnojevka, ki konča na tamkajšnjih silno občutljivih kraških tleh in bi lahko ogrozila vire pitne vode.«
Samooskrba na psu, koruza pa v energijo
»Škodljivi vplivi na okolje so pri bioplinarnah le ena izmed težav. Druga je samooskrba s hrano. Glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji le še približno 50-odstotno samooskrbo, bi morali razmisliti tudi o radikalni omejitvi ali celo prepovedati uporabo koruze za proizvodnjo bioplina in na kmetijskih površinah pridelovati hrano za ljudi. Zdaj se skoraj dogaja, da se energetske rastline pridelujejo zgolj za namene bioplinarn in se tovrstno pridelavo spodbuja. Kmetje zato koruzo raje po višji ceni prodajajo v ta namen. Predvsem se zastavlja vprašanje, na osnovi kakšnega ključa Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja dovoljenja za gradnjo bioplinskih naprav
v kmetijstvu, ali so izdana v soglasju oz. z vednostjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor.
Podpisniki tega odprtega pisma menimo, da bi v Sloveniji morali pripraviti trajnostno strategijo pridobivanja električne energije s pomočjo bio-plina, v kateri ne bi upoštevali le gospodarsko-energetskega vidika teh naprav, temveč tudi njihov vpliv na okolje in na prehransko varnost. Znašli smo se v praznem prostoru, kjer lastniki bioplinarn uspešno krmarijo v svojo lastno korist, ob tem jih samooskrbna vprašanja in vprašanja škodljivih vplivov na okolje prav nič ne zanimajo - jih niti ne smejo. Toda jasno je, čemu bi na nacionalni ravni morali dati prednost. Še huje, avtorji študij o bioplinarnah so večinoma investitorji teh naprav. Zato imamo sedaj na eni strani analize s samimi hvalnicami na njihov račun, na drugi strani pa številne civilne iniciative, ki tem napravam nasprotujejo. Celovite analize ter realne ocene njihovih pozitivnih in negativnih vplivov pa ni,« so leta 2011 poudarjali podpisniki pisma in
svoje razmišljanje nadaljevali z besedami: »Opozoriti želimo še na neko dejstvo, ki je po sebi dovolj povedno in priča o tem, kako hudih pritiskov, lobiranja in organiziranosti smo deležni v tej zgodbi. V registru, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije, je za zdaj uradno registriranih že 19 lobistov, toda od tega se najmanj trije ukvarjajo z lobiranjem v korist interesov lastnikov bioplinarn (podjetje Keter). Če prav razumemo, so vsaj trije lobisti hkrati kar njihovi lastniki. Zaradi tega želimo na navedeno stanje opozoriti tudi omenjeno Komisijo za preprečevanje korupcije. Tovrstno lobiranje očitno poteka sistematično, ne le pri politiki, ampak tudi preko medijev na način, da se objavlja plačane oglase v najbolj branem časopisju, velikokrat tudi brez opozorila, da gre za plačan oglas oziroma kar s podpisom novinarja.«
Pravljica o
gospodarskem
razcvetu
Če danes pogledamo izjave, ki so jih investitorji ob odpr-
Domen Jurša je za gradnjo središke bioplinarne pri NLB najel 6,4 milijona evrov kredita z odlogom odplačila glavnice dveh let. Bioplinarna je bila namenu predana junija 2011. Jurševe finančne težave so se začele že prej, preden je sploh začel odplačevati glavnico kredita. Juršev dolg do NLB v vrednosti 6,6 milijona evrov je od letos prenesen na slabo banko, bioelektrarna pa tako ali tako že nekaj časa ne obratuje.
tju bioplinarn posredovali v javnost, lahko popolnoma upravičeno zapišemo, da so nam prodajali pravljice. Ena izmed takšnih je denimo naslednja, zapisana na sporočilu za javnost ob odprtju ene izmed Keterjevih bioplinarn: »Delovanje bioplinskih elektrarn (brez smradu in hrupa) v nasprotju z nekaterimi predsodki zato ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k bolj čistemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti. S pomočjo bioplinskih elektrarn namreč ne pridobivamo le energije ter izvrstnega organskega gnojila brez neprijetnih vonjav, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in podlage za višjo kakovost življenja na podeželju. Z bio-plinskimi elektrarnami lahko med drugim rešimo vprašanje nenadzorovanega kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju naravnega okolja. Bioplinske elektrarne lahko zagotavljajo lokalno energetsko neodvisnost in prispevajo k razvoju podeželja. Z njihovo pomočjo namreč ne pridobivamo le elektrike, ogrevamo hiše, hleve in rastlinjak, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in pogoje za gospodarski razcvet.«
Kaj od naštetega, razen dolgov, je danes dejstvo?
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
4 Štajerski1TEDNIK
Po mestni občini
torek • 5. avgusta 2014
Ptuj • 19. praznik Mestne občine Ptuj
Ponosni na skupne in izjemne do
Osrednja slovesnost ob 19. prazniku MO Ptuj je 1. avgusta potekala na dvorišču minoritskega samostana. Ptujčanom so se ob tej p lovca, ter drugih občin na Ptujskem. V slavnostnem govoru je ptujski župan Štefan Čelan spomnil na dosežke zadnjih štirih let.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Prvi naziv zaslužne občanke MO Ptuj je pripadel Rozaliji Oj-steršek.
Milan Zupane je plaketo prejel za izjemne uspehe pri vzgoji mladih, zlasti na področju športa, in aktivno delo na drugih področjih.
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž je plaketo prejela za posebne zasluge in požrtvovalno delo na področju predšolske vzgoje na lokalni in državni ravni.
Foto: Črtomir Goznik
Valentin Zamuda je za dolgoletno aktivno delo v TD Ptuj prejel občinsko priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
Ptuj • Končana prenova Mestnega trga
Po infrastrukturni tudi vsebinska prenova
Po slabih petih mesecih od začetka prenove je od 1. avgusta Mestni trg ponovno v polni funkciji. Kljub temu da so jih arheološke najdbe, ki jih niso pričakovali, presenetile, se je obnova končala v predvidenem roku. Predhodne raziskave namreč niso pokazale dejanskega stanja podzemne infrastrukture, zato se je prenova podražila za dobrih 250.000 evrov in je skupaj zahtevala milijon evrov.
V zahodnem delu Mestnega trga so odkrili objekt, ki ni bil vrisan še na nobenem katastru, je povedal odgovorni arheolog Ivan Žižek. Najstarejša najdba s tega prostora je rimski grob, osrednja najdba pa je samostojen objekt, ki naj
bi bil postavljen okrog leta 1500. Našli so tudi bronasti kovanec, ki je bil kovan med letoma 1611 in 1613. Vzhodno od tega objekta so našli veliko količino ostankov živalskih kosti, večinoma govedi. Znano je, da so imeli ptujski trgov-
ci monopol pri trgovanju z živino med Ogrsko in Italijo. Za časa Marije Terezije ali Jožefa je Ptuj dobil kanalizacijo, ta je funkcionirala še do danes, dokler je KP ni obnovilo.
„Takšnih kleti, kot smo jo na tem prostoru raziskali, je
v mestu veliko. Povedati pa moram, da niti en zid, niti ena opeka, s posegi na Mestnem trgu ni bil poškodovan. Vse je bilo prekrito, zasuto. Morda pa se bodo načini razmišljanja nekoč spremenili. Kdo pa pravi, da bo Mestni trg naslednjih tisoč let takšen, kot je danes," je o najdbah in njenih prezen-tacijah povedal Ivan Žižek.
Mestni trg ima od 1. avgusta tudi maketo starega ptujskega mestnega jedra, namenjeno slepim in slabovidnim obiskovalcem mesta, ki jo je podaril Lions klub Ptuj s prijatelji. Samo Ekart, bivši predsednik Lions kluba Ptuj, je povedal, da se je Ptuj s tem pridružil vsem tistim slovenskim me-
stom, ki so tovrstno maketo že imela. Postavitev makete jih je stala okrog 10.000 evrov.
Ponosni na opravljeno delo
Glavni izvajalci del pri obnovi Mestnega trga so bili Javne službe Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj in Hermes. V sklopu prenove je bilo tlakovane 2500 m2 talne površine.
Alen Hodnik, direktor vodilnega podjetja v tej prenovi, družbe Javne službe Ptuj, je povedal, da so skupaj z vsemi, ki so sodelovali v tej prenovi, izjemno ponosni na opravljeno delo. Dela ob sami kavarni Evropa so bila opravljena gle-
S petkove otvoritvene slovesnosti
Foto: Črtomir Goznik
V času prenove je življenje in delo osrednjega mestnega trga in z njim povezanih krakov ulic, kjer so prav tako potekala obnovitvena dela, potekalo s številnimi prilagoditvami. Največ težav so imeli poslovni subjekti, ki so bili ob velik del zaslužka in sedaj pričakujejo, da jim bo mestna oblast v okviru zakonskih možnosti tudi prisluhnila.
de na dogovor z MO in njenim lastnikom oz. ob njegovem sofinanciranju v višini 20.000 evrov. Ko bodo v celoti dokončana, z vsemi detajli, ki jih trenutno še ni, bo prostor zaživel kot izvrsten ambient. Potrudili pa se bodo tudi z vsebino, da bi ta osrednji mestni prostor tudi vsebinsko zaživel v povezavi z mestno tržnico in Mestnim parkom.
V okviru infrastrukturne prenove Mestnega parka načrtujejo ponovno postavitev glasbenega paviljona, ki so ga iz nerazumljivih razlogov odstranili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prepričani so, da je to pravi korak za več življenja in vsebine tudi v tem delu mesta, povezanem z reko Dravo. Nekaj idejnih zasnov so že predstavili, ki pa jih v kulturno-varstveni stroki niso sprejeli, zato iščejo nove, ki bodo ustrezale. Prav tako pa mesto še nima izdelanega predloga za pravo mestno fonta-no, četudi se o tem razmišlja že dolgo.
MG
torek • 5. avgusta 2014
Po mestni občini
ŠtajerskiTEBNlK 5
sežke posameznikov
riložnosti pridružili tudi gostje iz partnerskih mest, Burghausna, Nagykanisze in Arandje-
Teh ni bilo malo. V tem času je bilo izvedenih skoraj 150 investicij, za katere je bilo treba izvesti javna naročila. Njihova skupna vrednost je bila skoraj 80 milijonov evrov. Dobrih 16 milijonov evrov pa je bilo v tem času namenjenih za različne oblike socialne pomoči. Za delovanje zavodov na področju znanosti, izobraževanja, kulture, športa in zdravstva je bilo v obdobju 2010/2014 porabljenih skoraj 18,5 milijona evrov. MO Ptuj je kot prva mestna občina in kot prva med ostalimi občinami v Sloveniji prejela certifikat energetsko najbolj varčne občine v Sloveniji. V obdobju 201/2014 so bile pridobljene tudi številne nove športne površine. Ob vsem tem pa so bili osebni prejemki občank in občanov MO Ptuj pod republiškim povprečjem. »Iskanje in odpiranje kakovostnih delovnih mest za vse generacije ostaja naša največja naloga,« je poudaril ptujski župan, ki je ponosen na someščane, ki skrbijo za solidarnost v vseh njenih oblikah. Nekaterim med njimi se je mesto na letošnji osrednji slovesnosti ob 19. prazniku MO Ptuj tudi zahvalilo z najvišjimi občinskimi priznanji. Prvi naziv zaslužne občanke je šel v roke Rozalije Ojsteršek za njeno izjemno delo na področju humanitarnega in prostovoljnega
dela. Aeroklub Ptuj (letos praznuje 60 let delovanja) je zlato plaketo prejel za dolgoletno uspešno delo ter posebne zasluge na področju promocije in razvoja letalstva, mo-delarstva in padalstva v slovenskem in mednarodnem prostoru. Šestdeset let je minilo tudi od ustanovitve Radiokluba Ptuj, ki je dosegel številne izjemne uspehe v slovenskem in mednarodnem prostoru. Najstarejša člana kluba, Herman Škrinjar in Franc Fridl, ki sta tudi v imenu kluba prevzela zlato plaketo, ob vseh uspehih Radiokluba Ptuj še posebej izpostavljata diplomo Honor Roll, ki so jo prejeli kot prvi slovenski Radioklub za povezavo s 335 državami sveta od možnih 340. Zlato plaketo MO Ptuj v letu 2014 je prejel tudi Soroptimist klub Ptuj za posebne zasluge ter požrtvovalna in nesebična dejanja na humanitarnem področju. V imenu kluba je zlato plaketo ponosno prevzela predsednica kluba Marija Škovrlj. Plaketi MO Ptuj sta letos prejela Božena Bratuž za prispevek na področju razvoja predšolske vzgoje na Ptujskem in v državi ter Milan Zupanc za prispevek pri vzgoji mladih na področju športa in na drugih področjih. Prejemnik priznanja pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija Valentin Zamuda že vrsto
^ASFALTI^
Ptuj
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ, TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 www.asfalti-ptuj.si,info@asfalti-ptuj.si
let požrtvovalno deluje v TD Ptuj. Na njegovo pobudo je bil urejen Evropark, skrbi za ocve-tličenje mesta, prav tako je bil med pobudniki prireditve ob vstopu Slovenije v EU, v okviru katere najmlajši, osnovno- in srednješolci spoznavajo države EU. Na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj so podelili priznanje družini Bren-čič za kmetijo leta 2014 v MO Ptuj, kmetija Stanka Pluta pa je prejela posebno nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Priznanja so prejeli tudi osnovno- in srednješolci, ki so se v zadnjem šolskem letu še posebej izkazali: naj učenka MO Ptuj Astrid Marovič, naj športnik MO Ptuj Jaka Kosta-njevec, naj športnica MO Ptuj
Maja Bedrač, naj glasbenica MO Ptuj Tjaša Pauko in naj dijakinja MO Ptuj Sanja Špindler.
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj in priznani ameriški violon-čelist Michael Flaxmann. Na zaključnem koncertu 6. glasbenega festivala Arsana pa je 1300-glavo občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorišče minoritskega samostana na Ptuju navdušil Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Z dvorišča minoritskega samostana, kjer so razrezali tudi slavnostno torto in se povese-lili ob kozarcu renskega rizlinga iz mestnega vinograda, se je praznično vzdušje preselilo na ptujske ulice in trge.
MG
Ptuj • Ptujska poletna noč
Zabavalo se je ogromno obiskovalcev
Na ptujskih ulicah in trgih se je 1. in 2. avgusta zabavalo veliko več kot 10.000 obiskovalcev, po nekaterih ocenah celo blizu 15.000.
Prizorišča okrog vseh odrov so bila polno zasedena, zabave željni pa so mestne ulice in trge zapuščali v zgodnjih jutranjih urah. Po ureditvi se je v dvodnevno prizorišče spremenil tudi
prenovljen Mestni trg. Med zabave željne so se pomešali tudi umetniki, vsaj na prvo ptujsko poletno noč, saj sta se tako glasbeni kot festival sodobne umetnosti Art Stays končala v petek,
1. avgusta. Medtem ko so glasbeniki že zapustili Ptuj, bodo dela umetnikov 12. festivala sodobne umetnosti še na ogled do 1. septembra. Najbolj na trnih pa je bil v času letošnjega fe-
stivala Art Stays njegov umetniški vodja Jernej Forbici, ki je 1. avgusta, torej na zadnji festivalski dan, skupaj z ženo Mariko Vicari postal ponosni oče malega Jakoba.	MG
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 12. avgusta 2014
Slovenska Bistrica • Po 18 letih brez poslanca
Če direktor direktorata ve, da bo za nj in ga masiral s poslanskimi vprašanji,
Jožef Jerovšek je politik, ki ga pozna domala vsa Slovenija. Stranki SDS vdan član je rumeno-modro barvo stranke v parlamentu zast je čar demokracije in je tako tudi dobro za demokracijo,« je odgovoril na zadnji dan v službi poslanca, zadnjega julija.
Letošnje parlamentarne volitve so večino slovenskih okrajev odele v nove politične barve. Med njimi je tudi volilni okraj Slovenska Bistrica, ki je bil tradicionalno odet v barve SDS. Letos je največ glasov dobil kandidat na listi Stranka Mira Cerarja, ki pa se ni uvrstil v Državni zbor. Tako je volilni okraj Slovenska Bistrica (30.149 volilnih upravičencev) ostal brez poslanskega predstavnika. »Težnja v Slovenski Bistrici je bila, da bi izvolili dva poslanca. Vendar to se izjemoma zgodi. Tako je ta propaganda pomenila razpršitev glasov. Bilo bi dobro, da bi se usmerjevalci javnega mnenja tega zavedali,« je dejal Jerovšek.
Toda po mnenju poljčan-skega župana Stanislava Ko-vačiča je za volilni rezultat na Bistriškem odgovorna sama stranka SDS. »Menim, da je stranka kandidata, ki je imel tradicionalno močno podporo lokalnega okolja, v volilni kampanji naredila preveč
napak in, predvsem, v javnih soočenjih nastopala neproduktivno in odbijajoče,« je dejal poljčanski župan. Tudi Jerovšek je priznal, da bi se stranka morala kampanje lotiti drugače. »Očitno je bila taktika volilne kampanje osredotočena na zadevo Patria. Prej je delovala, v zadnjem tednu ni. Pa tudi obstrukcija nekaterih soočenj je bila slaba poteza. To sem interno že pojasnil. Vendar pa po toči zvoniti je prepozno,« je povedal sedaj že nekdanji poslanec, čigar kampanja je vedno temeljila na obiskovanju ljudi na območju volilnega okraja.
Opozicijski poslanec ima večjo moč kot koalicijski
»Odveč je poudariti, da je zelo dobro in pomembno imeti državnozborskega poslanca iz lokalnega okolja. Res
škoda, da se nobenemu izmed kandidatov, ne glede na politično pripadnost, ni uspelo uvrstiti v sestavo Državnega zbora,« je še povedal poljčan-ski župan Kovačič. Kaj pomeni imeti poslanca, je Jerovšek pojasnil: »Če ima neki volilni okraj prodornega in vplivnega poslanca, kar sem jaz zagotovo bil in sem imel tudi spo-
štovanje med poslanskimi kolegi, ne glede na politično barvo, to pomeni veliko podporo območju, ki kandidira ali vodi projekte. Ko pa nima poslanca, pa se v vsakem primeru pozna. Če direktor direktorata ve, da bo za njegovim hrbtom stal poslanec in ga masiral s poslanskimi vprašanji, bo odločil v korist njegovega
Jožef Jerovšek: »Zdajšnja sestava Državnega zbora je velika cokla skladnemu regionalnemu razvoju. Vsekakor se bo to poznalo pri delovanju občin.
Foto: Mojca Vtič
Ivan Žagar: »Pričakujem, da bodo vsi poslanci, ne glede na izvoljen okraj, sprejemali odločitve, ki bodo pomenile skladen regionalni razvoj in s tem primerljive pogoje za življenje v celotni državi.«
območja. To je nedvomno. Še posebej, če je to profiliran poslanec z ugledom, potem se vrata odpirajo. Ob tem pa ima opozicijski poslanec pri pritisku večjo moč kot koalicijski, še posebej, če ga pristojni minister spoštuje.«
Tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar meni, da je za območje dobro, če ima svoje-
ga predstavnika v Državnem zboru: »Pričakujem pa, da bodo vsi poslanci, ne glede na izvoljen okraj, sprejemali odločitve, ki bodo pomenile skladen regionalni razvoj in s tem primerljive pogoje za življenje v celotni državi.«
Jerovšek ne dvomi, da si bodo poslanci prizadevali za skupno dobro. Vsaj večina, je
Foto: sds
Hajdina • O delovanju vaških odborov
Investicije načrtujejo in nadzorujejo sku
V občini Hajdina vaški odbori delujejo kot posvetovalni organi sveta občine pri opravljanju javnih zadev v posameznem naselju. Predvsem je pomembna krajanov o poteku le-teh.
Mandat članov vaških odborov je vezan na mandat občinskega sveta. Zaradi potreb sorazmerno velike vaške skupnosti, zlasti še teritorialne razdeljenosti, so VO Zgornja Hajdina maja letos razdelili na VO Zgornja Hajdina in VO »preko proge«. O dosedanjem delu vaških odborov smo se pogovarjali z županom občine Hajdina Stanislavom Gla-žarjem.
Kakšne so dosedanje izkušnje o delovanju vaških odborov v občini?
„Vaški odbori predstavljajo
povezavo med vaščani naselja in lokalno skupnostjo. Člani odborov so skupaj s svetniki iz neke vaške skupnosti pripravili nabor projektov, da smo jih vključili v program razvoja lokalne skupnosti in jih vsako leto glede na finančne zmožnosti vključujemo v proračun občine. Ob koncu tega mandata ugotavljamo, da so bili planirani projekti realizirani. Večina predsednikov in članov vaških odborov je bila izjemno aktivnih."
Pred kratkim ste sprejeli spremembo odloka o
f-
V.
Polletna realizacija proračuna
V občini Hajdina so zadovoljni s polletnim poslovanjem. Proračunske prihodke so realizirali v višini 32, odhodke v višini 31 %. Letošnji hajdinski proračun je določen v višini 4,8 milijona evrov. V okviru spodbujanja razvoja malega gospodarstva bodo letos lahko porabili 17.566 evrov, od tega bodo del sredstev namenili za odpiranje novih delovnih mest; predvideno je, da bodo podprli tri, za vsako pa namenili okrog 587 evrov, odvisno od števila vlog, ki jih bodo prejeli.
delovanju vaških odborov, ki je omogočila delitev VO Zgornja Hajdina na dva dela. Kaj je bilo glavno vodilo te spremembe?
„ Na specifiko vaškega odbora Zg. Hajdina sta občino in občinski svet opozorila vaški odbor in statutarno-pravna komisija, zato smo glede na številčnost prebivalstva in teritorialno razdeljenost tu po novem opredelili dva odbora. Vaška skupnost Zg. Hajdina še naprej ostaja enotna skupnost, le da bosta v prihodnje VO Zg. Hajdina in VO Zg. Haj-dina - preko proge samostojno predlagala projekte in dajala predloge za svoje območje."
