LETO XXVIII, številka 11, 31. maj 1996 Cena 207,00 SIT Četrt stoletja društva invalidov SPOMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. PRALNI stroj WA 960 X 58.490 HLADILNIK ZMRZOVALNIK H2 26.3E 55.990 HLADILNIK HD 14.15 32.990 SESALEC SIEMENS VS 62 A 00 22.790 SESEKLJALNIK GORENJE S 201 9.449 Kreditni pogoji: 1 + 4 obroki brez obresti 1+6 obrokov z 6% obrestno mero 1+12 obrokov z 12% obrestno mero V TEHNIČNIH TRGOVINAH od 3.6.1996 do 29.6.1996 Elektro Ljubija 831-047 Želez. Gornji Grad 843-016 Blagovnica Ljubno 841-020 Želez. Luče 844-024 REZALNI STROJ GORENJE R 404 5.239 PALIČNI MIKSER BRAUN MR 300 CA 7.859 LIKALNIK LPR 07 INOX 6.490 BARVNI TV SCHNEIDER STV 55 cm 58.290 GLASBENI STOLP SCHNEIDER SM 102 RC CD 26.490 SE PRIPOROČA VAŠA ZADRUGA /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE! JE VAŠ MOTO - HITRO IN POCENI DO ZASTAVLJENIH CILJEV? LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. JE S SVOJO PONUDBO POTROŠNIŠKIH KREDITOV BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA PRAVI NASLOV ZA REŠITEV! KAJ PA POGOJI? - Z MAJEM NIŽJE OBRESTNE MERE - DOBA ODPLAČILA GOTOVINSKI KREDITI - DO TREH LET NOVOST- NAMENSKI KREDITI DO P E T LET - Z GOTOVINO LAHKO UVELJAVITE GOTOVINSKE POPUSTE PRI NAKUPIH BLAGA AU STORITEV - NAMENSKI KREDITI SE ODOBRUO ZA VSE NAMENE - KREDITE DOBITE TAKOJ. PRESENEČENJE ZA UPOKOJENCE IN USLUŽBENCE V DRŽAVNIH SLUŽBAH ki niso komitenti banke - GOTOVINSKI KREDE Z DOBO ODPLAČILA 36 MESECEV Telefonske informacije: 063/854-25T interno 249 in 303. Z nami bo dan lepši I OPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 NUDIMO VAM: - KOREKCIJSKE OKVIRJE - KVALITETNA ZAŠČITNA SONČNA OČALA - POPRAVILA OČAL - VSE OPTIČNE STORITVE PO EVROPSKIH MERILIH - TEKOČINE ZA KONTAKTNE LEČE - ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE (kot so: akustimulator, kosmodisk) - STROKOVNA OKULISTIČNA SVETOVANJA DELOVNI ČAS: vsak dan 8.00 - 12.00, 13.00 - 18.00 sobota 9.00 -12.00 !!! 2 1 2 ; N*£löVni@* Pogled na Nazarje Foto; Ante Blaževič Intervju: Lojze Selišnik, predsednik občinskega sveta Luče Obilna bera zgomjesavinjskih želodcev na Rečici Ä Rako smo doživeli obisk papeža Janeza Pavla II. Kdo bo zgornjesavihjski prvak v malem nogometu? Podeželju se slabo piše, nekateri pa seveda menijo drugače... '/^Q> Bo gornjegrajska občina /VVN zaprla odlagališče smeti ^ ^ v Pokornu? [_J rednikova beseda Če se razvitost kraja meri po obsegu lumparij, potem je Nazarje na pravi poti, da v kratkem dohiti razvita mestna središča. Približno tako (ali pa tudi kako drugače) bi lahko komentirali dogodke, ki se v industrijskem središču doline dogajajo v zadnjem obdobju. Čeprav gre na videz za "nedolžna" dejanja, katerih posledice so na primer polomljena igrala na otroškem igrišču pri vrtcu, poteptane gredice in polomljene skulpture pri gradu Vrbovec, z lepilom onesnažen poštni nabiralnik, s cigaretnimi ogorki "olepšana" okolica Delavskega doma itd. itd., se velja nad vsem skupaj resno zamisliti. Predvsem v smislu jutrišnjega in pojutriš-njega dne, ki bosta prinesla nova, resnejša dejanja (verjetno) mladih korenjakov, ki svojo odvečno energijo usmerjajo v destruktivni smeri. Nekateri so mnenja, da se temu procesu enostavno ni mogoče upreti in da gre pač za vzporedne pridobitve sodobne civilizacije. Že res, da se v rubriki "kronika" naša dolina za zdaj še sorazmerno redko pojavlja, vendar je to le zatiskanje oči pred tistim, kar prihaja. Prihaja namreč obdobje, ko bo bitka za vsakdanje preživetje še bolj ostra kot je danes. Splošni pogoji gospodarjenja so vedno bolj naklonjeni mestom, kjer se dogajajo praktično vse pomembne zadeve. Pa še tu je izrazito favorizirana Ljubljana, ostala večja mesta oziroma regionalna središča (med njimi je tudi Celje) pa si krčevito prizadevajo ohraniti stik z njo. Se v slabšem položaju so mesta eno stopničko nižje (Velenje, na primer), ki imajo tako ali tako kompleks manjvrednosti in so zato v svojih prizadevanjih toliko bolj agresivna. Včasih jim tudi kaj uspe, odvisno pač od tega, koliko vplivnih stricev imajo na določenih položajih. Tudi pri tem smo Zgornjesavinjčani, žal, bolj pri repu. No, vsaj delitvena bilanca stare občine gre proti koncu in upati je, da bodo nove občine še letos razčistile vse stvari za nazaj in svoj pogled ter energijo usmerile v prihodnost, v razvoj, v ustvarjanje boljših pogojev za konstruktivno sodelovanje mladih potencialov. V občini Luče so se napotili natančno v to smer, kar boste lahko razbrali tudi iz pogovora s predsednikom tamkajšnjega občinskega sveta, Lojzetom Selišnikom. Po svojih močeh se tako ali drugače trudijo tudi v ostalih občinah. V Nazarjah se nadejajo novega podjetniškega impulza z novim poslovnim objektom, ki raste v neposredni soseščini Delavskega doma, precejšen interes pa je v dolini zaznati tudi na področju individualne stanovanjske gradnje. Obrtniki pa medtem (znova) opozarjajo na nerazumljivo obnašanje države, ki zaostruje relacije z znanimi davkoplačevalci, "šušmarje", ki nikomur nič ne plačujejo, pa pušča še naprej lepo pri miru. Lepega dne bo morala, dobesedno bo v to prisiljena, ugrizniti tudi v to kislo jabolko, vendar se to zagotovo ne bo zgodilo pred letošnjimi volitvami, za katere si že kar vsi želijo, da bi bile čimprej. Vse do takrat bo bolj ali manj na delu improvizacija. Kot boste opazili, smo s sedmim kolom naše nagradne igre napolnili letošnji avtobus zvestobe. Vsi seveda niste imeli sreče, a se vam vseeno najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Pa drugič! i—i IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Zgornja Savinjska dolina Težki časi za podeželje 17. februarja letos smo lahko v Sobotni prilogi časnika Delo prebrali intervju z dr. Vesno Prašnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki odločno zatrjuje, da je slovensko kmetijstvo preveč zaščiteno. Prašnikarjeve, ki sicer veliko dela v ZDA, ne skrbi demografsko praznjenje podeželja, ena njenih ugotovitev pa je ta, da je pridelava mleka draga tudi zato, ker ima precej kmetov zelo stare krave molznice. Na nedavnem občnem zboru Zgornjesavinjske podružnice SLS je bilo slišati popolnoma drugačne argumente. Problematiko podeželja ni mogoče v celoti enačiti s problematiko kmetijstva, v določenem deležu pa prav gotovo, saj se veliko ljudi na podeželju, ki niso kmeti, poleg službe ukvarja še s kmetovanjem. Da gre v tem primeru, gledano z evropske perspektive, za "vrtičkarstvo", je znano že nekaj časa, kar pa seveda ne more biti utemeljitev, da se država do podeželja obnaša mačehovsko in včasih vzbuja občutek, da podeželja enostavno ne potrebuje. Približno tako razmišlja tudi dr. Prašnikarjeva, ki je ni prav nič strah, da bi se ljudje spričo nastalih razmer začeli seliti s podeželja v mesta. "Bojim se, da na podeželje še vedno gledamo tako, kot smo pred dvajsetimi leti ali več, ko ni bilo niti cest niti toliko avtomobilov in različnih sredstev komuniciranja, kot so na primer telefoni ali faksi. Mislim skratka, da se ni treba bati, da bi se ljudje trumoma selili v mesto. Prav nasprotno, zaradi čedalje večje dostopnosti podeželja se tja že zdaj selijo ljudje iz mesta, ki se od tam vozijo v službo. Seveda pa pri bojazni glede zapuščanja podeželja ne smemo misliti na kmeta, ki je star 50 let, temveč na mlade ljudi. Je dobro, da tem dajemo napačen signal glede perspektivnosti kmetijstva in da zaradi tega razdvojeni ostajajo na kmetiji, se predajajo obupu, morda celo alkoholu? Vprašanje je tudi, ali bi bilo to, če bi ljudje kakšno območje povsem zapustili, tako huda katastrofa, kot se zdi zdaj. Vseh čistih kmetov je 42.000. Četudi se vsi preselijo v mesto, z ekološkega vidika to ne bi bilo hudo. Pa tudi za kraje, ki bi jih zapustili, ne. Mislim, da je stališče naše kmetijske strategije, ki pravi, da morajo kmetje iz ekoloških razlogov ostati tam, kjer so zdaj, zmotno," meni dr. Vesna Prašnikar in v nadaljevanju intervjuja pravi:' "Medtem ko ima država o dohodkih iz delovnega razmerja, o avtorskih honorarjih in podobnem na razpolago vse podatke, je glede evidentiranja dejanskih dohodkov kmetov zelo nebogljena. O standardu kmetov je zato mogoče sklepati samo posredno, po tem, koliko avtomobilov imajo, koliko kmetijskih strojev in katerih itd. Kdor si lahko kupi silažni stroj, ki stane nekaj deset tisoč mark, ne more biti revež. Kmetje kot skupina zanesljivo niso nič na slabšem kot so v povprečju Slovenci. Mnogi se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dodatno dejavnostjo. Nekateri pa imajo krave tudi zaradi veselja. Zelo presenečeni smo bili, ko smo odkrili, kako veliko je molznih krav, starejših od 15 let. Znano je namreč, da krava daje največ mleka do sedmega, osmega leta. Ugotovili smo, da ima marsikateri kmet kravo preprosto kot nekakšnega hišnega ljubljenca..." S takšnim načinom razmišljanja se 'prebivalci podeželja, naj si gre za kmete ali druge sloje, večinoma najbrž ne morejo strinjati. Zapostavljenost, ki je posledica sedanje centralizacije kapitala in oblasti, namreč vsakodnevno preveč občutijo, da bi lahko to mirno prezrli. Država z neizvajanjem temeljnih usmeritev strategije slovenskega kmetijstva dela napako za napako. Zadnji dokaz temu so okrnjene stimulacije za gorske kmetije in prepozni ukrepi za zavarovanje slovenskih govedorejcev zaradi "bolezni norih krav". Predstavniki Slovenske ljudske stranke tudi opozarjajo, da na področju gozdarstva država ne sofinancira obnove gozdov in vzdrževanja gozdnih cest v razmerju 1/3 občina - 1/3 država - 1/3 lastnik, kot je bilo določeno, ampak mora dobro polovico prispevati občina, deset odstotkov da država, preostanek pa lastnik. Na področju šolstva država ne financira prevozov otrok v šole in domov, kar se odraža v okrnjenem obsegu dodatnih dejavnosti na podružničnih šolah. Na področju infrastrukture je država "pozabila" na regionalne ceste, kar občutimo vsi, ki se vsakodnevno vozimo po njih. Na področju ekologije država skuša vsiljevati "sporne" objekte v neokrnjeno naravo. Posebno področje je zakonodaja, kjer se v primeru spremembe volilne zakonodaje po receptu državnega sveta podeželju obeta, da ne bo imelo več svojih poslancev v parlamentu. Kaj bi to pomenilo, ni težko uganiti. Podeželju se skratka na kratek rok piše bolj slabo. Na dolgi rok pa... Franci Kotnik Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Skupščina zbornice za boljše delo sekcy Skupščina Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice se je po letu dni znova sestala v torek, 21. maja. Potrdila je poročila o delu organov zbornice v letu 1995 in si zastavila cilje za letošnje leto, ki je sicer že v polnem teku. Večji poudarek kot doslej naj bi v delu zbornice imele sekcije. Kot je v svojem poročilu dejal predsednik zbornice Franc Benda, je bilo lansko leto za novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno junija, nekakšna priprava na nadaljnje delo. Zbornici je uspelo pod svojim okriljem združiti vseh pet novih občin, kar pa ji ni uspelo pri skladu za razvoj malega gospodarstva. Kot kaže sedaj, bodo imele občine v ta namen svoje sklade, le občini Nazarje in Mozirje bosta imeli skupni sklad. Zgornjesavinjske občine bodo verjetno imele tudi skupni pospeševalni center za malo gospodarstvo, če bo dobil ustrezno podporo na nivoju republike. Glede novih obrtnih con v minulem letu zadeve niso bistveno napredovale. V okviru zgornjesavinjske zbornice deluje več sekcij. Nekatere med njimi dobro delujejo, nekatere pa so kar bolj na papirju. Sekcija gostincev je dokaj aktivna, se redno sestaja in obravnava bistvene novosti na njenem področju. Aktivna je tudi frizerska sekcija, ki je svoje delovanje v minulem letu posvetila predvsem izobraževanju. Sekcija avtoprevoznikov se je ubadala predvsem s problemi licenc in zakonskimi novitetami, kar prizadevna pa je tudi sekcija tekstilcev. Le-ta ob stalni skrbi za izobraževanje članov razmišlja o samostojni modni reviji. Po daljšem času je zaživela športna sekcija, za katero ima izvršilni odbor zbornice veliko posluha. Manj aktivne so sekcije trgovcev, elektrokovinarjev, lesarjev, živilcev in avtore-montna sekcija. Vse sekcije opozarjajo na pereč problem "šušmarstva", ki je morda še bolj kot sicer prisoten v naši dolini. Država glede tega problema ne ukrene prav nič. Novi zakon o davčni službi je kvečjemu korak v nasprotno smer - kako še ostreje nadzirati znane davkoplačevalce, šušmarjev pa ne preganja nihče. Viktor Kovač je predlagal, da bi poleg že obstoječih sekcij ustanovili še sekcijo gradbincev in komisijo za izobraževanje obrtnikov. Njegov predlog je naletel na pozitiven odmev pri članih skupščine, ki so tudi podprli razmišljanje _ predsednika zbornice, da morajo sekcije zaživeti bolj kot doslej in da naj bo prvi korak v tej smeri skupni sestanek njihovih predsednikov. Na njem bo poleg ostalih zadev govora tudi o možnostih izobraževa-nja. Skupščina obrtno podjetniške zbornice je soglašala s predlogom izvršilnega odbora, da članski prispevek ostane na lanskoletni ravni, kar pomeni 2,78 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za pravne osebe 2.200 tolarjev mesečno). Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica letos sicer praznuje 20-letnico svojega delovanja, vendar denarja za kakšne posebne slovesnosti ni na razpolago. Zato pa bo obletnica minila v delovnem vzdušju, saj bodo opravljena nujno potrebna sanacijska dela na Domu obrtnikov. Člani skupščine so del razprave namenili tudi problemom in odprtim vprašanjem, ki nastajajo v zvezi z napovedanim preoblikovanjem Sklada za vzajemno pomoč samostojnim obrtnikom. Obrtna zbornica bo od omenjenega sklada zahtevala natančna pojasnila, o tej tematiki pa več v prihodnji številki. Franci Kotnik Podjetniški kotiček Bolj ko se bližamo več kot zasluženim počitnicam, bolj visi nad nami pričetek veljavnosti Zakona o novi davčni službi, ki bo, kot smo povedali že zadnjič, pričel veljati s 1.7. letos. Del vsebine zakona smo predstavili že v prejšnji številki Savinjskih novic, del zakona predstavljamo danes, čeprav tudi temu zakonu manjka še kopica podzakonskih aktov. Davčna služba si bo prizadevala, da bodo podatki v davčnem registru (kjer bodo vpisani vsi zavezanci, ki so vključeni v davčnih evidencah RUJP in vsi zavezanci, ki so vpisani v register imetnikov računov pri Agenciji za plačilni promet) ažurni, zato nas zakon zavezuje, da mora oseba, ki je vpisana v davčni register, vsako spremembo podatkov v registru javiti v petnajstih dneh po spremembi. Nepravočasno javljanje sprememb nas bo stalo najmanj 10.000 SIT, osebo, ki opravlja dejavnost, med 400.000 in 6.000.000 SIT, pravna oseba pa med 1.000.000 in 6.000.000 SIT. Odgovorna oseba pravne osebe je lahko za tak prekršek kaznovana med 200.000 in 1.000.000 tolarjev. Davčni nadzor spada med poglavitne naloge davčne službe, ki zajema predvsem - kontrolo in - inšpekcijski pregled. Kontrola se praviloma opravlja v davčnih uradih, pri tem se preverja pravilnost in pravočasnost vlaganja davčnih napovedi in obračunov, pravilnost in pravočasnost obračunavanja in plačevanja davkov. Kontrolo vrši kontrolor. Inšpekcijski pregled izvajajo davčni inšpektorji praviloma v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca. Davčni inšpektorji, ki se morajo izkazati s službeno izkaznico, ki jo izda direktor davčne uprave, morajo imeti visoko strokovno izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj, oziroma višjo izobrazbo in vsaj 10 let delovnih izkušenj. Davčni inšpektorji morajo opraviti tudi ustrezen strokovni izpit. Inšpektorji imajo po zakonu velike pristojnosti. Med drugim imajo pravico pregledati poslovne in druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost, kot tudi preveriti listine, ki spremljajo blago na poti. Pri tem lahko zaprosijo za pomoč tudi policijo. Inšpektorji imajo pravico tudi za določen čas (do 15 dni) zaseči listine in za čas do treh dni prepovedati opravljanje dejavnosti. Začasno pa lahko z odločbo inšpektor prepove opravljanje dejavnosti, če zavezanec ali fizična oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost, dvakrat v enem letu nima ustrezne nabavne in ustrezne prodajne dokumentacije. Davek se lahko izterja tudi prisilno, kar opravi izterjevalec davkov, ki je pooblaščena uradna oseba, ki se mora izkazati z ustrezno izkaznico, imeti pa mora višjo strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, oziroma srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Tudi izterjevalec mora opraviti poseben strokovni izpit, ki ga predpiše minister za finance. Zakon predpisuje tudi omejitve delavcev davčne uprave, ki jih je kar nekaj, ne smejo pa tudi opravljati inšpekcijskih pregledov pri sorodnikih ali družabnikih. Zakon ljudje iz prakse po navadi najprej pogledajo pri kazenskih določbah. Znano je, da nova davčna zakona, zakon o davčni službi in zakon o davčnem postopku slovita po zelo visokih kaznih, praksa pa bo pokazala, kje vse tičijo pasti obeh zakonov. Nekaj teh visokih kazni smo omenili že v prvem delu prispevka. Enako visoke kazni pa zakon o davčni službi predpisuje tudi za samostojne podjetnike, druge osebe, ki opravljajo dejavnost oziroma pravne osebe, če: - ne dovolijo inšpektorju vstopa v poslovne in druge prostore za opravljanje dejavnosti, ne dovolijo pregleda materiala, blaga, naprav, poslovnih knjig in druge dokumentacije, - ne zagotovijo inšpektorju pogojev za nemoteno delo ipd. Vsekakor ob vseh teh zastrašujočih številkah samo upamo, da bo davčna služba opravila tudi svojo drugo plat dela, to je promoviranje davkov kot državljanske vrednote, od česar si davkoplačevalci precej obetamo. Zakonu lahko med drugim spet zamerimo napako, ki se vleče že dolga leta nazaj, da zavezance ločujejo po statusni obliki, tako so določene tudi kazni, ne pa po obsegu dejavnosti, kar je predvsem za majhne družbe, ki jih povsem izenačuje s srednjimi in velikimi, milo rečeno, nesprejemljivo. Bo kdo ob tem končno kaj ukrenil? Vida Skok Kovinarstvo Ljubno Velika prizadevanja za ohranjanje delovnih mest V Kovinarstvu Ljubno so se v preteklem letu soočili z precejšnjimi težavami pri gospodarjanju. Temeljni vzroki za njihove težave so bili in so še v slabem delu in nedoseganju pričakovanih rezultatov v profitnem centru PC -100 individualna proizvodnja. Sklep upravnega odbora je jasen. V okviru strateškega plana podjetja je predvidena in tudi realizirana ukinitev tega profitnega centra. S tem so seveda vsi zaposleni, 22 jih je, postali trajno presežni delavci. Vzporedno s temi delavci so bili za trajni višek opredeljeni tudi delavci iz drugih organizacijskih enot. Skupno torej 34 delavcev. Podjetje je glede na strukturne in kadrovske možnosti ugotovilo dokončno trajno presežnost trinajstih delavcev, za ostalih enaindvajset pa bi s povečano proizvodnjo zobatih vencev delavna mesta ohranili. Gre za program prezaposlitve po katerem je predvideno izobraževanje oziroma usposabljanje za nova dela. Ta ukrep je nujen, saj gre za prehod z ročnega individualnega dela na visoko produktivno delo na zahtevnih obdelovalnih strojih. Podjetje na čelu z direktorjem Mirkom Straškom vlaga velike napore, da se izogne skrajno črnemu scenariju, ki pomeni odpust 34 delavcev. V ta namen so izdelali finančno ovrednoten program, zaokrožen na 161 milijonov tolarjev, to pa so seveda sredstva, ki jih samo podjetje nikakor ne more zagotoviti. Direktor Mirko Strašek je na zadnji seji občinskega sveta ljubenskim svetnikom korektno predstavil nastalo situacijo. Svetniki so se strinjali, da je ohranjanje delovnih mest še kako potrebno in pomembno. Pripravljenost za pomoč je torej prisotna, zagata je samo v tem, ker je proračunski razrez že narejen. To pa seveda pomeni, da ta trenutek denarja ni, ker tovrstno financiranje pač ni bilo predvideno. Svetniki so se zavezali, da bodo v jesenskem času z rebalansom poskušali zagotoviti denar za ohranitev delovnih mest. Po finančnem vrednotenju, ki ga je pripravilo Kovinarstvo, naj bi občini Ljubno in Luče zagotovili skupno 10 milijonov. Ostala sredstva naj bi ‘pridobili preko sovlaganja tujega partnerja v opremo, Zavoda za zaposlovanje Velenje, Ministrstva za delo, družino in socialo, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, 50 milijonov pa naj bi zagotovili v samem podjetju. Očitno je, da je Kovinarstvo v položaju, ko se mora brezpogojno, tako kot ostali gospodarski subjekti, prilagoditi tržnim zahtevam poslovanja. V nasprotnem se podjetju zagotovo ne piše dobro. To pa pomeni, da bodo brez denarja onemogočeni realizirati zastavljeni program. Brez tega seveda ne bo pogojev za ohranitev delovnih mest. Krog torej, ki poleg naporov vodstva podjetja zagotovo terja pomoč tudi od zunaj. V nasprotnem se bo na cesti znašlo poleg trinajstih delavcev še dodatnih enaindvajset. Situacija verjetno terja akcijo brez odlašanja. Edi Mavrič Razgovor s predstavnikoma avstrijskih regionalnih zbornic Združenje podjetnikov savinjsko šaleške regije je 7. maja pripravilo razgovor s predstavnikoma regionalnih gospodarskih zbornic Wolfsberg in Völkermarkt, dr. Schattleitnerjem in mag. Jane-sem. Tema razgovora se je nanašala predvsem na organiziranje in delovanje zbornice v Avstriji, podporo podjetništvu v Avstriji, izkušnje z Evropsko skupnostjo in možnosti konkretnega sodelovanja z območji, ki jih pokrivata regionalni zbornici Wolfsberg in Völkermarkt. KF (POSLOVNE INFORMACIJE! I 1. Vsa podjetja opozarjamo na javni razpis SKLADA za razvoj 1 s malega godpodarstva objavljenega v DELU z dne 6.4.1996. j 2. V Ul. RS, dne 29.4.1996 je bil objavljen PRAVILNIK o minimal- | S nih tehničnih pogojih za gostinsko dejavnost. I 3. Opozarjamo na PRAVILNIK o izvajanju ukrepov AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, ki regulira tudi dodeljevanje sredstev družbam na tem področju. 4. Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt "UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA". Izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60 podjetjih po vsej Sloveniji. Rok za prijavo je 25. maj 1996. 5. Mala in srednja podjetja ter podjetnike pozivamo k sode- lovanju na sejmu INTERPRIZE, ki bo 21. in 22. oktobra v Nemčiji in bo namenjen srečanju podjetij, ki delujejo na področju inženir- I inga in tehnologije za varstvo okolja. j; 6. Prejeli smo ponudbo za prodajo ali oddajo poslovnega prostora | (namenjen za gostinski lokal, trgovino...) v izmeri 800 m2 v J središču Mozirja. j 7. INFOLIK mesečno izdaja slovensko ponudbo in povpraševanje, j ki jo pošilja na naslove tujih zbornic, zato vas vabimo, da 1 brezplačno oglašujete svoje izdelke in storitve. [j 8. GEA COLLEGE prireja v sodelovanju z GZS, Združenjem podjet- 1 nikov Slovenije, Obrtno zbornico in Ministrstvom za gospodarske 1 dejavnosti izobraževalne programe: : * VEČERNA ŠOLA EKONOMIKE IN FINANC * VEČERNA ŠOLA MARKETINGA IN PRODAJE * ODPRTI ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA IN MANAGEMENTA Podrobnejše informacije so na voljo na tel. 061 16 87 002. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Sav-injs ko šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba zavoda za urbanizem). Tel. 063-856-920, telefax: 063-855-645. OBVESTILO o zatiranju divjega in podivjanega hmelja Vse lastnike oz. uživalce zemljišč opozarjamo na izvajanje določil Odloka o obveznem uničevanju češminovega grma, ter divjega oz. podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 20/78), ki predpisuje obvezno zatiranje navedenih rastlin. Posebej opozarjamo na zatiranje divjega in podivjanega hmelja na območjih, kjer so nasadi žlahtnega hmelja (območje Lok, Mozirja, Sp. Rečice, Rečice, Pobrežij, Radmirja). Uničevanje divjega in podivjanega hmelja je nujno zaradi preprečevanja oploditve žlahtnega hmelja, saj ta z oploditvijo izgubi na kvaliteti in je manj primeren za proizvodnjo piva in drugih proizvodov iz hmelja. Priporočamo mehanično uničevanje divjega in podivjanega hmelja. Uporaba kemičnih sredstev naj bo le v skrajnih primerih, ob doslednem upoštevanju navodil proizvajalca sredstev. Uporabniki zemljišč so dolžni izvesti zatiranje divjega oz. podivjanega hmelja do 15. junija na vseh zemljiščih v oddaljenosti 10 km od hmeljišč žlahtnega hmelja. Upravna enota Mozirje Občina Gornji Grad objavlja na podlagi 6. točke 9. člena Statuta občine Gornji Grad (Ur.l.RS št.24/95) in sklepa občinskega sveta občine Gornji Grad z 24.05.1996 v sodelovanju z Ljudsko banko Celje RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Gornji Grad 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - samostojni obrtniki oziroma podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma priglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Gornji Grad. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 10 mio sit. Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom oziroma podjetnikom začetnikom, ki še niso pričeli obratovati. Rok za začetek obratovanja je 6 mesecev po prejemu sredstev. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov - nakup nove opreme - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov 4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba 5 let - obrestna mera TOM + 5% - znesek posojila do 50% predrač. vrednosti - rok koriščenja posojilapo prejemu sklepa o odobr. največ 60 dni - anuitete mesečno/kvartalno - stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše - pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gosp. z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij - za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti 6. Vloga posojila mora vsebovati: a. prošnjo, v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. finno in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila. b. original dokumentacija s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov, v register, oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gosp. družbe v sodni register in dovoljenje za opravljanje dejavnosti, oz. potrdilo, da je občan vložil pri pristojnem upravnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika. c. dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje, oz. priglasitev del in predračun; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun ali račun. d. če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju oz. gospodarski družbi: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju oz. gosp. družbi najkasneje v roku 6 mesecev od odobritve posojila. e. izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let. f. dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju v tekočem letu. Izjavo o dosedanjih kreditih; potrdilo o plačanih obveznostih državi; za podjetje oz. gosp. družbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz. da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vme indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, daje v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal, ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. 9. Vloge podjetij oz. gosp. družb, ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobenega delavca ne bomo obravnavali. 10. Rok za oddajo prošenj je 15 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Gornji Grad. 11. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 20 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem. 12. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Komisija za javne razpise VTIS Spodnja Rečica Predstavitev dobaviteljev Podjetje VTIS iz Spodnje Rečice je pred štirinajstimi dnevi v restavraciji Gaj v Mozirju pripravilo predstavitev nekaterih dobaviteljev, ki so v obliki pokušnje prikazali široko paleto svojih izdelkov. Mlinotest iz Ajdovščine, Žito Gorenjka iz Lesc, Jestvina iz Kopra, Wrigley .iz Trzina, Delamaris iz Izole in Kmečka zadruga iz Krškega so bili posredniki različnih dobrot, katerim se je pridružila še pašteta Štef iz Teharij. Z uspelo predstavitvijo so bili zadovoljni tako dobavitelji kot kupci, kar je bil nenazadnje tudi njen cilj. VTIS, edino grosistično podjetje v dolini s celovito ponudbo, se želi s tovrstnimi akcijami še bolj približati svojim strankam, ki se tudi začenjajo zavedati, da kupec dejansko postaja “kralj". KF Razstavljene dobrote se je splačalo poskusiti (foto: Ciril Sem) Nazarje Raste nov poslovni objekt opazna spodbuda lodietništvu v Nazarjah (foto: F. Kotnik) V središču Nazarij že dober mesec dni raste nov poslovni objekt, katerega investitor je podjetje Izoles iz Mozirja. Na podlagi informacije, ki je bila dvakrat tudi predmet obravnave nazarskega občin- treh etažah namenjen pretežno trgovski, gostinski in konfekcijski dejavnosti, v njem pa naj bi bile na razpolago tudi določene nočitvene kapacitete. KF Občinski svet Ljubno ob Savinji Zasebno zobozdravstvo tudi na Ljubnem 16. seja občinskih svetnikov že po nekoliko 'lažjem* dnevnem redu ni obetala pretresljivih dogodkov. Izjema je seveda stanje v podjetju Kovinarstvo, ki ga zaradi aktualnosti povzemamo v posebnem zapisu. Brez posebne razprave so svetniki potrdili spremembo odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave in sprejeli poslovnik za delo odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Občinski svet Gornji Grad Skrajni ukrep - zaprtje odlagališča smeti Svetniki gornjegrajske občine so se že na samem začetku 18. redne seje soočili z proceduralnimi zapleti. Svetnik Zdenko Purnat se ni strinjal z zapisanim sklepom v zapisniku minule seje, kateri govori, o kom drugem kot o radarjih na Menini. Za letošnje leto so določili tudi ceno porabljene vode. Ceno vodarine so svetniki povišali s sedanjih 25 na 35 tolarjev po kubičnem metru. Novost se obeta tudi pri samem plačilu vode, saj bodo plačila potekala preko položnic. V nadaljevanju so svetniki z naklonjenostjo izdali soglasje k najemu prostorov v zdravstvenem domu Ljubno za opravljanje zasebne zobozdravstvene dejavnosti. Ob tem je potrebno povedati, da se za porabnike zobozdravstvenih uslug stvari finančno ne bodo spremenile. Sprejet je bil tudi odlok o prostorskih ureditvenih pogojih KS Nazarje obsega naselja Nazarje, Dobletina, Zavodice in Žlabor, KS Šmartno ob Dreti naselja Šmartno ob Dreti, Brdo, Spodnje Kraše, Volog in Rovt pod Menino, KS Kokarje pa naselja Kokarje, Lačja vas, Čreta pri Kokarjah, Potok in Pusto polje. Vse tri KS so pravne osebe in se financirajo iz občinskega proračuna (KS Šmartno ob Dreti ima tudi krajevni samoprispevek). Svet KS Nazarje in KS Šmartno štejeta devet članov, svet KS Kokarje pa je 7-članski. Nazarski občinski svet se je seznanil tudi z zadnjimi predlogi delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance, nakar je obravnaval odlok o gospodarskih 'javnih službah. V njem je navedeno, da bo občina zagotavljala izvajanje gospodarskih javnih služb v javnem podjetju (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih za prostorsko celoto občine Ljubno. Ob tem je bilo potrjeno poročilo komisije za izbiro izvajalcev del v občini. Za modernizacijo ceste v Primož je bilo izbrano Cestno podjetje Celje. Dela pri izgradnji podpornega zidu nad mostom preko Ljubnice pri Krajncu pa bo izvajalo Zidarstvo Plesnik iz Nazarij. Na koncu seje je občinski svet odobril 200.000 SIT, pomoči Štefki Podkrižnik. Vsota predstavlja 10% ocenjene škode nastale zaradi požara. Občina želi s to gesto vzpodbuditi širšo nabiralno akcijo. Edi Mavrič odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin ter urejanje in vzdrževanje javnih cest lokalnega pomena s pripadajočo opremo in objekti), z dajanjem koncesij (oskrba z zemeljskim in drugim plinom, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka) in v režijskem obratu (oskrba s toplotno energijo, komunalna straža, upravljanje s pokopališči in urejanje ter vzdrževanje pokopališč, javna razsvetljava). Svet je določil tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto in sprejel sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunal nega urejanja stavbnega zemljišča v občini. Več o sami seji v prihodnji številki. Franci Kotnik Sporno naj bi bilo eno od vprašanj v zvezi z radarji, ki so jih obravnavali na sestanku z državnim sekretarjem Tavzesom, ki pa pozneje ni bilo tema razprave na seji sveta. Po dokaj razburljivi razpravi med Pur-natom in sekretarjem sveta, na trenutke se je vključil tudi župan Rifelj, so svetniki zapisnik sprejeli v podani obliki. Kljub temu, da so se načelno strinjali s svojim kolegom, ki seveda za besedilo zapisnika ni glasoval. Po umiritvi duhov so v prvi vsebinski točki sprejeli najprej osnutek in nato predlog odloka o gospodarskih javnih službah v občini. Enotnega mnenja so bili tudi pri obravnavi in sprejemu osnutka odloka o pokopališkem redu. V nadaljevanju pa so občutno več pozornosti namenili obravnavi predlogov sklepov za delitveno bilanco bivše občine Mozirje. Predlog je pripravila delovna skupina za delitveno bilanco. Svetniki so se strinjali, da se poslovne stavbe, s katerimi je razpolagala in upravljala bivša občina, delijo po teritorialni legi novonastalih občin. Isti ključ velja tudi za delitev osnovnih šol, zdravstvenih domov in vzgojnovar-stvenih zavodov in lekarn. Stvar se je zapletla pri obravnavi delitve odkupnine za prostore nad banko v Mozirju. 37 milijonov naj bi po mnenju Gornjegrajcev deponirali in porabili za sanacijo odlagališča smeti v Podhomu. Ostale občine seveda želijo, da se denar nakaže na žiro račune Gornji Grad V Gornjem Gradu je že nekaj let prisoten prostorski problem gradnje individualnih stanovanjskih objektov. Delo je zastavila že prejšnja KS, po uveljavitvi lokalne samouprave pa njeno delo nadaljuje občina. Zainteresirani bodo lahko gradili v Tičjeku, gre za sedemnajst stanovanjskih in eno kombinirano, stanovanjsko poslovno občin, pri tem sta najbolj vztrajni občini Ljubno in Nazarje. Župani so na svojem kolegiju tak sklep tudi sprejeli. Po besedah gornjegrajskega župana je prišlo do preglasovanja, kjer sta z lučkim županom ostala v manjšini. Ogorčenje gornjegrajskih svetnikov nad takšnim “posilstvom" županov je bilo seveda precejšnje. Tem bolj, ker je zakonsko opredeljeno, da župani nimajo prav nobene pravice odločati o zadevah, ki se nanašajo na vprašanja delitvene bilance. Stvari so namreč v izključni pristojnosti občinskih svetov, pristojnost županov je samo v možnosti predlaganja in izvrševanja sklepov potrjenih s strani svetov. V Gornjem Gradu obstaja bojazen, da občine denarja za sanacijo odlagališča ne bodo zagotovile. Ob nadaljevanju takšnih odnosov pa bodo odlagališče za ostale občine preprosto zaprli. Gre za skrajni ukrep, ki bo po besedah župana, nekatere stvari v medsebojnih odnosih začel postavljati na svoja mesta. V nadaljevanju zasedanja so razrešili staro in imenovali novo občinsko volilno komisijo, katero bo tudi v bodoče vodila pravnica Danica Vezočnik, potrdili predlog komisije za javne razpise o izboru najugodnejšega izvajalca za sanacijo plazu v Tiroseku in določili cene za najem obrobnih zemljišč v urbanih naseljih, ki so v lasti občine Gornji Grad. Edi Mavrič parcelo. Po odkupu zemljišča se je nekoliko zapletlo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, vendar so se po besedah župana Tonija Riflja stvari uredile. Izdelan je tudi projekt komunalne ureditve, kar pomeni, da bodo lastniki parcel lahko zavihali rokave že jeseni. Edi Mavrič Občinski svet Nazarje O krajevnih skupnostih in gospodarskih javnih službah Šestnajsta redna seja nazarskega občinskega sveta, ki je bila v sredo, je bila namenjena predvsem razpravi o krajevnih skupnostih in gospodarskih javnih službah. Občina Nazarje ima poslej tri krajevne skupnosti: Nazarje, Šmartno ob Dreti in Kokarje. Jeseni vendarle pričetek gradnje Lojze Selišnik, predsednik občinskega sveta Luče Turizem povezan z vprašanjem ceste Lojze Selišnik je v prvi vrsti podjetnik. In to uspešen, s pogledom uprtim v prihodnost. Njegov resen pristop do dela izžareva občutek varnosti. Takšen je tudi v funkciji predsednika sveta. Zase pravi, da ni politik, želi samo pomagati po svojih močeh. Ljudem, kraju in občini v celoti. Ni najpomembnejše, vendar najmlajšemu predsedniku sveta v Zgornji Savinjski dolini ljudje zaupajo. To pa je obenem potrditev dosedanjega dela in obveza za prihodnost. SN: Kako bi ocenili dosedanje de- lovanje sveta? Selišnik: Moje mnenje je, da delujemo konstruktivno, sodelovanje in odnosi med člani so konstruktivni. Nismo kot slovenski politiki, vsako stvar poskušamo speljati v prid kraja in občine. Predvsem je potrebno prisluhniti pripombam občanov. Upam, da smo pri tem dovolj uspešni. Na sejah sveta vsako težavo oziroma nesoglasje uskladimo. Tudi sodelovanje z občinsko upravo je dobro. Lokalna samouprava je za Luče gotovo pozitivna pridobitev, saj gospodarimo z večjimi sredstvi kot v preteklosti. Kljub temu sem prepričan, da bi se morala lokalna samouprava ponovno reorganizirati in racionalizirati. Za primerjavo naj povem, da je bilo prej v občinah zaposlenih 20 tisoč ljudi, sedaj se je ta številka povečala za sedem tisoč. To pomeni dodatno obremenitev. Tu lahko seveda največ storijo velike občine, v našem primeru imamo zaposlenost v občinski upravi zreducirano na minimum. SN: Kot kaže, se bodo tudi Solčavi izpolnila prizadevanja po samostojni občini. Kako bo to dejstvo vplivalo na občino Luče? Selišnik: Tako svet kot občina ne nasprotujeta Solčavi pri njenih prizadevanjih. Povedati moram, da smo jih po svojih močeh vseskozi podpirali. Zavedamo se, da z uresničitvijo tega dejstva Luče ne bo več obmejna občina. Res pa je, da Solčave in Logarske doline ne bo nihče odpeljal. Se naprej bo potrebno živeti skupaj in sodelovati po najboljših močeh. Status obmejne občine za Luče ni bil privilegij, še najmanj finančni. Z odhodom Solčave, če se smem tako izraziti, občina ne bo na slabšem, razen za delež, ki tako ali tako pripada Solčavi. Rad bi poudaril, da smo vseskozi zgledno sodelovali, njihove predstavnike vabili na seje sveta in jih redno obveščali o vsem. Če vse skupaj strnem, potem velja ugotovitev, da se za Luče ne bo nič spremenilo. Tako kot do sedaj bo potrebno sodelovati tudi v prihodnje. SN: Očitno tudi bojkot vokalnih volitev v občinske organe ni vplival na dobre odnose? Selišnik: V Lučah bojkota nismo smatrali kot bojkot Luč, ampak nasprotovanje republiški zakonodaji. Kolikor vem, ni v Lučah Solčavanom nihče nič obljubljal. Navsezadnje za to tudi ni nihče pristojen. Vprašanje občine Solčava ni bilo prejuduci-rano, vseskozi smo poskušali realno ocenjevati njihova prizadevanja. Nihče ni imel Lojze Selišnik: "Nismo kot slovenski politiki..." (foto: Ciril Sem) občutka, da je prikrajšan, razen seveda Solčavani, ker so bili in so še vedno brez predstavnikov v občinskem svetu. SN: Kaj to pomeni za samo delovanje sveta? Selišnik: Vse stvari, ki jih je po statutu potrebno sprejeti z dvotretjinsko večino, zahtevajo 100-odstotno udeležbo. Tudi pri potrjevanju odlokov z navadno večino lahko manjkata samo dva svetnika. Na srečo se z vprašanjem neprisotnosti ne srečujemo, saj je prisotnost na sejah visoka. SN: Občutek imam, da v Lučah prisegate na razvoj drobnega gospodarstva. Selišnik: Tozadevna potreba je seveda prisotna, tudi izkazan interes je precejšen. Občinski svet je izdal odlok o pogojih najema. Sestanek s predstavniki bank je odprl možnost najema kredita, občina bo dejavnost podpirala s subvencijo kreditov. Med samimi dejavnostmi prednjači razvoj kmečkega turizma, turizma na splošno in gostinska dejavnost. V Lučah imamo predvsem možnost za razvoj drobnega gospodarstva, industrije nimamo in si je tudi nihče ne želi. SN: Luče so bile do nedavnega najlepši kraj ne samo v dolini ampak precej širše. Nazadovanje je očitno. Kje vidite vzrok za takšno stanje? Selišnik: Včasih so bile Luče najlepši kraj v Jugoslaviji, sedaj nismo niti v Zgornji Savinjski dolini. Turizem je nazadoval že pred razpadom bivše države, v nasprotju s svetom, kjer se je ta gospodarska panoga močno razvijala. Povsod so veliko vlagali v infrastrukturo in objekte, resnici na ljubo je treba priznati, da smo pri nas nekoliko zaspali. Poleg tega smo se premalo prilagajali potrebam svetovnega turizma, ki bazira predvsem na nudenju možnosti aktivnega počitka. Turistične Luče so žele svoje uspehe na račun čistega zraka, lepe narave in planin, ki nas obkrožajo. To pa v današnjem postindustrijskem času za evropskega turista nikakor ni dovolj. Več bo potrebno vlagati v športne objekte (zgrajena so že igrišča za tenis op. EM), objekte za zabavo, ustanoviti organizacije za animacijo turistov in preko tega zaposliti tudi domače ljudi. Z takšnimi vlaganji bi se spremenil odnos Lučanov do turizma, ki je in vedno bolj bo gospodarska panoga, od katere se da spodobno preživeti. Turizem je panoga, kjer je potrebno sodelovanje in kolektivni pristop vseh v prostoru. Tudi zaradi povedanega je potrebno priznati, da je okolica Luč precej razpuščena. Pojavljajo se drvarnice pokrite z razno pločevino in to na občinski zemlji. Občinski svet se je odločil, da je potrebno stvari spremeniti in takšni samovolji narediti konec. SN: Brez spodobne cestne infrastrukture je vse našteto več ali manj samo teorija, brez prave možnosti za uresničitev. Selišnik: Res je, turizem je prvenstveno vezan na vprašanje ceste. Z rešitvijo tega problema, ki nam jemlje ogromno energije, bi se tudi ljudje znebili občutka, da so od vseh pozabljeni. Kljub vsem neizpolnjenim obljubam upamo, da nam bo država naklonila milost in cesto dogradila. Ostati moramo optimisti, čeprav ni vedno lahko. SN: Kako ocenjujete bodočo perspektivo občine Luče? Selišnik: Če bomo uspeli v Lučah zagotoviti dovolj delovnih mest in nudili možnost individualne gradnje, bodo mladi ostali. Prvi pogoj razvoja je rešitev cestne povezave z dolino in ostalim svetom. Vse to pa v mnogočem ni odvisno od Lučanov. V kolikor bodo izpolnjeni vsi pogoji, bodo Luče ponovno zaživele. Z ostalimi sodelujemo v okviru potreb in interesov, na temelju skupnih projektov je sodelovanje pozitivno brez nasprotovanj. SN: Hvala za razgovor, še veliko uspeha vam želimo. Edi Mavrič Logarska dolina Potočke zijalke ne bodo več ropali Že v prejšnji številki smo poročali, da Arheološki inštitut in Paleontološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v gostišču Firšt v Logarski dolini pripravljata stalno razstavo o Potočki zijalki. Avtor razstave, katere pobudnika sta publicist Peter Li- kar in dr. Katica Drobne s Ivan Turk z Arheološkega lavci. Za to priložnost bodo izdali zloženko o prvem raziskovalcu Srečku Brodarju in o Potočki zijalki ter poseben vodnik po razstavi. Ponatisnjena bosta zvezka Draga Mezeta in Antona Ramovša “Logarska dolina" in knjižica Petra Likarja “Srečko Brodar: Odkril sem Potočko zi-jalko", izšli pa bodo tudi videoposnetki o Brodarju in Potočki zijalki. Ker v zadnjih letih Potočko zi-jalko vse pogosteje obiskujejo "raziskovalci", ki prihajajo tudi preko avstrijske meje in ropajo bogato arheološko najdišče, so se v Inštitutu za arheologijo in Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU odločili skupaj z Oddelkom za geologijo Naravoslovne tehnične fakultete Univerze v Ljubljani Potočki zijalki vrniti nekdanji sloves, jamo pa zaščititi in ohraniti kulturno dediščino v njej za sistematične znanstvene raziskave. Jamo bodo še letos od stropa do tal zaprli s kovinskimi rešetkami. Po mnenju Ivana Turka je Potočka zijalka še izjemno bogato neraziskano nahajališče. Jama je dolga okoli sto metrov, sedimenti pa so kljub dolgemu časovnemu obdobju izjemno plitki. Na najdbe je mogoče naleteti že na globini pol metra. Toda že Srečko Brodar je pri preprostem odkopavanju z lopatami in ravnicami naletel na skale, ki so Ljubno ob Savinji Paleontološkega inštituta, je inštituta ZRC SAZU s sode- se nekoč odkrušile s stropa, in domnevati je mogoče, da so pod njimi ostanki pračloveških kultur iz še starejših obdobij. Toda za zdaj denarja za obsežna izkopavanja ni, zato bodo jamo zaprli, ključ za vstop vanjo pa zaupali eni izmed bližnjih kmetij, kjer bo kateri izmed domačih usposobljen za vodiča radovednim planincem, turistom ali šolarjem. Izkopavanja bi bila izjemno draga predvsem zato, ker bi bilo treba do vhoda v jamo na nadmorski višini okoli 1700 metrov speljati tovorno žičnico, vodo in elektriko ter najprej pod vodstvom arheologov in geologov izvesti obsežna in zamudna fizična dela. Kot pravi Turk, je morda celo bolje, da se nadaljnje raziskovanje jame prepusti zanamcem, ki bodo imeli morda na voljo še boljše znanstvene metode. Morda bodo v bližnji prihodnosti narejene le nekatere geološke vrtine, zaradi katerih ne bo omembe vredne škode, za prihodnja izkopavanja pa bi z raziskavo izvrtanih jeder dobili informacije neprecenljive vrednosti. Stalno razstavo o Potočki zijalki v Logarski dolini bo 16. junija svečano odprl predsednik države Milan Kučan. Franci Kotnik Priprave na Flosarski bal Flosarski bal je bil od nekdaj (tak je še danes) velik ponos Ljubencev, zato želijo tudi letos dokazati, da so vredni izročila in pravi potomci flosarjev. Letošnja turistično - narodopisna prireditev, združena s praznovanjem občinskega praznika, bo bogatejša še za eno pomembno prelomnico. Ljubenski gasilci se namreč pospešeno pripravljajo na 110-letnico društva. Ob tej priložnosti nameravajo izdati priročen bilten o razvoju in delovanju društva skozi zgodovino. Programske usmeritve 36. flosar-skega bala so že pripravljene; vsebina je zaenkrat še skrivnost, vendar organizatorji obljubljajo številne zanimive prireditve, ki se bodo odvijale dober teden. Edi Mavrič Nazarje Delovno praznovanje krajevnega praznika V Nazarjah bodo 12. junija praznovali krajevni praznik, vendar za praznovanje ne bo veliko časa. Dejavnost krajevne skupnosti v zadnjem letu in pol, odkar obstaja Občina Nazarje, sicer ne izstopa posebej, temveč se vklaplja v delovanje občine kot celote. In prav na tem področju je sedaj v teku kar nekaj aktivnosti. Vzdrževanje gozdnih cest se po dolgotrajni in hudi zimi izvaja v skladu s planom, medtem ko za krajevne ceste kronično primanjkuje denarja. Zimsko vzdrževanje je namreč "požrlo" kar tri četrtine predvidenega denarja, zato na občini iščejo možne dodatne vire. Dograditev kanalizacijskega sistema je naslednja naloga, ki jo je potrebno realizirati, saj gre tudi za predpripravo gradnje objekta centralne osnovne šole. Projekt je občina prijavila na natečaj ministrstva za okolje in prostor in upravičeno računa na sofinanciranje s strani republike. Sicer pa bo, kar se šole tiče, letos