Vaški odbori pomembni pri seznanjanju o investicijah
Ali to, da predstavniki vaških odborov posameznih občinskih naselij aktivno sodelujejo v gradbenih odborih, prispeva tudi h kvalitetnejšemu seznanjanju
V občini Hajdina urejajo cesto - občinsko vpadnico.
torek • 12. avgusta 2014
Aktualno
Štajerski TEDNIK 7
egovim hrbtom stal poslanec
bo odločil v korist njegovega območja
opal od leta 1996. Letos ga je od praga hrama demokracije ločilo šest glasov. »Ljudstvo ima vedno prav, tako da nisem zagrenjen. To

Foto: Mojca Vtič
Stanislav Kovačič: »Stranka kandidata, ki je imel tradicionalno močno podporo lokalnega okolja, je v volilni kampanji naredila preveč napak.«
dodal. »Glede skladnega regionalnega razvoja pa mislim, da bo ta predvsem v senci. Prav tako je zdajšnja sestava Državnega zbora velika cokla skladnemu regionalnemu razvoju. Vsekakor se bo to poznalo pri delovanju občin in njihovi uspešnosti na državnih projektih. Ni pa tega mogoče opaziti tako eklatantno.« Si bo pa
tudi sedaj, ko je ostal pred vrati parlamenta, prizadeval za uspešnost slovenjebistriških projektov.
Obvoznica, gimnazija, občine
vprašanje, kako je svoj politični ugled uveljavil v obdobju, ko je bil poslanec, in torej
k izvedbi katerih projektov je pripomogel, je Jerovšek kot primer navedel obvoznico Pragersko. Povedal je, da se je izgradnja te prelagala skoraj 20 let in je obstajala možnost, da tudi po večletnem čakanju ne bi bila zgrajena. »Takrat sem pa znorel in dnevno pritiskal na ministra Božiča, da je bil projekt realiziran. Tudi minister je priznal, da se ni mogel znebiti pritiska,« je smeje dodal. Kot je povedal, gre njegovemu političnemu udejstvovanju pripisati tudi ustanovitev gimnazije v Slovenski Bistrici. »Na vladi je bilo že sprejeto, da bo gimnazija na tem širšem območju zgolj v Slovenskih Konjicah. Z Gabrom sva imela zelo ostro debato na štiri oči. Rekel sem: 'Slavko, samo tega si ne dovoli.' Spremenili so odločitev. Mislim, da je to tako pomembna institucija za Slovensko Bistrico, da smo lahko veseli, da smo jo dobili, saj v pozitivnem smislu zelo vpliva na kulturno identiteto kraja,«
paj z vaškimi odbori
njihova pristojnost pri načrtovanju in nadzorovanju investicij ter informiranju
Foto: Črtomir Goznik
krajanov o poteku investicij in morebitnih problemih, povezanih z njimi?
„Vaški odbori predlagajo investicije in pri njihovi realizaciji aktivno sodelujejo. V naših primerih se je to pokazalo za zelo dobro prakso, saj gre za boljšo informiranost ljudi, ki tam živijo, in nadzor v času gradnje. Reakcije v času gradnje so hitrejše in fleksibilnejše, delo se prilagaja potrebam tam živečih občanov."
Nekateri lastniki objektov se ob gradnji ceste PSC - Maja pritožujejo zaradi poškodb objektov kot posledica nekvalitetne gradnje. Ste doslej imeli opravek s takšnimi pritožbami?
„Pri utrjevanju nasipa omenjene ceste, katere prva faza bo zaključena letos, so se na nekaterih objektih pojavile razpoke. Izvajalec del, Cestno podjetje Ptuj, je že naročil pregled stanja. Pri tej investiciji je prišlo do zamud, ker so imeli
nekateri posamezniki preveč lastnih, parcialnih interesov. Na splošno pa lahko rečem, da pri nobeni investiciji doslej ni bilo večjih zapletov. Seveda pa je treba na tistem območju, kjer se investicija izvaja, nekaj strpnosti in razumevanja v času gradnje."
Novembra lani je bila s položitvijo temeljnega kamna v Skorbi napovedana gradnja kapele kot sestavnega dela vaškega središča. Slabih osem mesecev po tem dogodku se tam še ne dogaja nič.
„S projektom urejanje vaških središč smo se prijavljali na razpis in zagotovili zemljišče. Realizacija projekta je v pristojnosti VO Skorba, kjer se je formiral gradbeni odbor; vodi ga Franc Mlakar. Po zadnjih podatkih se je gradnja pričela še v juliju, zaključek del pa je predviden v oktobru..«
MG
je dejal o projektih, ki sta po njegovem mnenju najbolj vidna projekta navzven. Izpostavil je še svoje zavzemanje za ustanovitev občin Oplotni-ca, Poljčane, Makole. »Absolutno dober projekt. Bistveno več se je naredilo, pa tudi Slovenska Bistrica je več dobila. Danes so težnje po ukinitvi majhnih občin, upam, da se bodo poslanci teh regij borili proti temu,« je dejal. Spomnil je še na prizadevanje za izgradnjo doma upokojencev v Slovenski Bistrici in telovadnice Osnovne šole Makole.
Naloga opozicije je, da nasprotuje
In medtem ko vsaj na državni ravni strinjanje s predlogi in projekti temelji tudi na strankarski barvi, ni tako na občinskem nivoju. »V občinskem svetu je bistveno več soglasja kot na državni ravni, zgodilo se je, da smo prora-
čune soglasno sprejemali. Čeprav včasih nisem razumel opozicije, saj bi ta morala nastopati opozicijsko, češ da bi ona znala proračun pripraviti boljše in drugače. Seveda pa podpiram, da se dogovorimo za soglasje. Na občinskem nivoju imajo tudi vsi priložnost in možnost za predloge, kar pa je odvisno od kakovosti svetnika,« je prepričan Jerovšek. V povezavi z lokalno in državno politiko je še dejal, da so župani zelo močne politične osebnosti, v svoji občini pa so tako številna ena. Sicer pa Jerovšek županom, ki so ostali brez predstavnika v parlamentu, svetuje, da se za pomoč pri uresničenju projektov obrnejo na politične kolege iz svoje opcije in lobiste, s katerimi župani sodelujejo. »Odpadlo pa bo sklicevanje na svojega poslanca. Vsekakor je to določen hendikep,« je še povedal.
Jožef Jerovšek po 18 letih zapušča stavbo na Šubičevi
ulici 4, politike pa še ne bo izpustil iz rok. »Intenzivno bom spremljal politično dogajanje. Ko bom gledal prenose, bom zagotovo rekel, zakaj se poslanec ne odzove na kakšno stvar. Še posebej bom trpel, če bodo naši kakšno priložnost izpustili. To je tudi malo navijaška strast,« je dodal. Tudi twitter računa ne bo opustil, saj mu je to družbeno omrežje ljub medij, zaradi kratkih intervencij, je povedal. Sodeloval bo še v neformalnih skupinah, v strankinem strokovnem svetu. »Več pozornosti bom posvetil še sadovnjaku, ki je bil zaradi obveznosti malo zanemarjen, in hiši. Bojim se, da mi bo tudi v novem statusu zmanjkovalo časa,« je dodal. Misel, da bi sedaj, ko je postal upokojenec, spremenil strankarsko naklonjenost, je zavrnil in resno odgovoril: »V svoji stranki sem začel in končal kariero ter imam glede tega neomadeževano kariero.«
Mojca Vtič
S projektom, ki se bo predvidoma zaključil oktobra 2014, bo zagotovljena zanesljiva vodooskrba za prebivalce ormoškega območja. To velja tako za količino kot kakovost vode. Obstoječi sistem je dotrajan ter pogosto prihaja do motenj in okvar, kar povzroča velike vodne izgube in predvsem neprijetnosti ter dodatne stroške tako upravljavcem kot prebivalcem območja.
Dela se pospešeno nadaljujejo tudi v letošnjem poletju. Do konca junija so bila tako izvedena dela na cevovodih Kamenjak-Vinski vrh-Jeruzalem, Krčevina-VH Križajnščak, Vuzmetinci-Kog Lačaves, Vuzmetinci, Jeruza-lem-Plavčak, Plavčak-Kajžar, Otok-Hajndl in Križanjščak-Vitan. Gradbena dela so v glavnem zaključena, izvajajo se prevezave in hišni priključki, preizkusi tesnosti, izpiranje in asfaltiranje cest. Sekundarni cevovodi in vodovodni priključki pa se izvajajo na odsekih Vinski vrh, Jeruzalem, Plavčak, Krčevina in Vitan.
Na vodohranih Križanjščak, Vinski vrh in Hajndl ter prečrpralni postaji Vukomorje so
gradbena dela zaključena, izvajajo pa se obrtniška, elektro in montažna dela opreme. Za bazen z nabiro Otok so vsa gradbena dela izvedena. Izvaja se črpanje podtalnice in izvedba hidroi-zolacije armaturne komore in premaz celic ter montaža strojne opreme. Na vodohranih Jeruzalem za občino Ormož je izvedeno približno 80 odstotkov gradbenih del, izvajajo pa se zasipi, zunanja ureditev in kanalizacija. Za potrebe čistilne naprave Otok so posode za ogljene filtre že postavljene, sedaj pa se opravljajo montažna dela.
V občinah Orm^ž, Središče ob Dravi in Svetem Tomažu se zavedajo, da samo izvajanje projekta trenutno povzroča kar nekaj nevšečnosti in ovir, s katerimi se občani dnevno srečujete. Zaradi tega vas nosilci projekta vljudno prosijo za razumevanje in potrpežljivost, za kar se vam tudi iskreno zahvaljujejo.
Celotna vrednost projekta znaša 12.183.869 EUR z vključenim DDV in ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo«.
8 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 12. avgusta 2014
Podravje • Skoraj štiri milijone evrov za zaposlovanje starejših
Delodajalci iz Podravja v prvem tednu niso pokazali zanimanja
Zavod RS za zaposlovanje je 21. julija na svoji spletni strani objavil novo javno povabilo Delovna vključenost starejših oseb. Program je namenjen zaposlovanju brezposelnih oseb iz vzhodne Slovenije, starih 50 let in več.
Program, v okviru katerega je na voljo 3,8 milijona evrov, omogoča delodajalcem, da za zaposlitev starejše brezposelne osebe iz vzhodne Slovenije, stare 50 let in več, za najmanj eno leto, pridobijo subvencijo v višini 5.000 evrov na osebo oz. sorazmerno manj, če bodo zaposlili invalida, ki lahko dela le krajši delovni čas. Delodajalec je do subvencije upravičen, če je ta oseba vsaj 12 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb ali nima dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja. V okviru programa naj bi se zaposlilo 760 starejših oseb iz vzhodne Slovenije.
Število subvencioniranih zaposlitev je odvisno od števi-
la zaposlenih pri delodajalcu. Tisti, ki zaposlujejo od ene do pet oseb, lahko pridobijo največ dve subvencionirani zaposlitvi, tisti, ki zaposlujejo več oseb, pa lahko pridobijo največ deset subvencioniranih zaposlitev. Cilj programa
je, da bodo delodajalci iz vse Slovenije, ki bodo prejeli subvencijo, ohranili vsaj 30-od-stotno zaposlitev še leto dni po izteku subvencioniranja. »Dodana vrednost programa je ponovna vključitev oseb v delovno okolje, zmanjšanje
Foto: arhiv
Kljub subvenciji zaenkrat v Podravju ni interesa delodajalcev za zaposlovanje starejših oseb (fotografija je simbolična).
socialne izključenosti in revščine, prispevek k doseganju čim hitrejše in stabilne zapo-sljivosti ciljne skupine kot tudi zmanjševanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela,« so dejali na Zavodu. Delodajalci se lahko na javno povabilo odzovejo do 30. septembra.
Do minulega petka je na Zavod RS za zaposlovanje prispelo osem ponudb delodajalcev za zaposlitev osem oseb. Od tega je ena ponudba prispela na območno službo zavoda Koper, dve ponudbi na območno službo Nova Gorica, tri ponudbe v Novo mesto in dve ponudbi na območno službo Sevnica. Na področju območnih služb Maribor in Murska Sobota delodajalci še niso oddali ponudbe.
Mojca Vtič
Slovenija, Podravje • Za ceste de
Z denarjem
V državno proračunsko blagajno lastniki avtomo tem ne gre spregledati še milijonov, pridobljenih
Toda zbranega denarja proračunski krojači ne odmerjajo po želji voznikov in uporabnikov cest. Tako je v desetih letih delež zelo slabih cest po podatkih DRSC nara-stel s 33,91 odstotka na 49,86 odstotka, v ustreznem stanju pa je le še vsaka četrta cesta.
Zaradi pomanjkanja denarja Direkcija RS za ceste (DRSC) letos ne more zagotavljati osnovnega rednega vzdrževanja (torej zamenjati poškodovanih prometnih znakov, krpati udarnih jam, plužiti ceste, plačati elektriko za delovanje semaforjev ...) v zadostnem obsegu. »Direkcija z razpoložljivimi sredstvi že danes ponekod državljanom ne more več zagotavljati normalne dostopnosti do posameznih krajev (omejitve nosilnosti mostov, delne zapore cest zaradi usadov in plazov, dotrajanost in poško-dovanost cest zaradi vsakole-
Slovenija, Podravje • Lanska suša povzročila 106 milijonov evrov škode
Za odpravo posledic le 5 milijonov evrov
Vlada Republike Slovenije je potrdila dokončno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2013, ki znaša 106.205.331 evrov; za odpravo posledic pa je namenila državno pomoč v višini 5 odstotkov ocenjene neposredne škode, kar je le dobrih 5,3 milijona evrov.
Kot je včeraj zatrdil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Ptuju Andrej Reberni-šek, v teh dneh že prejemajo prve odločbe ministrstva za kmetijstvo tudi oškodovanci s širšega ptujskega in ormoškega območja. Za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013 bo vlada RS iz sredstev proračunske rezerve v letu 2014 namenila državno pomoč v višini 5 odstotkov ocenjene višine neposredne škode, kar znaša
5.310.267 evrov. Od tega bodo upravičenci prejeli 5.253.129 evrov, stroški izvedbe Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013 pa znašajo 57.138 evrov. Lanska suša je prizadela kar 25.764 oškodovancev na skupaj 185.550,85 ha kmetijskih površin v 194 občinah. Glede na ocenjeno škodo so bile najbolj prizadete kulture koruza za zrnje, trajno travinje, jabolka prve kakovosti in koruza za silažo.
2513
oškodovancev, največ v Kidričevem
Kot je pojasnil vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Dragomir Murko, sicer tudi tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode, je v podravski regiji škodo po suši v letu 2013 prijavilo 2.513 oškodovancev, ki jim je
suša prizadela 14.728,77 ha kmetijskih površin, neposredna škoda pa je ocenjena na 15.107.681 evrov. Med 19 občinami z območja podravske regije je največ škode suša povzročila v občini Kidričevo, kjer je prizadela 2.206 ha kmetijskih površin, ocenjena škoda 343 oškodovancev pa znaša 2.548.205 evrov. Po višini ocenjene škode je na drugem mestu občina Ormož, kjer je suša prizadela 2.136 ha površin, 240 oškodovancem
Foto: M. Ozmec
Glede na ocenjeno škodo je bila v lanski suši najbolj prizadeta kultura koruza za zrnje, saj se je posušila sredi rasti.
pa je bila škoda ocenjena na 2.110.868 evrov. Na tretjem mestu je občina Juršinci, kjer je škoda po suši prizadela 840 ha površin, na osnovi 151 vlog oškodovancev pa je ocenjena na 1.299.308 evrov. Na četrtem mestu je MO Ptuj, kjer je škoda po suši ocenjena na 1.299.239 evrov na osnovi 146 vlog oškodovancev, ki jim je suša prizadela 966 ha površin. Na petem mestu je občina Videm, kjer je škoda ocenjena na 1.227.486 evrov na osnovi 270 vlog oškodovancev, suša pa je prizadela 1.328 ha površin. V občini Markovci je škoda ocenjena na 942.278 evrov, 153 oškodovancev pa je škodo prijavilo na 611 ha površin. V občini Gorišnica je škoda ocenjena na 770.082 evrov, prijavilo pa jo je 109 oškodovancev na 536 ha površin. V občini Dornava so prejeli 111 vlog za škodo na 564 ha, ki je ocenjena na 748.335 evrov. V občini Sveti Andraž v Slovenskih Goricah je škoda na 513 ha na osnovi 111 vlog ocenjena na 733.358 evrov. V občini Hajdina je škoda na 549 ha na osnovi 151 vlog ocenjena na 706.810 evrov; v občini Sveti Tomaž so prejeli 128 vlog, škoda na 711 ha pa je ocenjena na 516.104 evre; v občini
Destrnik so prejeli 134 vlog, škoda na 786 ha je ocenjena na 505.563 evrov; v občini Središče ob Dravi so prejeli 73 vlog za škodo na 571 ha, ki je ocenjena na 439.958 evrov; v občini Trnovska vas so prejeli 109 vlog, škoda na 586 ha pa je ocenjena na 349.817 evrov; v občini Majšperk so prejeli 101 vlogo, škoda na 719 ha pa je ocenjena na 285.240 evrov; v občini Podlehnik je bilo podanih 65 vlog, škoda na 387 ha pa je ocenjena na 224.943 evrov; v občini Zavrč je bilo podanih 39 vlog za škodo na 244 ha, ki je ocenjena na 223.396 evre, v občini Že-tale 52 vlog za škodo na 365 ha, ki je ocenjena na 100.045 evre; najmanj škode, le dobrih 76.637 evrov, pa je suša povzročila v občini Cirkulane, kjer so prejeli le 27 vlog za sušo na 102 ha površin.
Čeprav so kmetje oziroma oškodovanci v kriznih časih hvaležni za vsak evro pomoči, niso in ne morejo biti zadovoljni, saj bodo, kot že rečeno, prejeli le 5 odstotkov od uradno ocenjene škode na svojih zemljiščih. Vsekakor pa bodo skromno pomoč države koristno uporabili v skorajšnjih pripravah na jesensko setev.
M. Ozmec
torek • 5. avgusta 2014
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 9
nar do oktobra
voznikov se financirajo železnice
bilov in drugih motornih vozil letno prispevajo več kot 100 milijonov evrov s plačilom letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ob od trošarin za pogonska goriva ter cestnine.
Denar za vzdrževanje cest je zagotovljen do oktobra.
Foto: Mojca Vtič
tnih naravnih dogodkov), od julija dalje pa - ob odsotnosti finančnih sredstev - ne bo več mogoče izvajati niti temeljnega vzdrževanja cest,« so na direkciji opozarjali v začetku poletja. Infrastruktur-no in finančno ministrstvo sta nato dosegla dogovor o prerazporeditvi sredstev od porabe letnih dajatev za uporabo vozil, s čimer so po besedah infrastrukturne-ga ministra Sama Omerzela sredstva za vzdrževanje cest zagotovljena do oktobra. Od letnih dajatev za uporabo vozil za leti 2013 in 2014 naj bi po napovedih finančnega ministrstva infrastrukturno ministrstvo do konca leta prejelo 16 milijonov evrov. Za podpis koncesijskih pogodb za redno vzdrževanje namreč potrebujejo osem milijonov evrov za avgust in devet milijonov evrov za september.
Slabe ceste lahko ohromijo gospodarstvo
Direkcija RS za ceste upravlja skoraj 6.000 km omrežja glavnih in regionalnih cest in 64 odstotkov voziščnih konstrukcij na teh cestah je v slabem ali zelo slabem stanju. Zaradi nižanja proračunskih sredstev in posledično nezadostnih vlaganj v ceste je odstotek cest v ustreznem stanju iz leta v leto nižji. Direkcija RS za ceste tako svari pred situacijo, ki pomeni vi-
soko varnostno tveganje za uporabnike glavnih in regionalnih cest ter ohromitev gospodarstva.
V desetih letih je delež zelo slabih cest po podatkih DRSC narastel s 33,91 odstotka na 49,86 odstotka, delež slabih cest z 10,14 odstotka na 12,1 odstotka. Oziroma v lanskem letu je bilo 61,96 odstotka (dve tretjini) cest - v zelo slabem in slabem stanju.
To pomeni, da imamo v Sloveniji le 27,1 odstotka zelo dobrih in dobrih cest - torej le dobro četrtino vseh cest. Če to prevedemo v izkušnjo vsakdanjega povprečnega uporabnika slovenskih cest, pomeni, da se na 100 kilometrov dolgi vožnji po glavnih in regionalnih cestah 62 kilometrov pelje po zelo slabi in slabi cesti, 11km po cesti mejne kakovosti in le 27 kilometrov po dobri in zelo dobri cesti, je ugotovil France Kmetič z AMZS Motorevije.
Vozniki prispevajo 150 milijonov evrov letno, večina denarja za železnico
Glavni krivec za klavrno podobo cestnega omrežja in slabo voljo voznikov pa je denar. Tega primanjkuje, čeprav vozniki za letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v državni proračun primaknejo skoraj 150 milijonov evrov letno, kar je več kot znaša celoten proračun direkcije. Srž problema pa je, da ta denar v večini ni namenjen cestam, temveč investicijam v železniško infrastrukturo.
Vozniki so v okviru letnih dajatev v letu 2012 v državni proračun prispevali 108,2 milijona evrov, lani pa 133,6 milijona evrov. V sprejetem proračunu za leto 2014 je bilo iz navedenega vira načrtovanih približno 138 milijonov evrov. Toda Ministrstvo za finance ocenjuje, da bodo prihodki v letu 2014 zaradi povečanega obsega registriranih vozil za približno 12 milijonov evrov višji od načrtovanih in bodo tako znašali 150 milijonov evrov:
»Prihodki iz letnih dajatev se trenutno namenjajo investicijam in vzdrževanju cestne in železniške infrastrukture. Okvirna delitev letnih prihodkov med področja se oceni v sprejetem proračunu.« Tako je bilo za investicije in vzdrževanje železniške infrastrukture v minulih dveh letih namenjenih nekaj več kot polovica prihodkov. Letos bo delež predvidoma še nekoliko narasel zaradi pospešenega investiranja v večje infrastrukturne projekte, ki so sofinancirani tudi s sredstvi EU.
Trošarine od bencina v proračun
Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu je načeloma namenjena zgolj uporabi vozil na državnih in občinskih cestah, saj morajo uporabniki avtocest in hitrih cest zanje plačevati cestnino z nakupom vinjete, lastniki tovornih vozil pa s plačilom cestnine, ki pa je izvirni prihodek Dars in torej ni del državnega proračuna. Ob tem pa denar, zbran z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu, še zdaleč ni edini, ki ga lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil plačujejo državi, je opozoril Kmetič.
Državni proračun se namreč polni tudi z dajatvami, ki jih plačujemo ob nakupu goriva, saj je znano, da je cena
% Odstotek državnih cest v ustreznem stanju skozi leta
45
40
35
30
25
2003 2.005 2007 2009 2011
leto
Delež ustreznih cest skozi desetletje
goriva obremenjena z več kot 100-odstotnimi pribitki na račun trošarin, davkov in dajatev. Tako liter 95-oktan-skega bencina od 22. julija letos stane 1,478 evra, od česar prodajna cena brez dajatev znaša 0,66881 evra, prispevek 0,004 evra, trošarina 0,50411 evra, okoljska dajatev 0,03456 evra, davek na dodano vrednost pa 0,26652 evra. »Trošarine so prihodek proračuna RS in niso posebej
namenjene za financiranje investicij ali vzdrževanja cest,« so še pojasnili na ministrstvu.
Torej če vse skupaj seštejemo, vidimo, da država od lastnikov avtomobilov dobi bistveno več kot pa nameni za vzdrževanje cest. Slabo vzdrževane ceste pa pomenijo slabšo pretočnost, slabšo prometno varnost, hitrejše uničevanje avtomobilov in drugih vozil.
Mojca Vtič
Proračun Direkcije RS za ceste	2011 (realizacija)	2012 (realizacija)	2013 (realizacija)	2014 (načrtovano)	2015 (načrtovano)
Direkcija RS za ceste	178.420.000	146.880.000	169.620.000	121.860.000	105.730.000
Od tega za upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest	91.040.000	84.930.000	80.790.000	58.510.000	59.880.000
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Gornja Radgona • Ocenjevanje vin
Odličja za vina iz Prlekije in Ptuja
Na 40. jubilejnem ocenjevanju in 4. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona je sodelovalo 172 proizvajalcev s 492 vzorci vina iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Makedonije, Slovaške in Slovenije.
Vina so ocenjevale štiri komisije priznanih enologov, predsedoval pa jim je dr. Mojmir Wondra. Podeljenih je bilo 12 šampionov, 12 velikih zlatih medalj ter 88 zlatih medalj. Priznanje z nazivom šampion je za sladko nearo-matično belo vino prejel Pul-
lus chardonnay SJI, Ptujska klet; za aromatično polsladko vino Traminec 2013, Jeruzalem Ormož, P&F; za peneče vino Zlata radgonska penina 2009, Radgonske gorice, Gornja Radgona. Šampiona za likerska vina je dobil Pul-lus renski rizling suš., Ptujska
klet. Prvaka vinskoturističnih cest sta med drugimi postala Jeruzalemska vinska turistična cesta za Laški rizling PT 2008 (Štefan Krampač - Vinogradništvo Krampač, Kopriva) in Radgonsko Kapelska vinska turistična cesta za Zlato radgonsko penino 2009
(Radgonske gorice Gornja Radgona). Izbran je bil tudi vinar leta, ki bo razglašen na slovesni podelitvi priznanj, ob dnevu vinogradnikov in vinarjev, v sklopu 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni, 26. avgusta.	NŠ
Foto: DRSC
10 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 5. avgusta 2014
Ptuj • Premiera gledališko lutkovne predstave
Od delavnice do nove lutkovne premiere po 25 letih
V Stari steklarski delavnici na Ptuju je bila 26. julija premiera gledališko-lutkovne predstave za otroke Matjaža Lobode Ah, te princese - oh, ti princi v režiji Branke Bezeljak. Uprizorila jo je gledališka in lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj v koprodukciji z UD Stara Steklarska delavnica Ptuj.
Igra, animacija, likovna zasnova in organizacija projekta je bila v rokah Sare Fer-čič, Nine Godec Meško, Lee Kolednik, Lucije Kušar, Anje Pintar, Sanje Pišek in Sanje Se-linšek. Mentorji pri predstavi so bili Dušan Fišer (likovna podoba), Jože Zajec (lutkovna tehnologija), Mira Mijačevič (odrski gib) in Branka Bezeljak (gledališka pedagogika in metodika). Za glasbo je poskrbel Stane Hebar, drugi sodelavci pa so bili Jure Meško, Sandi Žuran, Iva Ferlinc in Lidija Kolarič. Pri izvedbi projekta so sodelovali Javni sklad za kulturne dejavnosti - 01 Ptuj, ZKD Ptuj, MO Ptuj, Društvo prijateljev Ptuja v Ljubljani in Zavod RS za zaposlovanje - Območna služba Ptuj. S predpremiero za otroke so se vključili v program 6. glasbenega festivala Arsana. Odziv občinstva je bil presenetljiv, tako na predpremieri za
otroke kot premieri za odrasle. Dvorana Stare steklarske delavnice je pokala po šivih.
„Od februarja do konca junija so potekale delavnice za mlade brezposelne, ki so se jih v glavnem udeležila dekleta s
pedagoško izobrazbo, likovne usmeritve in razrednega pouka. Na pobudo nekaj posameznikov smo namreč v DPD Svoboda Ptuj začeli razmišljati o obuditvi lutkarstva na Ptuju, saj je že skoraj 25 let od tega,
ko je skupina prenehala delovati, in o tem, kako sploh priti do ljudi, ki bi se želeli ukvarjati z lutkarstvom. Za sodelovanje v delavnici se je prijavilo več kot 40 udeležencev, pridružile so se tudi vzgojiteljice iz
Vrtca Kidričevo, ki imajo tudi lutkovno skupino. Izobraževanje je potekalo skozi metodiko in gledališko pedagogiko ter odrski gib. Skupaj z najbolj zagnanimi smo se odločili, da bomo pripravili lutkovno predstavo. Ostalo je sedem mladih nadobudnih učiteljic, ena od njih je študirala tudi tekstilno tehnologijo - modno oblikovanje in kostumografi-jo. Četudi je predstava nastajala ves čas poteka delavnice, so na njej intenzivno delali zadnje tri tedne, včasih tudi po 12 ur dnevno. V prostorih Stare steklarske delavnice je nastal en velik atelje. Ljudje so nam pomagali z različnimi materiali, nekaj smo tudi kupili. Uporabiti smo želeli vse tisto, kar je bilo že uporabljeno, lutke smo izdelali po principu lutk iz cunj, v zelo abstraktni formi, ki smo jo konkretizirali z animacijo. Pri lutkovni animaciji nam je pomagal Jože
Zajec, ki ima lutkovno gledališče v Ljubljani, saj mora biti lutka živa, mora se gibati in govoriti," je o nastanku gle-dališko-lutkovne predstave, ki je bodočim učiteljicam prinesla tudi nekatera znanja, ki jih skozi študij niso pridobile, predvsem pa bodo dobre mentorice, povedala režiserka Branka Bezeljak.
Skupina, ki je uprizorila gle-dališko-lutkovno predstavo, se je vključila v gledališko-lutkov-no sekcijo DPD Svoboda Ptuj, tako da so po njeni zaslugi ponovno oživili tudi lutkovno dejavnost. V jeseni jo bodo ponudili v ogled vrtcem in šolam. Veseli bodo, če jo bodo lahko igrali v Stari steklarski delavnici, saj je predstava delana za ta črni oder, ker je efektna ravno z lučmi, da pridejo do izraza vsi glamurozni kostumi lutk.
MG
Ptuj • Gasilci aktivni tudi v poletnih mesecih
Pripravljajo gasilski muzej z več kot 3000 eksponati
Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je osrednja regijska, najbolje opremljena in strokovno usposobljena gasilska enota, pripravlja v svojem prenovljenem domu gasilski muzej s 14 samostojnimi zbirkami in več kot 3000 eksponati.
Pobudo za ureditev muzeja je že pred leti dal nekdanji večletni predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič, ki že več let pridno zbira različne gasilske eksponate, ki so včasih služili za delo in aktivnosti gasilcev. Ker se je tega nabralo že precej, so se v PGD Ptuj po prenovi gasilskega doma Ptuj lani odločili, da bodo vse eksponate uredili, restavrirali in razstavili v gasilskem muzeju, ki ga že leto dni urejajo v drugem nadstropju gasilskega doma. Kot je pojasnil Vrban-čič, jim je do sedaj uspelo
zbrati že več kot 3000 različnih gasilskih eksponatov, od nekdanjega gasilskega orodja, oblačil in opreme do gasilskih odlikovanj in priznanj. Med najstarejšimi eksponati gasilskega muzeja pa sta zagotovo gasilski ročnik iz leta 1875 ter prva fotografija gasilske enote Ptuj iz leta 1874. Med pomembnejšimi eksponati je tudi več kot 200 let stara čelada poveljnika ptujske gasilske enote, poleg tega pa hranijo še veliko različnih zgodovinskih predmetov, dokumentov in slik od 19. stoletja dalje.
Vse to želijo zbrati, urediti in razstaviti v muzeju, ki bo pričal tudi o nekdanji organizaciji in delovanju gasilske organizacije na širšem območju Spodnjega Podravja ter celotne Slovenije.
Preštudirali so arhivsko dokumentacijo in ugotovili, da je treba za celovito predstavitev zgodovine gasilske organizacije od začetkov do danes v gasilskem muzeju postaviti 14 samostojnih zbirk. Poleg zbirke gasilskega orodja in opreme bodo razstavili tudi odlikovanja, gasilnike, opremo za
zaščito dihal, čelade in druga gasilska pokrivala, uniforme, zaščitne obleke, črpalke, embleme gasilskih društev, gasilske znake in obeležje, dokumentacijo, miniature gasilskih vozil, poleg tega pa še zbirko gasilskih odlikovanj, prejetih daril in spominsko sobo. Uredili so že tudi register zbranih eksponatov, nabavili razstavne vitrine, pred koncem lanskega leta pa so v muzeju že postavili prve zbirke in tako postavili temelje za svoj gasilski muzej, ki naj bi ga odprli še letos.
-OM
Foto: M. Ozmec
Martin Vrbančič z več kot 200 let staro čelado poveljnika ptujskih gasilcev, ki sodi med najvrednejše muzejske eksponate.
Markovci • Veselo ob novem kozolcu
Na kozolcu seno, v peči
Podjetnik Zdravko Zupanič je v bližini regionalne ceste v Markovcih postavil kozolec in lovsko opazovalnico. Zupaničevi imajo namreč trgovino z lovsko opremo, v posebno zadovoljstvo jim je tudi ohranjanje tradicije in običajev. Zato so se odločili, da bodo kozolec uradno krstili oz. predali namenu in ob tej priložnosti pripravili vesel družabni dogodek s kulturnim programom in etnografskim prikazom spravila sena na kozolec. V kulturnem programu so se predstavili videmski harmonikarji Veseli Jožeki, zapele so zabovske ljudske pevke, nastopila je citrarka Bernardka Potočnik. S konjsko vprego in traktorji starodobniki so na prireditvi sodelovali člani Konjeniškega društva iz Nove vasi, predstavila se je tudi skupina iz Rogatca, ki poka z ročnimi možnarji ali kubarami. Zupaničevi so za vse goste ta dan pripravili bogato pogostitev, veselo druženje ob prijateljskem klepetu, pesmi in plesu pa je trajalo dolgo v noč.
Mojca Zemljarič
Zdravko Zupanič je za svoje goste pripravil pečenega odojka, seno so na kozolec naložili v družbi prijateljev iz zabovskimi ljudskimi pevkami pa je zapela Zupaničeva soproga Metka, ki je tudi sicer članice te skupine.
Foto: MZ
Konjeniškega kluba Nova vas, z
Rokomet
Za Dravo odslej tudi Boštjan Belec
Stran 12
Tenis
Rola pred odhodom v ZDA do polfinala
Stran 12
Strelstvo
Kevin Venta v finalu generalke pred SP
Stran 13 Športno plezanje
Mina Markovič peta v Imstu
Stran 13
Nogomet
Marko Nunič: »Največja aduta hitrost in moč«
Stran 14
Nogomet
Zmaga Drave, remija Podvincev in Stojncev Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 3. krog
Odlično vzdušje, domačini s »težkimi nogami«
STRELCA: 0:1 Morel (44.), 0:2 Šišic (91.).
ZAVRČ: Ranilovic, Težak, Dat-kovic, Kristic, Kurbus, Kelenc (od 63. Matjašič), Dugolin, Cvek, Ša-faric, Smrekar (od 46. Antolek), Kresi nger. Trener: Želj ko Oreho-vec.
DOMŽALE: Vidmar, Janža, Horic, Korun, Husmani, Majer (od 70. Jelar), Požeg Vancaš (od 86. Kous), Skubic, Morel (od 46. Šišic), Živec, Parker. Trener: Luka Elsner.
Zaradi prenavljanja tribune na završkem stadionu je haloški prvoligaš tekmo 3. kroga gostil na ptujskem Mestnem stadionu. Tako so imeli ljubitelji nogometa na širšem ptujskem območju priložnost spremljati derbi srečanje 1. SNL, odziv pa je bil odličen. Že dobre pol ure pred začetkom tekme je bil v lepem sončnem vremenu Mestni stadion polovično zaseden, dolge vrste pred blagajno pa so dale slutiti, da si ljubitelji nogometa -na koncu se jih je zbralo več kot 1300 - še kako želijo nogometa na najvišji ravni. Po sezoni 2009/10, ko je v 1. ligi nazadnje nastopila Drava, je bilo na Ptuju to prvo prvoli-gaško srečanje (11. 5. 2010: Drava - Maribor 0:1).
Odlično vzdušje, ki so mu takt dajali zvesti završki navijači, na čelu z neutrudni-
ma bobnarkama, pa na domačine ni delovalo tako, kot bi pričakovali. Začetek je bil sicer spodbuden, kmalu pa so pobudo prevzeli gostje, ki so razvili svojo prepoznavno agresivno igro tesnega pokrivanja. S takšno igro so pogosto odvzemali žogo završkim nogometašem in hitro prehajali v napadalno polovico. Prvi resnejši pritisk so izvedli med 13. in 18. minuto, a so bili domači branilci dovolj skoncentrirani, da so gostom preprečili zaključne strele. Po 30. minuti so za kratek čas zapretili tudi varovanci Željka Orehovca, a sta bila Kelenc in Smre-kar pri strelih nenatančna. Zaključne minute prvega dela so minile v popolni prevladi Domžalčanov. Ti bi lahko v vodstvo prišli v 39. minuti, ko se je po napaki Šafariča Parker znašel sam pred Ranilovičem, a je bil domači vratar uspešnejši. V 43. minuti so imeli gostje v enem samem napadu dve t. i. 100-odstotni priložnosti: najprej je strel Živca Ranilo-vič odbil, v drugem poskusu pa je Datkovič po poskusu Požeg Vancaša s skrajnimi močmi žogo iz golove črte preusmeril preko gola. V nadaljevanju akcije je Janža poslal uporaben predložek iz kota na oddaljeno vratnico, kjer jo je neovirani Francoz Benjamin Morel brez oklevanja z močnim strelom poslal v mrežo - 0:1. Prvi trenutek
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 3. KROGA:
Zavrč - Domžale 0:2 (0:1); strelca: Morel 44., Šišic 91.; Celje - Krka 3:0 (2:0); strelci: Verbič 3., Ahmedi 30., Vrhovec 84.; Radomlje - Rudar 1:2 (1:2); strelci: Zavrl 40.; Radujko 11., Firer 44.;
Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec: Lotrič 41. Tekma Olimpija - Maribor je bila prestavljena, nov termin še ni znan.
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	KOPER
4.	ZAVRČ
5.	OLIMPIJA
6.	CELJE
7.	RUDAR VELENJE
8.	KRKA
9.	RADOMLJE
10.	GORICA
4:0 4:2 3:1 3:2 3:1 3:2 2:4 3:7 4:7 1:4
Zeljko Orehovec:
»Naša ekipa danes preprosto ni bila prava, delovala je preveč utrujeno, manjkala je kom-binatornost, ideja v fazi organizacije napada in zaključka. Obramba je sicer še delovala na dokaj dobrem nivoju, a to je bilo premalo za uspeh.«
nezbranosti domače obrambe so gostje tako uspešno pretvorili v vodstvo ...
Brez pravega pritiska Zavrčanov
Ob polčasu je v slačilnici ostal Smrekar, zamenjal ga je Antolek. Igralci zvezne vrste
-	Šafarič, Kelenc, Cvek, Težak
-	so še naprej le s težavo povezovali domače vrste, zato so bili redki zaključni streli bolj naključni kot pa plod organiziranih akcij. Okoli 75. minu-
Domžalčani (v rumenih dresih) so na Ptuju v derbiju neporaženih ekip zasluženo ugnali Zavrčane (na fotografiji Andrej Dugolin).
te je domačinom s tesnejšim pokrivanjem vendarle uspelo narediti manjši pritisk, a so bili gostje, na čelu z vratarjem Vidmarjem, vedno na pravem mestu. Do konca srečanja so varovanci Luka Elsnerja uspešno branili minimalno prednost, ki so jo po napaki zavr-ških igralcev v sodnikovem podaljšku le še povečali: zadel
je Aladin Šišič - 0:2.
Pri gostih sta se posebej izkazala Rudi Požeg Vancaš in Saša Aleksander Živec, pri domačinih pa je razen vratarja Marka Raniloviča težko najti igralce, ki so odi-
grali na običajnem nivoju. K slabši igri Zavrča je nekoliko zagotovo pripomoglo »gostovanje« na Ptuju, čeprav se po tekmi na to okoliščino ni izgovarjal prav nihče.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Zavrč lani boljši na domačem igrišču, letos v gosteh
Konec tedna so bila odigrana srečanja nepopolnega 3. kroga: derbi srečanje med Olimpijo in Mariborom je bilo zaradi nastopa Mariborčanov v kvalifikacijah za Ligo prvakov prestavljeno. V taboru Olim-pije, kjer je mesto športnega direktorja znova zasedel Mile Ačimovič, so si sicer že pred tem prizadevali, da bi imel »večni« derbi poseben status in da ne bi bil na sporedu avgusta, »ker je obisk zaradi dopustov slabši«!?! Pri Olimpiji se naj v večji meri ukvarjajo s svojo igro in rezultati, saj bo le v tem primeru obisk njihovih tekem boljši - ne glede na dopuste ...
Z zmago na Ptuju so vrh lestvice zasedli Domžalčani, Zavrčani pa so oddali prve točke v tem prvenstvu. V lanski sezoni so večino točk osvajali na domačem igrišču, v gosteh so pobirali le drobtinice, v novi sezoni pa je to zaenkrat postavljeno na glavo. Najbolje bi bilo, da ta trend zadržijo še ta teden, ko bodo v nedeljo gostovali v Novem mestu .
Prve zmage so se veselili Celjani, ki so po dveh izjemno neučinkovitih predstavah (ničli proti Zavrču in Domžalam) vendarle našli primernega tekmeca (Krko) in mu nasuli tri zadetke. Brez točk še naprej ostajata ekipi Gorice in Radomelj. Prvi so največje negativno presenečenje začetka, saj po hitrem izpadu iz evropskih tekmovanj tudi v prvenstvu ne najdejo formule iz lanske sezone, ko so bili konkurenčni celo za vrh (osvojili so Pokal Slovenije). Novinci plačujejo davek neizkušenosti, ob tem je njihova oteževalna okoliščina dejstvo, da svojih domačih tekem ne igrajo na stadionu v Radomljah (ni primeren za tekme 1. lige), ampak v Domžalah.
»Obramba premalo za uspeh«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Gostom seveda čestitam za zasluženo zmago, saj so bili tokrat boljši tekmec, predvsem v prvem polčasu. Naša ekipa danes preprosto ni bila prava, delovala je preveč utrujeno, manjkala je kombinatornost, ideja v fazi organizacije napada in zaključka. Obramba je sicer še delovala na dokaj dobrem nivoju, a to je bilo premalo za uspeh. V drugem polčasu smo imeli večjo posest žoge, a so bili tekmeci zelo kompaktni in zbrani v fazi obrambe, tako da nam niso ponudili pravih možnosti za dosego zadetka.«
Luka Elsner, trener Domžal: »Veseli me, da smo v derbiju neporaženih ekip osvojili vse tri točke. Prvi zadetek smo dosegli v ključnem trenutku tekme, v drugem polčasu pa smo zelo dobro kontrolirali igro v fazi obrambe. Nisem zadovoljen z igro v napadu, saj bi po številnih priborjenih žogah morali veliko bolje izpeljati zaključke akcij. Kljub trem zmagam ostajamo skromni, zavedamo se, da nas čaka še veliko dela.«
Toni Datkovič, Zavrč: »Za poraz je bilo krivo to, da se nismo počutili sveže; že od začetka tekme smo bili premalo 'živi', zato smo bili vedno korak za tekmeci. Nikakor nismo mogli vzpostaviti takšne igre, kot smo jo prikazali v prvih dveh tekmah, ko smo si uspeli priigrati precej priložnosti. Tokrat ni bilo tako, za kar pa se ne moremo izgovarjati na dejstvo, da nismo igrali na svojem domačem stadionu. Danes nam je preprosto manjkala tista zadnja podaja, tista poteza, ki lahko odloči tekmo.«
Nejc Skubic, Domžale: »Cel teden smo si na treningih prizadevali, da bi na Ptuju pokazali dobro igro in posledično slavili zmago. Zelo smo si želeli na vrh lestvice, saj take priložnosti pač nimaš vsak dan. Uspeli smo in sedaj bomo poskušali kar najdlje zasedati ta položaj. Kot ekipa smo igrali zelo kompaktno, borili smo se drug za drugega, zato uspeh ni izostal. Lepo se je bilo znova vrniti na Ptuj, kjer sem pred leti preživel prijetnih 6 mesecev. Že takrat se je na Ptuju zbiralo nadpovprečno veliko gledalcev, vesel sem, da je tako še sedaj. Obenem želim Dravi, da se spet povzpne do 1. lige.«
Zavre - Domžale
0:2 (0:1)
Foto: MK
0
0
0
0
0
0
0
0
12 Štajerski
Šport
torek • 5. avgusta 2014
Rokomet • Jeruzalem Ormož
V Ormožu številni novi (stari) obrazi
Foto: Črtomir Goznik
Trener Jeruzalema Ormoža Sašo Prapotnik je pred zahtevno nalogo uigravanja precej spremenjenega in pomlajenega moštva.
Tenis • Blaž Rola
Rola pred odhodom v ZDA do polfinala
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola trenutno na ATP-lestvici zaseda 82. mesto.
Rokometni klub Jeruzalem Ormož je v sredo, 30. julija, začel priprave na novo sezono 2014/15. Pred Ormožani je že trinajsta zaporedna sezona v elitni druščini, kar je glede na velikost oz. majhnost kraja, tako po številu prebivalcev kot po obubožanem gospodarstvu, izjemen uspeh.