pripravljena potrebna dokumentacija, začetek gradnje pa je predviden v letu 1997. V najkrajšem času naj bi se pričela postavitev javne razsvetljave pri stanovanjskih blokih. Doslej je v ta namen vedno zmanjkalo denarja, sedaj pa bo le prišlo do re- alizacije. Po hitrem ukrepanju "kliče" zid ob starem pokopališču pri cerkvi, ki se na nekaterih mestih že ruši. Za njegovo sanacijo bodo porabili tudi sredstva iz naslova prispevkov za grobove, ki jih je zbrala krajevna skupnost. Zelo pereča točka je most čez Dreto pred samostanskimi stopnicami, ki je dotrajan in ne dopušča prevoza težjih tovorov, za določeno število občanov pa predstavlja praktično edino povezavo s krajem. Ker je nanj vezano tudi Dobrovlje nad Mozirjem, bo pri sanaciji sodelovala tudi mozirska občina. Marsikaj bo torej v Nazarjah letos postorjenega, še vedno pa ostaja neurejen center kraja. Okolica Bohačeve hiše bo v kratkem lepša, podjetje Savinja pa kljub lanskoletnim napovedim na razočaranje krajanov še vedno ni pričelo s sanacijo marofa. Franci Kotnik Občina Ljubno Pozornost najmlajšim občanom Ker se Občina Ljubno že drugo leto zapored srečuje z negativnim prirastkom števila občanov, je občinski svet sklenil, da se najmlajšim, ki so šele pokukali na svet, oziroma njihovim staršem izrazi skromna pozornost v obliki simboličnega zneska na hranilni knjižici. Prvi novorojeni ljubenski občan je bil letos Luka Krajnc, kateremu je hranilno knjižico izročila županja Občine Ljubno Anka Rakun. Obisk delegacije humanitarne organizacije JEN V dneh od 13. do 15. maja 1996 sta bili gostji naše doline predstavnici humanitarne organizacije iz Japonske, ki je že dve leti dejavna na področju Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Keiko Ki-vama in Akemi Honjo sta spoznali naše predstavnike Rdečega križa in Karitasa in spletle so se nove prijateljske vezi. Izvajanje programov v času obiska je prevzelo podjetje Merx GP Turist Nazarje in podjetje Šared Mengeš PE Nazarje s sponzorji. Predstavnici organizacije Japan Emergency NGOs; Project for the former Yugoslavia, sta si ogledali naše kraje. Povabilu so se odzvali tudi koordinatorji dela na reškem centru JEN, skupaj z urednikom časopisa Vodič, Mladenom Vujičem. Izdajo časopisa finančno podpira JEN in ta je v celoti namenjen izgnancem in beguncem širom po svetu. Gostje so si v spremstvu Staneta Podsedenška ogledali zakladnico v Radmirju, katedralo v Gornjem Gradu, Logarsko dolino in hotel Plesnik, proizvodne prostore Elk-roja Mozirje, ter zbirni center za begunce v Velenju. Delegacijo sta sprejela župan Gornjega Grada Toni Rifelj in županja Anka Rakun. Županja Ljubnega je predstavila občino Ljubno, njene geografske značilnosti in gospodarsko dejavnost. Dotaknila se je problema nizke natalitete in elementarnih nesreč od poplav do v zadnjem času prepogostih požarov. Pohvalila je Luče ob Savinji pripravljenost ljudi za pomoč v stiskah. Direktorica Keiko Kiyama je povedala, da se dobro počuti med nami in predstavila JEN in njene aktivnosti širom sveta. Humanitarna organizacija deluje na področju medicinske oskrbe, gradnje objektov in socialne službe (pomoč ljudem v mentalnih težavah). S svojimi projekti so bili prisotni v Čečeniji, v Kobeju, v Sahari, po Jugoslaviji in drugod v svetu. Njihova pomoč v. glavnem ni povezana z direktno finančno podporo. Problemov se lotevajo globlje in v celoti. Delegacija humanitarne organizacije je obisk zaključila z banketom v hotelu Planinka, kjer so delegati v času obiska tudi bivali. Tu jev spremstvu citer Francija Robana odzvenel pogovor ljudi, ki nosijo v srcu podobna nagnjenja. Poslovni efekt druženja je bil dober. Veseli bomo, če nas še kdaj obiščejo kot turisti, če pa nas doleti kaj hudega tudi vemo, da nismo sami. V sreči je lepo spoznati in pogostiti prijatelja, v nesreči mu tega več ne moreš ponuditi. Slavica Slapnik Se bodo dela na cesti ustavila? Kot kaže se bodo zadeve okoli obnove ceste Ljubno - Luče zopet zakomplicirale, ob črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bodo z deli celo prekinili. Znano je, da je letošnji državni proračun namenil za obnovo te smrtno nevarne regionalke 93 milijonov SIT. Razliko do 247 milijonov naj bi po tako imenovanem protokolu zagotovili iz sredstev proračuna za leto 1997. S temi sredstvi naj bi izvajalec del Cestno podjetje Celje, predvidoma do jeseni, obnovil cesto do ljubensko lučke meje. Stvari se zapletajo, ker ministrstvo za finance ni podpisalo pogodbe z izvajalcem del. Lučki župan Mirko Zamernik je računal na določila zakona o izvrševanju proračuna v delu, ki pravi, da uporabniki lahko prevzamejo obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta proračunska postavka v proračunu tekočega leta. Uporabnik, v tem primem CP Celje, lahko prevzame zgoraj navedene obveznosti po predhodnem soglasju ministrstva za finance. Tu pa se zgodba konča. Župan je sicer urgiral na republiki, vendar brez uspeha. Pristojnim se očitno ne zdi vredno niti odgovoriti. Mar to pomeni, da se bo moralo cestno podjetje, če seveda želi z deli nadaljevati, kreditirati samo? Težko verjetno. Tudi sicer se po mnenju župana, dela ne izvajajo v skladu z dogovorom, ki je bil z izvajalci dosežen konec aprila. Da bi se dela prekinila sedaj, ko so se stroji na trasi komajda dobro ogreli, noče nihče niti pomisliti. Država si tik pred volitvami velikih pretresov verjetno ne bo privoščila. Po volitvah se znajo stvari zopet zakomplicirati do temeljev. Proračunska postavka za leto 97 bo porabljena. Mar to pomeni, da bo potrebno za nadaljevanje del zopet čakati do naslednjih volitev, se upravičeno zaskrbljeno sprašuje župan občine Luče Mirko Zamernik. EM Občinski svet Luče je na svoji 14. redni seji, na podlagi predloga odbora za kmetijstvo, sprejel PRAVILNIK o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje kmetijstva v občini Luče 1. člen Finančne intervencije se uvedejo, kot podpora gorsko višinskemu območju na celotnem teritoriju občine Luče za ohranjanje kmetij. Sredstva se namenijo za: oznaka namen 7.1.1. Program kmetijsko svetovalne službe 7.1.2. Sofinanciranje veterinarske službe 7.1.3. Program reprodukcije 7.1.4. Pomoč čebelarstvu 7.1.5. Intervencije v proizvodnji 7.2. Izobraževanje kmetovalcev 7.3. Sofinanciranje ceste na planinski pašnik-Podvežak 2. člen Upravičenci do sredstev po tej uredbi so: M-ZKZ Mozirje, Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje - Kmetijsko svetovalna služba za območje občine Luče ali katerakoli druga pravna oseba s sedežem v občini Luče. 3. člen Vlagatelji so po pridobitvi sredstev, dolžni prenakazati sredstva neposrednim upravičencem, najkasneje pet delovnih dni po prejemu. Pridobijo jih na podlagi izstavljenega računa, kateremu mora biti obvezno priložen seznam in višina sredstev za posameznega upravičenca. 4. člen Vlagatelj ne sme pogojevati uveljavljanja ali izplačila interventih sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega oz. pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže. 5. člen Za uveljavljanje sredstev po tem pravilniku vključno s stroški finančnega poslovanja sme vlagatelj, ki pridobi sredstva za neposredne upravičence, zaračunati dejanske stroške, vendar največ do 1% od višine uveljavljenih sredstev. 6. člen 7.1.1. - program kmetijsko svetovalne službe, je višina sredstev 200.000,00 SIT. Sredstva so namenjena za analize krme in zemlje. 7.1.2. - Sofinanciranje veterinarske službe; višina sredstev 360.000,00 SIT. Namenjena so sofinanciranju osemenjevanja, 400 SIT na osemenitev. 7.1.3. Program reprodukcije, višina sredstev 208.000,00 SIT. Namenjena so za sofinanciranje plemenskih žrebcev in prašičev. 7.1.4. - pomoč čebelarstvu. Višina 50.000,00 SIT. Sredstva so namenjena za sofinanciranje nabave zdravil za čebele. 7.1.5. Intervencije v proizvodnjo. Višina 1.900.000,00 SIT. Sofinanciranje pri odkupu mleka 0,7 SIT za liter mleka in regres pri odkupu mlade pitane govedi 5000 SIT na glavo odkupljenega goveda. 7.2. Izobraževanje kmetovalcev - višina 100.000,00 SIT. Sofinanciranje stroškov izobraževalnih tečajev. 7.3. Sofinanciranje ceste v Podvežak. Višina 300.000,00 SIT. 7. člen Za zadeve, ki jih ta pravilnik ne obravnava se smiselno uporabljajo določbe Uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1996 (Ur. list RS št. 7/96). 8. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu občin: Mozirje, Nazarje, Luče, Gornji Grad in Ljubno. Predsednik občinskega sveta občine Luče Alojz Selišnik dipl. ing. ZAHVALA Matkovi iz Logarske doline se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih tako ali drugače pomagali in stali ob strani. Ogenj nam je prizadejal veliko bolečino, vaša topla prijateljska roka pa nam je znova dala moči, da se vzravnamo. BOG VAM POVRNI! Teta Marija, Janez, Marija, Klemen, Domen, Majda, Johana Oß JdZ.4#£VW PiZJZniKV, i če v 12. juniju, včem Lra.ja.nom in jim želi, da L Lrajevni čLupnočti, LaLor tudi v Lrog.u mojih domačih, prijateljev in znancev tili Lar najLolje. poči s»et jcs n azarje OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD Občinska uprava JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB PREVOZNIKOV ZA PREVOZ ŠOLOOBVEZNIH OTROK I. ZA RELACIJE AVTOBUSNEGA PREVOZA: 1. TIROSEK (Pavelni) - GORNJI GRAD - ŠMARTNO OB DRETI in obratno ŠMARTNO OB DRETI - GORNJI GRAD - TIROSEK (Pavelni). 2. PUSTO POLJE - ŠMARTNO OB DRETI - GORNJI GRAD in obratno GORNJI GRAD - ŠMARTNO OB DRETI - PUSTO POLJE. POGOJI: - urejen status podjetnika ali samostojnega podjetnika v skladu z zakonom - ustrezno vozilo glede na število otrok in stanje ceste na relacijah za katero se prevoznik prijavlja - ustrezno zavarovanje vozila in potnikov - možnost pokritja izpada v primeru večje okvare na vozilu ali odsotnost voznika zaradi višje sile - ustreme kvalifikacije prevoznika - prilagajanje šolskemu umiku (dogovor s šolo) - vestnost, rednost in točnost prevoznika IZBIRA: Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo: - ustrezno vozilo - najbolj ugodne cene - so že vršili usluge prevoznika šoloobveznih otrok POGODBA V pogodbi o prevozu šolskih otrok, ki jo bo izbrani prevoznik sklepa! z Osnovno šolo Gornji Grad in Občino Gornji Grad, bodo dogovorjeni natančnejši pogoji za opravljanje prevozov. PONUDBA Pismene ponudbe z dokazili morajo kandidati poslati do vključno 14.06.1996 na naslov OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD. Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti z označbo: NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA ŠOLSKE PREVOZE. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključenem roku za razpis. Dodatne informacije dobite v Osnovni šoli Fran Kocbek Gornji Grad tel. 843-012 ali na Občini Gornji Grad tel. 843-068. Turistično društvo Rečica Obilna bera zgornje-savinjskih želodcev Po letu dni je Turistično društvo Rečica ob Savinji minuli konec tedna znova organiziralo ocenjevanje zgorn-jesavinjskih želodcev. Ocenjevanje se je od lanskega razlikovalo v tem, da so najboljši izdelovalci prejeli plakete z novimi oznakami (plombic z logotipom letos še niso delili), ocenjevanja so se lahko udeležili izključno zgornjesavinjski izdelovalci, organizatorji pa so zaradi visokih stroškov, ki so povezani z ocenjevanjem, obdržali najboljše želodce. Strokovna komisija pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra se je dela lotila v soboto ob desetih dopoldne in ga zaključila ob štirih popoldne. Pregledala je 73 želodcev, med katerimi so bili nekateri boljši nekateri slabši, nekaj pa je bilo tudi takih, ki jih je komisija zaradi preslabe kvalitete izločila iz postopka ocenjevanja. Po besedah predsednika komisije je to morda posledica dejstva, da je za letošnje ocenjevanje prispevalo svoje izdelke kar 40 "novincev". Komisija je ocenjevala seveda več lastnosti želodcev. Najprej zunanji videz: obliko, velikost in barvo. Nekateri izdelki so bili premajhni, nekateri pa pretanki. Kritična masa naj bi znašala 60 dekagramov, debelina pa od 2,5 do 4 centimetre. Plesen na ovitkih ne daje najboljšega zunanjega videza, zato ni priporočljiva. Še večja napaka pa je lepljivost ovitkov, ki se kar pogosto pojavlja in je očitno posledica nepravilnega sušenja oziroma zorenja. V neredkih primerih se je neprijeten vonj lepljivega ovitka prenesel tudi v notranjost želodca in pokvaril njegovo, sicer kvalitetno vsebino. Žlender je ob tem navedel zanimivo primerjavo z vinarji, katerim se dobro vino v slabih sodih prav tako pokvari. Notranjost želodcev je bila v nekaterih primerih netipičnega videza, čemur je bila kriva nepravilna sestava mase. Na celotno maso za izdelavo želodcev je dovoljeno dodati le okrog 20 odstotkov maščobe, ki mora biti v izdelku tudi enakomerno porazdeljena. V ta namen je potrebno maso res temeljito premešati. Poleg tega je strokovna komisija ugotovila tudi napako nekaterih izdelovalcev, ki so masi dodajali preveč govejega mesa. Le-tega je dovoljeno dodati kvečjemu dobrih 10 odstotkov, medtem ko mora biti osnova kvalitetno svinjsko meso. Nekateri želodci so bili neznačilno začinjeni, kar je tudi narobe. Nekateri izdelovalci namreč pretiravajo s česnom, nekateri z vinom, najbolj pomembna pa je sol, ki ne igra le vloge mikrobiološkega stabilizatorja ampak služi tudi kot vezivo. Dr. Božidar Žlender je pohvalil vse tiste izdelovalce, bilo jih je 26, ki so si prislužili potrdila o kakovosti (od 20 možnih so zbrali vsaj 15 točk), in še posebej tiste, ki so bili najboljši, teh je bilo 13. Organizacijo ocenjevanja je ocenil kot brezhibno, za kar si pohvalo zasluži rečiško turistično društvo. Dr. Stanko Renčelj je k povedanemu dodal, da bo jeseni na Rečici organizirano strokovno predavanje, na katerem bodo izdelovalcem želodcev posredovali napotke v zvezi z izbiro in uporabo ovitkov ter o tehniki sušenja in obračanja. Prav v teh fazah očitno nastaja največ napak. Vsi najboljši želodci gredo pred uradno razglasitvijo rezultatov, ki bo 6. julija pod trško lipo, še na mikrobiološko preiskavo, zato so vsi rezultati za zdaj le neuradni. Najboljšim izdelovalcem je plakete podelila predsednica Turističnega društva Rečica Vida Orlovič. Franci Kotnik Na zdravje najboljšemu zgornjesavinjskemu želodcu! (foto: Ciril Sem) Medalje za najboljše zgornjesavinjske želodce leta 1996 prejmejo (neuradni rezultati): BRONASTA PLAKETA 1. Alfonz Zupančič, Sp. Kraše 2. Milena Klemenšek, Logarska dolina 3. Jože Tesovnik, Savina 4. Vera Prek, Radmirje 5. Nežka Krivec, Logarska dolina 6. Vera Atelšek, Šmihel 7. Jože Marolt, Brezje nad Mozirjem 8. Jožefa Tostovršnik, Radmirje SREBRNA PLAKETA 1. Zofka Šumeč, Logarska dolina 2. Podrižnik Mirna, Raduha 3. Jože Remic, Prihova 4. Peter Resnik, Podvolovljek ZLATA PLAKETA 1. Ivan Rakun, Poljane Obiskali bomo sponzorje PGD Ljubno praznuje letos svojo 110. obletnico ustanovitve. Ob tako visokem jubileju se spodobi, da se člani sedanjega društva predstavijo s svojo pripravljenostjo - tehnično opremljenostjo občanom. Le-ta je ob požarih, naravnih in drugih nesrečah še kako pomembna zaradi reševanja človeških življenj in premoženja. Odločili smo se, da zamenjamo 32 let staro cisterno z novim, modernim avtomobilom znamke Mercedes. Občina Ljubno je tovrstno nabavo podprla v okviru svojih možnosti. Manjka pa nam še približno 80 tisoč DEM za nadgradnjo. Že to bi radi fizično in finančno speljali do avgusta, ko bomo praznovali skupaj z darovalci. Prosimo občane, podjetja in podjetnike, obrtnike in druge dobrotnike, da bi imeli posluh za našo nabiralno akcijo posebej takrat, ko bomo potrkali tudi na "vaša" vrata. Člani upravnega odbora in vsi gasilci se vam za naklonjenost in razumevanje že vnaprej zahvaljujemo. Želimo si, da bi bili občani ponosni, njihovo zaupanje pa se bomo trudili upravičiti vedno znova. Upravni odbor Zgomjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje Četrt stoletja požrtvovalnega dela V Sloveniji je 163 tisoč invalidov. V 62 invalidskih društvih je vključenih okrog 50 tisoč članov, od katerih je približno 40 tisoč delovnih invalidov, ostali pa so telesni invalidi od rojstva, ki nimajo statusa delovnega invalida. Zgomjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov, ki ima svoj sedež v Mozirju in združuje 620 članov, je 11. maja v Savinjskem gaju praznovalo 25-letnico delovanja. Preko 800 udeležencev prireditve, med katerimi so bili poleg domačih tudi številni invalidi iz drugih slovenskih krajev, je najprej prisluhnilo "uradnemu" programu, v katerem je uvodni pozdrav izrekel predsednik društva Anton Gračner. Spomnil je na pomembne mejnike v zgodovini društva in se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu razvoju, iskreno zahvalil. Še posebej še živečima ustanovnima članoma Tomu Kordiču in Veri Mrzlak ter soustanovitelju iz Celja Ludviku Preglju, ki so poleg ostalih zaslužnih članov prejeli posebna priznanja. Svoja razmišljanja ob tem lepem jubileju društva je predstavil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Marjan Kroflič. Razočaran je ugotavljal, da v Sloveniji zadnja leta brezposelnost invalidov narašča, med njimi je največ dolgotrajno brezposelnih, število poklicnih rehabilitacij delovnih invalidov za zmanjšuje. Vse to je v nasprotju z dokumentom, ki ga je leta 1991 sprejel slovenski parlament, in v katerem so zapisani globalni cilji in usmeritve slovenske države na področju invalidskega varstva. "Naše invalidske organizacije in mi kot njihova zveza smo dolžni, da s svojo organiziranostjo in aktivnostjo podpremo, utrjujemo in uveljavljamo zakonske ukrepe naše države na področju invalidskega varstva. Strnimo svoje vrste, da bomo skupaj zmogli ohraniti doseženo raven socialnih pravic. To pomeni, da moramo našim članom ponuditi take programe, preko katerih bodo lahko zadovoljevali svoje potrebe po druženju, po soupravljanju družbenih zadev z lastno aktivnostjo in delom in da bodo uveljavljali svojo enakovrednost, tako socialno kot tudi ekonomsko. Naša poglavitna skrb bo oblikovanje in izvajanje solidnih socialno zdravstvenih programov za naše člane širom Slovenije, informiranje članov o njihovih pravicah in postopkih uveljavljanja le-teh ter osveščanje slovenske javnosti o nastajajočih problemih na področju invalidskega varstva." Marjan Kroflič je vsem članom zgornjesavin-jskega invalidskega društva ob srebrnem jubileju iskreno čestital in predsedniku izročil priznanje zveze. V imenu Občine Mozirje, ki je bila pokroviteljica prireditve, je spregovoril župan Jakob Presečnik. Med drugim je dejal, da lahko država za invalide marsikaj naredi, lahko pa tudi na marsikaj pozabi. Zato je potrebno dejavnost invalidske organizacije še okrepiti. Za bogat kulturni program na prireditvi so poskrbeli mešani pevski zbor Društva upokojencev Mozirje, folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki, ansambel harmonikašic Zupan iz Mengša, učenci mozirske osnovne šole in instrumentalna skupina "S treh vrhov". Slavnostna prireditev se je nadaljevala s prijateljskim srečanjem, kakršnega si znajo narediti samo invalidi. Dobra volja je za nekaj prijetnih uric izpodrinila vse skrbi in tegobe. Zgomjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov je s pomočjo sponzorjev ob 25-letnici izdalo tudi bilten, v katerem je opisano delovanje društva v tem obdobju. Franci Kotnik fl Obisk papeža Janeza Pavla n. V dneh od 17. do 19. maja je bil v naši državi na obisku papež Janez Pavel II.. Slovenija in njeni državljani so ga na ljubljanskem letališču pričakali z najvišjimi državniškimi častmi. V treh dneh bivanja v Sloveniji se je srečal s cerkvenim vodstvom in dostojanstveniki, vodstvom države, politiki, predstavniki kulture in znanosti ter vsemi, ki so hoteli v živo občutiti moč njegove karizme. Z ljudmi se je najprej srečal v Ljubljani, kjer se je na Hipodromu Stožice zbralo okoli 100.000 ljudi. Na slovesen način so proslavili 1250 let krščanstva na slovenskem. Kot je že v navadi, se je na posebnem srečanju spoznal z mladino. Z mladostjo in žarom so v Postojni proslavili papežev 76. rojstni dan. Zadnji dan obiska pa je papež obiskal Maribor, kjer ga je pričakalo okoli 110.000 ljudi. Na letališču v Postojni se je zbralo več kot 50.000 mladih iz vse Slovenije. Prišli so tudi iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter celo iz Argentine. Iz naše doline se je v Postojno napotilo kar 8 avtobusov. Z velikim pričakovanjem so se na pot odpravili okoli osmih zjutraj. Ob prihodu okoli 12. ure je mlade iz naše doline čakalo majhno presenečenje, saj je bilo na parkirišču že vsaj 150 avtobusov. Program, ki so ga mladi pripravili za mlade, se je začel že uro prej, tako da je bilo prizorišče že preplavljeno s pesmijo. Ta program je trajal do pol petih popoldan. Takrat pa je završalo. Nad prizoriščem se je prikazal helikopter notranjega ministrstva. Kolona s papeževim vozilom se je pripeljala do odra. Ko je sveti oče stopil na stopnice, smo ga pozdravili s ploskanjem, vzkliki in mahanjem s priložnostnimi zastavami. Vzhičenje, ki ga je s prihodom povzročil, ni pojenjalo, stopnjevalo se je iz trenutka v trenutek. Papež je vse zbrane nagovoril v slovenskem jeziku. Z nasmehom, ki je bistril utrujene misli, je poslušal želje mladih, ki so mu jih izrekali ob njegovem 76. rojstnem dnevu. Vzdušje je bilo res prekrasno. Višek je bil dosežen, ko je papež zaklical "Papež ’ma vas rad!