V minuli sezoni je članska ekipa iz mesta ob Dravi osvojila 7. mesto v državnem prvenstvu: »To sezono je cilj uvrstitev v zgornji del lestvice. Ob tem si želimo napredka naših mladih talentiranih rokometašev, ki bodo imeli podporo v izkušenih soigralcih, kot so Bojan Čudič, Sini-ša Radujkovic, Danijel Mesaric, Gregor Grizolt,« je bil kot po tradiciji pred začetkom sezone kratek trener Saša Prapotnik. Letos bo ligo sestavljalo 14 klubov, v soboto, 6. septembra, bo v 1. krogu na Hardeku gostovalo Krško. Ormožani bodo priprave opravili v Ormožu. Za razliko od minulih sezon je ekipa priprave začela v trdnjavi Hardek in ne v Športnem parku Mestna graba. Razlog prekinitve dolgoletne tradicije leži v deževnem vremenu, ki nas nagrajuje iz dneva v dan. Na prvem treningu je sodelovalo 20 igralcev, še osem jih je manjkalo.
S člani tudi najboljši kadeti
Članski ekipi so letos priključeni igralci letnika 1997, ki so po dveh zapored osvojenih bronastih medaljah končali kadetski staž. Pripravam so priključeni tudi reprezentančni kandidati letnika 1998, ki bodo skupaj s člani opravili fizični del priprav, nato pa se bodo 18. avgusta priključili kadetski ekipi, ki jo od 29. avgusta do 1. septembra čaka močan mednarodni turnir v Berlinu (Fuchse Berlin, THW Kiel,
Le še nekaj dni loči roko-metaše Drave od začetka priprav na novo sezono. Fantje so lani kot novinci v ligi zasedli mesto v zlati sredini, letos pa si želijo storiti korak naprej. V 1. A- in 1. B-ligi bo namreč letos nastopilo kar 14 ekip, kar pomeni nekaj novosti in sprememb. S tem se sicer v taboru modrih ne obremenjujejo preveč, svoje želijo pokazati zgolj na parketu.
Kot je znano, je sila uspešno kariero sklenil Robert Bezjak, zaradi kroničnih težav s poškodbami in službenih obveznosti pa o slovesu od modrega dresa razmišlja tudi vratar Boštjan Grm, vendar so glede slednjega stvari še odprte. Uprava ptujskega kluba pa ni stala križem rok in je ekipo primerno okrepila. Prvo ime med okrepitvami je nedvomno odlični
Magdeburg, Lemgo, Hannover, Hamburg). Za fizično pripravo ekipe bo letos skrbel Darko Kneževič, ki se
je svojega težkega dela lotil z veliko vnemo.
Novi vratarji
Ekipa Jeruzalema je doživela kar nekaj sprememb, največ na vratarskih položajih. Na Hardeku več ne stanujeta Boštjan Belec (Drava Ptuj) in Sandi Žuran. Priložnost na golu bosta tako dobila 29-letni Tomislav Balent (GRK Varaždin) in kadetski reprezentant, 18-letni Tomaž Cvetko. Z ekipo je začel trenirati tudi 26-letni Aljoša Čudič, ki se je v zadnji avanturi na tujem mudil v Katarju. Za zdaj še ni znano, ali bo najmlajši od bratov Čudič ostal v ormoškem gnezdu. V Ormož prihaja tudi hrvaški reprezentančni vratar mlajših kadetov Marin Šutalo. Nadarjeni 16-letnik iz Hraščice pri Varaždinu bo priložnost dobil v kadetski in mladinski konkurenci. Za delo z vratarji in njihovo formo ter napre-
vratar Boštjan Belec, ki je prišel iz Ormoža. Poleg njega bo dres Drave v sezoni 2014/15 nosil tudi mladinski reprezentant in dosedanji član Celja Vid Korošec. Prav tako so modri močnejši za
dek bo skrbel Boris Vujo-vic, ki je pred leti (sezona 2009/10) tudi sam nosil dres Jeruzalema.
V Ormož se vrača Grizolt
Med novimi obrazi sta tudi levo in desno krilo, Igor Petrovič (letnik 1994) in Dejan Veselko. Petrovič je nazadnje igral za člansko ekipo Radgone in mladinsko vrsto Slovana, Veselko pa je prišel na posojo iz vrst sosedov iz Velike Nedelje. Levoroki igralec bo na desnem krilu zamenjal Dominika Peče-ka, ki si išče delodajalca v tujini, natančneje v Nemčiji. V tujino se je iz Ormoža podal tudi Aleš Šišmanovič, ki bo svojo rokometno pot nadaljeval v avstrijskem Linzu. Med novimi obrazi je tudi en stari znanec Hardeka, Gregor Grizolt. Odličen obrambni igralec je dres Jeruzalema nosil tri sezone (2004/05, 2005/06, 2006/07). Nazadnje je Gigi igral v Dobovi in bo trenerju Prapotniku
mladega Denisa Hrupiča,
igralca na levem krilu, ki je nazadnje igral za avstrijskega prvoligaša iz Linza (gre za sina Ivana Hrupiča, ki je pred leti treniral Ptujčane in se prav tako vrača v klub). Ve-
služil kot krožni igralec na črti in pomemben člen v fazi obrambe. Poleg njega bosta črto zasedla eden najboljših krožnih napadalcev lige Danijel Mesaric in produkt iz domače rokometne šole Matic Topolovec. Po poškodbi kolena je z ekipo začel trenirati Rok Cvetko, ki bo skupaj z Juretom Kocbekom tvoril par na poziciji levega zunanjega. 18-letnika sta v preteklosti že odlično delovala v kadetski in mladinski vrsti Jeruzalema. Zdaj je na vrsti težak prehod med člane, kar sta oba že izkusila v minuli sezoni. Dres Jeruzalema bodo med že naštetimi še naprej nosili David Bogadi, Jaša Rajšp in Jan Gregorc. Od Hardeka so se poleg že naštetih poslovili Kristijan Putarek, Damir Mavrič (posoja V. Nedelja) in Jaka Poznič. Prvo pripravljalno tekmo bo ekipa Jeruzalema odigrala v torek, 12. avgusta, ko bo na Hardeku gostovala zasedba Lige prvakov Celje Pivovarna Laško.
Uroš Krstič
seli tudi spoznanje, da je dokončno Dravin tudi perspektivni vratar Matic Šulek, ki je bil na Ptuj do sedaj posojen iz Ormoža. V ekipo se po poškodbi vrača tudi Matic Čeh. S tem pa prestopni rok za Dravo najverjetneje še ni končan, saj se bosta začetka priprav udeležila tudi Jurij Jensterle (Radeče) in Ama-dej Gande (Slovenj Gradec). Omenjena rokometaša bosta na Ptuju na preizkušnji, vodstvo kluba pa se bo nato odločilo, ali bosta na Ptuju tudi ostala.
Mladino bo treniral Hrupič
Prav tako se v klub vrača trener Ivan Hrupič, ki bo prevzel mladino in še eno izmed mlajših selekcij. Pripravam članske zasedbe, v kateri je že precej mladincev, bo priključenih še kar nekaj kadetov, priprave pa bodo po večini opravljene doma.
tp
Trenutno najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (82. na ATP) je pretekli teden nastopal na challenger turnirju v češkem Liberecu (nagradni sklad 35 tisoč evrov), kjer je bil 2. nosilec. Status 1. nosilca je imel Urugvajec Pablo Cuevas (40.), ki je pred tem več kot presenetljivo osvojil turnir serije 250 v Umagu.
23-letni Ptujčan je v prvih treh nastopih upravičeval status 2. nosilca in se kljub majhnim težavam uvrstil v polfinale. Na tej poti je v 1. krogu ugnal 26-letnega Nemca Tima Puetza (199.), v 2. krogu češkega veterana, 36-letnega Jana Hernicha (284., nekdaj že 59. igralca sveta), v četrtfinalu pa še mladega Španca, 21-letnega Roberta Carballesa Baena. Za slednjega je potreboval tri nize, saj je drugega izgubil celo brez dobljene igre. V tretjem je znova pokazal pravi obraz in slavil po skoraj dveh urah igre in pol.
V polfinalu ga je čakal leto starejši Slovak Andrej Martin (183.), ki je bil lani že blizu stotice na lestvici ATP (119.). Slovak je imel boljši izkoristek 1. servisa (81:72), zato je Blaž le stežka prihajal do break priložnosti - v celotnem dvoboju je imel le eno, v 2. nizu. Martin je na drugi strani izkoristil tri od šestih
Mladi slovenski teniški igralci in igralke v kategoriji U-16 in U-18 so se pretekli teden merili v kvalifikacijah za ekipna evropska prvenstva. Za slovenske izbrane vrste sta nastopila tudi člana TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek in Sven Lah.
Dekleta so se v konkurenci U-18 na enem izmed štirih turnirjev merila v Turčiji, kjer so bile njihove tekmice Španke, Turkinje, Britanke in Ma-džarke. Tamara Zidanšek, Manca Pislak in Pia Brglez so imele težko delo, saj so se v 1. krogu pomerile s Špankami, za katere nastopa tudi evropska prvakinja. Kljub dobremu odporu so bile tekmice premočne (1:2), zato je Slovenkam preostala tekma
Challenger turnir v Liberecu (Češka), rezultati:
1.	krog: Rola (2.) - Tim Puetz (Nemčija) 6:4, 6:1;
2.	krog: Rola (2.) - Jan Hernich (Češka) 6:3, 7:5;
četrtfinale: Rola (2.) - Roberto Carballes Baena (Španija) 7:6(3), 0:6, 6:2;
polfinale: Rola (2.) - Andrej Martin (Slovaška) 4:6, 4:6;
finale: Martin - Horacio Zebal-los (Argentina, 4.) 1:6, 6:1, 6:4.
in se po uri in 17 minutah igre veselil prestižne zmage. Svojo moč je Slovak pokazal tudi v finalu, kjer je ugnal Argentinca Horacia Zebal-losa (121.).
Blaž bo sedaj odpotoval v ZDA, kjer bo začel serijo igranja na betonskih igriščih. Končni cilj je seveda dober nastop na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, kjer bo uvrščen neposredno v glavni turnir.
JM
David Goffin
Pred dvema tednoma je Blaž Rola v finalu challengerja v Po-znanu na Poljskem izgubil proti vrstniku iz Belgije, Davidu Goffinu (78.). Ta se je pretekli teden meril na turnirju serije 250 v avstrijskem Kitzbuhlu in presenetljivo osvojil svoj prvi turnir tega ranga - v finalu je ugnal Avstrijca Dominica Thiema (50.).
za 3. mesto. V tej je ekipa Velike Britanije slavila 1:2. Na finalni turnir sta se uvrstili ekipi Španije in Madžarske.
Fantovska ekipa U-16 se je merila v Italiji, kjer so nastopali še Madžari, Italijani, Britanci, Avstrijci, Danci, Hrvati in Slovaki. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili ekipi Italije in Madžarske, mladi Slovenci pa so v postavi Grega Kokaj, Sven Lah in Nejc Sitar osvojili končno 5. mesto. Najprej so izgubili proti 1. nosilcem, Madžarom (1:2), nato pa v razigravanju premagali Avstrijce (3:0) in Dance (3:0).
Izmed slovenskih ekip so se na finalni turnir uvrstila le dekleta v konkurenci U-16.
JM
Rokomet • Drava Ptuj
Za Dravo odslej tudi Belec
Foto: Črtomr Goznik
Boštjan Belec bo dres Jeruzalema zamenjal za dres Drave.
Tenis • Ekipna EP mladih
Sven in Tamara brez finala
torek • 5. avgusta 2Q14
Šport
Štajerski	13
Športno plezanje
Mina peta v Imstu
Športni plezalci so v avstrijskem Imstu nastopili na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Za najboljši slovenski dosežek je poskrbela Ptujčanka Mina Markovič, ki je končala na petem mestu. V finalu je nastopil še Domen Škofic, ki je osvojil sedmo mesto.
V polfinalu sta tekmo končala Urban Primožič, bil je 11., in Katja Kadič, ki je bila 20. V kvalifikacijah je obstala Jera Lenardič na 27. mestu.
Markovičeva je po drugem mestu v polfinalu upala, da bo tudi v finalu končala na mestih pri vrhu, a se ji je zataknilo pri 40. oprimku. Prve zmage v svetovnem pokalu se je na koncu veselila Avstrijka
Motokros
Magdalena Rock, druga je bila Južnokorejka Jain Kim, tretja pa še ena domačinka Jessica Pilz.
Drugi slovenski finalist Škofic je v polfinalu priplezal do četrtega mesta, v finalu pa tega ni uspel zadržati in kljub podpori slovenskih navijačev končal pri repu finalne osme-rice na sedmem mestu. Slavil je Čeh Adam Ondra pred Kanadčanom Seanom Mc-Collom in domačim adutom Jakobom Schubertom.
Naslednja tekma v težavnostnem plezanju bo svetovno prvenstvo, ki ga bo med 8. in 14. septembrom gostil španski Gijon.
sta
Gajser zadržal skupno peto mesto
V belgijskem Lommelu so se motokrosisti 15. v sezoni pomerili za točke svetovnega prvenstva. Zanje sta se borila dva Slovenca, uspešnejši je bil Tim Gajser v razredu MX2. Z osmim in šestim mestom je zbral novih 28 točk, v skupnem seštevku pa je zadržal peto mesto. Klemen Gerčar je v razredu MXGP prišel do petih točk, bil je 20. in 17.
Gajser je v prvi dirki končal na osmem mestu in osvojil 13 točk, še dve več je zbral v drugi vožnji, ko je bil šesti. S tem je točkovno bero v skupnem seštevku povečal na 448 točk in je peti. V Lommelu je sicer v razredu MX2 prvo dirko zmagal Britanec Max Anstie, v drugi je bil najhitrejši Francoz Jordi Tixier. Vodilni v skupnem seštevku, Nizozemec Jeffrey Herlings, tako kot na Češkem tudi v Belgiji ni nastopil zaradi poškodbe. Pred drugim Tixierjem ima le še 57 točk prednosti.
»Zelo sem zadovoljen z izkupičkom, saj mi je na tej več kot zahtevni dirki uspelo osvojiti precej točk. Lahko rečem, da je bila to zaradi mivke in vseh ostalih okoliščin, ki so jo spremljale, najtežja dirka letos. V soboto sem močno padel in si poškodoval nogo. A k sreči je bil le udarec, kljub vsemu pa sem moral v obeh nedeljskih vožnjah res stisniti zobe. To na mivkasti podlagi ni lahko, saj so prisotne velike obremenitve na nogah, poleg tega je v drugi vožnji zadnjih deset minut močno deževalo. Če bi druga vožnja trajala še kakšen krog, bi lahko prišel še kakšno mesto višje, a ne glede na vse moram biti zadovoljen. Ekipa ni pričakovala tako dobre dirke, posebej po mojem padcu v soboto ne, zato so bili tudi oni toliko bolj zadovoljni. Zdaj si bomo privoščili malo počitnic, saj bo naslednja dirka šele 7. septembra v Braziliji,« je po dirki povedal Tim Gajser.
sta
Plavanje • Člansko DP
Loro ustavila poškodba
Plavalni klub Fužinar Ravne je od četrtka do nedelje pripravil odprto letno absolutno mladinsko in kadetsko državno prvenstvo Slovenije v plavanju. Na to tekmovanje, ki je potekalo na Mestnem kopališču na Ravnah na Koroškem, je bilo prijavljenih 323 plavalcev iz 25 slovenskih klubov, prav tako pa so nastopili tudi posamezniki iz 15 tujih klubov.
Plavalni klub Terme Ptuj je imel na startni listi tri prijavljene plavalce: Loro Gro-belšek, Tima Vidoviča in Nušo Šerbec, a zadnja dva na Koroškem nista nastopila. Grobelškova je nameravala nastopiti v kar nekaj disciplinah, vendar je imela na tekmovanju veliko smole. Tako je zabeležila nastop na 50
metrov hrbtno, kjer je s časom 32,25 sekunde dosegla 12. čas kvalifikacij. V soboto se je trenutno najboljša ptujska tekmovalka poškodovala, saj ji je na ogrevanju počila mišica na hrbtu in zato je svoje nastope na državnem prvenstvu v plavanju končala praktično na polovici tekmovanja. Pred tem je dolgo časa trdo trenirala, po besedah trenerja Jureta Rozmana so bili z rezultati pred prvenstvom zadovoljni, kjer pa jo je do vidnejših rezultatov ustavila poškodba.
Najboljši rezultat tekmovanja je po pričakovanjih dosegel Damir Dugonjič (PK Fužinar Ravne), ki je na 50 metrov prsno dosegel rezultat 27,56 sekunde.
David Breznik
Strelstvo • GPI Juan Carlos I Granada
Ormožan Kevin Venta v finalu generalke pred SP
Člani slovenske strelske reprezentance so na prizorišču bližajočega se septembrskega svetovnega prvenstva v Granadi, med 15. in 23. julijem, opravili prvi del intenzivnih priprav za letošnji vrhunec strelske sezone. Za spoznavanje tekmovalnih pogojev strelišča se je petčlanska slovenska zasedba udeležila mednarodnega tekmovanja - Velike nagrade španskega kralja Juana Carlo-sa I, kjer so v močni mednarodni zasedbi 25 reprezentanc tekmovali tudi slovenski strelci Rajmond Debevec, Robert Markoja, Željko Moičevic, Živa Dvoršak in Kevin Venta. Vodja slovenske reprezentance Andreja Vlah je v Granado povabila člansko zasedbo reprezentance s poudarkom na malo-kalibrskem orožju.
Venta z zračno pištolo na 13. mestu
Mladi ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta je v dvojnem programu nastopanja z zračno in malokalibrsko pištolo najprej z nastopom opravil z zračno pištolo 10 m. V pravi afriški pripeki, z dnevnimi temperaturami tudi nad 40°C, je dosegel 571 krogov in osvojil 13. mesto ter za finalisti zaostal za pet krogov. Rezultat perspektivnega ormoškega strelca po serijah (93, 96, 96, 98, 96, 92) pokaže, da je imel za boljši dosežek, primerljiv tistemu iz letošnjega DP v Laškem s 575 krogi, veliko rezerv na začetku in koncu tekme, po nastopu pa je takole ocenil svoj prvi preizkus strelišča v Granadi: »Prvo serijo sem preveč 'mučkal', po lastni krivdi ustrelil dve osmici, za tem sem ulovil neki tempo, a sem se prevečkrat ustavljal in odlagal. Za zadnjo serijo mi je tako ostalo le še 10 minut časa - težko sem se umiril in slabo končal. Z vmesnimi serijami od 96 do 98 pa sem zelo zadovoljen, saj mi te dajejo vedeti, da znam.« V finale so se uvrstili trije odlični be-
Foto: Arhiv SZS
Ormoški strelec Kevin Venta, drugi z leve, se je na GPI v Granadi uvrstil v finale z malokalibrsko pištolo na 50 m in po kvalifikacijah z dobrim dosežkom 550 krogov osvojil 7. mesto, kar je bil drugi najboljši nastop v slovenski reprezentanci.
loruski strelci s povprečnim rezultatom čez 580 krogov, srbska ostrostrelca Damir Mikec in Dimitrije Grgic, nam dobro znani Madžar Miklos Tatrai, mladi Azer-bajdžanec Ruslan Lunev ter »prva pištola« Španije Pablo Carrera z najboljšim rezultatom v kvalifikacijah s 587 krogi.
Venta prvič med finalisti v disciplini z MK-pištolo
V nadaljevanju tekmovanja, ko je vročina le uplahni-la za kakšno stopinjo, se je Venta preizkusil še z maloka-librsko pištolo na 50 m in se kot edini član slovenske reprezentance, ob naši odlični olimpijki Živi Dvoršak, ki ji je to uspelo dvakrat, uvrstil v veliki finale. Venta je v kvalifikacijah pokazal dober nastop in s 550 krogi (90, 96, 92, 93, 92, 87), le za las ujel finale na 8. mestu. Zaradi napak v zadnjih dveh strelih, ko je zadel le sedmico in nato še na koncu šestico, bi kljub dobremu nastopu lahko ostal tudi brez finala, saj so mu zasledovalci, predvsem Američan Zurek in Francoz Lapeyre, tesno dihali za ovratnik s krogom slabšim dosežkom. Po nastopu nam je Venta zaupal svoje
občutke: »Dan prej na treningu je kazalo, da nisem ravno najboljše pripravljen. Na dan tekme pa sem se miselno poskušal skoncentrirati in poizkusne strele začel samozavestno. Ob startu mi je šlo zelo dobro, trudil sem se za vsako malenkost. Zadnji strel sem oddal preveč samozavestno, odletel mi je v šestico. Na koncu sem kljub temu zadovoljen s 550 krogi, saj sem se le uvrstil v finale. Tam sem se trudil maksimalno, a preprosto nisem mogel umiriti pištole. Pred sedmim strelom sem vedel, da če bo šlo tako naprej, bom izpadel kot osmi. Nato me je presenetilo, da je srbski kolega Grgic oddal dva slaba strela in je izpadel kot osmi. Takrat mi je šinilo čez misel, če se to dogaja tudi profesionalcem, potem zame ni katastrofe, če bi v finalu izpadel kot prvi. S tekmo sem zadovoljen, za finale pa bom potreboval še nekaj kilometrine in finalnega treninga.«
Zasedba finalistov je bila zelo podobna tisti iz zračne pištole, prepričljivo zmago, s prednostjo petih krogov, pa je na koncu slavil srbski strelec s slovenskimi koreninami in državljanstvom Damir Mikec. V kvalifikacijah je bil znova najboljši domači favorit Pablo Carrera z odličnimi 565 krogi.
Odbojka na mivki • Challenge v Ljubljani
Dvojica Bedrač in Pokeršnik četrta
Ljubljana, natančneje Kongresni trg, je v petek in soboto utripal v ritmu največjega turnirja v Sloveniji v odbojki na mivki - Beach Volley Challenge (pred leti je bil ta na Ranci na Ptuju, kjer se bodo v prihodnjih letih trudili narediti ponovno velik in odmeven turnir, op. a.). Po kvalifikacijah so bile tako moške kot ženske ekipe razvrščene v štiri skupine s po tremi ekipami.
V skupini B sta tekmovala člana dvojce Sportivo, ki ga zastopata Ptujčan Jure Peter Bedrač in Danijel Pokeršnik. Omenjena dvojica je v tem delu tekmovanja po
izenačenem dvoboju z 2:1 v nizih premagala višje postavljeno dvojico Marcio Gua-die (Brazilija) in Michael Leebe (Avstrija); odločilni niz se je končal s 15:10. V drugem dvoboju nista imela težav z Martinom Kosmi-no in Davidom Čukom, ki sta ju ugnala z 2:0. S tem sta se uvrstila v polfinale, kjer sta naletela na drugi močan slovenski par, na Nejca Ze-mljaka in Jana Pokeršni-ka. Po skoraj uri igre sta slednja zmagala 23:25, 25:13 in 15:9. V nadaljevanju je Jureta in Danijela čakala tekma za 3. mesto proti 1. nosilcema, Argentincema Nasi Pablu
Foto: Črtomir Goznik
Jure Peter Bedrač
Živa Dvoršak dvakrat v finalu
Med strelci slovenske reprezentance se je olimpij-ka Živa Dvoršak v finale uvrstila tako z zračno puško (414,5 kroga, 4. rezultat kvalifikacij, na koncu 6. mesto) ter v trojnem položaju z ma-lokalibrsko puško (576 krogi, 7. mesto v kvalifikacijah, osvojila končno 6. mesto). Robert Markoja je tik za finalisti zaostal tako v kraljevi disciplini trojnega položaja kot tudi v ležečem položaju z MK-puško na 10. mestu. Zlati slovenski olimpionik Raj-mond Debevec je v svoji paradni disciplini ležečega položaja prav tako zaostal za finalisti in osvojil 11. mesto s 621,9 kroga brez finala pa je kljub dobremu nastopu s 623,0 kroga ostal tudi Željko Moičevic na 9. mestu.
Po vrnitvi iz Španije se bo reprezentanca zbrala na naslednjih pripravah v Ljubljani, nato pa sredi avgusta sledi še drugi del priprav v Ljubljani in tekmovanje v Zagrebu. Priprav v Ljubljani se bosta zraven Kevina Vente udeležili tudi ormoški strelki Petra Vernik in Urška Ku-harič ter trije ptujski strelci Majda Raušl, Sašo Stojak ter Tadej Širec.
Simeon Gonc
Bianchiju in Armandu Julianu Azaadu. Gosta sta bila za Sportivo premočna in sta slavila z 2:0 v nizih. V velikem finalu sta Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik z rezultatom 2:1 premagala Avstrijca Michaela Mura-uerja in Floriana Schne-tzerja.
Turnir Beach Volley Challenge je bil v prestolnici pravi hit in je bil odlično obiskan. Na njem sta močan pečat s 4. mestom pustila tudi Jure Peter Bedrač in Danijel Pokeršnik, ki bosta v nadaljevanju letošnje sezone odigrala še nekaj mednarodnih turnirjev. Zanju največji izziv sezone predstavlja igranje v tretjem delu kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu De Janeiru.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 5. avgusta 2Q14
Nogomet • Marko Nunič, Aluminij
Največja aduta: moč in hitrost
20-letni Marko Nunič je
ena od letošnjih okrepitev Aluminija. V lanski sezoni je bil v dresu Šenčurja najboljši strelec 2. lige, saj je na 24 tekmah dosegel 16 zadetkov. Nogometno pot je sicer začel v NK Slovan v Ljubljani, potem pa je celo mladinsko šolo preživel v Olimpiji, v kateri je bil tudi najboljši strelec v 1. mladinski ligi.
Kako je prišlo do prestopa v Aluminij?
M. Nunič: »Kidričani so pokazali največji interes, kar mi je bilo zelo všeč. S tem sem dobil občutek, da me res hočejo in da name resno računajo. Imel sem tudi druge ponudba, celo iz 1. lige, a je bil Aluminij najbolj konkreten, obenem pa sem takoj vedel, da je to za moj nogometni razvoj najbolje. Kidričani so takoj razkrili vse karte, odkrito so opisali situacijo in tako sedaj tudi vse poteka.«
Kaj ti je pomenil naslov najboljšega strelca 2. lige?
M. Nunič: »To je sicer dober dosežek, vendar se zavedam, da je to šele začetek in da se moram dokazovati vsak dan znova. Ta dosežek
Foto: Črtomir Goznik
Marko Nunič (Aluminij, rdeči dres)
bo treba nadgraditi, saj bo šel sicer hitro v pozabo in ga bodo čez čas pomnili le še najpozornejši spremljevalci nogometa.«
Kakšne so tvoje ambicije v nogometu?
M. Nunič: »Ambicije so ogromne, vendar bo do njihovih uresničitev še veliko garanja.«
V katerem elementu nogometne igre se počutiš najmočnejšega?
M. Nunič: »Moja največja aduta sta hitrost in moč, vendar ne mislim ostati pri tem. Intenzivno je treba delati na vseh elementih igre in jih konstantno izboljševati, saj takšen način prinaša napredek.«
Kateri igralec ti je bil najbolj všeč na SP v Bra-
M. Nunič: »James Rodri-gez!«
Katera evropska liga ti je najbolj všeč?
M. Nunič: »Španska, saj navijam za Real Madrid!«
JM
ALUMINIJ - ŠENTJUR 7:0 (5:0)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Levštek, Lonzarič, Topolovec, Krljanovič, Pečovnik, Vrbanec, Grezda, Cesar, Nunič. Trener: Damijan Romih.
»Po zmagi so vtisi dobri, a je znotraj moštva pri številnih posameznikih treba urediti še veliko stvari. Na višji nivo bo treba dvigniti predvsem disciplino v igri. Proti tekmecu iz tretje lige se to sicer ni videlo v veliki meri, v prvenstvu 2. lige pa si tega ne bomo smeli privoščiti,« je po nedeljski pripravljalni tekmi povedal trener Aluminija Damijan Romih. Njegovi varovanci so sicer zelo odločno odigrali prvi polčas, v katerem so dosegli pet zadetkov. V drugem so dodali še dva, med strelce pa so se vpisali Denis Topolovec (3x), Aljaž Medved (2x), Matic Vrbanec, en gol pa so si gostje zabili sami. Ekipa Aluminija je celotno srečanje odigrala v nespremenjeni postavi.
Nogomet • Prijateljske tekme
Zmagi Drave, remija Podvincev in Stojncev
SV STRASS - DRAVA PTUJ 1:2
DRAVA PTUJ: Musič, Babič, Kokot, Rešek, Droždek, Toma-žič Šeruga, Da. Krajnc, Antolič, Panikvar, Lavrinc, Murat. Igrali so še: Ajlec, Arsič, De. Krajnc, Lugonjič, Šoštarič, Horvat, Šalamun. Trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so v sklopu priprav na novo prvenstvo v 3. ligi v petek gostovali v Avstriji pri ekipi SV Strass, ki jo kot trener vodi bivši ka-petan ptujske ekipe Mitja Emeršič. Ta tokrat ni pomagal svojim soigralcem na igrišču, ki so zaigrali disciplinirano in čvrsto. Tako je bila v prvem polčasu tekma zelo izenačena, medtem ko so bili Ptujčani nekoliko boljši v nadaljevanju. Za domačine, ki so se prikazali v dobri luči, je po dvojni podaji zadel razpoloženi Babič, medtem ko sta bila za Dravo uspešna Antolič (zadel je z glavo) in nato iz bližine v gneči še mladi Šalamun, za katerega je bil to debitantski nastop v članski ekipi Drave.
RAKIČAN - DRAVA PTUJ 1:3
Drugo tekmo v dveh dneh je Drava odigrala v soboto proti Rakičanu. Na njej je nastopila z zelo kombinirano ekipo, a je bila kljub temu boljša od ambicioznih domačinov. V veliki vročini so Ptujčani pokazali
Foto: Črtomir Goznik
Silvo Meznarič (Stojnci)
solidno predstavo in so v glavnem nadzorovali potek srečanja. Za Dravo so zadeli Matej Murat, Dan Krajnc in Damjan Antolič.
STOJNCI - VIDEM 1:1 (0:1)
STOJNCI: Radič, Vinkovič, Pri-her, Jaušovec, Roška r, Mezna-rič S., Meznarič P., Rog, Pukšič, Zupanič, Petrovič Alen. Igrali so še: Frlež, Petrovič Aleks. Trener: Matjaž Korez
VIDEM: Glinšek, Tramšek, Koren, Lah, Kostanjevec, Mu-rič, Zemljak, Krajnc, Tement, Trep, Božak. Igrali so še: Kme-tec, Hrženjak, Leskovar, Hliš, Lesjak, Gajser, Strmšek. Trener: Primož Gorše.
Prijateljska pripravljalna tekma med najboljšima ekipama Super lige v pretekli sezoni je bila dokaj enakovredna. V prvem polčasu so si gostje ustvarili več priložnosti za zadetek, a se je kar nekajkrat izkazal domači vratar. Po izigrani kombinaciji ter predložku z leve strani je za Videm vendarle zadel Krajnc. Domačini so se ves čas trudili in so prav tako imeli nekaj zaključnih strelov, posebej močno pa so proti vratom Vidma pritisnili v zadnjih dvajsetih minutah. Ta vztrajnost se jim je obrestovala, saj so ob koncu tekme izenačili, ko je po predložku z desne strani z glavo žogo poslal v mrežo Silvo Meznarič.
STOJNCI - PODVINCI 1:1
(1:0)
STOJNCI: Radič, Vinkovič, Pri-her, Jaušovec, Roškar, Meznarič S., Meznarič P., Rog, Pukšič, Zupanič, Petrovič Alen. Igrali so še: Frlež, Petrovič Aleks. Trener: Matjaž Korez.
PODVINCI: Vesenjak, Rumež, Topolovec, Pal. Požegar, Mari-nič, Orovič, Šendelj, Zorko, Vin-diš, Osterc. Igrali so še: Klasinc, Leben, Kocmut, Pihler, Kuser-banj. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Stojncev, ki so v prejšnjem tednu začeli priprave, so v dveh dneh odigrali dve prijateljski tekmi: po remiju 1:1 proti Vidmu so se z enakim rezultatom razšli tudi s Podvinci. Domači trener Korez je imel tokrat številčno omejen igralski kader, kar pa se ni preveč poznalo v igri, saj so bili Podvinčanom le malo boljši tekmec. Za domačine je v prvem delu zadel Silvo Meznarič, potem ko se je sam znašel pred vratarjem Vesenjakom. Za Podvinčane sta imela lepi priložnosti Vindiš in Zorko. Slednji je bivšim soigralcem zabil zadetek v drugem polčasu, potem ko je izvedel lepo individualno akcijo in preigral domačo obrambo in vratarja. Podvinča-ni so imeli v nadaljevanju več od igre, najlepšo potezo v domači vrsti pa je izvedel Rog, ki je zadel prečko.
David Breznik
Kasaštvo • 24. derbi
Ljutomerčanom tolažba z 2. mestom
Najboljši v letošnjem kasaškem derbiju v Ljutomeru (z leve): Mitja Slavič (3), Mirko Gregorc (1), Viktor Dolinšek (2)
Ljutomerski kasaški klub se že vrsto let ponaša s titulo najuspešnejšega, z največ osvojenimi zmagami in vzornim prirejanjem kasaških dirk že polnih 140 let. A ko so njihovi privrženci povsem prepričani v zmago na najpomembnejši in najpre-stižnejši dirki vsakega konja - tj. na državnem prvenstvu 4-letnikov ali bolj zvenečem slovenskem kasaškem derbiju, ostanejo praviloma praznih rok. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko se je na ljutomerskem hipodromu pomerilo enajst trenutno najboljših slovenskih kasačev, med njimi kar sedem iz hleva ljutomerskega kluba. Prav iz tega razloga je bilo pričakovati zmagoslavje gostiteljev, še zlasti prvega favorita, žrebca LenyJoea na vajetih Slavka Makovca, ki je lani zaslovel z zmago med triletniki. Tudi letos je prikazal zelo dobro formo in že start tokratnega derbija je nakazoval njegov boj za najvišjo uvrstitev. Na 2600 metrov dolgi, zelo zahtevni in utrujajoči stezi je bil po dveh krogih v ospredju, potem pa nesrečno predhodno končal vožnjo brez voznika (!). Toda domačinom se je še vedno nasmihala zmaga, saj je vodstvo prevzel Sanger MS z Mitjem Slavičem, a tudi njemu ni uspelo, ker ga je dobesedno v zadnjem metru ciljne ravnine prehitel Ljubljančan Mirko Gregorc z Riogillom!
»Ni se razpletlo po mojih željah. Menim, da sem dobro odpeljal dirko, toda v končnici je zmanjkalo moči in koncentracije,« je povedal Mitja Slavič. Od sreče in zadovoljstva pa je žarel Mirko Gregorc, ki je k dosedanjim trem prvim mestom v derbiju dodal še ljutomersko zmagoslavje. »Morda je Mitja naredil napako, ko je prehitro začel pospeševati, sam pa sem na svojo priložnost čakal nekoliko iz ozadja. Riogill je močan konj in verjel sem v njegove sposobnosti, ki so se prišle do izraza v ciljni ravnini. Priznam,
imel sem tudi nekaj sreče,« je dejal Gregorc.
Sicer pa je okoli 2000 gledalcev ob derbiju spremljalo še pet točk sporeda. V kvalifikacijah za DP 3-letnih kasačev, ki bo 31. avgusta v Ljubljani, so se najbolj izkazali gostitelji, ki so zavzeli prva tri mesta. V šestih dirkah je nastopilo 59 kasačev, tri zmage so odšle v KK Stožice Ljubljana, dve sta ostali doma, ena pa je pripadla KK Komenda.
REZULTATI - 1. dirka handicap za 3- do 6-letne slovenske kasače, zaslužek do 3.500 EUR, razdalja 2140 do 2200 metrov: 1. Dante MS (Seršen, Ljutomer) 1:18 (2180 m), 2. Jurko (Arnol, Komenda) 1:17,5 (2200 m), 3. Patricia MP (Pra-šnikar, Stožice Ljubljana) 1:180 (2200 m). 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 6.500 EUR, 2100 metrov: 1. Morfej Peški (A. Gorenc, Stožice Ljubljana) 1:17,9, 2. Ra-mandolo RL (Krelj, Komenda) 1:18,1, 3. LuckyBoy (Moleh, Ljutomer) 1:18,1. 3. dirka za 3-do 14-letne kasače, zaslužek nad 6.500 EUR, 2600 metrov:
1.	Dakot (M. Žan) 1:18,1, 2. Jolly JG (Jerovšek, oba Komenda) 1:19,0, 3. Rambo (Seršen, Ljutomer) 1:19,4. 4. dirka za 3-le-tne slovenske kasače, kvalifikacije za DP, 2100 metrov: 1. Sammi MS (Mi. Slavič) 1:18,7,
2.	Lil Kim (Zorko) 1:18,8, 3. TarsStars (J. Sagaj, vsi Ljutomer) 1:19,1. 5. dirka za 4-le-tne slovenske kasače - 24. kasaški derbi, 2600 metrov:
1.	Riogill (Gregorc, Stožice Ljubljana) 1:19,6, 2. Sanger MS (Mi. Slavič, Ljutomer) 1:19,6, 3. Nikolaj Peški (Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:19,8. 6. dirka za 3-do 14-letne kasače, 2600 metrov: 1. Ocean Dancer (P. Zadel ml., Stožice Ljubljana) 1:17,5,
2.	Candles N Caviar (Contri, Komenda) 1:17,7, 3. Vic Attack (Hanžekovič, Ljutomer) 1:18,0.
NŠ
Nogomet • V Ljutomeru slavili Beltinčani
V ljutomerskem ŠRC je bil v sklopu 58. občinskega praznika odigran spominski turnir Jožeta Lebarja - Juša, dolgoletnega funkcionarja NK Ljutomer in nogometnega zanesenjaka. Nastopile so tri ekipe, jubilejni, deseti pokal pa je pripadel prekmurski vrsti Lušt iz Belti ncev. Vse tekme je sodil Vlado Kristofič iz Ljutomera.
REZULTATI: Avto Rajh Ljutomer - Cven 1:1 (Novak; Babič), Lušt Beltinci - Cven 4:0 (Smodiš 2, Hartman, Breznik), Lušt Beltinci - Avto Rajh Ljutomer 4:2 (Maroša 3, Sreš; Kocuvan, Slana).
VRSTNI RED: 1. Lušt Beltinci, 2. Avto Rajh Ljutomer, 3. Cven.
NŠ
Foto: NS
torek • 5. avgusta 2014
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 15
Sveta Ana • Ob 16. občinskem prazniku
Letos se modernizacija občinskih cest
Od srede pa vse do konca minulega meseca je občina Sveta Ana v Slovenskih goricah z različnimi kulturnimi in družabniki dogodki praznovala 16. občinski praznik. Zvrstilo se je nekaj manj kot 40 različnih dogodkov. Prvi mož občine Sveta Ana v Slovenskih goricah Silvo Slaček je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu ter dejal, da je najbolj ponosen na celostno ureditev centra Svete Ane ter na 100-odstotno uspešnost na razpisih za sofinanciranje.
Sicer pa so v občini po besedah župana Slačka v zadnjih letih izvedli številne investicije, predvsem po zaslugi evropskih sredstev: »Lahko rečem tako čez palec, da bi brez teh
sredstev mogoče bila izvedljiva četrtina projektov, drugače pa so bila evropska sredstva odločilen in velik prispevek k razvoju naše občine. Počrpali smo namreč približno dva mi-
Kako bo s ponudbo na tržnici, še ni jasno
Osrednja prireditev ob 16. občinskem prazniku občine Sveta Ana v Slov. goricah je bila odprtje kmečke tržnice. Gradnjo tržnice so sicer začeli že v aprilu. »Zgrajena je pokrita tržnica s kletjo in ploščad odprte tržnice, ki je tudi trg. Kako bo s ponudbo na tržnici, še ni jasno, ker je treba imeti ponudnike in kupce. Lokalnih ponudnikov je kar nekaj. V prihodnjih mesecih bomo zadeve bolj dorekli,« je sporočil tajnik občine Sveta Ana Viktor Kapl. Sicer pa je bil projekt, vreden 370.000 evrov, sofinanciran z evropskimi sredstvi (ukrep 322), in sicer v višini 154.000 evrov. Preostalo, okrog 216.000 evrov, pa je krila občina.
lijona in pol evrov. Med večje investicije, izvedene v zadnjih letih, spada ureditev vaškega jedra Sveta Ana in vaškega jedra Lokavec, obnova Pergar-jeve domačije z učno vinogradniško potjo, izgradnja vrtca, telovadnice in športnega igrišča, izgradnja kanalizacije v Lokavcu ter obnova nekaterih lokalnih cest.«
V načrtu še dva milijona evrov težak projekt
Sicer pa sta v teku dve investiciji, ki so ju pravkar končali. »To je izgradnja kanalizacije v Ledineku in Dražen Vrhu v vrednosti 900.000 evrov. Pro-
Za modernizacijo cestnih odcepov in vzdrževalnih del so v zadnjih štirih letih skupaj porabili 700 tisoč evrov ter opravili številna druga dela za večjo kakovost življenja v ČS Grajena, je povedal predsednik sveta ČS Peter Vajnberger. V imenu MO Ptuj je na slovesnosti govorila podžupanja Helena
Neudauer. Pohvalila je prizadevnost krajanov na področju športa in kulture. MO si prizadeva in si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi realizirala čim več pobud in predlogov krajanov za izboljšanje krajevne in druge infrastrukture na območju ČS Grajena. Največji problem pa je pomanjkanje
jekt je sofinanciran iz RRP v višini 487.000 evrov. Drugi pa je projekt ureditev kmečke tržnice, vredne 370.000 evrov,« je pojasnil župan Slaček in še dodal, da je bila letos končana energetska sanacija objektov na osnovni šoli Sveta Ana in Lokavec v skupni vrednosti 340.000 evrov. Po njegovih besedah pa letos načrtujejo še modernizacijo občinskih cest: »Tu pričakujemo sofinanciranje po 23. Členu ZFO,« je še dodal župan Slaček in pojasnil, da jih v prihodnosti čaka največja investicija, in sicer izgradnja centralne čistilne naprave in del kanalizacijskega omrežja za Sveto Ano v vrednosti 2.000.000 evrov.
Monika Levanič
Zlati grb občine Lovski družini Sveta Ana
Na osrednji proslavi ob 16. občinskem prazniku občine Sveta Ana v Slov. goricah so šestim zaslužnim občanom podelili občinska priznanja. Plaketo občine je za dolgoletno in požrtvovalno delo v Društvu kmečkih žena in deklet Sveta Ana prejela Ida Senekovič. Z bronastim grbom občine sta bila nagrajena Jože Križan - za dolgoletno in požrtvovalno delo na kulturnem področju ter Natalija Šijanec za dolgoletno in požrtvovalno delo in vodenje Cerkveno-prosvetnega pevskega zbora Kulturnega društva Sveta Ana. Srebrni grb občine sta prejela Feliks Berič za dolgoletno delo in vodenje Turističnega društva Sveta Ana ter za pomemben prispevek k promociji in razvoju turizma in Vokalni kvintet Završki fantje ob 30-letnici uspešnega delovanja na področju ljubiteljskih glasbenih dejavnosti. Z zlatim grbom pa je bila ob 60-le-tnici uspešnega delovanja nagrajena Lovska družina Sveta Ana. Sicer pa so nagradili tudi osem dijakov in študentov.
Ljutomer • 58. občinski praznik
Gostili bodo uspešne podjetnice
Od 2. do 9. avgusta se je in bo zvrstilo 30 dogodkov, s katerimi bodo obeležili 58. praznik občine Ljutomer.
Foto: Arhiv občine
Prejemniki občinskih priznanj z županom Slačkom na osrednji proslavi ob 16. občinskem prazniku občine Sveta Ana v Slov. goricah.
Ptuj • 14. praznik ČS Grajena
Priznanja za izstopajoče dosežke
V ČS Grajena so letos praznovali že 14. krajevni praznik. Počastili so ga s športnimi in kulturnimi prireditvami. Osrednjo slovesnost so pripravili 26. julija, na sam praznični dan, ko so pred 13 leti postavili temeljni kamen za novo grajensko šolo.