“. S tem stavkom pa ni ganil le mladih, ki so bili z njim. Gotovo je bila marsikatera solza potočena tudi pred televizijskimi sprejemniki, ki so prenašali direkten prenos. Srečanje je minilo v duhu iskanja ciljev notranjega miru in sreče. Benj'amin Kanjir Zadovoljni po opravljenem delu (foto: C. Sem) Savinjske Ave pred stotisočglavo množico Papež Janez Pavel drugi je v nedeljo, zadnji dan obiska v Sloveniji, obiskal mariborsko škofijo. V to škofijo spadajo tudi župnije Zgornjesavinjske in Zadrečke doline. Množičnega srečanja z verniki škofije, ki je bilo na mariborskem letališču, se je udeležilo tudi okoli tisoč prebivalcev naše doline. Tja jih je peljalo kar 16 Izletnikovih avtobusov, veliko pa jih je odšlo na pot z vlakom ali osebnim vozilom. Med udeleženci množičnega shoda so bili tudi člani okteta Savinjski Ave. Od drugih shodnikov so se ločili po tem, da so bili na odru in ne pred njim. Člane okteta Savinjski Ave, pod vodstvom prof. Tadeje Cigale, je glavni in odgovorni urednik radia Ognjišče, gospod Franci Trstenjak, povabil k sodelovanju pri skupni pripravi na srečanje s svetim očetom. Z veseljem in hkrati strahom, prežetim z odgovornostjo, so se vabilu odzvali. Peti pred več kot stotisočglavo množico ni isto, kot peti pred občinstvom v dvorani. Tega so se člani okteta dobro zavedali, zato so se priprave lotili nadvse resno in zavzeto. Vaje so utrdile samozavest in naravnale misli na dogodek, ki jih je čakal. V Maribor so se naši pevci podali že v soboto. Prespali so na Pohorju, kjer jih je naslednji dan čakal nastop že v zgodnjih jutranjih urah. Priprava na srečanje se je pričela ob pol šesti uri zjutraj. V programu so poleg njih nastopili še Štajerski rogisti, Gašperji, vokalna skupina Krila, Dominik, Joži in Brigita, Tadej Sadar in drugi. Vmes so bila tudi poročila, saj je program v živo predvajal Radio Ognjišče. V družbi elitnih pevcev so se člani okteta Savinjski Ave dobro počutili. Za odrom so stkali prijateljstva, ki jih bodo spominja la na slovesni dogodek. Njihova pesem je zvenela v duhu pričakovanja papeževega prihoda in sreče, ki je lebdela nad prizoriščem. Nastop pred tako številčno množico, pa jim je dal tudi veliko mero potrditve njihovega večletnega delovanja in kvalitete. Dejstvo, da jih je doletela tako velika čast, bo za vedno grelo njihova srca in jim dajalo poleta za nadaljnje delo. Benjamin Kanjir Savinjski Ave v elementu Pozdrav svetemu očetu Čeprav je pot, po kateri je stopala Njegova svetost Janez Pavel drugi, oddaljena iz Mozirja vsaj sedemdeset kilometrov, so se člani sekcije mla-jevcev odločili na izviren način obeležiti ta slovesen dogodek. Ideja, ki se je porodila v glavi Jožeta Marolta, je naletela na plodna tla. Svojo zamisel, da bi na poseben način počastili papežev obisk in praznovanje njegovega rojstnega dne v Sloveniji, je Jože Marolt zaupal mozirskemu župniku Ivu Suhoveršniku, ki jo je z odobravanjem podprl. Pobudo je nato prevzela Vida Or-lovič. ki je poiskala tudi sponzorje. Njena ljubezen do mlajev, ki izvira že iz njene rane mladosti, je naletela na poslušna ušesa že kar pri mozirskem županu Jakobu Presečniku. Pomembnost dogodka in svojevrstnega praznovanja sta potrdila tudi Anton Vrhovnik, direktor ZKZ Mozirje in Milan Cajner, direktor GG Nazarje, ki sta podarila pet mlajev. Dva mlaja, ki stojita že od prvega maja, pa je podaril Jože Marolt. Mlajevci, ki imajo za sabo že skoraj tridesetletno tradicijo, so se dan pred papeževim obiskom lotili napornega postavljanja mlajev. Z izurjenimi rokami in dobro voljo so bili rezultati zagotovljeni. Sedem mlajev, okrašenih z dvema zastavama države Vatikan in petimi slovenskimi zastavami, je poudaril tudi napis, ki je kazal osrednjo misel obiska - Oče, potrdi nas v veri! Poleg velikih mlajev dopolnjuje simboličnost še šest manjših. Veliki mlaji simbolično prikazujejo desetletja, mlajši pa leta papeževega življenja. Skupno torej 76 let, ki jih je Sveti oče slovesno praznoval na srečanju z mladino v Postojni. Postavitev mlajev so podprle tudi stranke SKD, SDSS, SLS in LDS, ki so s svojim prispevkom potrdile pomen dogodka. Čeprav papeža pot ni vodila skozi Mozirje, ni popolnoma izključeno, da mlajev ni videl. Letalo, ki ga je popeljalo nazaj v Rim, je letelo nad Dobrovljami in pet minut pred osmo zvečer je bilo vidno iz Mozirja. Benjamin Kanjir Bočna Pesem pomladi 96 Dopoldansko pevsko druženje otroških glasov minulo soboto v Gornjem Gradu (o tem več prihodnjič) je zaokrožila popoldanska pevska manifestacija v Bočni. Namera bočkih kulturnih in pevskih zanesenjakov je potrdila tradicionalno pripadnost kraja izražanju dobrih in slabih trenutkov življenja skozi ubrano petje. Pesem pomladi, tako so Bočani preprosto a zgovorno poimenovali prvo in zagotovo ne zadnje pevsko srečanje. Prišli in predstavili so se zbori in vokalne skupine iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, predstavil se je oktet TEŠ, stari znanec kulturnih srečanj širom po dolini, zagotovo pa je bil vrhunec prireditve nastop mešanega pevskega zbora "Peca" Katoliškega kulturnega društva iz Globasnice. Njihova globoko čustvena interpretacija slovenske pesmi, ki je onstran Karavank vse prevečkrat nezaželjena, je prepoznavna nit, ki jo rojaki tako srčno gojijo in ohranjajo. Vez in sodelovanje z matično domovino jim zagotovo pomeni novega elana in moči pri ohranjanju slovenske kulture in materinega jezika. Doživetja in pričakovanja srečanja je v svojem govoru najlepše zaokrožil predsednik organizacijskega odbora prireditve Marko Potočnik, ko je dejal, da je "pesem bogastvo, ki govori o naših prednikih, starših in otrocih, naravi, živalih in ljudeh. Naša dolžnost je, da to zapustimo našim zanamcem kot doto, ki ima trajno vrednost." Besede občudovanja in podpore je izrekel tudi župan Toni Rifelj in sploh je bil v Bočni nekakšen praznični trenutek, prelomnica novega poleta in dale kosežna manifestacija pevskega udejstvovanja. Novo potrjevanje na temelju devetdesetletne zborovske zgodovine kraja. Zapisanemu v potrditev priča tudi spontana sproščenost druženja po zaključku uradnega dela. Pesem iz grl vseh prisotnih, učenih in priložnostnih pevcev je razodevala in na nek način potrdila hvaležnost organizatorjem. Rož, Podjuna, Žila, neuradna himna koroških Slovencev, zapeta v slovo in na skorajšnje snidenje s prijatelji iz Globasnice, pa je bil zagotovo trenutek, ki zasluži mesto v zgodovini pevskega in kulturnega življenja ne samo Bočne, ampak slehernega, ki je bil priča bratskega slovesa. Vsa pohvala in zahvala. Edi Mavrič ............. ,, 7" v.,;- -■> MPZ Peca iz Globasnice pred gornjegrajsko katedralo (foto: E. Mavrič) J Nedostopnost do drugačnosti kaže majhnost veličine, iz katere se j j ponavadi rojeva plašljiva odpornost zatirane misli. Samo enako- j : pravna drugačnost priznava vrednostne sodbe na osnovi potreb ! j lastnega preživetja. Edi Mavrič Savinjčan j PGD Gorica ob Dreti Za Florjanov kipec Za kokarske gasilce, člane PGD Gorica ob Dreti, vemo, da so tako organizacijsko kot v operativnem smislu vseskozi med pomembnejšimi na področju Zgornje Savinjske doline. Številna priznanja in odlikovanja, ki krase vitrine njihovega doma, o tem brez dvoma najzgovorneje pričajo. Poleg ostalih aktivnosti društvo vsako leto, letos že šestič, izvede tekmovanje za kipec sv. Florjana. Tekmovanja, ki ima poleg preverjanja pripravljenosti značaj prijateljskega druženja, privabi vsako leto najboljše desetine iz vse države. Letos je merilo moči 26 moških in 12 ženskih gasilskih enot. Kokarski gasilci tudi sicer precej pozornosti namenjajo predvsem strokovnemu izobraževanju, zato pa je potrebna seveda tudi primerna oprema. V preteklem letu so nabavili dva vodna ščita in usposobili terensko vozilo za gašenje v težkih razmerah. Predvsem pa je njihov cilj nakup sodobnega kombiniranega vozila, saj se brez nizkotlačnih črpalk v bodoče ne bo možno učinkovito zoperstavljati požarom. Predsednik Anton Blatnik je prepričan, da jim bo uspela tudi ta akcija, kot že mnoge prej, seveda s pomočjo krajanov in lokalne skupnosti. Nazarski župan Ivan Purnat je v času županovanja že večkrat dokazal, da je naklonjen gasilski stvari, zato so pričakovanja gasilcev PGD Gorica ob Dreti povsem realna. Rezultati tekmovanja: člani A: 1. Štrekljevec, 2. Dob II, 3. Dob !; članice A: Loka I, 2. Topolščica, 3. Begunje. Edi Mavrič Rdeči križ Slovenije "Nikoli sami" Ker država ne zagotavlja dovolj sredstev za izvajanje temeljnega poslanstva Rdečega križa, to pa je pomoč ljudem v stiski in uresničevanje mednarodnega humanitarnega prava, želi omenjena organizacija zagotoviti manjkajoča sredstva z dolgoročno zastavljenim nacionalnim programom. Prva akcija iz tega programa bo stekla v naslednjih dneh in bo potekala pod sloganom “Nikoli sami". V tednu solidarnosti (od 3. do 6. junija) bo vsako gospodinjstvo oziroma podjetje prejelo prošnjo s položnico ali virmanom. Vsak Slovenec ali Slovenka naj bi prispeval(a) vsaj 200 tolarjev, vsako podjetje pa vsaj 5000 tolarjev. Zbrana sredstva se bodo zbirala na enotnem računu RKS in se nato razporejala v 58 območnih organizacij glede na stalno bivališče oziroma sedež donatorja, kjer bodo namenjena programom, ki se izvajajo v tem okolju. KF Zlata harmonika 96 Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko 96 bo potekalo 21. in 22. junija, torej dva dni, v Nazarjah. Organizatorja, Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in Turistično društvo Nazarje, obveščata godce iz vse doline in okolice, da je skrajni rok prijave 13. junij 1996. I PRIJAVNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE - ZLATA HARMONIKA 96 i VEUA ZA VSE NASTOPAJOČE OBEH VEČEROV \ 1. PRIIMEK IN IME GODCA: _____________________ 2. DATUM ROJSTVA:________________________________ 3. NASLOV:_______________________________________ 4. TELEFON:______________________________________ 5. SKLADBE 1.____________________________________ 2.___________________________________ 6. NASTOPIL-A BOM Z NASLEDNJIM INŠTRUMENTOM: IZREŽI, IZPOLNI IN POŠUI NA NASLOV: ZKO, HRIBERNIKOVA 1, 3330 MOZIRJE, ŽVIPEU IVANA (najkasneje do 13.6.1996) Preventivna akcija policije "Hitrost ubija" V letu 1995 se je na slovenskih cestah zgodilo 38.826 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 415 oseb, hudo telesno poškodovanih je bilo 2.537, lahko telesno poškodovanih pa 5.440 oseb. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, ki je kot primarni vzrok botrovala smrti 166 udeležencev. Tudi v celjski regiji se je lani največ nesreč zgodilo zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo. Od skupaj 6.023 prometnih nesreč se jih je 1.796 zgodilo zaradi navedenega vzroka, kar je imelo za posledico 25 smrtnih žrtev, 181 hudo in 424 lahko telesno poškodovanih. Tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta ni bilo nič boljše. Zaradi neprimerne hitrosti kot primarnega vzroka se je v tem obdobju zgodilo 553 (lani 531) prometni nesreč, od tega 9 (lani 6) s smrtnim izidom, v katerih je 11 oseb (lani 7) izgubilo življenje. V prvih štirih mesecih so policisti celjske regije podali že 8.553 predlogov za uvedbo postopka sodniku za prekrške zaradi kršitev cestno prometnih predpisov, kar je za 80 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri kontroli cestnega prometa so ugotovili tudi 26.525 (lani 15.657) kršitev cestno prometnih predpisov, za katere so kršiteljem izrekli denarne kazni ali izdali plačilne naloge. Glede na to, da je neprilagojena hitrost na prvem mestu za nastanek prometnih nesreč, so pri kontroli cestnega prometa policisti intenzivno izvajali kontrolo hitrosti z radarji in pri tem ugotovili 9.077 (lani 5.709) kršitev. Po akciji "Kolesar" policija nadaljuje s preventivnimi aktivnostmi, ki so usmerjene k veliki in zelo rizični skupini udeležencev v prometu, ki ne spoštuje omejitev hitrosti. V času od 25. maja do'25. junija poteka v celi Sloveniji akcija "Hitrost ubija", v kateri bodo sicer policisti ukrepali tudi represivno, vendar je namen v osnovi preventivne narave -doseči večjo odgovornost pri spoštovanju predpisov o omejitvi hitrosti. Aktivnosti omenjene preventivne akcije bodo policisti izvajali pri redni kontroli prometa, med skupinskimi in poostrenimi nadzori, med radarskimi in laserskimi nadzori, izvajali pa bodo tudi kontrolo hitrosti s pomočjo pregledov tahografskih vložkov. Zloženko "Hitrost ubija" bodo prejeli vsi tisti vozniki, pri katerih bo ugotovljena prekoračitev hitrosti glede na zakonske omejitve ali postavljeno prometno signalizacijo. Zloženko bodo prejeli tudi tisti vozniki, ki bodo prekoračili hitrost še v okvirih dovoljenega limita (do 100 km/h 5 km/h, nad 100 km/h 10 km/h). Na UNZ Celje so se odločili, da bodo zloženko izročili tudi povzročiteljem prometnih nesreč (če pri tem niso bili telesno poškodovani), katerih vzrok je bila neprimerna hitrost. Na UNZ Celje od konca marca razpolagajo tudi z novim radarjem Multanova F6, ki se za razliko od svojega predhodnika ne namesti na vozilo (le kdo ne pozna belega golfa s sivim stožcem na nosu), ampak stoji samostojno v ohišju. Policist upravlja z njim na oddaljenosti do 25 metrov. Radar lahko izmeri hitrost prihajajočih in odhajajočih vozil v vseh smereh, vgrajen pa ima tudi fotoaparat. Policisti so ob tem opozorili, da fotografija kršitelja omejitve hitrosti ni nujno potrebni dokaz niti za policista niti za sodnika za prekrške. Sicer pa bodo glede kaznovanja v novi zakonodaji potrebne določene spremembe, saj je kazen učinkovita le, če je izrečena takoj po kršitvi. Franci Kotnik Veselje in delo s pticami Sonce, jutranja svežina zraka in ptičje petje. Tri stvari, ki človeka spomnijo, da je vredno živeti na tem svetu. Živi del narave, ki te navda z veseljem, je drobna živalica, ki iz svojega grla spravlja živahne, čiste naravne tone, ki sežejo naravnost do srca vsakomur, ki jih sliši in sprejme. Je pa res, da v sedanjem času marsikdo ptičjega petja in nasploh teh drobnih bitij sploh ne opazi. Človekovo hitenje ne daje prostora drobnim stvarem. Pozabljamo pa, da bi včasih le-te lahko zmanjšale velike probleme današnjega časa. Ferdo Remic: "Ptice imam rad že od mladosti" (foto: ToP) Tudi to je lahko eden izmed razlogov, da smo obiskali aktivnega člana društva za varstvo in vzgojo ptic Ferda Remica. Že kot otrok je znal opazovati ptice v naravi. Zdaj pa, ko ima za sabo 54 pomladi, se skrbno posveča vzgoji kanarčkov in papig na svojem domu. Je edini rejec ptičev v Zgornji Savinjski dolini. Ni mogoče opisati številnih glasov kanarčkov in papig, ki so nas spremljali ob pogovoru. Lahko pa se oglasite pri Remicu v Bočni in si izberete novega hišnega ljubljenčka, ali pa se po premisleku včlanite v društvo, ki povezuje ljudi z veseljem do ptic. Ferdo Remic se je rodil na majhni kmetiji v 10-članski družini. Skromno življenje v mladosti je že takrat kalila ljubezen do ptic. Opazoval jih je na poti od doma do šole. Njegova radovednost je iz dneva v dan rasla. Željo po teoretičnem znanju je tešil z branjem ustreznih tem v cicibanu in pionirju. Delal je valilnice, lovil ptičke v takoimenovane "špickajzlne" (kletke za lovljenje) in jih opazoval, kakšni so in kje gnezdijo, kar 87 gnezd je nadzoroval. Ptice je rad krmil z bučnim in sončničnim semenom. Spominja se dogodka, ko je proso namočil v žganje in napojil nabolj požrešenega ptička, da še hoditi ni več znal. Pozornost je posvečal tudi domači perutnini in golobom. Ustvarjanje družine in lastnega "gnezda" je za nekaj časa prekinilo delo s pticami, prav tako je na vzrejo vplivala njegova zaposlitev. Par let je namreč bil kot serviser stavbnega pohištva na terenskem delu. Prvi par kanarčkov je kupil leta 1967. Mama je kanarčkoma spletla iz volne gnezdece in tako se je začelo. Strokovnost Remic črpa predvsem iz revije Moj mali svet. Pravi, da bi tudi po 100 letih ravnanja s pticami še vedno imel mnogo odprtih vprašanj o njih. Leta 1978 in lansko leto je sodeloval pri pripravi razstave ptic v Mozirju. To nikakor ni bilo enostavno, saj sta v društvu le dva rejca. Razstavo so popestrili mozirski vrtnarji. Pred leti je večkrat sodeloval na razstavah v jugoslovanskem merilu, sicer pa že vrsto let skrbi za ptice v Savinjskem gaju. Letošnje leto je bila vzreja ptic težavna. Nasploh delo zahteva svoj čas in red. Remic vstaja ob 4.15 zjutraj in ob 4.30 je že pri pticah, kjer se jim posveča do 5.00. Sledi še krmljenje zajcev in ob 6.00 je v službi, v podjetju Glin Žagarstvo. Ko se vrne domov, gre najprej k pticam. Zvečer ga čaka še ura krmljenja in čiščenja. Čistoča je zelo pomembna. Občasno pride tudi do zdravstvenih problemov. Male bolnike zdravi z osamitvijo, grenkimi kamilicami, ukinitvijo zelenjave, vitamini Ornitovit, minerali in s sipino kostjo za popestritev jedilnika. Seveda vse po pravem vrstnem redu. Hrana ne sme vsebovati prahu. Ferdo Remic ima za sabo 37 let službe in njegova naj večja želja je, da bi bil zdrav. Rad bi se še dolgo posvečal svojim ljubiteljicam,pticam. Če vas zanima karkoli v zvezi z njimi, je najbolje, da povprašate kar njega osebno. Prav tako ste povabljeni, da se včlanite v njihovo trenutno komaj petnajst člansko društvo. Pokličete lahko predsednika društva Sreča Gostečnika 832-745 ali pa Ferda Remica 843-335 v večernih urah. Veselje zadovoljne ptice pevke pričara veliko veselje človeku, ki jo ima rad. Slavica Slapnik LJUDJE IN DOGODKI Rojstni dan najstarejše Nazarčanke Življenje je pestro, pa vendarle lepo. Človeštvu se rodi nov človeček, ki se razvija, raste in postaja vse bolj podoben ljudem okrog sebe. Razvija se naprej in živi svoje življenje, ki je nenehno prepleteno s takimi in drugačnimi življenjskimi usodami. Vsi živimo, le nekaterim pa je dano dolgo in polno živeti. Predsednica krajevne skupnosti Nazarje Marija Krivec in predsednik društva upokojencev iz Nazarij Stanko Žvipelj sta ob rojstnem dnevu voščila najstarejši krajanki Nazarij, 95-letni Antoniji Golob, rojeni Lambizar. Obiskali smo jo tudi mi, da nam izda zanimivosti in skrivnosti svojega življenja. Zdaj, pravi, je naglušna, bere lahko le še velike črke, hodi s palico, nadvse rada pa ima otroke. Rano mladost je preživela v deset članski družini, na stara leta pa je ostala sama. Pri osmih letih ji je umrla mama, deset let zatem pa še oče. Vedno je morala veliko delati in slabo jesti. Na mizi je bila repa, koruzna ali mlečna juha, jabolka ter ovsen, ržen in ječmenov kruh z bodečimi resami ovsa. Kljub temu, ali pa ravno zato, je bil kruh takrat bolj cenjen kot danes potica. Rada se spominja večerov, ko so tolkli sadje in prešali "tovkec" ter prepevali in pripovedovali vice. Vstajala je zelo zgodaj, običajno okrog štirih in že ob zori nabirala borovnice, iz katerih so kuhali žganje. Živo se spominja tudi, kako so nizali kostanj na špago in ga nato pekli, kako so mencali proso, pa še in še je lepih spominov na utrip življenja iz mladosti. Od doma na Plešivcu so hodili enkrat tedensko v Škale v cerkev k maši in nato še k verouku. Antonija je bila zelo navezana na najmlajšega brata, ki je bil dvanajst let duhovnik, a je žal že dolgo pokojni. Z osemnajstimi leti je šla služit v Pesje, kjer je delala 25 let. Zatem se je poročila z upokojencem, ki je potreboval postrežbo in živela z njim devet let. Preselila seje v Velenje in pred enajstimi leti v Nazarje. Rada je pazila otroke, za katere pravi, da so jo vedno držali pokonci. Glede hrane pravi, da je, kar pač skuhajo, in se dobro počuti, le svinjskega mesa ne sme. Zjutraj seji prileže prava kava z mlekom, čez dan pa tu in tam kak kozarček belega vina. Sprehode, ki jih ji je predpisal zdravnik, opravi v glavnem na poti do cerkve, kjer veliko moli tudi za druge. Velikokrat je že bila v bolnici in upa, da ji tja ne bo več treba. Ko jo je nek zdravnik pred nedavnim, tako kot mi, vprašal po receptu za dolgo življenje, mu je odgovorila nekako takole: "Veliko delaj, skromno jej, v miru pošteno živi in nič hudega, če nič nimaš." Antoniji Golob želimo vse najlepše, obilo zdravja in dobrega počutja ter da se ji izpolnijo njene skromne želje. Slavica Slapnik Vzpon na Kilimanjaro - 5895 m v Piše: Ivo Suhoveršnik (nadaljevanje iz prejšnje številke) Zjutraj nas je pozdravil lep dan in že smo drveli z avtom do vhoda v narodni park. Tu smo dobili dva vodiča in nosača. S težkimi nahrbtniki smo potem veselo rajžali skozi džunglo. Ves čas nas je spremljalo petje različnih ptic. Najbolj pa so nas začudeno ogledovale opice, ki so v tem gozdu pravi domačini. Po nekaj urah smo prišli do prve koče - Maraugu, ki stoji na višini našega Triglava. Tu smo se malo odpočili, pojedli košček čokolade ali par rozin, in takoj je sledila pot proti drugi koči Horombo, ki je na višini 3700 metrov. To pa je že višina Velikega kleka. Med potjo nas je pošteno namočil dež, obtolkla trda toča, na koncu pa nas je zopet izpral tropski dež. V koči smo se vsaj malo odpočili in seveda posušili. Žal s spanjem ni bilo nič. Vsaj zame je bila noč dolga in nemirna. Zjutraj nas je en član odprave zapustil zaradi višinske bolezni. Verjetno se je s težkim srcem poslovil od svojega cilja. Spravili smo skupaj vso to mokro prtljago in tako obteženi smo korakali proti zadnji koči - Kibo, ki je na višini Mont Blanca. Koča je ob vznožju vrha Kilimanjara. Do višine 4000 m nas je še spremljalo zelenje in cvetje, od te višine naprej pa je samo skalovje in ostanki propadajoče lave. Na večer je začelo kar močno snežiti, sneg pa je že drugi dan popolnoma izginil. Kar kmalu zvečer smo se odpravili spat, vendar pravega spanja ni in ni bilo. Vsi smo že kar močno občutili višino in seveda s tem redkejši zrak. Že zvečer smo si pripravili vso prtljago, ki nas je spremljala. Seveda ni smela manjkati prekuhana voda, čokolada in rozine. Tudi tukaj nam je en član odprave odpovedal - preveč ga je zdelala višina in napor. Ob pol enih zjutraj, 26. februarja, smo se podali proti vrhu. Dolgo časa smo zdržali, ne da bi kaj počivali ali da bi bilo kaj večjih nevšečnosti. Više ko smo bili, bolj smo čutili, da nam v bistvu bolj kot kondicije primanjkuje kisika. Prav to je bil vzrok različnim glavobolom in motnjam v prebavi. Kar pogosto smo se morali ustavljati, loviti sapo in gasiti žejo. Pot se je nenehno vzpenjala in ni in ni bilo tako želenega vrha. Vzpon od zadnje koče proti vrhu žrela ugaslega vulkana je podoben Turskemu žlebu, le v daljavi je malo razlike. Po hudih naporih smo le dospeli do roba vulkana. Sledila je še ena urica in bili smo na vrhu Kilimanjara. Ko smo šli proti vrhu, se je na vzhodu prikazalo ogromno sonce, ki je vzhajalo tam daleč iz Indijskega oceana. Res, to je bil veličasten prizor. Naenkrat je vsa narava pordela, tudi led in sneg je dobil čudovito rdečo barvo. Na vrh smo prišli ob 7. uri. Prijeten je bil občutek na vrhu tako visoke gore. (se nadaljuje) Končno na vrhu! OGLASI AVTOiUOTOK d d TRGOVINA IN SERVIS CEUE, MIKLOŠIČEVA 5 PONUDBA RABLJENIH VOZIL V CELJU Tip vozila letnik cena do registracije Hyundai lantra 1,6 GLSI 1993 1.499.000,00 Hyundai lantra 1,6 GLSI 1993 1.749.000,00 Citroen AX caban 1,1 I 1993 1.109.000,00 Fiat Ti po 1,4 IE cat. 1994 1.099.000,00 Hyundai pony 1,5 LSI .1994 1.299.000,00 Hyundai scoupe 1,5 GTI 1995 1.990.000,00 BMW 316 I 1993 2.794.000,00 BMW 518 I 1991 2.249.000,00 Mercedes 200 D 1986 1.749.000,00 Lancia Thema 16 V turbo 1990 1.890.000,00 Renault 19 16 V 1993 2.199.000,00 Hyundai pony LS 1993 1.099.000,00 Chrysler USA GTS 1991 1.449.000,00 Nissan 200 1,8 SX turbo 1993 3.399.000,00 Jeep Cherokee 4,0 L 1991 2.599.000,00 Chrysler Voyager 2,5 SE TD 1993 3.399.000,00 Seat Toledo 1,8 GLX 1993 1.899.000,00 Ida omega 2,0 I karavan 1988 1.199.000,00 Škoda forman plus LX 1994 1.050.000,00 Alfa romeo 155 TD 1,8 1994 2.290.000,00 C - 25 D 1988 1.249.000,00 Hyundai lantra 1,6 GLSI 1993 1.699.000,00' Chrysler USA Saratoga 1991 1.799.000,00 Jugo 55 koral 1989 349.000,00 Ida kadett 1,3 S 1989 999.000,00 j Jugo 55 koral 1989 269.000,00 j Zastava 126 P 650 GL 1991 219.000,00 j R - 5 campus 1991 749.000,00 j Samara 1300 1992 779.000,00 1 Samara 1300 1989 499.000,00 1 Fiat Duna DS 1990 749.000,00 j R - 4 GTL 1988 324.900,00 J Nissan Micra LX 1991 939.000,00 R R - 5 campus 1992 899.000,00 B Tavria 1992 349.000,00 [j Z - 126 P 650 GL 1990 199.000,00 S Jugo 45 1984 129.000,00 I R - 5 campus 1992 989.000,00 I \ Z - 126 P 1987 129.000,00 I Zastava J 1,1 GX 1988 249.000,00 I Citroen C 15 D 1990 990.000,00 I Opel record 1,9 1980 349.000,00 Jugo 55 Skala 1991 379.000,00 ZAZ Tavria 1992 349.000,00 Škoda forman 135 G LX 1993 919.000,00 Mitsubishi colt 1200 EL 1986 499.000,00 Jugo 55 koral 1990 394.900,00 IMV R - 19 TS 1989 999.000,00 Lada 1500 karavan 1993 569.000,00 Hyundai pony 1,3 LS 1990 889.000,00 Visa 11 RE 1986 339.000,00 Jugo 45 koral 1987 249.000,00 AX 11 TGE 1990 829.000,00 Samara 1300 S 1993 799.000,00 Hyundai pony 1,3 L 1990 849.000,00 Jugo 45 koral 1991 369.900,00 Škoda forman GLX 1994 949.000,00 Cimos AX 1,1 TRS 1989 799.000,00 IMV R - 9 exclusive 1988 519.000,00 Cimos BX 16 TRS 1989 849.000,00 R - 5 campus 1991 799.000,00 Samara 1300 S 1990 549.000,00 Jugo 45 A 1988 219.000,00 Samara 1300 S lim. 1993 839.000,00 J 1,1 GX 1988 239.000,00 Niva 1600 1992 699.000,00 Jugo 55 skala 1990 369.000,00 Lada Samara 1300 1987 319.000,00 Niva 1600 1989 598.000,00 Samara 1300 1991 629.000,00 Samara 1300 1993 734.900,00 Lada Samara 1300 1990 539.000,00 Tavria 1993 349.900,00 R - 5 campus 1993 949.000,00 Škoda 105 S 1982 99.900,00 POSEBNA PONUDBA LEASING CHRYSLER VISION, letnik 1994, polog 7100 DEM + 35 x 1490 DEM Nakup rabljenih vozil možen na kredit do 5 let. Vozila odkupujemo z zamenjavo staro za novo ali staro za staro. NOVA VOZILA: KIA, HYUNDAI, LADA, CITROEN, CHRYSLER INFORMACIJE: AVT0M0T0R d.d. Celje, Mikošičeva 5, tel. 063/443-033 int. 20. rbavac I d.o.o. Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218 PRAVI NASLOV ZA NAKUP NOVEGA VOZILA FORD PRODAJA IN SERVIS SUPER UGODNO! /V\u/lo polje 5. nnZflRIE TEI. 831-478. mOBITEI: 0609-631-174 S pomladjo je prišel čas gradbenih del. Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti z dobavo in polaganjem vseh vrst tlakovcev, robnikov in betonskih cevi (ali asfaltiranje) - dobavo sejanega gramoza za betoniranje _ - montažo novin greznin jam iz cevi ; '%'šr ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam j ■ rušenje starih objektov. 'tAA'v Za dela /e priporočam Vr ■ji SALON I 4 I IMVA Šolska 1C, Mozirje Tel. 832-946 UGODNA PONUDBA V MESECU IUNUU Poleg pestre ponudbe kuhinj z odličnimi cenami in ugodnimi plačilnimi pogoji nudimo tudi obnovo kuhinj Masivne hrastove predsobe "SIMSON" Vrtno pohištvo BOHOR IMTO MWFB1M mföBSm Poleg ugodnih cen, brezplačne dostave pohištva in montaže Vam nudimo tudi ugodne kreditne pogoje do 4 let. ^Otte 5 tono ob S3 tel: 841-512 \ VSO PIJfACO VAMI NUDIMO 12 III ADILNICt: (TUBI VCCJC KOli.lGIN£)l Krajevni posebneži Piše: Aleksander Videčnik Je že tako, da je skoraj v vsakem kraju kdo, ki se zdi ostalim nekaj posebnega. Da je temu tako, je pač iskati vzrok v osebnosti nekoga, ki je lahko duhovit, na sploh veseljak ali pa se kako drugače obnaša od drugih v svoji okolici. Takšni vaški "originali" so včasih skrbeli tudi za dobro voljo soljudi. To seveda velja za pretekle čase, ko so ljudje živeli bolj odmaknjeni, ko še ni bilo na radia, ne televizije, pa tudi ne kaj dosti časopisov. V takih okoliščinah je bil vsak posebnež po stari navadi dobro sprejet. Tudi v Mozirju se ljudje radi spominjajo na nekatere, ki so glede izvirnosti obnašanja izpadali iz povprečja. Med take sodi gotovo Jože Pečnik, domačini so mu rekli kar Repnik. Bil je po poklicu tesar, baje zelo dober strokovnjak in delavec. Imel pa je navado, da je pregloboko pogledal v kozarec in to kar pogosto. Med sokrajani je bil priljubljen, tudi mu niso zamerili kakšnih oglatih, ki jih je kar trosil. Povsod je sodeloval, bil je dober pevec in pel v zboru, veliko je igral in med pustnaki mu ni bilo "glihe". Družil se je s prijateljema Tinetom in Tonetom. Ta trojica je marsikatero ušpičila. Zgodb o Repniku je toliko, da bi jih bilo dovolj za knjigo. Seveda so nekatere popestrene z ljudsko domišljijo... Nekoč je Repnik zbolel. Žena mu je kupila pižamo, da bi bil pred zdravnikom dostojno oblečen. Repnik kaj podobnega še ni nosil in je smatral to kot prisilo... Bilo je ob času, ko je župnik blagoslavljal hiše, zato je žena prižgala sveče, kot se to ob takih prilikah spodobi. Seveda je stopil župnik tudi k bolnikovi postelji, da bi ga pozdravil. Repnik pa ves nesrečen izdavi: "P oglejte gospod župnik, jaz sem še tako pri moči, pa me je žena dala v babje cote (pižama, op. A. V.) in mi prižgala sveče, ali ni sama zmešana." Baje ga je župnik pomiril, da sveče niso namenjene njemu, pač pa blagoslavljanju hiše... Ko so v Mozirju igrali pasionske igre, je bil Repnik v vlogi desnega razbojnika. Ko je levemu razbojniku očital,' da on zasluži to trpljenje, saj je bil hudodelec, dočim je sam pravičnik in po nedolžnem trpi. V nadaljevanju bi moral prositi Kristusa, da se ga spomni, ko bo prišel v nebeško kraljestvo. Pa ' se je Repniku spet skazilo. Moral bi reči nekako tako "spomni se name, ko prideš v svoje kraljestvo", dejansko pa je zelo glasno, skoraj preglasno za umirajočega rekel "spomni se name, ko prideš v moje kraljestvo". Gledalci so seveda to opazili, smejali se niso, saj gre za zelo resen prizor, toda ugibali so še dolgo, če je ubogi trpeči desni razbojnik pomešal besedilo, ali pa je spet želel po stari navadi svoje izvirno besedilo... Nekoč je sedel pred hišo, tam nad cesto proti Šmihelu. Mimo je šla skupina Mozirjanov, pa jih je Repnik glasno nagovoril: "Ljudje, pridite k meni, da pogrejemo golaž od lanskega jur-jevega sejma." Seveda ne bi bil Repnik, če ne bi dodal: "Pijače je tudi dosti, saj imam pipo kar v hruško zabito, pa se tako ni treba mučiti s prešanjem. Točim ga zastonj." Mimoidoči so se Repniku lepo zahvalili za prijazno povabilo in seveda ni manjkalo krohota. Neke pomladi je sadno drevje izredno cvetelo. Repnik je pogledoval v drevesa in dejal: "Uboge riti, prej ko bo vsa ta pijača skozi nje predelana..." Moral je k zdravniku. Dr. Lesnika ga ob koncu pregleda povpraša: "Repnik, zakaj vam tako pravijo?" Repnik pa kot bi iz topa ustre lil: 'Ja, gospod doktor, zakaj pa vam rečejo Lesnika?" Lahko bi rekli, vprašanje za vprašanje.... Spet ga je dr. Lesnika opozoril, da bo treba polagoma prijeti za lažje delo. Njegovo zdravstveno stanje je to zahtevalo. Repnik pa je ves žalosten rekel: "Gospod doktor, saj sem že bil na občini, da bi lahko z okna dol gledal, pa so vsa okna že zasedena." Med vojno so Nemci predelovali kaplanijo v občinski urad. Repnik je seveda delal v skupini gradbenih delavcev. Ko so podirali vmesne stene, se je hudo kadilo. Repnik je tekel k oknu in vpil na cesto: "Ljudje bežite, rajh se podira." Sodelavci so ga hitro pomirili, kajti takšne besede so okupatorji plačevali v Starem piskru (celjski zapor). Kdaj so nekoč sejmarili Semanji dan je bil v vsakem kraju doživetje. Tedaj se je zbralo veliko ljudi, ki so ali kupovali ali prodajali ali pa prodajali radovednost. V stari Avstriji so letno razglašali sejme po naših deželah v časopisih, stalno pa je te podatke objavljala pratika Mohorjeve družbe. Tudi mi se bomo poslužili navedb iz Koledarja Družbe sv. Mohorja za leto 1897. Okraj Gornji Grad: 6. februar, 4. marec in 28. oktober. Ljubno: 1. maja, 24. junija in 26. avgusta. Luče: 25. maja. Mozirje: 22. januarja, 24. aprila, bink-oštni torek, 15. junija, 16. avgusta, v ponedeljek pred 8. septembrom, in 18. oktobra. Rečica: 17. marca, 31. maja, 4. julija in 6. novembra. ažiemo tftare fotografije Leta 1934 so v Mozirju igrali spevoigro Darinka. Helena Deleja iz Mozirja nam je sliko poslala in na njo napisala vse sodelujoče, tudi sama je tedaj igrala. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Z besedo in pesmijo skozi čas Ne bom pozabil besed ameriškega veleposlanika, ko je v intervjuju govoril o Slovencih. Pohvalil nas je, da smo marljiv in iznajdljiv narod. Toda, to bi še človek preslišal, saj je nekoč veljal rek “lastna hvala se pod mizo valja", no, res se tokrat nismo sami hvalili. Žal pa se včasih kar preveč. Ko je novinarka vprašala gospoda Viktorja Jackovicha, kaj misli o Slovencih, je odgovoril: "Mislim, da ste zelo marljivi, da ste sestavni del evropskih tradicij in da je bilo vedno tako..." In spet na drugem mestu: 'Vendar je za Slovenijo zelo pomembno, da poudarite svojo kulturo, svojo dediščino. Za razliko od drugih držav je bil to del vaših prizadevanj, da ohranite državnost, vašo Slovenijo, narod... Vi sami veste, da brez tega, brez literature, brez kulture, brez vaše kulturne dediščine ne boste mogli ohraniti svoje države in identitete." Tako tujec, pa hkrati poznavalec razmer pri nas, ki je nenazadnje seznanjen tudi z našo zgodovino! Tako nas torej opozarja dobromisleči Američan, mi pa smo prepogosto ravnodušni do naše izvirne kulture in do našega bogatega kulturnega izročila. Bogastvo, ki ga imamo v naši kulturi, bi morali bolje spoznati in veliko bolj ceniti, saj je to tudi neke vrste merilo, ko ocenjuje svet neko državo, nek narod. Mozirje ima glede kulturne društvene dejavnosti gotovo kaj povedati. Lahko smo ponosni, ko govorimo o 120 letih od prve slovenske igre v kraju, ko ugotavljamo ogromna prizadevanja naših prednamcev za ohranjanje domače besede in pesmi. Če bi oboje ne gojili, bi kaj lahko na tej zemlji ne bilo več naše materinščine. Dokazov za takšno bojazen imamo na pretek v najbližji soseščini. Če danes beremo zapis Franja Cesarja iz leta 1976, v katerem skuša prikazati odrsko dejavnost v Mozirju, potem izvemo, da so člani tukajšnje čitalnice že decembra leta 1876 zaigrali prvo igro "Bob iz Kranja". Kot je tiste čase že bilo v navadi, so ob tej priliki peli samospeve in tudi pevski zbor je nastopil. Seveda pa se tedaj ni začelo kulturno življenje v kraju. Kajti že sredi šestdesetih let so s pomočjo celjskih rodoljubov pripravili "Veliko besedo" pri Lipoldu (sedaj hiša dr. Jožeta Goričarja). Na njej so recitirali in brali, pa tudi zapeli. Po tem dogodku so nekako zaživele razne veje kulturne dejavnosti od bralnih, do pevskih in odrskih. Seveda tedanja oblast ni bila naklonjena ustanavljanju slovenskih društev, zato se le-ta pojavijo kasneje. Kot smemo domnevati, je šlo na začetku bolj za skupine, ki so predstavljale napredne kroge in so prirejale veselice. Ob takih prilikah so poskrbeli za zborovsko petje in kakšno igro. Tedaj so radi prepevali tako imenovane "kuplete", ti so bili vsebinsko živahni in razvedrilni. To so pač bili začetki. Seveda so se srečevali s prostorskimi težavami in pogoji tedanjega uprizarjanja ali sploh nastopanja so bili skromni. Ta dogajanja v našem kraju so bila bogata setev, saj je dobesedno vzklilo vsestransko kulturno delovanje, ki se je nadaljevalo vse do prve svetovne vojne in takoj po njej. Posebno bogato je bilo delovanje med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Pričevalci vedo veliko povedati o dogajanjih v tem malem kraju. Seveda je politična razcepljenost nekoliko ovirala večje dosežke, po drugi strani pa je nastala neka tekma med enimi in drugimi, kar je vplivalo na večji obseg nastopov. Po drugi svetovni vojni so se stvari spremenile v toliko, da je delovalo le eno kulturno društvo, ki pa je veliko uredilo. Kaj meni o tem gospa Helena Deleja, ki je pridno pela in igrala vse do svoje upokojitve, pa še potem je bila pobudnica za ustanovitev upokojenskega pevskega zbora v Mozirju. Delejeva je igrala že na učiteljišču v Mariboru. Ob tem je igrala še violino in zelo rada prepevala v zboru, pa tudi sicer ji je pesem pomenila bogastvo veselja. Od leta 1933 dalje se je kulturno vključila v Mozirju. Pomni režiserje: Ivan Mrevlje, Franjo Cesar in Franjo Steiner. Največ je režiral Franjo Cesar, ki je to dediščino prevzel od očeta Ivana. Sploh je Cesar bil osrednja osebnost odrske dejavnosti. Bil je izredno marljiv in ob tem skromen. Zborovodja, ki ga ima v lepem spominu izpred druge svetovne vojne, je bil Štefan Skornšek. Pozneje je uspešno prevzel njegovo delo Anton Acman, ki je še danes na čelu zborovskega petja in to kar v dveh zborih. Veliko iger pomni, ko je igrala v domačem prosvetnem društvu. Naj jih nekaj naštejemo: Spevoigra Darinka, Pri kapelici, Peg srček moj. Te so igrali pred zadnjo vojno. Po njej pa: Gospa ministrica, Miklova Zala, Rokovnjači, Celjski grofje, Dindo Maroje, Dekla Ančka, Deseti brat, Kralj na Betajnovi, Pot do zločina, Dva para se ženita, Sneguljčica, Desetnica, Rdeča kapica, Kovačev študent, Matevž... Seveda je to le del bogate bere domačega prosvetnega dela. V Mozirju je bilo res razgibano kulturno življenje, saj je poleg odrske, bila še pevska, zelo vsestranska, je svoje spomine zaključila gospa Delejeva. Podobnih pričevanj je gotovo še veliko, saj prosvetno društvo Mozirje v jesenskem času pripravlja spominske slovesnosti ob 120-letnici kulturnega delovanja v kraju. Kot vse kaže, bo ob tej priliki razstava, izdali bodo tudi spominski zapis, ki naj bi že domala pozabljenim kulturnim delavcem ohranil spomin in nenazadnje mladim ponudil roko v želji, da bi nadaljevali bogato kulturno tradicijo v Mozirju. zžitmo tftare fotografije Naša bralka Fanika Žunter s Prihove nam je poslala sliko, ki je bila posneta pred zadnjo vojno in prikazuje slavnostno okinčan pristop do nazarske cerkve. OGLASI IN NASVETI Zeliščna drogerija “PUR" vam predstavlja Čebele skrbijo za vaše zdravje Čebele imajo neposreden stik z mnogimi skrivnostmi narave. Te živalice poznajo vsako globel v gozdu, vedo za vsako rastlino, za vsak cvet posebej in tako v svojem panju hranijo zdravila, ki jih ni sposobna izdelati nobena tovarna. To zdravilo je potrebno samo v pravi obliki ponuditi ljudem. Tokrat vam iz naravnega bogastva čebeljih proizvodov predstavljamo preparate- "END0V1-TAL-A“ proizvajalca Toneta Fabjana iz Dobropoljske doline. END0V1TAL - MED oplemeniten s cvetnim prahom, je kombinirana zmes medu, cvetnega prahu in še nekaterih drugih sestavin, med katerimi je treba posebej poudariti antocian, ki po mnenju madžarskega zdravnika dr. Ferenzija zavira razvoj tumorjev. Sicer pa omenjeni med povečuje odpornost proti nalezljivim in drugim boleznim. ENDOVITAL SIRUP RDEČE PESE, stabiliziran z medom, propo-lisom in C vitaminom je pridobljen iz soka rdeče pese, ki ni bila pastelizirana in ne vsebuje umetnih konzervansov. Uspešno znižuje telesno temperaturo, olajšuje delo srca, pomirja živce in mnogokrat lahko nadomesti druga pomirila, uravnava krvni pritisk. Ker vsebuje veliko železa, vpliva na izboljšanje krvne slike. Zaradi vsebnosti antociana deluje . razdiralno na rakave tvorbe. Sirup se lahko uporablja kurativno ali preventivno. Tone Fabjan je pripravil s svojimi čebelami tudi dve vrsti medu v satju. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska c. 6 3330 MOZIRJE Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje razpisuje prosto delovno mesto ŠOFERJA REŠEVALNEGA VOZILA POGOJI: - končana poklicna šola - vozniško dovoljenje D kategorije - opravljen 80 urni tečaj prve pomoči Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljejo v roku osem dni po objavi na zgornji naslov. O izbiri kandidata vas bomo pismeno obvestili v roku 30 dni po objavi. Med v satju vsebuje satovje, propolis in dvakrat fermentiran med. Žvečenje satovja pomirjujoče deluje na živce in srce, razkužilno deluje v ustni votlini in uspešno lajša težave astmatikom in vsem, ki imajo težave z bronhitisom in sinusi. ENDOVITAL MED V SATJU obogaten s sokom rdeče pese. Glavna značilnost tega izdelka je, da čebele poleg izbranega medu vgradijo v satovje še sveži sok rdeče pese. Pri tem ga še ustrezno oplemenitijo. Med se žveči s satovjem, ki ima zaradi vsebnosti soka rdeče pese ugodna delovanja pri onkoloških obolenjih, ugodno deluje na srce in živce, deluje proti astmi in bronhialnim težavam in razkužuje ustno votlino. Človek je telesno in duhovno bitje. Vsakega zato skrbi za svoje zdravje, za svoje počutje in svojo prihodnost. Ko ste kupili ENDOVITAL, ste ga kupili z upanjem, da vam bo pomagal. Vse navedene preparate si je možno priskrbeti v "ZELIŠČNI DROGERIJI PUR" na Mestnem trgu v Žalcu, telefon 715-691. f Ohranitev narave - naša posvečena dolžnost Hodim po naši deželici v tej zeleni pomladi in lepo mi je. Uživam, zavedam se lepote okrog sebe. Sprašujem se, kakšne zasluge imam iz prejšnjega življenja, da sem se v novem rodil na tem lepem koščku zemlje. S šolskimi otroci smo šli v Robanov kot. Spet nas je pozdravila lepa silhueta Ojstrice gori nad zelenimi gozdovi. Macesen je ozelenel že skoraj do vrha, samo tam zgoraj še lahko vidiš živo rdeče male storžke na vejicah - cvetove. S svojo nežno resnobno zeleno je prevlekel pobočja gora. Vmes pa so šopki še nežnejše ru-menozelene bukve, kot prijazna materinska očesca sredi resno zadržanega macesna. Ta naša bukev, mati gozda. Koliko svojih otrok si lani natrosila po tleh, obrodila si prav v naj višjih gozdovih, zdaj pa je po tleh toliko klic, belih metuljčkov, da moraš dobro gledati, kje hodiš. Kajti nikakor si ne želim, da bi zaradi svojega veselja komu naredil kaj hudega. In z otroci smo gledali rože, drevesa, skale, mahove. Tako tihi in zadržani so bili, nič otroško razposajeni in nagajivi. Kot da so še cicibani, so se razkropili po širokih, bleščeče belih prodih Robanovega kota in iskali vsak svoj najlepši kamen. Saj zakladi niso le zlato in dragi kamni. Takle gladek bel kamen, ki mu je narava dala popolno obliko, je pravi zaklad. Vsak bi moral imeti svoj čudežni kamen, ki bi ga spominjal na naše gore, na krasne pomladne dni in lepoto, ki jo je užil. Kadar se peljem proti Solčavi, se vedno ustavim ob Pečovskih studencih. Sredi skal, prevlečenih z mehko zeleno preprogo mahov, vre na dan studenčnica. Vsa lepota naših planin se skriva v njej. Stojiš ob izviru in čutiš, kako te napolni z energijo. Na takih krajih se godijo čudeži in glej, eden se je že zgodil. Vidim sivi pastirički, kako obe zletita v neko luknjo v skali in nazaj. O, presenečenje, gnezdo imata tam. Čisto ob glavni cesti, kako zanimivo! Kako premalo se v svojem vsakdanjem življenju zavedamo lepote in čudežev, ki se dogajajo na vsakem koraku. Kako smo slepi, ko hitimo na vse konce, da bi naredili to in končali ono, kar naprej nas nekaj potegne v nori tempo življenja. Vsak se mora sam naučiti, da se večkrat malo zaustavi, da si privošči pol ure na sprehodu, na vrtu, v gozdu ali parku, ko nič ne dela, ampak samo opazuje, kako rože lepo cvetijo in jih voha, kako dišijo, posluša ptiče, kako pojejo, reko kako šumi in čutiijo veter, ki jih boža po licih. Največjo napako v življenju naredimo, če vse življenje samo trdo garamo in pozabljamo na lepoto. Potem pa na stara leta potožimo tako kot moj oče: “Kaj sem naredil narobe? Saj sem celo življenje trdo delal, zdaj pa ni nikjer sadov tega dela.” Pozabil si, oče, pozabil si uživati lepoto življenja. Pošteno si živel in trdo delal, pa vendar se ti je smisel življenja izmuznil iz rok. Največji greh je, da pozabljaš v življenju uživati, ga rad imeti in iskati dobro in lepo. Če vsak dan najdeš kaj lepega, potem ne rabiš deset zapovedi in kazenskega zakonika, da ti povedo, kaj je prav in kaj je narobe. Še na misel ti ne bo prišlo, da bi delal proti človeku ali proti naravi. Lepo je srečati kakšnega blagoslovljenega človeka, ki je v stiku z naravo odkril skrivnost sreče in to lahko razbereš iz njegovih oči in obraza, ki mu žari, iz zvena njegovega glasu. Ena takih osebnosti je papež, ki je v svojih govorih posebej poudaril: Varujte svojo lepo deželo in ohranite jo takšno tudi svojim otrokom! S temi besedami se bom danes poslovil. Ne pozabite, bodite vsak dan iskalci lepega tudi vi! Zeleni Franček pomen, veličino in bogastvo naših gozdov. Precej suhoparen začetek, pa vendar... Le malo dežel na tem našem planetu se lahko pohvali s takimi bogastvi kot jih ima Slovenija. Med njimi zavzemajo gozdovi nesporno prvo mesto; tudi večina ostalih dobrin ima svojo osnovo in izvor v gozdu. Ali se tega dejstva zavedamo v dovolj veliki meri? Slovenci imamo le borih 40 (štirideset) km morske obale pa na veliko govorimo o morju, ribištvu, morskem turizmu - radi bi bili pomorski narod! To nikakor ni narobe. Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije in sicer gozdovi, ki nam jih zavida vsa Evropa - pa vendar nihče ne govori, da smo Slovenci gozdarski narod. Se mar tega sramujemo? Gozd in les kot glavni dar gozda sta skozi vso zgodovino predstavljala identiteto slovenskega naroda. Oba predstavljata tudi osnovo naši naravni in kulturni dediščini. Vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Vendar - ali je gozd sposoben prenesti vse obremenitve, ki mu jih nalaga današnja civilizacija? V kakšni meri smo mu pripravljeni in sposobni pri tem pomagati? Gozd je zadnja velika prvina našega naravnega okolja, ki podlega človekovim vplivom. Vode smo domala uničili, kako onesnaženo je naše ozračje, niti ne vemo, plodno zemljo uničujemo s tiho srditostjo - v imenu nekega napredka - vsem besedam navkljub. Gozd - uporen in veličasten nam je prešel v podzavest kot pojem žive večnosti. Nima začetka, ne konca in poglavja v njegovem življenju presegajo čas človekovega življenja. Odtod to naivno prepričanje o večnosti gozda. Odtod tudi nevera, da gozd lahko uničimo. O gozdu in gozdarstvu ve vse vsak Slovenec, kije kdaj šel skozi gozd. O tem, kaj gozd je, oziroma kaj naj bi bil, smo gozdarji že mnogo govorili in pisali. Zato o razsežnostih našega gozda poskušajmo spegovoriti nekoliko drugače; kratko razmislimo o naslednjih vprašanjih: 1. Kaj naš gozd ni? 2. Kakšna bi bila Slovenija brez gozda? 