Otvoritveni dan letošnjega praznovanja je bil v soboto, obeležili pa so ga z nogometnim turnirjem in odprtjem fotografske razstave Eter avtorja Vedrana Tomšiča. V nedeljo so odprli prenovljeno mrliško vežico, popoldan pa je minil v znamenju kasaških dirk in 13. sodobnih rimskih iger. Športne in kulturne prireditve se nadaljujejo še skozi ves teden; med drugim bo tako v sredo
ves dan prost vstop v ljutomersko kopališče, kjer bodo popoldne tudi zabavne kopališke igre. V četrtek zvečer ob. 20. uri pa bodo na Glavnem trgu v Ljutomeru podelili naziv obrtnik leta Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer. Letos naziv pripada mlinarju Dušanu Stajnku iz Gaj-ševcev. Dan pozneje bo dan športa z otvoritveno tekmo na novem košarkarskem igrišču
ter predstavitev atrakcij na novem skate poligonu, nato pa še 19. taborski tek in nočni turnir v odbojki na mivki. V soboto, zadnji dan praznovanja, ko bo znova za obiskovalce prost vstop na ljutomersko kopališče, bo že 30. Prleški sejen po celen Lotmerki, ob 20. uri pa bo slavnostna seja s podelitvijo letošnjih občinskih nagrad in priznanj.
Niko Šoštarič
(od leve) Helena Neudauer, Marjan Gajzer, Roman Cafuta, Drago Horvat in Peter Vajnberger
denarja, ki ga zmanjkuje že na vseh področjih.
Na osrednji slovesnosti so podelili priznanja najboljšim v vaških športnih igrah in v kuhanju golaža. Za izstopajoče dosežke na različnih področjih življenja in dela v ČS Grajena je kot ustanovni član ŠD Grajena, za 37-letno delo na dramskem področju in aktivno družbeno politično življenje, naziv zaslužnega krajana prejel Marjan Gajzer. Drago Horvat je prejel priznanje ČS Grajena za dolgoletno in prizadevno delo v ŠD Grajena, Roman Cafuta pa za več kot 50-letno aktivno delo na področju gasilstva. V kulturnem programu so nastopili člani MoPZ Grajena, učenci podružnične šole Grajena in ljudski pevci KD Grajena.
MG
Ptuj • 22. ptujska Rancarija
Najbolj zavzeti še vedno vztrajajo
V pristanišču Ranca se 2. avgusta ni trlo ljudi. Opazen pa je bil tudi osip pri ekipah 22. tradicionalne ptujske Rancarije. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je prepričan, da se za prihodnost te prireditve, ki obuja vožnjo z nekoč tradicionalnimi dravskimi čolni, ni bati.
Nekatere tekmovalce, ki so doslej redko manjkali, je utrudil že prvi večer ptujske poletne noči, nekateri pa so odšli na zasluženi dopust. Vseh dosedanjih rancarij se je udeležil Franc Malek. Razveseljuje pa, da se ekipe na drugi strani po-
mlajujejo oz. se pridružujejo novi tekmovalci. V uvodu sta se po trasi, ki je bila dolga dvakrat po 285 metrov, zapeljali ekipi MO Ptuj, ki so jo sestavljali mestni svetniki, in BD Ranca s predsednikom Emilom Mesa-ričem. Pri obratu pri boji so se
JB	-mh**H i*1 '
i. \ * *	
	
V vožnji s tradicionalnimi dravskimi čolni se je pomerilo 14 ekip.
povezali, nazdravili s špricar-jem, s traso pa v turistični vožnji opravili v devetih minutah in 42 sekundah, pri normalni vožnji, brez špricar pavze, bi vožnja morala trajati okrog štiri minute. Pokazali pa so, da so zmožni tekmovati v najmanj osmercu, če že ne desetercu.
Na letošnji Rancariji je slavila ekipa AP Grušovnik Friki s časom 4.23.56, druga je bila ekipa Picerija Špajza, ki je progo premagala s časom 4.48.25, tretja pa Kamnoseštva Krajnc s časom 5.15.31. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Javnih služb, ki ni imela konkurence.
Za dobro vzdušje je na 22. Rancariji skrbel Trio Ranca, glasbena sekcija BD Ranca.
MG
Foto: MG
Foto: MG
1G Štajerski TEDNIK
Prireditve
torek • 5. avgusta 2Q14
Ptuj • 6. glasbeni festival Arsana
Od prizorišča do prizorišča
Že pred koncem 6. glasbenega festivala Arsana je festivalsko vodstvo nadvse zadovoljno. Vsi koncerti, ustvarjalne delavnice, spremljevalni dogodki so bili polno zasedeni. Na nekaterih prizoriščih pa je celo zmanjkalo prostora. Veseli so, da so na koncertih uživali obiskovalci iz vse Slovenije. Z letošnjim festivalom so se umestili na svetovni festivalski zemljevid, tudi po zaslugi nastopa New York Voices. Že doslej pa je bil glasbeni festival Arsana eden izmed petih največjih glasbenih festivalov v Sloveniji. S fotografijo smo se sprehodili od prizorišča do prizorišča. (MG)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zbor Glinka je navdušil z rusko cerkveno glasbo in ljudsko pesmijo.
Vokalni kamp Arsana
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Delavnice za otroke - poslikava majic
Camp Styria
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dobrodelni koncert Pesmi duha
Glasbene pravljice z Liljano Klemenčič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jena Toussaint kvartet
Mesterclass z New York Voices in skupino Lovelys (Barbara Vauda, Barbara Ribarič in Tjaša Vedlin)
torek • 5. avgusta 2014
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 17
Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (6. del)
Cerkev ali mošeja?
Religija je bila močna sila v razvoju številnih kultur, v tradicionalnih državah, kot je Ciper, ima še zmeraj velik vpliv. Skozi zgodovino otoka sta glavni verski skupnosti, islam in pravoslavna Cerkev, uspešno sobivali brez kakršnih koli konfliktov. Še več, stopnja medsebojnega spoštovanja in sprejemanja je bila tako močna, da so krščanske cerkve pogosto stale zraven muslimanskih mošej. Ljudje so živeli v sožitju, se udeleževali ene ali druge procesije ter se skupaj veselili in seveda, v žalosti, stali ob strani. Bili so sovaščani, someščani in prijatelji, ne glede na veroizpoved. Na žalost pa je otok, po letu 1974, razdeljen tako politično in etično kot tudi religijsko.
Večino grških Ciprčanov predstavljajo kristjani, člani grške pravoslavne Cerkve, medtem ko je večina turških Ciprčanov muslimanov (manjšinsko je zastopana tudi katoliška, židovska, protestantska vera ...). Muslimani živijo pretežno na severu, v Turški republiki Severni Ciper, pravoslavci pa na jugu, v Republiki Ciper. Pred kratkim so iskalci azila z Bližnjega vzhoda povečali število muslimanov tudi na jugu, predvsem v mestu Larnaka, kjer še zmeraj stoji ena izmed redkih mošej.
Religija je močno zastopana tako v političnem kot tudi vsakodnevnem življenju. Grški Ciprčani, vsaj ti, ki sem jih spoznala, so po večini zelo verni in svoja prepričanja radi delijo z drugimi. Skupaj z njimi sem se, v bližnji cerkvici, udeležila ene izmed dolgih tedenskih maš (trajajo tudi po nekaj ur). Verske
Foto: Mateja Toplak
Glavni verski skupnosti, islam in pravoslavna Cerkev, sta do nedavnega uspešno sobivali brez kakršnih koli konfliktov.
ceremonije se zdijo še daljše, če so v jeziku, ki ga niti približno ne razumeš (v mojem primeru grščini). Pravoslavne cerkve so zelo barvite, okrašene z zlatom, namesto kipov pa na stenah visijo svete ikone. Mojo pozornost so pritegnili večji modeli različnih delov telesa (narejeni iz voska), ki so naključno razvrščeni po cerkvi. Izvedela sem, da verniki na tak način izražajo goreče prošnje za ozdravitev bolečega dela telesa. Zelo me je tudi presenetilo, da ob vhodu v cerkev poljubijo številne svete ikone, ki zanje ne predstavljajo le preproste slike, temveč vrata do nebes. Ciprčani so zelo konzervativni, zato so poroke izjemnega pomena. Sodelavka, ki se poroči jeseni (poleti zaradi vročine poroke niso pogoste), bo gostila več kot 1000 svatov! Obeta se velika grška poroka s tono hrane in hektolitri pijače.
1 !	Foto: Mateja Toplak
Pravoslavne cerkve so zelo barvite, okrašene z zlatom, namesto kipov pa na stenah visijo svete ikone.
Na otoku sem obiskala številne cerkve in samostane. Eden izmed najbolj zanimivih je bil definitivno samostan, posvečen mačkam. Legenda pravi, da je nekega leta suša močno prizadela otok, ki je postal pre-
komerno naseljen s strupenimi kačami, ki so prežale na ljudi in živali. Mnogi prebivalci so iz strahu zapustili svoje domove ter se celo izselili iz otoka. Zato je sveta Helena, ki je živela v tem času, v boju proti plazil-
Komentar tedna
Estera Korošec, Radio Ptuj
Zakaj se kmetovanje ne izplača?
Slovensko podeželje se v zadnjih letih sooča z upadanjem števila manjših kmetij. Večina mladih se ne odloča za kmetovanje, četudi bi imeli to možnost. Obdelovanje manjših zemljišč se namreč ne izplača, stroški pridelave so namreč višji od cene pridelkov. Tako je v zadnjih letih tudi v primeru pridelave pšenice. Na hektarju zemlje je možno pridelati okoli šest ton pšenice. Strošek kmetovalca kar se tiče priprave zemlje, nakupa semena, škropiv in žetve znaša okoli 1.000 evrov za hektar. Če bi k tej vsoti prišteli še stroške dela, bi bila ta številka še nekoliko višja. Na drugi strani pa so bile letos cene žita še vse do zadnjega nedorečene. Zgodilo se je celo to, da so se dnevno spreminjale. Nato so se nekako ustalile, in sicer so se gibale od 185 do 190 evrov za tono najbolj kakovostne pšenice razreda A, za razred B1 od 160 do 170 evrov po toni, za razred B2 od 150 do 155 evrov za tono, za razred C pa od 140 do 145 evrov za tono. Takšna je bila cena »v mlinu«, od katere je treba odšteti cene analiz, prišteti pa stroške, ki jih ima organizator odkupa. Kmet je torej za prodanih šest ton pšenico razreda B1 prejel skupaj okoli 1.000 evrov, kar pomeni, da mu v rokah ni ostalo nič. Posamezni kmetje opozarjajo še na zelo slabo organiziranost odkupa. Kmetje so pri nekaterih mlinih čakali tudi po več ur, nato pa so bili zavrnjeni, saj njihov pridelek ni ustrezal normativom krušne pšenice. Morali so se obrniti, čakati še kak dan ali dva, nekaterim se je celo zgodilo, da jih je med prevozom ujel dež, kar je še poslabšalo kakovost pridelka. Na vseh odkupnih mestih tako ni bil zagotovljen odkup vseh razredov pšenice. Vprašujoče pa je tudi, na kakšen način se sploh določajo razredi. Med kmeti so se namreč v preteklosti že širile informacije, da naj bi nekateri odkupovalci krmno pšenico prodajali naprej po višji ceni - kar naenkrat je ta isti pridelek uvrščen v razred višje. Zanimiv podatek je tudi ta, da kmet za 88 kg žita prejme okoli 136 evrov. Iz te količine je možno dobiti vsaj tono kruha. V trgovini se povprečna cena za beli hlebec giblje okoli 1,20 evra. Posledično torej trgovec tono kruha proda za 1.200 evrov. Razlika je torej skoraj desetkratna. Zakaj kmet v žitni verigi potegne najkrajšo? Vsi njeni členi (mlinarji, peki, trgovci) si odrežejo svoj kos pogače, manjši kmetje pa se borijo za preživetje. Nekoliko zadeve sicer omilijo subvencije, ki pa le redkim ostanejo kot dobiček. Vedeti moramo, da kmet za hektar njive prejme 332 evrov subvencije. Veliko je takih, ki bi se z veseljem odpovedali pomoči države, če bi za svoje delo in pridelke prejeli tudi pošteno plačilo. Hkrati pa so kmetje v veliki meri odvisni tudi od vremena. Zaradi letošnjega dežja je kakovost žit veliko slabša od pričakovanj, giblje se med B1 in B2, vrhunskega razreda je letos bolj malo.
cem ukazala na otok pripeljati 1000 mačk. V naslednjih letih so uspešno opravile svojo dolžnost, zato je dandanes na otoku le omejeno število strupenih kač, kar ne predstavlja pretirane nevarnosti. Nekatere potomke prvotnih mačk še zmeraj živijo v samostanu, kjer se rade nastavljajo soncu, še raje pa dovolijo
Foto: Mateja Toplak
Številne katoliške cerkve so na severu spremenili v mošeje.
Najprepoznavnejša in najmogočnejša mošeja v »turškem delu« Cipra
crkljanje turistom in domačinom.
Na severu otoka je večina prebivalcev muslimanov. Islam tukaj sicer igra pomembno vlogo, a turški Ciprčani kljub temu ne sledijo vsem muslimanskim pravilom. Na uživajo sicer svinjine, a alkohol je izjemno priljubljen, ženske pa so oblečene veliko bolj »prosto« (v primerjavi s Turki, ki so bili naseljeni po letu 1974). Zanimivo je, da so bile številne katoliške cerkve na severu, po okupaciji, enostavno spremenjene v mošeje - dozidali so minaret, odstranili klopi, oltar pa prestavili na mesto, da je obrnjen proti Meki.
Te dni se sprašujem le eno vprašanje: »Pa je sploh pomembno, katere veroizpovedi smo?« Muslimani, pravoslavci, katoličani, budisti ...; če bi vsi ljudje in narodi živeli Zlato pravilo, ne bi bilo vojn, sovraštva, prezira in prelite krvi nedolžnih življenj. Morda bi se moj ukrajinski prijatelj Ievgen lahko končno vrnil v svojo domovino in ne preživljal prisilnih počitnic na »rajskem otoku« .
Mateja Toplak
Foto: MCO
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 5. avgusta 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Težave s solatnicami in kako jih reševati na vrtu
Danes bi ob slikah razložila še nekaj težav, ki se pojavljajo na vrtovih. Čeprav mnogi napovedujejo toplo in suho jesen, pa kratkoročno ne kaže na to, da bi se vreme kaj umirilo. Do jeseni je še daleč, vendar se prav zaradi teh napovedi vseeno splača potruditi se in ohraniti vrtnine zdrave. Mnogi se težav poskušate lotiti po svoje, vendar jih je najprej treba prepoznati, da boste uspeli. Glede na vlažno leto je seveda smiselno, da se letos spet do sitega najemo solate, poskrbimo pa tudi za jesen tako, da posadimo dovolj radiča in endivije.
Težave solate,
II • • •	1» v
endivije in radica
Poletje, kakor je letošnje, je seveda idealno, da se najemo zelenih solat. Kljub temu pa imajo mnoge kar
avgust
p 1	od 12.00
s 2	
n 3	od 13.00
p 4©	do 10.00 in od 15.00
t 5	do 8.00 od 9.00 0
s 6	0
č 7	do 13.00 0 od 14.00^
p 8	do 12.00^ od 13.00 0
s 9	do 13.00 od 14.00
n 10 (D	do 8.00
p 11	od 10.00
t 12	
s 13 0	
Č 14	do 1 6.OD
p 15	do [7.00 Q od IS.00^)
s 16 «	
N 17®	do [2.00 f¡J od 13.00
p 18 t	
t 19	
s 20	do 10.00 od 11.00
č 21	do 10.00 Od 11.00 £
p 22	dO 18.00 od 19.00
s 23	0
n 24	do 12.00 od [3.00 fj)
p 25 •	do 14.00 0 od IS.OOD
t 26	•
s 27	do M.00 od 12.00
č 28	
p 29	do 12.00 in od 19.00
s 30	¿f

n 3b
do 16.00
veliko težav. Na žalost je prav vse reševati z domačimi pripravki dokaj težko. Letos je izjemno poletje in bo po nekatere treba tudi v trgovine. Tudi mnogi večji vrtnarji se vseh težav ne lotevajo pravilno. Gre namreč za to, da so mnoge posledica bakterijskih okužb, ne pa glivičnih. Bakterijskih težav pa seveda ne moremo reševati z običajnimi sredstvi za varstvo rastlin , ki jih vsi poznamo.
Na prvi sliki (slika 1) vidimo solatno plesen. Zanjo je značilno, da se najprej pojavijo svetlejše, skoraj rumene z žilami obkrožene oglate pege. Skoraj vedno se začne na spodnjih listih, zato ni vedno treba reagirati, saj te liste preprosto odstranimo. Šele kasneje se te lise obarvajo najprej rjavo, kasneje temno sivo, skoraj črno in listi propadejo. Za boj s solatno plesnijo (Bremia lactucae) lahko uporabimo povsem iste pripravke, kot sem jih prejšnji teden naštela pri paradižniku.
Na naslednji sliki 2 pa vidite težavo, ki je klasični ekološki ali kemični pripravki ne bodo odpravili. Gre za bakterijsko pega-vost solate (Xanthomonas campestris pv. Vitians). Od solatne plesni se loči tako, da so pege, lise obi-
čajno okrogle, niso ločene z listnimi žilami, takoj so črne, običajno so tudi manjše. Pa še nekaj, zjutraj na spodnji strani listov ne najdemo bele prevleke, ki je značilna za glivična obolenja. Na večini roze-tastih krhkolistnih sort, kot je gentillina, se solatna plesen pojavi le redko. Žal pa očitno niso odporne na bakterijsko pegavost. Prav letos je večina solat na njivah napadena s to boleznijo. Pri njej pomaga samo bakreni pripravek. Na srečo imamo tudi na našem tržišču bakrena listna gnojila. Ta imajo celo prednost pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, saj nimajo karenčne, čakalne dobe, so sistemič-na ali polsistemična, kar pomeni, da se morajo na rastlini samo posušiti in jih dež ne izpere več, za njihov nakup pa tudi ne potrebujete posebne izkaznice. Torej so manj škodljiva za naravo, pa tudi lažje dostopna. Ce opazite prve lise, pege, do rezanja pa je še daleč, je smiselno uporabiti te pripravke. Sama pa opažam še nekaj, zelo pogosto je bakterijski napad povezan tudi s pomanjkanjem kalcija v samih .rastlinah (ne v tleh). Zato svetujem izmenično uporabo bakrenih listih gnojil z listnimi gnojili,
ki vsebujejo kalcij. Kalcij je seveda osnovni element odpornosti.
Pri endiviji in radiču pa se hitro pojavi še ena glivica, to je alternarija ali črna pegavost. Poznamo jo po črnih pikah, pegah, ko postanejo večje, vidimo v njih koncentrične kroge. Na srečo pa tudi v boju s to glivico lahko uporabimo enake pripravke, kakor tiste pri solatni plesni.
Kaj pa lahko
naredimo
preventivno?
Za preprečevanje težav je letos zelo pomembno, da rastline res pravočasno preredčimo, saj se vas še vedno večina odloča za direktno setev na gredice.
* J
ii^ fccV r
Rastline lahko takoj po presajanju tudi obdamo z zastirko, tako preprečimo, da so listi na tleh, na mokrem in blatnem. Težave pa so v tem, da se potem moramo spopadati tudi s polži. V tem primeru lahko postavite okoli rastlin bakrene ali pocinkane ograjice, lahko so to stari žlebovi, lahko plošče, ki vam jih narežejo v trgovini. To je edina bariera, ki je polži skoraj ne morejo preplezati. Ob tem še vedno seveda ostane tudi pobiranje. Seveda lahko uporabimo tudi zastirko iz žagovine ali kremenčevih peskov. Obe pa je treba po vsakem dežju obnoviti.
Rastline takoj po presajanju redno, vsaj enkrat
Na sliki 3 se jasno vidi, kakšne so posledice prepoznega redčenja. Že večkrat sem poudarila, da v težavnih vremenskih razmera, in to so tako previsoke temperature, kot so bile lani, kakor prenizke, kot so bile letos, veliko manj težav pri vzgoji iz sadik. Vidim, da jih je pri vseh vrtnarjih in trgovcih še vedno veliko naprodaj.
Ce se direktni setvi ne morete odreči, potem se vsak določite in posejte solatnice v vrste. Te naj bodo pri solati vsaj 30 cm narazen, pri endiviji in ra-diču pa 40 cm. Takoj po vzniku, ko se pojavijo prvi pravi listi, prvič preredčite tako, da se preostale rastline ne dotikajo med sabo. Tudi v nadaljevanju ne dopustite, da bi se rastline med sabo izrivale, dotikale, delale gnečo, redčite tolikokrat, ko je treba. Solato za berivko sejte posebej samo s tem namenom.
Pri vzgoji iz sadik je redčenje seveda nepotrebno.
na teden, poškropimo s pripravki, ki jih naredimo iz rmana, preslice, bezgo-vih listov, kamilice, listov čebulnic, ki jih ravno zdaj pobiramo, in pripravkom iz sode bikarbone. Ne uporabljajte kopriv, saj te niso namenjene temu, še povečujejo težave, saj rastline gnojite z dušikom. V trgovini pa lahko kupite pripravke, kot so sojin le-citin, pripravek iz preslice ali bakrena listna gnojila. Samo slednji pa bo preprečil napad bakterijskih pegavosti. Kot sem že napisala, gre tudi za to, da so
rastline solate, endivije in radiča tudi primerno prehranjene. Vedno velja, da gnojenje za endivijo, radič predvsem pa solato sploh ni potrebno na vrtu, na njivi pa je treba premisliti, koliko in kako. Prav letos se močno pozna, da rastlin ne gnojite pravilno. Na sliki 4 se na radiču lepo vidi, kljub temu da so rastline zelo lepe, da se listni robovi barvajo rumeno, podobno se dogaja na en-divijah, na solati pa listni robovi črnijo. To je posledica pomanjkanja kalcija v samih listih. Zaradi preveč dušika v tleh, saj je letos mineralizacija, sproščanje hranil iz organske snovi v tleh, celo poletje izredno visoka, mnogi pa z veseljem še obilno pognojijo tem rastlinam, je sprejem kalcija iz tleh slabši. K prenosu kalcija po rastlini veliko prispeva prenos vode po rastlini. Do robov listov pride samo, če voda izhlapeva iz listov. To pa se letos zaradi visoke zračne vlage ne dogaja. Ce v listih ni dovolj kalcija, potem pade tudi odpornost rastlin. Ko opazimo znake, je že prepozno.
Zato svetujem še nekaj, redno, tedensko dodajanje kalcija preko listov. Na vrtovih lahko uporabimo tudi razredčeno mleko (1 : 1), še bolje pa je v trgovinah nabaviti listna gnojila. Ce ta vsebujejo tudi aminokisline, toliko bolje.
Solatnice imajo letos veliko težav, vendar so vse rešljive tudi brez uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Paziti je treba, da je zemlja prezračena, vsak dan, ko je možno, rastline okopljemo. Uporaba zastirke po navadi pomeni, da tako okopava-nje ni potrebno tako pogosto. Letos je treba tudi nekoliko povečati razdalje med rastlinami, to priporočam tudi na njivah, da bo le zračnost čim večja in se listi čim prej osušijo. Potem pa res, vse do tedaj, da se vremenske razmere umirijo, redna uporaba omenjenih listnih gnojil< večina jih je dovoljena tudi v ekološki pridelavi.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 5. avgusta 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Ameriška pop zvezdnica Lady Gaga in legendarni pevec Tony Bennett bosta izdala skupni jazz album. Album z naslovom Cheek to cheek bo izšel 23. septembra. Prvi singel z novega skupnega albuma bo skladba z naslovom Anything goes. Na novem albumu bomo lahko slišali še nekatere jazz klasike, kot so Sophisticated lady, It don't mean a thing (If it ain't got swing) in seveda že omenjena naslovna Cheek to cheek - skladba, ki sta jo v originalu zapela Fred Astaire in Ginger Rogers. Lady Gaga je ob tem na svojem Twitter profilu zapisala »ni trikov, vse je čisti jazz«. To pa ne bo prvo sodelovanje med Lady Gaga in Bennettom, saj sta že leta 2011 skupaj posnela priredbo skladbe The lady is a tramp.
Popularna pevka Shakira je postala prva glasbenica na
svetu, ki se lahko pohvali z več kot 100 milijoni sledilcev na svojem Facebook profilu. Takoj za njo se je na drugo mesto uvrstil raper Eminem, ki ima 92,9 milijona sledilcev, tretja pa je Rihanna z 89 milijoni. Kolumbijska pevka je prepevala tudi na sklepni slovesnosti ob koncu letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva na stadionu Maracana v Rio de Janeiru. Shakira je bila tudi sicer v času prvenstva zelo aktivna na svoji Facebook strani, saj je v tem obdobju objavila veliko novih fotografij, daleč največje pozornosti pa je bila deležna fotografija, ki je nastala ob njenem nastopu na Maracani, saj je prejela kar 3,5 milijona všečkov.
Člani slavne britanske zasedbe Duran Duran so v
zadnjem času dvignili veliko prahu s tožbo proti svojemu
m >
k
Foto: facebook
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RUDE - MAGIC
2.	FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX
3.	STAY WITH ME - SAM SMITH
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CRAZY STUPID LOVE - CHERYL COLE FT. TINIE TEMPAH
2.	RUDE - MAGIC
3.	GHOST - ELLA HENDERSON
NEMČIJA
1.	AUF UNS - ANDREAS BOURANI
2.	AU REVOIR - MARK FORSTER feat SIDO
3.	LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC
Tony Bennett
lastnemu fan klubu. Proti svojim oboževalcem, ki delujejo v klubu Worldwide fan clubs, so zaradi pranja denarja vložili tožbo, vredno skoraj 50.000 evrov. Skupina Duran Duran je leta 2010 podpisala pogodbo s podjetjem Worldwide fan clubs, Inc., ki jim je jamčila izplačilo 75 % vseh prihodkov. Po poročanju časopisa Chicago Sun-Times pa "divji fantje" tega denarja nikoli niso prejeli. Skupina Duran Duran, ki z izjemo kitarista Andyja Taylora v isti zasedbi nastopa že vse od leta 1981, trenutno pripravlja material za svoj novi studijski album. Pri tem pa jim pomaga tudi nekdanji član zasedbe Red Hot Chilli Pepper John Frusciante.
Slavni ameriški košarkar Shaquille O'Neal se želi znova vrniti na hip hop sceno. Naj spomnimo, O'Neal je daljnega leta 1993 izdal svoj debitantski dokaj uspešen album z naslovom Shaq Diesel. Trenutno pa se ta košarkarska
legenda pojavlja v promocijskem videospotu za košarkarsko igrico podjetja 2K Games. Pri omenjenem videospotu je sodeloval tudi slavni ameriški glasbenik Pharell Williams. In ravno slednjega je Shaq nagovarjal, naj mu napiše skladbo, v kateri bi se znova preizkusil kot raper.
®@®
25. septembra bo izšla biografska knjiga o slavni britanski fantovski skupini One Direction. Knjiga z naslovom Who we are bo prva uradna biografija te zasedbe in bo ponudila intimen pogled v življenja članov te zasedbe. Ob tem pa bodo v knjigi predstavljene tudi nekatere njihove še nikoli objavljene fotografije. V teh dneh pa so začeli pre-mierno predstavljati tudi novi koncertni film zasedbe One Direction. Film so posneli na koncertu na stadionu San Siro v Milanu in bo v DVD-obliki dostopen od 1. decembra naprej.
®®®
Prejeli smo
Napis na nagrobni plosci v Lovrencu pri Kidričevem buri duhove
Na proslavi občine Kidričevo dne 22. 6. 2014 so me nekateri vprašali oziroma opozorili o »napačnem« napisu na novi nagrobni plošči na pokopališču v Lovrencu pri Kidričevem, kjer piše, da so tukaj pokopani iz partizanskega taborišča Strnišče. To vznemirjanje je letelo (tudi name) kot avtorja knjige Ormoški Petriček, od koder izvira omenjeni spisek tam pokopanih. Zato se v domačo medijsko polemiko tudi oglašam in dodajam k domnevi o napačnem napisu svoje mnenje.
Pobuda za ta spomenik je nastala na podlagi že omenjenega spiska kot edinega vira v Sloveniji - iz Seznama mrličev, tukaj pokopanih iz Koncentracijskega taborišča v Strnišču od 5.8.- 15.8.1945, ki ga je zbral takratni lovrenški župnik g. Špindler. Ta seznam je pregledal in kot zgodovinski vir prvi uporabil zgodovinar Janez Janžekovič kot soavtor omenjene knjige o za-
prtih otrocih v Strnišču in nato še v Ormožu. Nekateri svojci so šele sedaj izvedeli, kje počivajo njihovi sorodniki. Ta seznam obsega 54 mrličev z imeni in priimki, različnih starosti, med njimi tudi 13 otrok. Tako se je med svojci zgoraj omenjenih žrtev na avstrijskem Koroškem porodila želja za postavitev skupnega nagrobnega znamenja na tem pokopališču.
Kar se tiče napisa na nagrobniku pa sledeče:
Koncentracijsko taborišče Strnišče je ustanovila slovenska OZNA, 90 odstotkov operativnega vodstva je prišlo iz partizanskih enot s Pohorja, Haloz in Prekmurja, le okoli 10 odstotkov pa iz vaških aktivistov, ki do tedaj niso bili v partizanih. To največje Koncentracijsko taborišče na Slovenskem je bilo namenjeno povečini civilnim prebivalcem nemške narodnosti, ki so jih nameravali izgnati iz Slovenije in jim zapleniti
vse premično in nepremično premoženje. V resnici pa v taborišču niso bili internirani samo Nemci, temveč pripadniki različnih narodov, predvsem veliko Slovencev, ki so bili z Nemci sorodstveno povezani ali pa so med vojno opravljali kakšne službe v nemški okupacijski upravi. Takratni interniranci vedo povedati, da so ponje prišli partizani in jih s tovornjaki vozili v Strnišče. Vedo tudi povedati, da so jim partizani med vožnjo prepevali: » Sedaj gremo, gremo,nazaj se več ne vrnemo...« in da so jih v taborišču stradali in pretepali partizani. Sploh se ne spomnim, da bi kateri pričevalec v Avstriji rekel, da so jih v strnišču pretepali in stradali oznovci in knojevci. Seveda so oznovci in knojevci bili partizani, pa četudi so nekateri bili mobilizirani šele v aprilu in maju 1945. Je že res, da partizani niso vodili samo narodno - osvobodilnega boja proti okupator-
To je to
Zaporniki
Torej ... Volitve so za nami in v parlamentu se naposled le sestavlja nova garnitura; no vsaj približno. A to te dni očitno še zdaleč ni najbolj zanimiva politična tema. Kot je verjetno znano prav vsem v Sloveniji, se namerava sej udeleževati tudi Janez Janša, ki sicer prosti čas v teh dneh preživlja v zaporu.
Ker o slednjem razpravljamo praktično vsi, se skoraj ne bi spodobilo, če o tem ne bi zapisal vsaj nekaj besed. A da ne bo pomote, moram začeti s tem, da razčistim sledeče: osebno mi je popolnoma vseeno, kdo je zapornik, ki odhaja na izlet v parlament. Povsem brezpredmetno je, ali je to Janez Janša ali kak naključen Janez Novak. Bistvo problema je zgolj to, da sploh gre.
Tako kot verjetno večina državljanov se sprašujem, kako neki je to v (civilizirani?) državi sploh mogoče. Sem morebiti v naši družbi in zakonodaji spregledal kakšno pomembno spremembo, ki narekuje, da je po novi uredbi zaporna kazen zgolj simbolična? Nisem pravni strokovnjak, vendar, oprostite, to, kar se te dni dogaja, je povsem skregano z vsakršno logiko in prej kot na temo resnega diskurza spominja na burlesko vseh burlesknih burlesk. ... ponovno, ne zato, ker je v zadevo vpleten Janša.
Naj se še tako trudim, ne razumem, kako lahko obsojen posameznik še naprej hodi na delo, kaj šele opravlja državniško funkcijo. Mar ni to v očitnem nasprotju z namenom institucije zapora? Janševi podporniki se v tem primeru sklicujejo na dejstvo, da je konec koncev Janezu Janši mandat podelilo toliko in toliko tisoč ljudi ter da bi bilo sporno, če Janez te funkcije ne bi izpolnil. Vendar, ali s tem pravzaprav ne trdijo zgolj tega, da nekdo, ki je v delovnem razmerju, kratkomalo ne more prestajati zaporne kazni, saj ima "obveznosti ter dolžnosti do delodajalca"?
Kakorkoli že to nekateri upravičujejo, se meni celotna situacija zdi skrajno absurdna ter izjemno nespoštljiva do institucije pravne države. Če v državi Slovenija nimamo razčiščene niti definicije besede zapor, oziroma se o pomenu ter omejitvah le tega ne moremo zediniti, potem se bojim, da prihodnost tega naroda prav zares še dolgo ne bo svetla. Svet namreč gre s svetlobno hitrostjo naprej, medtem ko se v Butalah še naprej prerekamo glede tega ali svizec v zelenem jopiču lahko vozi letalo ob nedeljah ali ne ...
Matic Hriberšek
ju, temveč tudi boj za prevzem oblasti in socialistično revolucijo. Partizanov žal ne moremo ločiti od njihovih voditeljev, pa čeprav se del partizanov z njihovimi dejanji ni strinjal. Tisti, ki so si upali to nestrinjanje glasno izraziti, so doživeli enako usodo kot interni-ranci v taboriščih ali po VOS in OZNI likvidirani nesrečniki med in po vojni.
Svojci žrtev komunističnega taborišča v Strnišču so lahko postavili spominsko obeležje le za 54 žrtev, ki so imeli vsaj to srečo, če lahko tako rečem, da so bili pokopani v blagoslovljeno zemljo na lovrenškem pokopališču. Kaj pa nekaj sto ali morda tisoč preostalih žrtev tega taborišča? Ali ni že čas, da nekdo pove, kje so pokopani le- ti. Vemo, da večina umrlih leži v neblagoslovljeni zemlji okoliških gozdov in gramoznic, nekateri pa tudi na Pohorju. Nekatera mesta morišč na Pohorju je pokazal pokojni Zdenko Zavadlav, ki je bil v času pobojev namestnik pooblaščenca OZNE v Mariboru. Bilo bi prav, da bi tudi na grobovih teh nesrečnikov lahko njihovi svojci prižgali svečko in se poklonili njihovemu spominu. Vsak človek ima pravico do groba in spomina.
Rajko Topolovec, Ptuj
Kultna britanska skupina Massive Attack je svoj edini koncert na Bližnjem vzhodu posvetila otrokom v Gazi in na ta način odprto obsodila izraelski masaker nad Palestinci. Koncert je potekal v zgodovinskem mestu Byblos v Libanonu, ki je od Gaze oda-ljen manj kot 300 kilometrov. Frontman zasedbe Massive Attack Robert Del Naj a je v ekskluzivnem intervjuju za agencijo France Presse dejal,
da je preprosto neverjetno, da lahko bombardirajo eno izmed najgosteje naseljenih območij na svetu. Del Naja je kritiziral tudi mednarodno skupnost in politike, ki niso sposobni najti poti za mir na tem kriznem območju. Med koncertom so se na ogromnem temnem video zaslonu izmenjavala sporočila s podporo in solidarnostjo ne samo s Palestinci, amapak tudi z begunci iz Sirije.
Janko Bezjak
l_e s t v i
\ NAJ
1.	LOVE RL
2.	GHOST -
' RUNS OUT - ONE REPUBLIC ELLA HENDERSON
3.	PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA
4.	LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM LAMBERT
5.	PRAYER IN C - LILLY WOOD AND THE PRICK&ROBIN SCHULZ
6.	STAY WITH ME - SAM SMITH
7.	RUDE - MAGIC
8.	SING - ED SHEERAN
9.	AM I WRONG - NICO & VINZ
10.	LOVES ME NOT - CRIS CAB
11.	SUMMER - CALVIN HARRIS
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Äo/mfo TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 5. avgusta 2014
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
mesno-zelenjavna enolončnica, sočna slivova pita* SREDA
solata s paradižnikom, papriko in klobaso, snežni vložki v
vanilijevi kremi
ČETRTEK
testenine z gobami, endivija, rulada s sadnim nadevom PETEK
skuša na žaru, pečen krompir, zelenjava, sladoledna kupa SOBOTA
polnjena paprika, pire krompir, sadna solata NEDELJA
porova kremna juha, mesna štruca na žaru**, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
juha, zelenjavni polpeti s čebulno omako, solata, j'abolčni zavitek
*Sočna slivova pita
Testo 150 g zmehčanega masla, 125 g sladkorja v prahu, ščep soli, 250 g moke, 1 jajce, 3 žlice mrzlega mleka; nadev: pol kilograma sliv, razrezanih na četrtinke, 1 va-nilijev puding, 6 dl mleka, 2 jajci, sladkor po navodilih s pudinga + po eno dodatno žlico na vsako uporabljeno jajce, 1vanilijin sladkor, sok pol limone ali pomaranče (ali sok, ki se bo pocedil iz sadja, ko ga boste razrezali).
Penasto umešamo zmehčano maslo, sladkor v prahu in sol. Dodamo moko, jajce in tri žlice mleka ter na hitro zgnetemo v kepo. Zavijemo v aluminijevo folijo in pustimo počivati v hladilniku vsaj pol ure. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Globji pekač
malce namažemo z oljem ali maslom ter obložimo s peki papirjem (maščoba služi temu, da se peki papir »prilepi« in stoji pri miru). Preden vzamemo testo iz hladilnika, zakuhamo kremo; pol litra mleka zavremo, v preostal deciliter pa zamešamo puding, dve jajci, sladkor, vanilijin sladkor in sadni sok. Ko mleko zavre, vmešamo jajčno-pudingovo maso in kuhamo po navodilih z vrečke pudinga. Ko je kuhan, ga odstavimo s štedilnika in pustimo, da se malce ohladi (občasno premešamo). Medtem ohlajeno kepo testa s prsti raztegnemo po dnu pekača (lahko okroglega), naredimo tudi rob. Testo prepikamo z vilico, nato ga prelijemo s kremo. Po kremi enakomerno razporedimo koščke sliv in pečemo v ogreti peči približno 20-30 minut.
**Mesna štruca na žaru
Sestavine 1 kg mletega mešanega mesa, 1 žemlja, kozarec piva, 1 paradižnik, 1 srednje debela čebula, 2 stroka česna, peteršilj, 1 jajce, sveže mlet poper, sol, 5 rezin sira; olje za folijo.
Žemlje namočimo v pivo. Olupljen paradižnik narežemo na kocke; prav tako na kocke narežemo čebulo, česen pa sesekljamo. Žemlje odcedimo in stisnemo ter primešamo mletemu mesu. Primešamo tudi jajce, paradižnik, česen, čebulo, nase-kljan peteršilj, poper in sol (lahko tudi vegeto). Dobro premešamo. Debelejšo alu folijo namastimo z oljem in nanjo z mokrimi rokami oblikujemo štruco (široko približno 6 cm). Dobro zavijemo (folijo obrnemo tako, da je svetleča se stran znotraj!) in damo na vroč žar za 20 minut. Štruco vzamemo z žara, jo odvijemo in nekajkrat zarežemo (ne do konca, tako da se še drži skupaj). V zareze damo rezine sira. Ponovno zvijemo in pečemo še kakih 10 minut, da se sir malo stali.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: AŠV
ROGOVI
Mož in žena se predajata posteljnim užitkom in med sek-som mu žena pokaže roge. »Kaj pa to pomeni?« jo presenečeno vpraša mož. »To pomeni, da si vražji v postelji!« mu je ona odgovorila. Kasneje, ko sta zamenjala položaje in je bila ona na njemu ji je on pokazal rogove. »Sem tudi jaz vražja v seksu?« ga je vprašala. »Ne, težka si kot krava!«
»Učitelj vedno pravi, da je v razredu eden bolj neumen od drugega.«
ŽIVA JE
Žena domov priteče vsa preplašena.
»Kaj se je zgodilo?« vpraša mož. »V dvigalu se me je lotil neki norec! Rekel mi je naj se mu vdam ali pa me bo ubil!« »In potem?«
»Saj vidiš, da sem živa!«
NIZKE CENE
Zakaj se blondinka plazi po tleh v trgovini? »Ker išče nizke cene.«
OSVEŽILNO
Gorenjec vpraša goste: »Ali ste za kaj osvežilnega?« »Ja, z veseljem!« odgovorijo. »Micka, odpri okna in naredi malo prepiha.«
TRETJI ČLOVEK »Danes boste izvedeli, kako je nastal prvi človek,« je rekla profesorica biologije takoj, ko je vstopila v razred. »Mi bi raje izvedeli, kako je nastal tretji človek,« se oglasi Janezek.
OSTALI SO BOLJŠI
Peter je z avtom že trikrat peljal
okoli bloka, toda parkirnega
prostora ni našel.
»To je pa čisto tebi podobno!«
se jezi njegova žena. »Vsi so
našli parkirni prostor, ti ga pa
ne najdeš!«
NIHČE
Kdo je v vašem razredu najpametnejši? je mama vprašala hčerko Lidijo. »Nihče.« »Kako, nihče?«
NE VEDO
»Je bila vaša teta še pri pameti, ko je umrla?«
»Ne vem. Oporoko bomo odprli šele čez tri dni!«
3671
BLESCEC PREMAZ ZA
pohiStvo
DEKANI
PRI KOPRU (LOKALNO)
ODMAŠEK, ČEPNIK
FRANCOSKO ROMARSKO MESTO
OTOK NA JADRANU
MANJSI SPUV
TONE ANDERLIČ
SESTAVIL
EDI KLASINC
ORIENTALSKA TRŽNICA
ZIMZELEN GRM
NEMŠKI NOGOMETAŠ (MANFRED)
KATOLIK VZH. REDA
VEDEŽEVAL-SKA NOPOVED
ŠTUKATURNI
OPAŽ IZ TRSTIKE
SPANSKI POLITIK (MANUEL)
MORSKA ZAJEDA, ZATOK
KOROŠKI GLASBENIK (HANZI)
RAZTEZALO
NAS NOGOMETAŠ (ALEN)
ZRAK, AJER (LAT.)
NADA DIMIC
GRAJSKA SOBA S KAMINOM
VNETJE SKLEPOV
DRAGO ŽLENDER
DEL VOZA
ZASPANA ŽENSKA
IRSKO MESTO
BRITANSKA
PEVKA (ROJ. 1959)
VAS PRI ŠENTVIDU
GORSKA VILA
ČASOVNA TABELA
BOŽJA DEKLA
PRIPRAVA ZA BOJ
OSTRA GRAJA
MITO TREFALT
NAKIT NA UHLJIH
AMPUTIRAN UD, ŠTULA
NASILJE
NEMOČNA ŽALOST
ŠOLSKA KAZEN
TOVARNA V MOZIRJU
LESNI KATRAN
KORIST, HASEK
GORSKI VZPON
UPORABA
ALENKA ŠVERC
TAJSKI OTOK
POLITIK KOZLOV
ITALIJANSKI SLIKAR
POKLON
ŽUPAN POD FRANCOZI
KOZEL
OBVODNA ROPARSKA ŽIVAL
NAŠ HOKEJIST
STROJ, NAPRAVA
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DELON
NASLOV
ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC (ALBERTO)
IZ
BESEDE DORIS
NIZOZEMSKI FOTOGRAF KLEIN
IZ
BESEDE TARA
ČLOVEK, AVTOMAT (MNOŽ.)
Štajerski TEDNIK
RIBA KORESELJ, KARASEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: AART = nizozemski fotograf Klein, AZANA = španski politik (Manuel), AZARA = zimzelen grm, BAUMAN = slovenski hokejist (Marko), KALTZ = nemški nogometaš (Manfred), KARAS = riba koreselj, karasek, PHUKET = tajski otok, SORDI = italijanski filmski igralec (Alberto).
■svdw 'idw 'lados 'uoaod 'vsddav 'niviv 'ivdvdv 'NviAinva VdaiA
'IN3d "lOdd 'l^ilHd 'SV 'dlL T0dy~l3 'dCMíl 'QVf '11AI 'dCMil '3fZ0d0 'IdlAIS 'dVanCM '900 '3QVS DQV 'MNVdSVZ 'VdiUHOd 'VGOAVldS 'IVINíl 'ZHM 'VdVZV 'dVZV9 :ouabjopoa 'a^NVZId^ 31 A3J.IS3U
torek • 5. avgusta 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se ...
... da toplogredni plini sploh ne vplivajo na vreme. Kot je ugotovil najmlajši poslanec s Ptujskega, je za kilavo poletje kriv rezultat volitev ..., ker so po njegovih besedah zmagale stare, jesenske sile...
... da se na županske volitve vneto pripravljajo že tudi v šterntalski občini, kjer se te dni med seboj povezujejo vsaj tri stranke, ki naj bi podprle svojega županskega kandidata, saj se s samovoljo sedanjega očitno ne strinjajo.