3. Kakšen je naš odnos do gozda? Kaj naš gozd ni? Gozd ni lesna njiva. Njiva po vsaki žetvi umre in z vsako setvijo začne novo življenje, zato se njiva lahko hitro prilagaja najrazličnejšim spreminjajočim se zahtevam. Sonaravno gospodarjen gozd pa nikakor ne izgubi svoje narave, zato pa zahteva dolgoročno načrtovanje brez kratkoročnih pretresov. Gozd ni neizčrpljiv vir energije. Če izhajamo iz letne slovenske potrebe po energiji, potem bi samo zaloge zasavskega premoga zadostovale za 3,5 let, lignita v Velenju za 7,5 let in zaloge urana za 4 leta in pol - in konec. Prava pomembnost gozda kot obnovljivega vira energije (preko pet milijonov prirastka lesa na leto) se pokaže šele v tej luči. Gozd ni neizčrpljiv vrelec denarja. Našemu kmetu je bil gozd vselej banka za težke čase ali za izredne izdatke. Odtod se je marsikateremu novopečenemu “kapitalistu” porodila miselnost, da je gozd vreča brez dna, iz katere je mogoče neprestano le zajemati. Paternu, žal, ni ravno tako! Gozd ni brezmejno odporen proti obremenitvam okolja. Vsak gozdni organizem enkrat umre - gozd sam pa živi dalje. Ta veličina gozda ter njegove prostorske in časovne razsežnosti ustvarjajo, podobno kot pri oceanu, vtis, da ga ni mogoče prizadeti, kaj šele uničiti. Žal se danes gozd srečuje z obremenitvami okolja, s kakršnimi se v preteklosti še nikdar ni. Zato zanje preprosto nima obrambnih mehanizmov. Kakšna bi bila Slovenija brez gozda? Na to vprašanje si naj odgovdri vsak sam! Zamislimo si - upajmo, da močno hipotetični scenarij, po katerem bi Slovenija čez noč ostala brez gozda. Mislim, da ni boljšega načina, kako odkriti, kaj vse nam gozd pomeni - danes in jutri - kot za trenutek si predstavljati, da nam je gozd izginil. Znanstvena fantastika? Žal ne! Svojo Dolino smrti na Koroškem že imamo. Kakšna bi bila torej Slovenija, ki bi bila ena sama dolina smrti in kako prizadeti bi bili mi? Naš odnos do gozda. Vemo, daje gozd bolan, bojimo se, da ga bomo izgubili; vprašanje pa je, čemu smo se pripravljeni odreči in kaj smo pripravljeni storiti, da se to ne bo zgodilo. Velika nevarnost vselej poveže človeško skupnost. Ko se skupnost nevarnosti zave in jo sprejme kot resnično, hkrati že izoblikuje formalni in neformalni kodeks zapovedi, prepovedi, vrednot, ukrepov. To prav zavedli. Niti kot posamezniki niti kot dražba nimamo izoblikovanega kodeksa in norm za varovanje gozda. Vprašajmo se in si pošteno odgovorimo, ali ne povzročamo gozdu škode tudi mi oziroma še boljše, ali ne škodujem gozdu tudi jaz. Mogoče nam ob vsem skupaj manjka tudi znanja in vedenja, mogoče celo etike in morale (“mene bo gozd že preživel, naprej pa...). Ne lastimo si primata nad naravo in njenimi mehanizmi in ne ustvarjajmo gozda po svoji podobi! Vir: Anko B. : Gozd naše prihodnosti Posvetovanje: Gozd in okolje, Ljubljana 1986 Toni BREZNIK, dipl.ing. gozd. (2*) Ročno redčenje jablanovih plodičev KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Redčenje jablanovih plodičev je nujen ukrep pri doseganju kakovostnega pridelka in preprečevanju izmenične rodnosti. V intenzivnih nasadih izvajajo ta ukrep večinoma s kemičnimi sredstvi, če pa imamo majhen nasad ali pa celo posamezna drevesa okrog hiše, plodiče redčimo ročno. Z redčenjem lahko izboljšamo povprečno velikost plodov, njihovo barvo in okus ter povečamo delež pridelka prve kakovosti. Enakomernejša razporeditev plodov na krošnji onemogoča lomljenje vej. Z redčenjem zmanjšamo odpadanje plodov pred normalno zrelostjo. Zelo pomembno pa je, da s tem ukrepom zmanjšamo izmenično rodnost in ugodno vplivamo na diferenciacijo cvetnih brstov. Vendar na to vplivamo samo, če redčimo pred junijskim naravnim trebljenjem plodičev in sicer, ko je najdebelejši plodič v socvetju dolg 7 do 15 mm, če pa so plodovi večji, ta ukrep le malo vpliva na cvetni nastavek za prihodnje leto, ker ga izvajamo po pričetku diferenciacije brstov. Bistveno pa vpliva na velikost in kakovost plodov. Kako redčimo? Redčimo samo tista drevesa, ki imajo po naši oceni preveč nastavka. Pri ročnem redčenju plodičev puščamo na razdalji 10 do 15 cm po 1 do 2 najbolj razvita ploda v socvetju. Odstranimo vse deformirane, rjaste, s škrlu-pom ali drugače poškodovane plodove. Bolj intenzivno redčimo spodnje, bolj zasenčene dele krošnje. Dobro oskrbovano drevo lahko razvije normalni cvetni nastavek za prihodnje leto in obrodi kakovostne plodove v istem letu, če je na vsak plod 20 do 40 listov. Redčimo tako, da z eno roko plodič sunkovito odtrgamo v smeri od sebe. Paziti moramo, da ne odtrgamo celega soplodja z listi vred. Odvečne plodiče lahko pri sortah, ki imajo 'dolge peclje,tudi porežemo s škarjami. Če nimamo problemov z izmenično . rodnostjo, je najprimernejši čas za redčenje po junijskem odpadanju plodičev, v zadnji dekadi junija. Redčimo lahko še do sredine julija, vendar je takrat učinek na razvoj preostalih plodov slabši, saj moramo takrat odstranjevati že 3 do 5 cm debele plodove. Vsekakor je boljše pozno ročno redčiti, kot pa da sploh ne redčimo preobilnega nastavka. Sonja Moličnik Oblak MLADI BOBENČEK Predvidevam, da so ti v šoli že precej "zatežili". Veš, da sem na tvoji strani! Dragi učitelji in učiteljice! Naj vam bobenček oznani poslanico miru. Nikar jih preveč ne mučite, saj so naše največje bogastvo, vaši učenci seveda. Ti pa naredi eno plemenito potezo. Tale tekst malo konzumiraj (to pomeni po naše zaužij), in ga čim prej uporabi v praksi. Zvij rolete na svojih očeh in poglej predse. Svet te potrebuje. Narava okrog tebe kriči, pa je ne slišiš; joče, pa ji ne brišeš solz; umira; pa ji ne podaš rešilne roke. Vedno je pravi čas, da narediš korak, ki je prepotreben. Tako. Takšna je današnja malce resna tema. Ideja se je porodila na sejmu Vse za otroka v Celju ob paviljonu otrok iz naših vrtcev. Vsa čast njim in njihovim vzgojiteljicam. Njihova tema je aktualna za vse generacije. Malčki so pa tako polni pametnih misli in idej, da le-te morajo najti prostor na tej strani. Branje za starosti od I do 100 let. Par resnih besed je zraslo še na mojem zeljniku in tema je zaključena. Preden jo mahneš v naravo, pojej kak popečen kruhek. In kaj z naslednjo stranjo? Preberi jo na svežem zraku. Sva že zmenjena (zmenjeni). Uživaj z odprtimi očmi in pljuči. PA - PA! RAZMIŠLJANJA 0 GOZDU Gozd ni smetišče! Benjamin, 7 let Želim si, da bi padal čist dež in zalival naša drevesa. Špela, 5 let Kakšna škoda in nered je v gozdu! Jure, 6 let V gozdu ne smemo puščati odpadkov. Mojca, 5 let Zemlja v gozdu diši. Mateja, 6 let V gozdu se tako lahko diha. Matija, 6 let Na dimnike bi dala tako mrežo, da bi šel ven zrak ne pa umazanija. Alja, 6 let Če nočeš gozda, naj se ti usuje plaz na hišo. Peter, 6 let Vsi ljudje bi šli v gozd in ga očistili. Mario, 6 let Brez gozda bi bilo prazno. Jaka, 7 let Delo v gozdu je težko. Rok, 6 let Posadil bi nova drevesa. Urban, 6 let V gozdu ne smemo sekati dreves in kuriti ognja. Tamara, 6 let O S CO V TOVARNI JE ... MISLI OTROK Naša tovarna je res velika. Miha, 7 let Iz kurilnice nam ogrevajo stanovanje - to je lepo. Zunaj pa smrdi - to pa ni lepo. Klemen, 7 let V tovarni so velike peči inje vroče kot v peklu. Matic, 7 let Glin ima veliko dimnikov, ki nam onesnažujejo okolje. Jure, 7 let V tovarni so veliki kupi desk in lesa. Janez, 7 let Ljudje v Savinjski dolini imamo to srečo, da nas lahko zjutraj, če le hočemo, prebudijo ptice. Če se prepustiš temu nežnemu, free prebujanju, gotovo pogledaš okrog sebe s prijaznimi očmi. Z njimi vidiš vse drugače, lepše, vse OK. Za hišo opaziš drevo, ki ima "kar naenkrat" tako zanimive veje. Poglej, celo luknjo ima v deblu. Ko greš bližje, vidiš, da se tam nekaj premika. Nekaj živega je švignilo v grmovje. Le kam? Za grmom je potok. "A' ni super? Cool!" Tako lep in čist ni noben drug. Celo postrvi so v njem, tiste ta prave potočne z rdečimi pikami. Na drugi strani potoka je šponska skala s tako luknjo, da lahko zlezeš vanjo. Za skalo je pravi zelen tepih s pisanim vzorcem. Cool varianta za kombinacijo barv v sobi. Le malo naprej je jasa, kjer lahko daš brez vseh, ki non-stop težijo, za nekaj časa možgane na pašo. Malo globlje v gozdu je majhen plaz pod staro cesto. Tam pa vse svinjarije sveta. Le kaj je ta starim, da vozijo vse te škatle, plastične, pločevinaste in kaj vem kakšne še v gozd?! Ali niso za to kontejnerji, pa čeprav so le-ti vedno polni in je okrog njih vse zasvinjano? Malomarneži svinjajo tudi po jim ne bom dovolil, da mi ^ drevo ali ptice. Niti več vzeli, pa moja, je pa tudi mojem prostoru v gozdu. Nikoli uničijo potok, skalo, grm, mravlje mi ne bodo čeprav ni samo Popečeni kruhki /.a 4 osebe potrebuješ: I 12 re/in kiuh.i ali toastu, najbolje polnozrnatega, maslo. 12 re/in šunke. 12 rezin sira. 3 re/ine ananasa. 2 polovici hruške. I paradižnik, 50a šampijonov. 2 jajci. Pripravi si še: Opekač /a kitih. no/, desko, kuhinjsko kipu. ponvico, kuhalnico, pekač, ohra-jčalko, večji krožnik ah pladenj. Postopek 1. Štirioglato nurc/unc re/ine kiulta ali toasta opeci v opekaču, da bodo svetlo rumene, nato jih na tanko namaži / 1 maslom. 2. Na vsako rezino kruha /daj položi po eno rezino šunke. Pri tem pa/i. da ne bo j visela če/ mh kruha V takem primeru jo obrezi. 3. Na ’ to j 'te položi po ic'ino ananasa;- ii. se bodo imenovali havajski. Na naslednja 2 položi po eno polovico luuške. J. Paradižnik umij in mu odstrani pecelj. Zreži ga na re/ine in / njimi obloži 2 s šunko pokrila toasta ali k o-ni kruha. 5. ludi gobe nareži na re/ine ir. / njimi obloži 2 kruhku Če so šampijoni /elo majhni, lahko na . kruh posadiš kar cele klobučke. 6. V ponvici speci jajci in s cvrtjem obloži še ostale 3 kruhke. 7. Nulo pokrij vseli 12 kruhkov s po eno rezino sira in jih naloži na v ec ji pekač. s, V pečici peci kruhke na 150 stopinj Celzija toliko čaša, da se sir raztopi. 9. Z obračalko preloži kruhke s pekača na ogret krožnik ali pladenj, saj najbolje i teknejo še topli, j Nasvet Pravkar opisani prigrizek lahko pripraviš veliko prej, kot ga potrebuješ. Ko pa i postanejo gostje lačni, samo prižgeš i pečico, v kateri na pekaču čakajo i pripravljeni kruhki. Če želiš, jih lahko tudi lepo okrasiš. To lahko storiš s koščki paprike ali rezinami redkvic - nastali bodo šaljivi obrazi. V receptu navedene sestavine so le majhen del izbire. Seveda pa daš pri oblaganju kruhkov domišljiji prosto jvot t moja moj živalski vrt Pri nas doma imamo toliko živali, da lahko rečem, da imamo pravcati mini živalski vrt. Z vsemi se dobro razumemo in r uživamo ob skupnih igrah in zanimivih dogodivščinah. Imam dva mucka: Muco Mimi in mucka Mikija. Mirnije Mikijeva mamica. Oba imam zelo rada. Mimi je tako nežna muca, da me še nikoli v življenju ni opraskala. Pri Mikiju se pozna, daje moški, ker se bolj rad tepe. Večkrat sem se hotela z njim poigrati, pa me je včasih udaril, opraskal ali rahlo fMjJP ugriznil. Tudi svoji mamici Mimiki rad nagaja, tako da jo prične gristi in tepsti, vendar se mu Mimi ne pusti, zato ga nazaj udari in nad njim zagode. Takrat mora Miki popustiti in je užaljen. Pozimi sta rada na toplem v kopalnici. Tam imamo samo en radiator, pa vedno tekmujeta, kateri bo prvi skočil nanj, da se bo lahko pošteno naspal. Seveda pri tem Miki največkrat zmaga. Mimiki ostane potem samo še zaboj v kotu, kjer pa ni tako udobno. Mimika bo letos stara devet let, saj sem jo dobila od stare mame za prvi rojstni dan. Čeprav ni čistokrvna muca, je vseeno zelo lepa, saj ima dolgo, mehko dlako. Miki je star tri leta in ima kratko dlako, ki se zelo lepo sveti. Oba sta tigrasta, pod brado pa imata velik, bel slinček. Imamo tudi deset let starega psa Murija, ki je že takoj na začetku po svoje povedal Mimiki in Mikiju, da hoče on imeti glavno besedo. Tako se vsi trije lepo razumejo, saj večkrat tudi skupaj spijo. Kadar dobita mucka mleko, jih vedno počaka, da se napijeta, šele potem gre gledat, če sta mu kaj pustila. Pri kakšni drugi hrani pa ju nažene stran, da se on prvi nahrani in za mucka navadno nič ne ostane. Imam pa tudi dve papigi, ki sta samo moji. Tudi imena sem jima dala sama. Prvega samčka sem dobila za sedmi rojstni dan, ime mu je Pepi. Drugega papagajčka smo kupili za družbo Pepiju, ker mu je bilo preveč dolgčas. To pa je samička in ji je ime Lili. Sedaj nas oba, kadar ju pustimo malo dlje časa sama, po prihodu domov, kar dobro ozmerjata. Škoda pa je, ker jih ne razumemo, kaj nam hočeta tako na hitro povedati. Včasih se z njima pogovarjam in upam, da me razumeta, kot ju razumem tudi jaz. To je ves moj živalski vrt, ki ga imam prav zares rada. Barbara Ernst, Rečica cvetoča pomlad. Popki rožic so na plan. Sonce je močno sijalo in rožica se je razcvetela. Rožica je bila čudovita. Bila je naj lepša med vsemi rožicami na zelenem travniku. Tudi on je bil pravi lepotec med metulji. Rožica se je zaljubila v metulja, metulj pa v rožico. Tudi sonček se je veselil z rožico in metuljem. Predvsem pa ljubezni. Metulj bi rad, da bi rožica odletela z njim domov. Ker je bila rožica tako zaljubljena v metulja, je odletela z njim, kar s koreninami vred. Rožica je dovolila metulju, da ga ponese na svojem cvetu. V vetru sta se zavrtela in odletela k soncu. Katarina Krivec OS Blaža Arniča, Luče ob Savinji, Podružnična šola Solčava 'ŠKO OTROCI SE ZBEREJO PHi gjAZJIM REČEM «IH SNE ODLAGAJTE SMETI KHH Ijaz sem JIH MORALA pobrati] Iker čuvala bom gozd.— Iker čuvala bom gozd. KM Postal je nepopravljivo nostalgičen, otožen za časom, ko je dejansko delal novice in bil poosebljenje novosti. Prva izdaja po izdaji njegovega zadnjega albuma je bila: Prince je umrl, da bi lahko živel New Power Generation. Umetnik, ki je nekoč prepeval pod imenom Prince, trenutno znani kot Neizgovorljivi, se je poročil. Njegova izvoljenka je trebušna plesalka Mayte Garcia. Zakon sta začela uspešno, saj je gospod svoji gospe posvetil simfonijo Kamasutra, ki jo namerava tudi posneti. V Oslu se je končala letošnja prireditev za pesem Evrope '96. Zmagala je 23-letna irska pevka Eimear Quinn z nežno pesmijo The Voice (Glas). Naša predstavnica Regina je zasedla 21. mesto. Kritike so bile namenjene predvsem Regininemu spremstvu, ki je kar pozabilo na veliko priložnost promocije Slovenije. V tiskovnem središču v hotelu Plaza se je trlo kar 700 novinarjev. Backstreet boys se imenuje nova pop skupina, ki prihaja iz Amerike. Sestavlja jo pet mladih fantov, ki zaradi svoje neposrednosti predstavljajo nov in drugačen najstniški sen. Njihove prve uspešnice so: Every Time I Close My Eyes, Darlin, Teli Me That I’m Dreamin in udarna Boys Will Be Boys. So odlični izvajalci, ki so do uspeha prišli s trdim delom in predvsem z veliko ljubeznijo do petja. V prejšnji številki ste lahko prebrali, da Slovenija pripravlja velik Rock me baby festival. Vendar je pri pripravi le-tega prišlo do številnih zapletov. Med drugimi se koncerta ne želijo udeležiti Jure Košir & Pasji kartel. Svojo odločitev argumentirajo s tem, da bo koncert zelo rockersko obarvan in da nanj Pasji kartel s svojim rapom ne sodi. In da so jih povabili samo zaradi Jureta. Alenka NAGRADNO VPRAŠANJE: Napišite ime komada, s katerim je Jure Košir prvič "zarepal" na naši glasbeni sceni! Zadruga mozirje ŠPORT Zgornjesavinjska liga v AJLfj malem nogometu Za naslov prvaka v zadnjem kolu C_ Rezultati 12. kola, 17. maja: Kokarje : Davidov hram 7:2 (3:1) Policija : Zg. Nazarje 1:0 (0:0) Foršt-Gamit : BAG-Šmartno/D. 2:1 (1:1) Solčava : Razborje 4:2 (1:1) Zelo dobro formo igralcev Kokarij so na svoji koži tokrat občutili tretjeuvrščeni Hramovci. Za razliko od prejšnjega kola so Kokarčani nastopili v popolni postavi in z rutinirano ter učinkovito igro brez večjih težav visoko premagali svoje nasprotnike. Končno se je "odprlo" tudi ekipi Policije, ki je v tekmi z Zg. Nazarjami zabeležila svojo prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva. To je bilo zanimivo srečanje dveh izenačenih ekip, odločitev pa je padla v sredini drugega polčasa, ko je lep zadetek z razdalje dosegel Bogdan Zvir. Da je ekipa Foršt-Gamit zadnje čase v rahli krizi, je pokazalo tudi srečanje z ekipo iz Šmartnega ob Dreti. Tekmo so Ljubenci sicer tesno dobili (lahko bi bilo tudi obratno, saj za Šmarčane ni igral njihov najboljši strelec), vendar pa to ni tista igra, ki so jo prikazali v jesenskem delu. Sicer pa, seštevajo se točke in boj za naslov prvaka ostaja še naprej odprt. Solčava igra iz tekme v tekmo boljše. Tokrat je v razburljivem in borbenem srečanju premagala ekipo Razborja, kateri se je ob morebitni zmagi nasmihalo tretje mesto. Tako ostajajo Radmirci še naprej trdno v sredini lestvice, Solčavani pa spretno bežijo iz nevarnih voda. Rezultati 13. kola, 24. maja: BAG-Šmartno/D. : Solčava 1:2 (1:1) Zg. Nazarje : Foršt-Gamit 1:5 (1:4) Davidov hram : Razborje 2:3 (0:2) Kokarje : Policija 3:0 (2:0) V neposrednem dvoboju zadnjeuvrščenih ekip na razpredelnici je ekipa Solčave v zanimivem in napetem srečanju tesno premagala igralce BAG-Šmartno/D.. S tem porazom se Šmarčani nevarno približujejo selitvi v drugo ligo in le zmaga v zadnjem kolu ter poraz Policije jih še lahko reši izpada. Igralci Foršt-Gamita se počasi vračajo v svojo staro formo, ki jo bodo še kako potrebovali v zadnjem kolu, v odločilni tekmi za naslov prvaka. Tokrat so brez večjih težav premagali ekipo Zg. Nazarij, ki si je praktično že prej zagotovila obstanek v najelitnejši konkurenci v dolini. Najbolj zanimivo srečanje tega kola je bilo prav gotovo srečanje med ekipama Razborja in Davidovega hrama, ki je odločalo o tretjem mestu. Tokrat so imeli več od igre Radmirci, ki so z zmago prehiteli Hramovce, o končni razvrstitvi pa bo odločalo zadnje kolo. Medtem pa Kokarčani še naprej brez težav premagujejo svoje nasprotnike. Srečanje s Policijo je bilo na trenutke precej ostro, vendar pa to ni zmedlo vodilne ekipe, ki je z domiselno igro zabeležila svojo enajsto zmago v prvenstvu. Prav gotovo pa so sedaj tudi misli Kokarčanov usmerjene v zadnje kolo, ko se bodo za naslov prvaka pomerili z Ljubenci. Lestvica po 13. kolu: 1. Kokarje 13 1111 54:13 (+41) 23 2. Foršt-Gamit 13 1102 55:22 (+33) 22 3. Razborje 13 535 30:34 (-4) 13 4. Davidov hram 13 526 27:30 (-3) 12 5. Solčava 13 427 19:36 (-17) 10 6. Zg. Nazarje 13 337 18:29 (-11) 9 7. Policija 13 328 24:40 (-16) 8 8. BAG-Šmartno/D. 13 319 22:45 (-23) 7 Razpored tekem današnjega zadnjega kola: ob 17. uri: Policija : Davidov hram ob 18. uri: Solčava : Zg. Nazarje ob 19. uri: Razborje : BAG-Šmartno/D. ob 20. uri: Foršt-Gamit: Kokarje Komisar lige Franjo Pukart Predstavljamo vam: Razborje EKIPA USTANOVLJENA: leta 1992 VODJA EKIPE: Jože Podbrežnik, Jože Štorgelj KAPETAN: Franc Brglez IGRALCI: Robert Brglez, Marko Centrih, Tomaž Amšek, Rajko Podbrežnik, Mitja Goropevšek, Vito Rajter, Primož Hran, Marinko Jurič, Ivan Rihter, Vito Kovač, Sebastjan Amšek MATIČNA LIGA: Krajevna liga Radmirje USPEHI V MATIČNI LIGI: prvaki v sezonah 1992/93 in 1994/95 DRUGI USPEHI: zmagovalci turnirja v Gornjem Gradu, tretje mesto na turnirju prvakov in več odmevnih uvrstitev na raznih tekmovanjih NAČRTI: Čim boljše igranje in temu primerni rezultati tako v matični kot v Zgornjesavinjski ligi. Vodilo ekipe so dobri prijateljski odnosi v ekipi in športni boji na igrišču. Ekipa se zahvaljuje glavnima sponzorjema SPIX-TIPLES d.o.o. in Kovinski galanteriji Jože Štorgelj za denarno in drugo pomoč. Enako velja tudi za ostale Razborjane, ki so prav tako denarno in moralno pripomogli pri graditvi in uveljavljanju ekipe. Zahvala tudi navijačem, ki so s svojim navijanjem njihov šesti igralec. PF Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 15. kola: Poldas : Trnava 10:1, Policija : Lepa njiva 5:5, Hmeljar : Motorčki 10:4, Trg : Podvrh 3:5, Žabe : Ljubija 13:3. Rezultati 16. kola: Ljubija : Motorčki 3:4, Policija : Žabe 7:1, Lepa njiva : Podvrh 3:6, Trg : Trnava 3:5, Hmeljar : Poldas 0:6. Lestvica po 16. kolu: 1. Poldas 26, 2. Policija 24, 3. Žabe 23, 4. Trnava 23, 5. Trg 16, 6. Hmeljar 15, 7. Podvrh 12, 8. Lepa njiva 11, 9. Motorčki 7, 10. Ljubija 3. PF ŠPORT Krajevna liga Nazarje Rezultati 17. kola, 18. maja: Pizzerija Turky : Pekel 4:1, Kokarje ml. : Polda’s club 2:3, Zg. Nazarje ERBO : Odpisani 6:1, Kokarje : Mladost 2:1, Markelj : Mesarija Bogner 2:11, Metka & Tragal : Miš Maš 3:0 bb. Rezultati 18. kola, 25. maja: Miš Maš : Markelj 5:0, Mesarija Bogner : Kokarje 2:5, Mladost : Zg. Nazarje ERBO 3:0, Odpisani : Kokarje ml. 0:3, Polda’s club : Pizzerija Turky 2:1, Pekel : Metka & Tragal 5:5. Lestvica po 18. kolu: 1. Kokarje 30, 2. Polda’s club 30, 3. Mladost 26, 4. Pizzerija Turky 26, 5. Kokarje ml. 23, 6. Mesarija Bogner 17, 7. Zg. Nazarje ERBO 16, 8. Metka & Tragal 13, 9. Pekel 11, 10. Markelj 5, 11. Odpisani 4, 12. Miš Maš -2. HO RUK liga Ljubno Rezultati 15. kola: Struge : CVR 2:3, Trbiž : Zalugnca 5:4, LD Ljubno : Savina 3:1, Foršt-Gamit : Rastke 5:2, Solčava : Lumpi 6:0. Lestvica po 15. kolu: 1. Foršt-Gamit 43, 2. Solčava 28, 3. Lumpi 28, 4. Zalugnca 27, 5. Struge 18, 6. CVR 18, 7. Rastke 17, 8. Savina 17, 9. LD Ljubno 11, 10. Trbiž 7. Občinska liga Gongi Grad Rezultati 14. kola, 19. maja: Davidov hram : ŠD Nova Štifta 5:3, Bife Mali : Pri Jošku 3:6, Gostišče Trobej : Phenomena 1:0, Smreka : Novo naselje 2:7, Najgl : Geronimo 1:1. Rezultati 15. kola, 26. maja: Gostišče Trobej : Davidov hram 2:4, Phenomena : Geronimo 0:3, Najgl : Smreka 7:1, Novo naselje : Pri Jošku 6:3, Bife Mali : ŠD Nova Štifta 1:1. Krajevna liga Radmirje Rezultati 8. kola, 19. maja: Razborje : Gmajna 3:1, Radmirje : Homce 4:2, Juvanje : Smreka 3:0. Rezultati 9. kola, 26. maja: Juvanje : Radmirje 3:2, Gmajna : Homce 0:0, Razborje : Smreka 3:0. Lestvica po 9. kolu: 1. Juvanje 15, 2. Razborje 14, 3. Gmajna 11, 4. Radmirje 5, 5. Homce 5, 6. Smreka 4. Vaška liga Bočna Rezultati 10. kola, 5. maja: Otok ml. : Šutna 0:5, Delce : Čeplje 0:5. Rezultati 11. kola, 18. maja: Delce : Otok st. 5:2, Otok ml. : Čeplje 1:8, Farof : Šutna 2:0. Rezultati 12. kola, 19. maja: Otok st. : Šutna 0:5, Bočnica : Čeplje 1:0, Delce : Otok ml. 7:3. Rezultati 13. kola, 26. maja: Otok st. : Farof 0:3, Delce : Šutna 3:7, Bočnica : Otok ml. 10:2. Lestvica po 13. kolu: 1. Bočnica 16, 2. Čeplje 15, 3. Šutna 15, 4. Farof 14, 5. Delce 10, 6. Otok st. 6, 7. Otok ml. 0. Veteranska liga Rezultati 8. kola, 14. maja: BAG : Trg 10:2, Trnava : Odpisani 3:2. Rezultati 9. kola, 21. maja: Trnava : Trg 14:4, Odpisani : BAG 3:0. Lestvica po 9. kolu: 1. Trnava, 2. Odpisani, 3. BAG, 4. Trg. Lokostrelski klub Mozirje Nastopi doma in na tujem Mozirski lokostrelci v nadaljevanju sezone uspešno nastopajo tako doma kot na tujem. 11. in 12. maja so sodelovali na tekmi za pokal Alpe Adria v Tolmezzu v Italiji in se znova odlično uvrstili. Dušan Perhač je zasedel prvo mesto pri veteranih in tretje v absolutni konkurenci, Jožica Emeršič in Bernarda Zemljak pa sta osvojili prvo in drugo mesto v ženski konkurenci. Brata Emeršič sta v tem času uspešno zastopala barve mladinske reprezentance na tekmi za Evropski pokal v Franciji. Ekipa je bila skupno tretja, Sašo je med posamezniki zasedel nehvaležno 4. mesto, Grega pa je bil enajsti. Teden dni kasneje je bila tekma za pokal Alpe Adria v disciplini F1TA. Mozirski lokostrelci so znova dokazali, da sodijo v sam vrh tega športa v Sloveniji, saj je Dušan Perhač poleg zmage dosegel še štiri nove državne rekorde, Jožica Emeršič je bila samo za en rekord slabša, uspeh pa je dopolnila Bernarda Zemljak s tretjim mestom. 