... da se volilna kampanja aktivno odvija tudi v poetovionski občini. Le da še ni povsem jasno, kdo vse se bo povezal s kom proti komu .
. da so začetek volilne kampanje bojda čisto po teroristično napovedali v najmanjši slovenjegoriški občini. Kakšna bo nadaljnja strategija kampanje, si v tem trenutku tam ne upa
napovedati nihče .
... da bodo medžupanski-mi kandidati letos prav vsi dosedanji župani, ki so za naš časopis pred nekaj meseci še govorili, da se še niso odločili. Očitno je, da županska funkcija sodi med oblike težke odvisnosti, s čimer se bo v prihodnje morala začeti ukvarjati tudi medicina .
Vidi se ...
... da marsikje na deželi raje kot s sodobno mehanizacijo še vedno delajo na roko. To so dokazali tudi na sobotni postavitvi klopotca sredi Haloz, kjer so se v ročnem luščenju koruze pomerili samo moški. Bojda zato, ker imajo z deli »na roko« veliko izkušenj že iz mladih in vojaških let.
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek: . Naslov: .
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Žana Ogrizek, Hajdina.
Foto: Matic Kokot
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam fotografijo, ki sem jo posnel na podstrešju, kjer je naša muca skotila štiri mladičke in za njih prav lepo skrbi,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Matic Kokot.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	5	8		2		6		
4								
				S		e	7	
				6			8	e
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						S
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bik	VVV	©©	€	OOO
Dvojčka	VV	©	€€€	OO
Rak	V	©©©	€€	OOO
Lev	VV	©©	€€€	O
Devica	VVV	©©©	€	OO
Tehtnica	V	©©	€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€	O
Strelec	VV	©	€€€	O
Kozorog	VVV	©©	€	OOO
Vodnar	VV	©	€€€	OO
Ribi	V	©©	€€	OOO
Velja za teden od 14. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
20. avgusta 2014. - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.« Henry
Ward Beecher
»Besede so pritlikavci, zgledi velikani.« Nemški pregovor
»Kaj ti more kdo z besedo ali žalitvami? Sebi bolj škoduje kakor tebi in ne uide sodbi, kdorkoli si
bodi.« Tomaž Kempčan
»Z drugimi malo govori, s seboj veliko.« Neznan avtor
»Besede so palčki, dejanja velikani.« Švicarski pregovor
»Kdo je širokoustnež, ki nam žali ušesa s preobiljem prazne sape?« William Shakespeare
»Besede vplivajo, zgledi vlečejo.« Latinski pregovor
»Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve.« Francis Bacon
»Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka.«
Baltasar Gracian
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 5. avgusta 2014
VSABC ČETRTEK ©1URI
PREDLOGI ZA MESEC AVGUST
slovenskih
[p@[p ? T©P
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
1.	MARKO VOZEU & MOJSTRI - Ribica
2.	NATALIJA KOLŠEK-V meni si
3.	STANKO ŠTEFLIČ - Vnuk moj vrni se
4.	NEJC KASTELIC - Na zabavo se mudi
5.	REBEKA DREMELJ - Gremo na vrh sveta
6.	TANJA ŽAGAR-Arriva
7.	DJ BOŠTJAN - Sorry draga
Zmagovalec meseca JULIJA: Ans. DONAČKA - Na sladoled
Še eno možnost v AVGUSTU Ima: MARKO VOZEU & MOJSTRI - Ribica
1.AZALEJA-Donjuan
2.	VESELI DOLENJCI - Ukradena ljubezen
3.	RUDIŠANTL-Mama mix
4.	KUMSKE PUNCE ■ Frajer
5.	FANTJE IZPOD LISCE - Na morje te bom peljal
6.	MLADIKA-Ukradeni zaklad
7.	VERA & ORIGINALI - Naša abrahamka
Zmagovalec meseca JULIJA: DINAMIKA - Čas veselja Še eno možnost v AVGUSTU Imajo: AZALEJA - Don juan
.....................
; S10VEM8KIH POP 1 T@P
l
i Glasujem za:_
line in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
i Glasujem za:
Tel. 6tt«ika: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.O., p,p. 13, 2288 Hajdina

MESO C^ IZDELKI • panirani zrezki z ali
BREZ BUČNIH SEMEN 6 KOM SAMO 3€
(TIISllT JMtl
• ZAČINJENE
PISC.
• ČAJNA KLOBASA (450G) SAMO l,99€/KOM
> JUNECJAPRSA SAMO 2,99 €/KG
ČEVAPČIČE 2,99 €/KG
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) . , OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	x .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ^lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	lit RADIOPTUJ
89,8-98,2.|CH3
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom.
tU

t/ rt
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji,
dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu,
financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in
zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20% popust pri naročilu malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
•	Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
T
----V. T '¿L4-C* '
• j • • r ».
www.radio-tednik.si
torek • 5. avgusta 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Gosta poletnega glasbenega večera Ra; bosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV
Štajerski TI (Rradiopt
POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ
V nedeljo, 10. 8., ob 20
na terasi Kavarne ptujskih
pole" ' '	"
Tone
Vabljeni na javno radijsko oddajo
i
■T
	CO
	O
	id
	o
	*
	m
	K
	O
	
08:00 Žetev na Destrniku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz občine Oestrnik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI
NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
Oddaja iz občine Hajdina Oddaja iz občine Starše Video strani
Muzikal - Moje pesmi, moje sanje Oddaja iz občine Hajdina Gostilna pri Francetu Oddaja Uživajmo Video strani
08:00 Kromplrfest v Dornavi 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Žetev na Destrniku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 05.08. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon.

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:45 Po zdravje: Zdravita ■ Maxim OsipovH
10:05 Po zdravje: Zdravilec Maxim Osipov, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo] 10:45 Hodim, torej sem: Vidova not 11:00 Glasbena 8 (slo), 29. oddaja, pon.
ion.
. oddaja, pon.
11:30 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno, pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik, pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica
17:00 Sport(no): GimnastiCno društvo Ptuj, pon. 17:25 Hodim, torej sem: Vidova pot, pon. 17:40 Film Campus 2014: Jazz Ladies, pon. 18:00 Ptujska kronika jj|:35 {jpfpscena, 27. oddaja, j on.
1!
20:00 Ptujska kronika, pon. 20:2012. nujske erajskaii 20:35 Mura Raba TV 2, ■ 21:05 Cista umetnost, 34 oddaja, pon.
20:351
Motoscena, 27. nddaja, pnn. zi:3u Reei TV GoriSnica 22:50 Inlo kanal Četrtek 07.08.
18:00 Ptujska kronika "¡5 Motoscena, 27. oddaja, ml. 10 Življenje sknzi objektiv: Zupan, pon. .. J5 Glasbena 8 (tuja), 28. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip Ptuja:
Zvezdana Novakovii, pon. 20:50 Minoriti. pon. 21:2512. Poli Maraton, pon. 21:4013. Recata Ptujčanka, pon 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 06.08.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon.
9:25 Kuhinjica, pon.
9:50 Hodim,torej sem: Vidova pot, pon.
10:00 Ptujska kronika, pon.
10:20 Hodim,torej sem: Vidova pot, pon.
0:35 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (tuja.), 28. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:00 Info kanal
4:00 Gostilna »Pri Francet«, 91. oddaja, pon. 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica
7:00 Cista umetnost, 34. oddaja 7:20 To bo moj poklic:
VeterinarsKi tehnik in veterinar,pon. 17:50 Povabilo na kavo:
Marjana Cafuta in Milan Kvas, pon.
:00 Dnevnik IV Maribor :25 K
pon.
loaja, pon.
Kuhinjica, pon. 0:05 Info kanal
0:25 Motoscena, 27. i_________
1:00 Glasbena 8 (slo), 29. od 1:30 Modro, pon. 1:55 Evropa moja dežela: Kmetovalec, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:35 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014II, pon. 3:15 Info kanal 6:00 Ptuiska kronika 6:20 Hodim, torej sem: Vidova pot, pon. 6:35 Kuhinjica 7:40 Zeleno, pon. 8:00 Ptujska Kronika, pon. 8:20 Motoscena, 27. oddaja, pon. 8:45 Povabilo na kavo:
Marjana Cafuta in Milan Kvas, pon. 19:25 Film Campus: Revolucija*. 19:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja j. 29. oddaja 20:55 Cista umetnost. 34. oddaja, pon. 21:15 Poletni utrip Ptuj: Art Ptuj ¿0141, pon 21:35 Kimavčevi večen 2013, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na 12 in SIOLIV
Prireditvenik
Torek, 5. avgust
19:00 Ormož, park: festival O.F.A.K, doživetja v parku, joga, 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Adelino dvorišče, ob 10.00 v Mestnem kinu Kino vrtiček: Trije razbojniki
Sreda, 6. avgust
16:00 Ormož: festival O.F.A.K, Beach volley v Mestni grabi, 19.00 zabava za vse generacije
21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Večna ljubimca, ob 10.00 v Mestnem kinu Kino vrtiček: Svet oceanov
Četrtek, 7. avgust
18:00 Juršinci, šotor: 20. praznik občine Juršinci, tekmovanje v pikadu, namiznem
tenisu, ročnem nogometu za pokal občine 19:00 Ormož, park: festival O.FA.K, doživetja v parku, oblikovanje gline na vretenu 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Philomena, ob 23.00 Kongres
Petek, 8. avgust
17:00 Rogoznica, Dom krajanov: spominska svečanost ob dnevu spoštovanja
vrednot NOB na Ptujskem 19:00 Juršinci, šotor: 20. praznik občine Juršinci, Noč pod topoli, veselica z ansamblom Pop design in DJ-i 19:00 Ormož, park: festival O.F.A.K, doživetja v parku, capoeira, 21.00 Funky
friday, Zlatko in optimisti ... 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Krogi, ob 23.00 Samo bog odpušča 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, 3 O Clock
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Mali oglasi
STORITVE
K
poAomri a . £ kum Um
porotna -kam 'lca.com
NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
NEPREMIČNINE
V CENTRU Ptuja ugodno prodam hišo z lepim dvoriščem in s pogledom na grad, večina obnovljena. Tel.
070 270 130._
PRODAM kamnito hišo na Pašma-nu z dvema vrtoma in dvoriščem in lepo parcelo s pogledom na morje, cena 26.000 €. Telefon 070 270 130.
MOTORNA VOZILA
NAJEM kombija Renault trafic 8 + 1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
NESNICE, rjave, v 1 9. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek,
Starše 23._
PRODAM 300 kg ječmena, pakiran v vrečah po 50 kg, in mini kozo z mladičem, starim tri mesece.Tel. 031 797 943.
RAZNO
MOŠKI štiridesetih let, dobro situi-ran, iščem življenjsko sopotnico, resno zvezo za ljubezen, družino. Rad imam vse, kar imamo radi mladi, morje, hribe, sprehode, kolesarjenje, ples, zabavo. Sem nekadilec. Bodi stara od 25 do 45 let. Samo resne. Tel. 068 611 332.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM peč za centralno TKU 25 KW, gorilnik za pelete s polžem in zalogovnikom, vse rabljeno samo 3 mesece. Informacije na tel. 041 939
626._
PRODAM rabljen električni pastir. Tel. 041 924 056.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ko življenje tone v noč, žarek upanje si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
V SPOMIN
4. avgusta 2014 mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Alojz Čeh
S ZOISOVE POTI 2, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoja žena in vsi, ki te pogrešamo
Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, saj od na odšel si preveč rano, v srcu je le bol in solza v očeh.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, dedka in brata
Jakoba Klanečka
IZ SEDLAŠKA 89
se iskreno zahvaljujemo bratu Alojzu z družino, botru Vladu z družino, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala gospodoma patroma za opravljen obred, govornici Zdenki za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Mir. Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči njegovi: žena Zdenka, sin Gorazd z družino in brat Alojz z družino
Štajerski
z novim pogledom na dogajanje
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
¡istrirajte se na wwmfcid Aoiii

RADIOPTUJ
eut, àfiietcc
www.radio-ptuj.si
Humanitarno društvo MANA P.E. Ul. Pariške Komune 7, Maribor
V imenu otrok, katerih starši so se znašli v veliki socialni stiski, iz srca naprošamo posameznike ter podjetja za kakršnokoli finančno pomoč, za nakup šolskih potrebščin (predvsem delovnih zvezkov), saj te predstavljajo v teh časih zares velik finančni zalogaj. Vsak še tako skromen prispevek bo veliko pomenil. Pomagajmo si. Skupaj zmoremo več.
Otroci in starši Vam bodo hvaležni.	;
Svoj prispevek lahko nakažete na naš račun:	;
SI56 0451 5000 2217 734 odprt pri NKBM	j
Kontakt: 040 235 071 (Manuela), 040 131 173 (Anita)	j
Štaje/iika, budilka,
89,8 98,a 104,3 Mb
f^ôluiajte nai tudi na ipietu,: www.radio-ptuj.si
Podravje • Letos že 114 požarov
Osebna kronika
Električna napeljava je
najpogostejši povzročitelj požara
Na območju Policijske uprave Maribor so policisti v letu 2013 zabeležili skupno 218 požarov, v prvi polovici letošnjega leta pa 114. »Večjih požarov, katerih premoženjska škoda je znašala nad 50.000 evrov, je bilo na istem območju v letošnjem letu 14, od tega jih je šest evidentiranih kot kaznivo dejanje požiga ali povzročitve splošne nevarnosti,« je dodal Miran Šadl, tiskovni predstavnik PU Maribor.
Najpogostejši vzroki za nastanek požara so okvara na električni napeljavi, samovžig, udar strele, okvara stroja, po en primer v lanskem in letošnjem letu pa sta tudi otroška igra, je naštel Šadl. Med navedenimi vzroki prevladuje okvara na električni napeljavi (lani 46 primerov, v prvi polovici letošnjega leta 29 primerov), ki je posledica dotrajanosti električne napeljave na objektih, kot tudi nestrokovna montaža te. Šadl je opozoril še na samovžige zaradi nepravilno skladiščene posušene trave. Tovrstni samovžigi so namreč najpogostejši. »Prav tako pa lahko pride do samovžiga pri nepravilno skladiščenih ali odvrženih krpali, prepojenih z različnimi olji, mazivi in drugimi snovmi, pri čemer je treba upoštevati navodila proizvajalcev o skladiščenju in uničenju. Do razvoja temperature in posledično samovžiga v takšnih primerili lahko večkrat pripomore tudi reakcija ob stiku z vodo ali kombinacija različnih kemikalij. Slednje velja predvsem za večje proizvodne obrate in skladišča,« je še dejal Miran Šadl.
Mojca Vtič
Požar v Cerkvenjaku
Pred dnevi pa je nekaj pred pol četrto uro zagorelo pod streho gospodarskega poslopja v Cogetincih v občini Cer-kvenjak. V celoti so pogoreli streha in različna vrtna orodja, shranjena v poslopju. V požaru, ki naj bi ga po besedah poveljnika PGD Cerkvenjak Karla Goloba zanetila strela, je ogenj skoraj v celoti uničil gospodarsko poslopje, veliko 220 m2 z orodjem. Po besedah Bojana Kitla s Policijske uprave Maribor je materialna škoda ocenjena na 45.000 evrov. Požar so pogasili pripadniki prostovoljnih gasilskih društev iz Cerkvenjaka, Oseka in od Svete Trojice.
ML
Požar v Laporju
25. julija je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Laporju na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica. V požaru je v celoti pogorelo starejše gospodarsko poslopje in bilo uničene nekaj kmetijske mehanizacije. Škoda po nestrokovni oceni znaša 35.000 evrov, vzrok požara pa do sklepa redakcije ni bil ugotovljen.
MV
Sveti Andraž • Županu zažgali avto
»To je poskus naklepnega umora
iz političnih razlogov!
Minulo sredo je nekaj minut pred 23. uro zvečer neznani storilec županu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franciju Krepši zažgal osebni avtomobil znamke Ford - S max. Na vozilo naj bi odvrgel plastenko z vnetljivo tekočino. K sreči v avtomobilu, ki je po ocenah policije in zavarovalniškega agenta popolnoma uničen, ni bilo nikogar.
Kot nam je zatrdil župan Krepša, je pozno ponoči nenadoma prišlo do izbruha ognja, ki je zajel ves avtomobil in je že na začetku segel več metrov v zrak. Na srečo je izbruh ognja takoj opazil sosed, ki je goreči avtomobil pogasil. »Ne morem verjeti, da to nekdo lahko stori. To ni samo
kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine, ampak poskus naklepnega umora iz političnih razlogov! Na avtomobil, ki je stal dva metra od stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, so vrgli gorečo bombo! Goreča plastenka bencina ni prav nič drugega kot 'bomba'! Raje ne razmišljam, kaj bi lahko bilo, če bi bil slučajno v tem ali ob tem avtomobilu kdo od družinskih članov, ali pa, da sosed ognja ne bi pravočasno opazil in bi ogenj zajel stanovanjsko hišo. Lahko bi vsi umrli!« je ogorčeno povedal župan Krepša in dodal, da je bil poleg gorečega vozila parkiran še traktor in bratov transportni kombi.
Dogodek posledica napovedi ponovne kandidature
Župan je o dogodku takoj obvestil PU Maribor, ki je ugotovila, da je za zdaj še neznani storilec na avtomobil vrgel plastenko z vnetljivo tekočino, ki je zanetila požar. »Župan sumi, da je to posledica
«
njegove - tudi javne napovedi ponovne kandidature, ki jo je podal v ponedeljek, 28. julija, na Radiju Slovenske gorice. Prepričan je, da so storilci tega nezaslišanega dejanja v veliki večini isti, kot so bili med oz. pred zadnjimi lokalnimi volitvami (leta 2010). Tudi takrat se je dogajalo veliko obsodbe vrednih in nezaslišanih 'akcij' teh istih ljudi, ki so presegale
vse meje normalnega,« so sporočili z občine Sv. Andraž.
Sicer pa je župan še dejal, da pričakuje čim hitrejše odkritje in priprtje storilcev: »Če je bil njihov namen ustrahovanje, jim sporočam, da so se ušteli in jim ni uspelo! Pričakujem pa, da bo policija naredila vse, da storilce čimprej odkrije in jih postavi tja, kamor takšni kriminalci sodijo - v zapor!« ML
Napoved vremena za Slovenijo
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
15/26
Mateja Karo, Ul. '•€. dr. Kovačiča 7,
J%
Ormož - deček Mark; Jasmina Čurin, Lendavske gorice 94, Lendava -deček Alex; Tina Novak, Vrhole pri Laporju 16 a, Slovenska Bistrica - deček Nel; Mateja Leskovar, Gregorčičeva ul. 14, Slovenska Bistrica - deklica Žana; Aja Rogina, Bevkova ul. 3, Ptuj - deček Liam Shea; Valerija Arnuš, Pacinje 32, Dornava - deklica Eva; Klavdi-ja Pahič, Pretrež 11, Laporje -deček Gabrijel; Ksenija Vozlič, Kratka ul. 2, Ptuj - deček Tanay; Bojana Voglar, Log 7, Fram - deklica Katja; Leonela Djakovič, Gorenjski Vrh 35, Zavrč - deček Jakob; Andreja Bračič, Selska cesta 30, Ptuj -deček Urban; Jasna Drovenik, Irje 27 a, Rogaška Slatina -deček Lukas; Adrijana Sauer, Spodnji Velovlek 17 a, Ptuj
-	deček Taj; Jolanda Arnuš, Nova vas pri Ptuju 100 a, Ptuj
-	deček Lars; Karmen Koželj, Kokolajnščak 6, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Maša.
(i Marjeta Meško, roj. Pernek, Sedlašek 92, " roj. 1932 - umrla 23. julija 2014; Marija Emeršič, roj. Rup, Gaj, Šarhova ul. 52, roj 1945 - umrla 23. julija 2014; Marija Repinc, roj. Jeza, Apače 301, roj. 1922 - umrla 23. julija 2014; Ana Zelenko, roj. Lah, Nova vas pri Ptuju 93, roj. 1936 - umrla 27. julija 2014; Franc Rozman, Ptuj, Mariborska c. 54, roj. 1930
-	umrl 25. julija 2014; Feliks Štabuc, Vičanci 66, roj. 1944
-	umrl 18. julija 2014; Elizabeta Benc, roj. Potisk, Spodnja Gorica 49, roj. 1926 - umrla 26. julija 2014; Julijana Klep, roj. Satler, Jablovec 11A, roj. 1956 - umrla 26. julija 2014; Jožef Kosi, Zamušani 36, roj. 1931 - umrl 26. julija 2014; Barbara Erjavec, roj. Levanič, Ptuj, Trajanova ul. 13, roj. 1922 - umrla 29. julija 2014; Franc Kandrič, Prerad 52, roj. 1956 - umrl 31. julija 2014.
14, ,. Poroke - Ptuj: Jožef Kovačec, Formin 16, in Milena Mandelj, Ljubljana, Šmartinska c. 58 a; Dejan Cajnko in Petra Horvat, Borovci 43; Sandi Kumer in Hana Krašovec, Ločki Vrh 54. Poroke - Ormož: Peter Ivančič, Grabe 18, Središče ob Dravi, in Nina Rakuša, Obrež 30, Središče ob Dravi; Bojan Glavica, Wolfgang-Paull-Stras-se 8/1, AUT - Klagenfurt, in Mihaela Plemenič, Gomila pri Kogu 18, Kog; Miha Mele, Trate 4, Središče ob Dravi, in Ecem Secil Karabay, Keciören, Adnan Yüksel Cad., Torosdagi sok. 9/9, Ankara, Turčija. Poroka - Lenart: Damir Bombek, Spuhlja 114, Ptuj, in Mojca He-bar, Mestni Vrh 78 a, Ptuj.
Foto: Občina
Takole je izgledal zažgan avtomobil župana občine Sveti Andraž Francija Krepša, ki je nad dogodkom zgrožen.
Danes bo spremenljivo oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Pogostejše bodo sredi dneva in popoldne, manj verjetne bodo ob morju. Ponekod bo pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 29 stopinj C.
Obeti
V sredo bo dopoldne dokaj jasno z nekaj jutranje megle. Popoldne bo nekaj kopaste oblačnosti, možnost za kakšno ploho ali nevihto bo majhna. Ponekod bo pihal severovzhodnik. V četrtek bo sončno, popoldne bodo lahko nastale posamezne plohe in nevihte.