25. maja sta na FITA tekmi v Varaždinu nastopila samo Perhač in Zemljakova in zmagala vsak v svoji kategoriji. Dan kasneje pa je bil v Mariboru FITA STAR turnir, ki je štel za Slovenski pokal, hkrati pa je odločal tudi o izbiri kandidatov za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo sredi junija na Brdu pri Kranju. Zanesljivi udeleženki sta Emeršičeva in Zemljakova, nekaj možnosti pri članih pa imata še Perhač in Ošep. Rezultati: veterani: 1. Dušan Perhač 1265 krogov; člani: 1. Štefan Ošep 1265 krogov; članice: 1. Bernarda Zemljak 1279 krogov (le krog manj od evropskega rekorda na 60 m), 2. Jožica Emeršič 1272 krogov; mladinci: 1. Grega Emeršič 1265 krogov, 2. Sašo Emeršič 1262 krogov. Franci Kotnik Zunanje državno lokostrelsko prvenstvo osnovnih šol Slovenije Predminulo nedeljo sta osnovna šola Gornji Grad in Ministrstvo za šolstvo in šport organizirala na poligonu za osnovno šolo zunanje državno prvenstvo osnovnih šol. Vzorno organizirane tekme se je udeležilo preko 130 finalistov iz 29 šol, ki so se na prvenstvo uvrstili s kvalifikacijskih tekmovanj. Mladi tekmovalci so merili moči v compound, golem loku in olimpijskem slogu, razdeljeni v šest kategorij. V vetrovnem, vendar sončnem in za tekmo ugodnem vremenu so si ekipno prvo mesto pristreljali lokostrelci OŠ Pinko Tomažič iz Kopra, pred OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Gradec Litija. Potek državnega prvenstva je potrdil brezhibno organizacijo, kar sta nam potrdila tudi predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport Janez Peterlin in Niko Slana; to pa pomeni, da se ravnatelj šole gostiteljice Franc Vuga upravičeno nadeja, da bo organizacija zahtevnega tekmovanja tudi v prihodnjem letu zaupana njegovemu kolektivu. Za posamezne uvrstitve sta medalje podelila direktor tekme Franc Vuga in gornjegrajski župan Toni Rifelj, najboljšim ekipam pa je pokale izročil predstavnik ministrstva Janez Peterlin. Med posamezniki so se na zmagovalne stopnice povzpeli: Rok Mažgon, Škofja Loka; Tomaž Rojc, Ilirska Bistrica; Valter Šorli, Tolmin; Vanja Štembergar, Ilirska Bistrica; Jožica Ajdovec, Kamnik; Maša Kambič, Kamnik; Aleš Rosa, Škofije; Jaka Hrast, Stranje; Domen Zupančič, Litija; Barbara Štrucelj, Pirniče; Maja Štefančič, Ilirska Bistrica; Maja Tifengraber, Šentjur; Robert Jaksetič, Ilirska Bistrica; Nejc Belušič, Ilirska Bistrica; Branko Gradišnik, Ravne; Irena Nagode, Litija; Nika Medveš, Koper; Nataša Jeleršič, Koper. Edi Mavrič Dan nogometa v Nazarjah Danes je na igrišču nazarskega športnega društva Vrbovec na sporedu zadnje kolo Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, ki bo odločalo o prvem prvaku tega tekmovanja, odkar poteka pod pokroviteljstvom Savinjskih novic. Dvoma ni - na najvišji stopnički se lahko pojavita le ekipi Kokarje ali Foršt-Gamit. Svečana razglasitev rezultatov pa bo sledila teden dni kasneje, 7. junija, ko bo v Nazarjah na sporedu "Dan nogometa". Šlo bo za športno - razvedrilno srečanje, ki ima namen predvsem v sprostitvi in zbliževanju ljudi. Prireditev se bo začela ob 18. uri, ko bosta na nogometno igrišče stopili selekciji Savinjske in Zadrečke. Sestavljali ju bodo igralci, ki so v različnih ekipah sodelovali v letošnji ligi. Prvo selekcijo bo vodil Janez Orešnik z Ljubnega, drugo pa Jože Zakrajšek iz Kokarij. Po prvem polčasu bo na vrsti tekmovanje občinskih svetnikov v streljanju kazenskih strelov, nakar bo sledil še drugi polčas. Po končani tekmi bo svečana razglasitev uvrstitev v Zgornjesavinjski ligi v malem nogometu v sezoni 1995/96. Za vse ljubitelje nogometa bo to nova lepa priložnost za obilico športnih užitkov in za prijetno razvedrilo. Športno društvo Vrbovec bo namreč poskrbelo tudi za pijačo in jedačo. Franci Kotnik Kolesarski klub Ljubno Odprta vrata vsem ljubiteljem kolesarstva Kolesarski klub na Ljubnem deluje že dobra tri leta. Ustanovljen je bil pod okriljem kolesarskega servisa Profi ob priliki organizacije prve tekme v gorskem kolesarstvu, formalno pravno pa je bil organiziran lanskega prvega aprila. S pravim klubskim delom KK Ljubno pričenja letos. Po besedah predsednika kluba Andreja Marovta Helešiča, ki je z letošnjim letom zaključil aktivno športno pot tekmovalca v gorskem kolesarjenju, je sedaj prva naloga kluba, da si ustvari širšo člansko bazo. Mnogi namreč mislijo, da je ljubenski klub namenjen izključno tekmovalnemu kolesarstvu. To ne drži. Že res, da ima KK Ljubno tudi svojo tekmovalno ekipo v gorskem kolesarjenju, ki jo tvorijo tekmovalci z vseh koncev Slovenije, poglavitni namen kluba pa je združiti vse ljubitelje kolesarstva v Zgornji Savinjski dolini. Klub bo za svoje člane organiziral skupna kolesarjenja, na njihovo željo jim bo posredoval številne koristne informacije o pogojih kolesarjenja po Sloveniji in strokovne napotke pri prodaji in nakupu koles ter kolesarske opreme. Zaradi specifičnih lastnosti doline bo poudarek na gorskem kolesarjenju, seveda pa bo del aktivnosti usmerjen tudi na tekmovalno področje. Kolesarski klub Ljubno bo v sodelovanju s podjetjem Logarska dolina in UNI teamom iz Ljubljane organizator tekme za državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju, ki bo 13. in 14. julija v Logarski dolini. Vodstvo kluba razmišlja tudi o organizaciji "mountain bike tabora", kakršne ponekod že poznajo, pravo vsebino delovanja kolesarskega kluba pa naj bi dorekli člani sami. Prav zato si v klubu želijo čimveč članov. Vpisovanje poteka vsak dan od 8. do 16. ure na sedežu kluba (Plac 20). Letna članarina znaša tisoč tolarjev. Vse dodatne informacije so zainteresiranim na voljo na tel. št. 841-055. 20-letnica uveljavitve športne značke Olimpijski komite Slovenije se je v petek, 10. maja zahvalil zaslužnim posameznicam in posameznikom ter organizacijam za prispevek, ki so ga dali slovenskemu športu z nesebičnim in dolgotrajnim delom. Ob 20-letnici uveljavitve "športne značke" so se zbrali v Secesijski dvorani hotela Union v Ljubljani. Iz Zgornje Savinjske doline so, na predlog ZTKO Mozirje, prejele priznanje: Ana Kladnik (občina Ljubno), Minka Vrtar (občina Gornji Grad) in Jožica Podkrajnik (občina Luče) za 15 do 20-letno delo na področju cicibanove športne značke v vrtcu. Izvajanje športne značke v vrtcu je bila uspešna in koristna dejavnost na področju športa, v katero je bilo v tem obdobju vključenih na stotisoče otrok v Sloveniji. V naši dolini je od leta 1977 do 1996 v vrtcih tekmovalo 2368 otrok za cicibanovo športno značko. Značko je prejelo 1319 otrok. Izvajalke so bile vzgojiteljice v oddelkih od pet do sedem let starih otrok. Od septembra 1996 dalje se bo cicibanova športna značka imenovala športna značka - ZLATI SONČEK. Izpeljavo projekta bo prevzel Zavod za šport Slovenije. Sredstva za prenovo (tekmovalne knjižice, priročnik, nalepke, medalje) in propagandno gradivo pa športni sektor Ministrstva za šolstvo in šport. Vzgojno varstveni zavod Mozirje bo s svojimi vrtci Mozirje, Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava in Šmartno še naprej aktivno izvajal program za osvojitev športne značke na predšolskem področju. Slavica Slapnik Več kot hobi Ljubenski alpski smučar Lenart Solar je v pretekli sezoni odlično zastopal Zgornjo Savinjsko dolino. Na mladinskem državnem prvenstvu je v skupni konkurenci osvojil 33., med svojimi vrstniki pa 13. mesto. Na članskem državnem prvenstvu je bil v veleslalomu 4L, smuku 54. in 59. v super veleslalomu. Njegovim uspehom botruje poleg trenerja, managerja, prevoznika in nenazadnje strica Sreča tudi pomoč sponzorjev. Lenart bi se rad zahvalil vsem, ki so mu kakorkoli pomagali. Pri izvajanju treningov so mu bili v veliko pomoč ljudje s turistične kmetije Ložekar, podjetja Logarska dolina, Šport centra Prodnik, trgovine En krajcar ter smučarskega kluba Luče. Lenart pravi, da se bo tudi v prihodnje potrudil in dostojno predstavljal sebe, dolino in sponzorje s svojim najljubšim (že kar več kot) hobijem, alpskim smučanjem. Slavica Slapnik PISMA BRALCEV, OGLASI Razbijal je v lokalu 11. maja ob 23.50 uri je Rudi K. iz Gornjega Grada v gostinskem lokalu v Bočni razbijal steklovino. Ker je bil močno pod vplivom alkohola, ga s kraja dogodka ni odpeljalo policijsko ampak reševalno vozilo. Kljub temu se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Kraja avtomobila, ki to ni bila 12. maja je ob 3.10 uri 59-Ietni Jože z Ljubnega ob Savinji sporočil policistom, da mu je nekdo odtujil osebni avto, ki je bil parkiran pred hišo. Ključi so bili v avtomobilu (v pepelniku), poleg tega pa je bila v njem tudi puška z naboji. Vozilo je bilo najdeno čez nekaj ur v istem kraju, nedaleč od lastnikovega bivališča, zaklenjeno in nepoškodovano. Izkazalo se je, da ga je uporabljala Jožetova žena, ki pa ga o tem ni obvestila. Konec dober - vse dobro, kljub temu pa bo Jože zaradi nepravilnega varovanja orožja moral na zagovor k sodniku za prekrške. Utrujeni vasovalec 13. maja ob 3.40 Uri je 24-letni Rok prišel na obisk k svoji bivši punci Vesni v Spodnjo Rečico. Ker je Vesna spala, je Rok z nogo razbil šipo in močno vpil. Početje ga je zaradi "obremenjenosti" z alkoholom močno utrudilo, zato je pred vhodom zaspal. Domov so ga napotili policisti in zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. Povzročil nesrečo in pobegnil 13. maja je 27-letna Gabrijela iz Mozirja vozila osebni avto proti Radmirju. V Okonini jo je med prehitevanjem z osebnim avtomobilom oplazil neznani voznik, ki po nesreči ni počakal, ampak je odpeljal naprej. Policisti so ga kmalu izsledili in ugotovili, da gre za 16-letnega Boruta iz okolice Nazarij. Zoper mladoletnika bodo ustrezno ukrepali. Trčenje v Nizki 15. maja se je ob 11.15 uri zgodila prometna nezgoda v Nizki. 42-letni Janko iz Zlabra je z osebnim avtomobilom zaradi neprimerne hitrosti trčil v vozilo, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 48-letni Milan iz Varpolja. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, nastala pa je materialna škoda. Voznik kolesa z motorjem izsiljeval prednost 15. maja je ob 16.05 uri prišlo do trčenja v Šmiklavžu. 74-letni Jožef je s kolesom z motorjem izsiljeval prednost voznici osebnega avtomobila, ki trčenja ni mogla preprečiti. Pri tem se je voznik kolesa z motorjem lažje telesno poškodoval. Kdo potrebuje rabljene menjalnike? 16. maja dopol dan je Pavel iz Mozirja prijavil tatvino rabljenega menjalnika za vozilo R-18. Neznanec naj bi menjalnik odtujil v času od 1. do 16. maja. Preko noči je nato neznani storilec omenjeni menjalnik vrnil, odtujil pa je menjalnik za Z-750. Če bi kdo karkoli vedel o prodajalcu rabljenih menjalnikov, naj to sporoči policiji. Vinjena voznica s ceste 16. maja je ob 23.35 uri 22-letna Branka L. iz Velenja vozila osebni avto v Nazarjah. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola je zapeljala z vozišča, nakar se je voz- ilo prevrnilo. Pri tem sta voznica in njen sopotnik Mirko iz Velenja dobila lahke telesne poškodbe. Z avtomobilom v drevo 1. 19. maja ob 0.40 uri je 20-letni Borut iz Prebolda vozil osebni avto iz Rastk proti Ljubnemu. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola je zapeljal s ceste in trčil v drevo ter se pri tem lahko telesno poškodoval. Z avtomobilom v drevo II. 19. maja ob 13.45 uri je 24-letni Boštjan Z. iz Krnice vozil osebni avto iz smeri Smrekovca proti Ljubnemu. Ko je izven naselja Ter pripeljal iz desnega ovinka, je zapeljal desno izven vozišča ter trčil v smreko ob cesti. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče, kjer je tudi obstalo. V nesreči sta voznik in njegov sopotnik, 20-letni Boštjan P. iz Krnice, dobila hude telesne poškodbe. Otrok jo je srečno odnesel 20. maja se je ob 16. uri zgodila prometna nesreča v Dolu pri Gornjem Gradu. Otrok je vozil kolo z motorjem po sredini vozišča in trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Franc K. (34) iz Tiroseka. Trčenje se je na srečo končalo le z materialno škodo. Rezultati akcije "Kolesar" Policisti mozirske policijske postaje so v času trajanja akcije “Kolesar11 razdelili 106 zgibank, pri pregledih koles in predavanjih na osnovnih šolah pa še 67. V tem času se je zgodila ena prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen voznik kolesa z motorjem, policisti pa so obravnavali še 13 kolesarjev in voznikov koles z motorjem, ki so kršili prometne predpise. Za posebne trenutke v vašem življenju - nekaj posebnega Prodaja, izposoja poročnih oblek Svečane obleke Accessoires Elegantni kostimi, cocktail moda Čevlji vrhunske kvalitete v barvi, ki jo določite vi Rezervirajte si tclefonično termin (063/720-121) za modno svetovanje ali pa nas enostavno obiščite v našem BOUTIOUE-u ■- u.u.u. ’ na Polzeli Nov delovni čas: pon - pet 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00 sob 8.00 - 12.00 TURISTIČNA AGENCIJA 3310 ŽALEC-Šlandrov trg 34 tel.: 063/712*510, 715-300 tel ./fax: 063/713-186 POČITNICE VEliko vzNEMiRljivih idEj za bREzskRbEN oddih - SloVENsko PoiMORjE - zdRAViliŠČA - qORskA lETOViŠČA - HrvašIca Istra, Kvarner, OToki... - TUJINA: SpANijA, GRČijA, Turči'j'a, TuNizijA, MaIta, SicilijA, SARdiNijA, KANARski OToki, DoMiNikANskA REpublikA__ Nagradna igra "POTEPUHOVO POLETJE" -BOGATE NAGRADE MOŽNOSTI JE VELIKO, LE IZBRATI JE TREBA! Pokličite nas: 063/712-510, 715-300 CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.0. Vas prisrčno vabi v svo[o industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: Belin (notranjo zidna barva).od 80,30 sit/kg - Silko (fasadna barva).od 253,00 sit/kg - Epoktit (barva za bazene in silose), od 768,00 sit/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (zn vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) - Osnovna antikorozijska barva - Antikorozijski premazi (Korocink, Ternpox...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (fugirna masa) -Nivelan 8 (bavarski omet) - Nivelan V (valjčkani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 JLi' Zlatarstvo ROŽIC Na trgu 7 /t ji sä v Grabnerjevi hiši v Mozirju . f&zvwy y tel.: 063/832-200 V mesecu maju vam za nakup daril za birme' obhajila ipd, nudimo jl Odprto: NONSTOP: 8.00 -19.00, soboto: 8.00-12.00 10% popu/la PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Za nakup pohištva in tehničnega biaga nudimo super potrošniške kredite 3% letni obrestni meri. Rečica: vseh vrst hlajenih pijač. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAS SOPOTNIK \/ POSLOVN »K 1C7,§ Mhz c IVI SN/ETLJ DU SET/ d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče Tel./fax: 063/720-598 PRODAJA in SERVIS KOSILNIC In MOTOKULTIVATORJEV S PRIKLJUČKI GOLDONI - velika izbira vrtnih kosilnic (s košem ali na stranski izmet, s pogonom ali brez, različne širine noža) - kosilnice na laks (stranske ali nahrbtne) - motorne nahrbtne škropilnice - motorne žage JONSRED, SUHL, HUSQVARNA Na zalogi rezervni deli MAG, ACME, LOMBARDINI, BCS... Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, ga preizkusimo in seznanimo kupca s pravilnim delovanjem in vzdrževanjem stroja. Odprto: pon. - pet. od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure VABLJENI! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 01/91 59.300 824.794,00 R5 CAMPUS 5V 12/90 65.000 844.117,00 R5 CAMPUS 5V 10/90 40.000 761.523,00 R5 CAMPUS DIESEL 10/91 65.000 866.700,00 CLIO RN 1,2 3V 3/95 17.000 1.464.587,00 R19 GTX CHAMADE 12/90 75.000 1.296.900,00 R4 GTL 12/91 57.700 448.035,00 ŠKODA FAVORIT 136L 3/90 40.000 598.000,00 CIMOS AX TRE 6/88 136.000 600.600,00 JUGO KORAL 55 8/88 104.000 242.000,00 JUGO KORAL 60 8/89 54.000 346.500,00 JUGO KORAL 45 6/90 60.000 265.650,00 d. 0.0. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT OGLASI IN ZAHVALE ♦ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Kristine KLEMŠE rojene Sabotin I. 1902 Mehčeve mame se iskreno zahvaljujemo za zdravniško oskrbo in nego v času njene bolezni g. dr. Ernestu Kelemenu, ge. Majdi Krajner in ge. Tončki Kramer. Prav lepa hvala g. župniku patru Božidarju za cerkveni obred, ge. prof. Tadeji Cigale in njenim pevkam, ge. Marinki Napotnik za poslovilne besede, vsem pogrebcem ter sosedom in vsem, ki ste se od nje poslovili z rožami, svečami in darovanimi mašami. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Franca KOLENCA 7.9.1910 - 15.5.1996 iz Zg. Pobrežij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, pevcem, gospodoma župnikoma za opravljen obred in govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi dr. Sirkotu za nesebično pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Kako cvetite, dehtite lepo, o cvetke, gomilo krasite! Pač roka ljubeča vas semkaj sadi, goji pač srce vas ljubeče! V SPOMIN 27. junija 1996. leta je minilo pet let, odkar je odšel od nas naš ljubi mož, oče, stari ata in tast Jakob PEČNIK mizarski mojster v pokoju iz Potoka Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Vsi njegovi pohištvena industrija polzela UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA OlRANr -zakonska spalnico MAJA 92.772,00 SIT W ,1V 1111 - zakonska spalnica VEGA NOVA 96.813,00 SIT - zakonska spalnica LARA 108.851,00 SIT - zakonska spalnica NATALIE 136.372,00 SIT - samska spalnica HALA 43.559,00 SIT - omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D 27.113,00 SIT 3. D 34.178,00 SIT - omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D 35.866,00 SIT 3. D 48.286,00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 1/3 police širina 140 cm 25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police širina 184 cm 29.420,00 SIT 6. D omara 1/3 police širina 275 cm 44.898,00 SIT -pisalnemize od 7.576,00SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVO: SUPER PONUDBA: Izjemno ugodna ponudba KUHINJ v izvedbi HRASTA. Cena za 1 m visečih in spodnjih elementov od 20.000,00 SIT naprej POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAS DOM! Tel. 063/720-020 VABLJENI! Saj niti zbogom nisi rekla ko zjutraj si odšla. Gomila sveža pa nam pravi, da nikdar več ne boš prišla. ZAHVALA V 72. letu je po hudi bolezni sklenila svoj življenjski krog naša ljuba mama, žena, sestra, stara mama in teta Marija POLIČNIK roj. Pahovnik Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, posebej še pevcem, pogrebcem, vsem sosedom, gospe Kobaletovi za poslovilne besede in gospodu župniku. Vsi njeni OGLASI IN ZAHVALE V pomladnem jutru sem zaslišala tvoj žametni glas Gospod, v tvoji veličini sem našla svoj mir. ZAHVALA V najlepšem pomladnem mesecu, je odšla v novo življenje, naša ljuba mama Marija CIGALA 28.6.1914 - 1.5.1996 iz Solčave. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskali. Posebna zahvala gospe Pavli Čas ter gospe patronažni sestri Verici, sestri Mariji, gospodu doktorju Antonu Žunterju, ter vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Hvala vsem, ki ste jo 3. maja spremljali na njeni zadnji poti ter darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu Stanislavu Koštricu, gospodu kanoniku Viiijemu Pangerlu, gospodu dekanu ter vsem duhovnikom, hvala gospodu Damjanu Haudeju in Stanku Žagarju za govor, pevcem, ministrantom ter vsem faranom Galicijske fare. Žalujoči vsi njeni domači ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete Frančiške KRUMPAČNIK p.d. Bodenove iz Varpolja se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ZB, Zvezi invalidov in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in g. Grudniku za poslovilne besede. Iskrefia hvala dr. Sirku za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Hvaležni smo dr. Vlaoviču in vsem, ki so zanjo skrbeli na poškodbenem oddelku v Celju ter Bolnišnici Topolšica, posebej še dr. Pečnikovi, za vso pomoč v času njene bolezni. Žalujoči vsi njeni Oj, kje ste mama zlata, kako se toži nam po Vas, oh, ko bi se odprla vrata in se prikazal Vaš obraz. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene mame, none in prababice Helene VRATANAR roj. Zavratnik iz Juvanja 26 v Ljubnem ob Savinji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste v trenutkih globoke žalosti ob izgubi naše ljubljene mame z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti pri sv. Frančišku v Radmirju. Prisrčno zahvalo izrekamo dr. Natekovi in sestri Gelci za dolgoletno zdravljenje, prof. dr. Kocijanu, dr. Horvatovi, dr. Jernejšku ter patronažnima sestrama Cvetki in Anici za pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih mesecih njene težke bolezni. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Zidanšku iz Braslovč za obiske na domu. Hvala pevcem za občuteno zapete žalostinke, g. župniku Jožetu Vratanarju za tople besede slovesa in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej. Vsi njeni NAŠEMU DRAGEMU Srečku ŠTORGELJ V SPOMIN Zbežale so te sanje kratkočasne, bilo blisk nagel upanje je celo, ki le temnejšo noč stori, ko ugasne. Od tod ni več srce bilo veselo; * Vse misli 'zvirajo ’z ljubezni ene in kjer ponoči v spanju so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene. (dr. F. Prešeren) Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z mislijo nanj prižigate svečke, prav lepa hvala. Mama, Majda in Stane POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 OBVESTILA IN OGLASI VETERINARSKO DEŽURSTVO 27.5. DO 2.6. CIRIL KRALJ, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 3.6. DO 9.6. DRAGO ZAGOŽEN, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 10.6. DO 16.6. MARJAN LEŠNIK, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH NA DOMU!!! ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. * DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE [NADZORNISTVO NAZARJE 27.5. - 2.6. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 3.6. - 9.6. FRANC JERAJ, PRIHOVA, TEL. 831-910 10.6. - 16.6. MARKO MAROLT, MOZIRJE, TEL. 831-877 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ♦ c--------------------------------------------------------------- v NOVITETE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. STROKOVNA LITERATURA: Pennac: Čudežno potovanje / Drajša: Sedem skrivnosti uspešnega managementa / Vujoševič: Vodilo za standarde kakovosti ISO 9000 / Poniž: Kako interpretiram povest in roman ter preživim maturo / Beaver: Krog odličnosti / Szulc: Papež Janez Pavel II. / Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II. / Bolz: Lep obraz / Stoppard: Mena / Jantra: Bivalni vrt 2. LEPOSLOVJE: Zbirka XX. stoletje: O’ Brien: Tretji policaj, Muschg: Albisserjev razlog, Achebe: Mravljišča v savani, Cendrars: Moravagine, Noote-boom: Rituali / Evans: Šepetati konjem / Sheldon: Nič ni večno / Rendell: Nečimrnost noče umreti / La Carre: Naša igra / Lively: Mesečev tiger 3. MLADINSKA LITERATURA: Smolar: Pujsa in Andrej Migec / Vrabič: Abeceda za vsevede / Ezop-ove pesmi / Hoffmann: Hrestač / Malik: Žogica Nogica / Ballinger: Obračun na ledeniku / Garden: Pismo za Annie / Godec-Schmidt: Škarjice in dolgčas / Nöstlinger: TV Karel 4. VIDEOKASETE: Nori profesor = Renaissance Man / To- so bili časi = Circle of Friends / Kongo = Congo / Diamanti so večni = Diamonds are Forever / Oblegani 2 = Under Siege 2 / Policijska družina = Family of Cops / Tanka modra linija = The Thin Blue Line / Pogumno srce = Breave Heart / Hišica na drevesu = The War KINO MOZIRJE 1. in 2.6.1996 BABE - komedija Režija: Chris Noonan Prisrčna zgodba o pujsku, ki ga pripeljejo na kmetijo, kjer imajo vsi v naprej določeno vlogo. Pujsek pa si strašno želi, da bi bil pomemben in bi postal ovčarski pes... OSKAR 1996 ekipi za vizualne efekte! 8. in 9.6.1996 NEKOČ IN ZDAJ - romantična komedija Režija: Lesli Linka Glatter Vloge: Christina Ricci, Rossie O’Donnell, Melanie Griffith, Demi Moore Poletje 1970 je bil čas mladostne vihravosti, klicanja duhov, zaupljivih pogovorov med najboljšimi prijateljicami pri dvajsetih letih. Prvič so se dotaknile težav odraslih, danes pa se odkrivajo skrivnosti umora, ki se je zgodil pred 25 leti... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO NAZARJE 1. in 2.6.1996 ZLOMLJENA PUŠČICA - akcijski triler Režija: John Woo Vloge: John Travolta, Christian Slater, Samantha Mathis Med običajnim vadbenim poletom nad puščavo se zruši bombnik, ki prevaža nuklearne rakete. Bombnik sta pilotirala izkušena pilota, najdejo pa le enega. Pa tudi raket ni nikjer... 8. in 9.6.1996 KDO BO KOGA - gangsterska komedija Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: John Travolta, Rene Russo, Gene Hackman, Danny De Vito V Hollywoodu vsi nekaj hočejo. Da to dobijo, se običajno domislijo nekaj podlega: Chili Palmer je izterjevalec dolgov, ki ga pošljejo v Los Angeles, da bi od filmskega producenta izterjal zaigrani denar... Izvrstna zgodba, odličen dialog in predvsem izvrstni liki. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAUINJI l.in 2.6.1996 DEVET MESECEV - komedija Režija: Chris Columbus Vloge: Hugh Grant, Tom Arnold, Julianne Moore, Joan Cusack, Robin Williams Dvojica prijateljev preživlja ženino nosečnost na povsem drugačen način: medtem, ko za enega blužujoči se ženin porod po treh hčerah predstavlja že "rutino", je drugi čisto na trnih... 8. in 9.6.1996 KDO BO KOGA - gangsterska komedija PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. V KINU GORNJI GRAD DO NADALJNJEGA KINOPREDSTAVE ODPADEJO! U kfiWM [Bo že držalo, da so naši župani zadnje čase« Ivse prevečkrat izpostavljeni "nepoznavalcem"! (občinskih razmer. Tako se sliši, da ljubenskal j županja že kar predolgo "tolče hladovino",I (nazarski in gornjegrajski zgubljata lasel j zaradi radarskega sevanja. Lučki predstavniki (ljudstva ne more spati zaradi zapravljenih! I solidarnostnih sredstev, le mozirski se šel (neomajno drži svojega vladarskega trona.l I Celo v boj s tobačno tovarno se je spustil.! [Prepoved kajenja v občinskih prostorih jel prizadela sicer samo njegove uslužbence, kil (pa o tem itak ne upajo na glas potarnati.I i (OBLAST JE VČASIH SLADKA, VČASIH PA NE) [ (Sicer pa so v času zatišja po "radarski vojni"« I nenadzorovano pricurljale na dan tudi nepre-I verjene govorice, da so se nekateri akterji! priključili prizadevanjem za preprečitev! (postavitve teh objektov na Menini predvsem! j zato, ker so v tem videli odlično priložnosti iza obračun s tistim, ki jim je napoti. GoT jvorice so res samo govorice, a pravijo, dal S je povsod tam, kjer je dim, tudi ogenj. (ČE* I NE PREJ, SE BO TO IZVEDELO V ČASU JE-j (sENSKE PREDVOLILNE KAMPANJE) (Na ušesa nam je tudi prišlo, da se naš« j kolega iz dnevne redakcije, ki je v prostem“ (času zadolžen za gledališke dejavnosti vi jzadrečki prestolnici, nekam čudno obnaša. (Zadnje čase se na daleč izogiblje šanka, kij ije pod pastoralno upravo predsednika gorn-1 ijegrajskega občinskega sveta. Poznavalci! I razmer zatrjujejo, da ne gre za nikakršne! (zamere, čeprav cenjeni kolega še bolj cen-Ijenega predsednika nikakor ne obravnava vj (rokavicah. Služba je služba, -družba pal I družba. A kaj, ko celo odgovorni urednik neg (zmore zbrati dovolj avtoritete in nepredT Ividljivega novinarja pognati v naročje pred-! (bednikovega šanka. Celo delovni nalog mul |je pred nosom raztrgal. (MOGOČE Bil J VELJALO POSKUSITI Z BLOKI ZA MALICO) IV času splošnega pomanjkanja cvetk in ko-| (priv smo prisiljeni zabeležiti tudi novico, kil (pravzaprav to sploh ni, da ljubenska županja! (še vedno ni obiskala prenovljenega lokala! (Planinka na Ljubnem. Žalost v upravi Turista! Ise zaradi tega vedno bolj stopnjuje, županji! (pa menda grozijo celo določene sankcije, v j (kolikor s svojo navzočnostjo v kratkem neg j bo dala "žegna" za polno obratovanje omen-j Ijenega lokala. (KJE SO OBLJUBLJENE] I RUSINJE?) j No, ko smo že ravno pri ženskah: baje sel (bo v kratkem'oženil bivši poveljnik zgornje-l (savinjske gasilske zveze. Giede na to, dag (mož ni več v puberteti, je pravzaprav edina! sreča, da je sestopil z oblasti, da se bo j (lahko posvetil družinskemu življenju. Po-jdatek, da mu gre za poročno pričo bivši! (predsednik gasilske zveze, še preverjamo. V| j Mozirju pa se medtem pripravljajo številne! (fešte, saj je bodoči soprog član večihl 1 množičnih organizacij. (NAJ MU BO LAHKO! (ZAKONSKO BREME) ti (topmt to pMMnj&to KewMutie Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN «d 21.3. do 20.4. Zadržujte se v okolju, ki vom najbolj ustreza, da si boste nabrali rim več energije, kajti teden, ki je pred vami, bo poln sprememb, ki vas bodo izčrpavate. Poskušajte se jih izognili. Kar nekaj stvori se bo spremenilo, pa ne samo v vaši glavi. Odnos s partnerjem se bo izboljšal, ker bosta oba bolj strpna in pozorna eden do drugega. Pogosto boste premišljevali o svojih čustvih in jih poskušali razumeti. Finančna stran bo nekoliko temnejša in le stežka boste splavali na površje. Čas za nakupe ni ugoden. Čutili boste, da je obdobje, ki ga preživljate, neknkšna pripravo na nav začetek. Počistiti morate s stvarni, ki vos vlečejo navzdol, in napraviti prostor novemu. BIK od 21.4. do 20,5. Čas, ki je pred vami bo naporen, vendar se mu boste brez veqih težav prilagodili. Pomembno je, da ohranite ravnovesje, saj boste tako lažje kos spremembam, ki bodo neobhodne. Nikar ne pretiravajte v hrani, saj se v tem času lahko hitro zredite. V ljubezni hoda vaša čustva precej zmedeno in niti sami jih ne boste razumeli. Težko si boste prišli na jasno, kaj sploh pričakujete od partnerskega odnosa. Z denarjem ne boste imeli težav, lahko pa se pripravite na to, da stanje ne bo trajalo v neskončnost. Odnosi z drugimi ljudmi pa bodo v tem obdobju središče vaše pozornosti. Zavedojte se, da pri vsem skupaj ni pomembno le to, da ste sprejeti, veliko pomembnejši sta kakovost in raven odnosov, ki pb imate z ljudmi okrog sebe. ! DVOJČKA od 21.5. do 21.fc. Fizično počutje bo nekoliko spremenljivo, zato boste morali svoj način življenja krepko spremeniti, sicer lahko kmalu pričakujete težave. Ovire, na katere boste naleteli, morate upoštevati in se potruditi, da jih boste razumeli. Nikakor niso tam zato, da bi se jih izognili. V ljubezni imate srečo, da je vaš partner tako potrpežljiv in strpen. Tudi tokrat mu boste šele po tem, ko boste o vsem skupaj razmislili, hvaležni, da ni odgovoril no vaše izzive. V finančnem pogledu boste imeli veliko novih zamisli, ki pa ne bodo ravno uporabne. Napravite izbor in se oprimite le stvari, ki ne vključujejo preveč tveganja. In ne pričakujte preveč, da vam bo dal razum odgovor na vsa nejasna vprašanja. RAK od 22.6. do 22.7. Svojemu telesu posvetite več pozornosti in prepričali se boste, da z zdravjem ne bo večjih težav. V ljubezni bo nekoliko nesoglasij, ker bo partner dobil občutek, do vas sploh ne pozna. Nekatere stvari, ki so bile doslej temelj vajinemu odnosu in so veljale za nekak tih dogovor, boste skušali postaviti na glavo. Morali boste razbiti meje, ki ste si jih postavili v svoji glavi in ki nimajo racionalne podlage. Utesnjenost in aviranost, ki jo boste občutili, je znamenje, da so postali obstoječi okvirji preozki in da morate napraviti korak navzven. Poiščite si družbo vodnarja, njegov nasvet in mnenje boste upoštevali celo takrat, ko bo povsem v nasprotju z vašimi stališči. LEV od 23.7. do 23.8. Veliko se boste ukvarjat s sabo in svojimi težavami, pri lem pa pozabili na dolžnosti, ki jih imate do svojih domačih. Nekatere stvari ste pomešali in jih postavili na napačno mesto. Vaša lestvico vrednot je postavljena na glava. Večina stvari, ki jih boste v tem času sprejeli, se bo obrnila proti vam, kar je opozorilo, do je skrajni čas, da se ustavile. Nekaj težav bo tudi z logičnim razmišljanjem, zato pa bo vaša intuicija izostrena. Prisluhnite notranjemu glasu, že dostikrat se vam je obrestovalo. 2 denarjem pa ne boste imeli težav, saj boste z neko prodajo dobili več, kot sle pričakovali. Ni pa vseeno, kam denar naložite, zato se nikar ne odločajte prehitro. Pridružite se strelcem, pomagali vam bodo v marsikateri težavni situaciji. DEVICA od 24.8. do 23.9. Marsikatere devRe si boste v tem obdobju delale skrbi z zdravjem, lahko pa ste prepričani, da z vami ni nič narobe. V nasprotnem primeru pa le obiščite svojega zdravnika in se pustite potolažiti. Ker boste občasno preutrujeni, vas bo lastna skrb pripeljala do nespečnosti... Nikar no, samo več prostega časa rabite in gibanje v naravi vam bi koristilo. V ljubezni pa bo sijalo sonce kot že dolgo ne. Ob partnerju se boste počutili varne in čustveno vznesenost bo na višku. Izkoristite svetlo obdobje in razčistite odnose s partnerjem, ki prihajajo iz preteklosti. Potrudite se, da boste na delovnem področju bolj učinkoviti, da bo priznanje, ki go pričakujete, tudi prišlo. Za odločanje v kritičnih situacijah pa raje še počakajte. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Velika boste razmišljati o ljudeh, ki vas obdajajo, in o svojih odnosih z njimi. Pogosto se vam bo dogajalo, da boste razočarani, ker boste imeli občutek, da dajete več kot dobite. Imeli boste občutek, da ste sami za prijatelje pripravljeni vse žrtvovati, oni pa vam tega ne vračajo v zadostni meri. Skušali boste podrobno razčleniti svoje ravnanje, a boste vedno prišli do napačnega sklepa. V nevarnosti ste, da se boste začeli izgubljali v samoonalizuh, ki vas bodo oddaljile od bistva problema. Dobro bi bilo, da se s kom pogovorite. Fizično počutje se ba nekoliko poslabšalo, zato je prav, da ste previdni. Držite se tistega, kor vam je svetoval zdravnik, in ne ukrepajte no lastno pest. Obveznosti, ki niso nujne, pa raje preložite no boljši čas. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Kar nekaj stvari vam bo uspela zaradi vaše vztrajnosti. Kar ste si zapičili v glavo, boste tudi speljali, čeprav boste v okolici naleteli na silovit odpor. Domače razmere boste napačno ocenili in zato tudi neustrezno ukrepali. Lahko pričakujete, da se bodo nekatere stvori samo še poslabšale, če se boste preveč vtikali. Ne jemljite pravice v svoje roke in ne poskušajte biti rozsodnik in sodnik. Veliko vam ba do lega, da vas nihče ne ovira in ste pri svojih dejanjih svobodni, zato boste v tem času prekinili vezi, ki so vam sicer nudile veliko zadovoljstva, so po hkrati pomenile določeno obveznost. Finančni načrt bo splaval po vodi, ker je bilo vse le želja in utopija. Zdravstveno stanje se v tem obdobju nebo spremenilo. STRELEC od 23.11. do 21.12. Stvori, ki vos težijo, boste nehali odrivati, skušali se boste z njimi spoprijeti. Sprva ne bo lahko, saj se boste morali soočiti z marsičem, na kar nisle hoteli misliti. Počasi pa boste začeli razumeti, da so vam ovire, ki so vam preprečevale uresničiti marsikatero zamisel, samo koristile, soj bi se stvari Icdiko samo še poslabšale. V tem obdobju se boste veliko ukvarjali s sorodniki, čeprav vam to ne bo najbolj pri srcu. (e želite imeti v prihodnje mir, marate razčistiti odnose z njimi. Vašemu telesu prihranite nekaj nekoristnih stvari, za večerjo pa si privoščite samo sadje. Nikar pa ne poskušajte čustvenih zadev nadzirati z razumom, soj boste spoznali, da več dajete kot dobite. To je zato, ker nimate pogleda v to, kar daje drug. Nikar ne kujte dobičkov iz ljubezni. KOZOROG ad 22.12. do 20.1. V tem obdobju boste psihična počutje poskušali urediti tako, da vam ne bo treba ničesar spremeniti in da boste lahko živeli korseda lagodno. Vendar pa po tem, ko vam bo uspelo, zopet ne boste zadovoljni. Kar naenkrat se vam bodo določene stvari zdele prozne ia brez smisla. Ker se prepogosta oklepate storega, si bi vendarle marali privoščili tudi kaj novega. To je sprememba, ki edina pomeni tui določen napredek. Ker ne boste sigurni vase in v svoje sposobnosti, vam bo vsaka odločitev naporno, saj vam bo dajala občutek nemoči. V ljubezni s partnerjem ne boste zadovoljni, ker pa se boste zavedali, da je ta vaša trenutna muha, boste uvidevni in se boste še posebna trudili, da tega ne bo opazil. Pazite na svoje telo, saj dodolnih stresov ne boste prenašali. VODNAR od 21.1. da 20.2. Intenzivno boste čutili, da je voša odpornost padla, vendar se na to ne boste ustrezno odzvali. Veliko boste sicer razmišljali o tem, vendar bodo vaše odločitve prenošene in neustrezne. More bitne kronične težave se bodo poslabšale v glavnem zaradi vašego neustreznega ravnanja. Zavedati se morate, da izkušenj drugih ne morete prenesti nase. Marsikaj, kar je vašim znancem pomagalo, je lahko za vas škodljivo. Psihično pa bo vaše počutje optimistično in prav je tako. Na nekatere stvari boste začeli gledati drugače, kar vas bo pripeljalo do spoznanja, da ni vse taka tragično, kot si mislite. Pohale si družbo rakov, ker bodo eni redkih ljudi, ki vas bodo razumeli in vas pripravljeni tudi poslušati. Rešile v sebi nekatere stvari, ki so sicer preteklost, vendar boste mirni šele takrot, ko boste zvedeli resnico. RIBI od 21.2. do 20.3. Kor nekaj trenutkov v tem obdobju bo, ko se boste počutili nerazumljene in osamljene, zato boste tudi brez prave valje za delo. Težko se boste prilagodili novim situacijam, ker bodo od vas nenehno zahtevale odpovedovanje. Ker boste na trenutke negotovi, vam bodo stvari, ki jih poznate, dale občutek varnosti. Veliko se boste ukvarjali sami s seboj in zelo pomembno vam bo, kakšen vtis boste pustili pri ljudeh, ki vam veliko pomenijo v družabnem življenju. Telesno bodite bolj aktivni in se nikar ne predajojte melanholiji. Obstaja možnost manjših težav z grlom. Denar vam bo v tem času zelo pomemben, ker pa bo samo sredstvo samodokazovonjo, vos tudi tokrat ne bo zadovoljil v celoti. Poiščite zadovoljstvo tam, kjer ste si vedno želeli. Ljubezen je bila še vedno najboljše zdravilo. ZA RAZVEDRILO pomaži meo Ste videli papeža? Jaz sem ga v živo. Še danes bi ga lahko tu pa tam pogledal, pa je žena kriva, da sem pozabil video kamero doma. Kar naprej je nekaj govorila o dežju in dežnikih, ki so bojda prepovedani, če greš gledat papeža. Varnostniki so alergični na podolgovate predmete in te imajo za atentatorja že, če imaš predolg nos in hočeš šefa cerkve videti res od blizu. Tako smo dežnike pustili doma, poleg njih pa pozabili video kamero, fotoaparat in mojo denarnico, da le ne bi zgledali kot teroristi. Desetletna hčerka je ostala doma. Ako bodo učitelji stavkali, si mora nabrati zaključne ocene čim prej. To pa zahteva učenje. Kruto, ne? Žena, ded, naš najmlajši zaklad - sin in jaz smo ji zaupali hišo. "Čuvaj jo in ne odpiraj neznancem. - Ne, teta Pepa ni neznanec!" sem ji razlagal, četudi teta Pepa ni ravno kakšna bližnja znanka. Enkrat na pet let prileti iz Avstralije in hčerka se je spominja še od lani. Včasih pogleda v nebo in se čudi, kako lahko letalo vzdigne tako težko teto. Teta iz Avstralije bi prav gotovo hotela videti papeža, če bi bila ravno na obisku. Toda, če bi jo odpeljali zraven, bi papeža ne videl nihče od nas. Naš avto bi dolgo pot in njene kilograme ne zdržal. Ne šalim se, ko rečem, daje težka. Je namreč ena redkih oseb, ki seji na letalu ni treba pripeti z varnostnim pasom. Med sedeži se s svojim obilnim telesom tako dobro zagozdi, da res nima kam pasti. Včasih previdno opazujem člane družine, če kdo od njih pridobiva na kilogramih. Bojim se namreč, da bi še kdo v družini puščal takšne nepopravljive usedline v foteljih, kot jih ona. A smo vsi sami suhci, tako slika tete zbledi, čim odleti nazaj v Avstralijo. Naš sin se je začuda skoraj vedno spomni ob kolinah, ko mesar tehta ubogo čunko. "Ne, draga hčerka, teti ni treba odpirati vrat, ker je ne bo. In glej, da si zvečer v postelji, ko pridemo!" Tedaj je natresla nekaj pripomb na račun našega najmlajšega, ki gre z nami in še ne bo v postelji, ko bomo zvečer nazaj. "Sinček bo spal pri mamici v avtu," sem jo potolažil, preden smo krenili. Šli smo. Papež je tudi prišel in rekel, da nas "ma rad". Vreme je tudi pohvalil. Jaz pravim: "Veze so veze". Malo smo zapeli, nato pa počasi odšli domov. "Vidiš, draga, ko bi imeli zdajle video kamero, bi vso tole veselico imeli posneto in bi papeža in nas lahko gledali še čez deset let," sem pravil ženi nazaj domov. "Na vseh dosedanjih posnetkih, ki si jih naredil, si več ali manj s kamero letal za elkrojevimi hlačami, ki so jih nosile predstavnice mojega spola," je bila žena pikra, "in ne verjamem, da bi papežu sploh uspelo priti zraven na posnetek. Nas pa si itak vedno snemal v čevlje, ko si pripravljal kamero, dokler ti ni zmanjkalo traku, ali pa so ti pošle zaloge baterijskih vložkov..." Nič več nisem ugovarjal. Nekaj deset kaset domaje govorilo zase. Doma pa nas je čakalo presenečenje. Žena presenečena, ded presenečen, sin je spal, a bi bil tijdi presenečen. Jaz pa sem bil naravnost šokiran. V stanovanju je bilo pravo razdejanje. Ko smo iskali hčerko, da bi jo ošteli, ker si je v naši odsotnosti dopustila imeti zabavo s svojimi prijateljicami, smo spoznali, da ni bilo zabave, temveč je nekdo vlomil v hišo. Ko smo našli razbito zadnje okno, smo hčerko iskali še bolj. Žena je bila že vsa v joku, ko sem odkril hčerkico v omari. V roki je držala video kamero, ki smo jo pustili doma. "Oči, oči!" je skočila ven. "Cukrček!" sva jo objela z ženo. "Kaj je bilo?" Z velikimi očmi me je pogledala globoko v moje in z glasom, ki ne pušča dvomov, rekla: "En stric je prišel v hišo, ko sem gledala papeža po televiziji. Kje pa ste bili? Sem mislila, da mi boste pomahali..." Še je govorila, potem pa je utrujena zaspala mami na rami. Vsi smo si oddahnili. Naj je tat pobral še toliko reči, samo da se njej ni nič zgodilo. Poklicali smo policaje. Prišli so in popisali reči, ki smo jih pogrešali. Malo so povohali okoli in potem odšli. Seveda smo bili jezni. Adijo devize, svojega fotoaparata ne bom več videl. Seveda je vzel tudi pozabljeno denarnico in dokumente v njej. Žena se je jezila zaradi tistega malo nakita, ki gaje imela - zdaj ne več. Ded pa je vse mimo prenašal in govoril: "Samo, da vnukinji ni nič!" Dokler ni šel v kopalnico... Tedaj je zarjovel, da se mije od strahu kolcnilo. "Lopov nemarni! Ukradel mije rezervne zobe!" "K sreči," sem mislil na glas, "je hčerka skrila s sabo v omaro video kamero. Vsaj tiste ni ukradel." "Zakaj pa je vzela s sabo ravno kamero?" me vpraša žena. Spogledala sva se, planila do kamere in vzela iz nje kaseto. Vložila sva jo v video rekorder in poklicala deda. Imeli smo kaj videti. Hči je posnela tatina. Ni ga bilo sicer moč na prvi pogled prepoznati, mogoče pa bi policija... Poklicali smo policaje v drugo. "Kaj? Žan? Rop? Pa ne že v drugo? A, kaseto! Kakšno kaseto? Hčerka posnela lopova. Pridemo!" so rekli. Pripravil sem še eno kaseto in prvo na hitro presnel na to. Policaji bodo original vzeli, jaz pa se ne bom mogel hvaliti pred sosedi, kako korajžno hčero imam. Lopova je posnela iz prvega nadstropja v spodnji dnevni prostor, koje praznil omare. Potem seje šla skrit v omaro. Policaji so rekli, da bodo zdaj bistveno lažje našli našega skritega gosta. Odnesli so kaseto s sabo na obdukcijo, opazovanje ali karkoli že. Naslednjega dne navsezgodaj, bila je nedelja, sem sklical sosede, da jim predvajam video posnetek. Za vlom so že slišali, saj sojih policaji spraševali, če so kaj videli. Videli niso nič kaj, dokler nisem predvajal kasete. Žena je prinesla pecivo, ded žganje, ki gaje pričel pridno vlivati vase, vsi ostali pa dolge nosove. Gledali smo posnetek. Draga je rekla, da končno eden, ki ne kaže konfekcije. Tat je s sabo prinesel Žakelj, velik, da bi vanj spravil tudi video rekorder, a ga začuda ni. Mogoče ga je kaj pregnalo. Napotil se je tudi v klet, a tja hči od zgoraj ni mogla več snemati. Klet! Kar pogrelo me je. Moje vino! Že skočim pokonci, da bi šel pogledat, kaj je napravil z njim, kar me žena prime za rokav. "Žan, glej!" Na posnetku se je jasno videlo, da seje hči napotila za vlomilcem po stopnicah do kletnih vrat. "Aaaah!" smo vsi v en glas kriknili, ko se je lopov prikazal pred kamero. Tedaj pa... Buum! Trask!... * * * "Halo, tu policija. Kako? Spet vi ? Ne, nismo pogledali kasete. Naš rekorder jo je uničil. Samo še zmučkan trak je navit okoli predvajalnih glav in motorčka. Trije tehniki se mučijo s stvarjo. Kako? Naj pridemo spet k vam? Rezervna kaseta? Takoj!" Policist ni mogel zapreti ust, ko smo mu izročili lopova, ki ga je hči porinila po stopnicah v klet. Tam je udaril z glavo ob stopnico in prespal noč. Hčerki se je zdelo samoumevno, da ga ni več, čim smo mi prišli domov. Če ne bi bilo kasete... Ujeti lopov je grdo gledal okoli sebe, ko so ga spremljali proti marici. "Da me takale mala onesposobi..." si je brundal v brado. "Hej, ti!" ga pokliče moja hči. Pogledajo izpod čela, ona hčerka pa mu reče: "Papež 'ma te rad'!" ZAN # , • : / SESTAVI; METOD ROSC SAMOSTAL PRILASTEK, PRISTAVEK VRSTA SOLATE PREBIVALCI SOSEDNJE DRŽAVE SAVMJSKE NOVICE DUŠEVNO ABNORMALEN ČLOVEK ŽIDOVSKI JEZIK VZORČNI OKISANA KRMA ZA ŽIVINO SAMOROONA TRTA SOSEDNJI ČRN PEVEC MADEN SKJSANJE, OWSANJE PAS PRI NMONU SIBIRSKI VELETOK POŽJGALKA IZ STRASTI OSNOVNA SUROVINA UMETMŠNH BARVI ŠTRLEČE OKBNE NA STRB-N, SKLADATELJ SAVIN NAZIV ZA ORGANSKE SPOJINE VISOKA KARTA NOG. ZVEZA SLOVBIUE MADŽARSKI PESNIK (LORINCI IZRASTKI V NOSU PUŠČAVNIK, SPOKORNIK HRVAŠKI POLOTOK ITAUJANSN VERMUT VIZUALNO DOJETJE STVARI ŠAHIST PIRC ZAČIMBA ZBIRKA ZEMLJEVDOV PRAVOSLAVNA SVETA PODOBA PEVEC ŠERFEZI ALKALOID V OPIJU UGANDSKI POUTK ___m_____ CANKAR IVAN REKA SKOZI PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA MARIBORSKA TOVARNA PRITOK UMSKEGA KONEC ŠAHOVSKE PARTUE UDAREC ŽOGE V LOKU SODOPRSTI KOPITARJI TOPIO ZA LAKE TERME PRI PADOVI DELAVEC V MESNI INDUSTRIJI MINI SLOVARČEK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: APOZICIJA: Samostalniški prilastek, pristavek AZOBENZEN: Osnovna surovina za umetniška barvila JIDIŠ: Spačen judovski jezik, judovska oblika nemščine SZABO: Madžarski pesnik (Lorinc, 1900-1957) Apolonij, loterija, atavizem, bol, sok, papež, Zam, JD, OM, Ženeva, Arakan, Nemka, nuna, ugankar, egalite, ia, zid, naboj, MO, P, Irec, galop, agresija, Arni, VE, zajedavec, etik, anemona, Loka, Anart. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 7- junija 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom “NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. CAFFE-TROPIC PRAŽARMA ŽALEC 714-385 - Kavo dobite v vseh prodajalnah KZ Mercator, trgovinah Savinje, Ultra d.o.o. in Pogo's. - Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu (800 SIT Express), kjer ste vabljeni tudi na brezplačno degustacijo kave. Dobrodošli! Ni VSAKA KAVA TROPIC KAVA OGLASI IN MALI OGLASI jNorba ate tžfealt prab to... ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37 - tel. fax: 832-192. POGREBNE STORITVE - ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve vključno s prevozi. Štiglic Jožica, Radmirje 10, tel. 841-029. PIA - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu in najemu vseh vrst nepremičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. do 20. ure, tudi sobote, tel. 843-407. V 25-DELNI POSODI BEEM kuhamo brez vode in maščobe! 10 let garancije, samo 50.000 SIT na 10 obrokov (čeki, kredit), inf. na tel. 063/886-118 po 20. uri. KEMIČNA ČISTILNICA V MOZIRJU MITA ARLIČ Odprto vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Telefon: 832-610. Se priporočamo! SARUS Sa v/ri/s/ra c.-4 /Va^ajye - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132,832-822,832-474 (KUPON za brezplačni mali oglas do) 10 besed v 12. številki ŠN IME IN PRIIMEK Ugodno prodam 70 kom kombi plošč 5 cm, tel. 832-595. • • • Poceni prodam kosilnico MOTY, Žagar, Na pečeh 9 - Ljubno. * * • V Sp. Rečici prodam stanovanjsko - gospodarsko poslopje in zemljišče. Informacije 061/319-701, Skalar. • * • Ugodno prodam moped Tomos A3 in kompresor HCZ 1994 z vsem priborom. Pojasnila zvečer telefon 832-843. • * * Prikolico za prevoz živine prodam, tel. 832-524. ; ■ * * * Prodam šotor za tri osebe, stoječa višina, spalnica, 6 m2, kuhinja, cena po dogovoru, tel. 063/831-820. • • * Prodam hišo 240 m2 in zazidalno parcelo 1200 m2, tel. 832-756. • • * Pujske 20 - 25 kg prodam, tel. 831-470. * • • Trosobno stanovanje 65 m2 v Nazarjah prodam, tel. 832-984. • • • V centru Velenja oddam v najem poslovni prostor za mirno dejavnost, tel. 852-505 zvečer. • • • Koroški rojak, upokojenec, išče ženo do 43 let, zapuščeno ali vdovo, otrok ni ovira. Janez Havel, A-9142, GLOBASNITZ 148. * * * Prodam dimnik šidel H 18, 8 m, tel. 831-967 * * * Prodam Z 750, dobro ohranjeno, neregistrirano, bele barve, ugodno, tel. 063/831-150. • • * Prodam 9 tednov staro prašičko, tel. 831-459. * * * Prodam spalnico, tel. 831-179. • • • Kupim vitlo za TV 420, tel. 843-235. * * * Prodam industrijski šivalni stroj Rimoldi entlerica (sestavljanje pletenin, trenirk), tel. 831-520. * * * Prodam gradbeno parcelo, Prihova 31, telefon 843-644. * • * Prodam Škodo Favorit I. 90 v dobrem stanju, tel. 832-564. • * * Prodam sivo-ijavo teličko za rejo ali zakol, staro 9 tednov, tel. 831-256. * • • Prodam pajka SIP Šempeter, računalnik PC 286 in tiskalnik A3, tel. 843-240. • • • Prodam raztegljiv kovinski trosed, rjave barve, cena po dogovoru, tel. 832-232. Prodam hišo na izredni lokaciji v Mozirju, III. gradbena faza, 1000 m2. Inf. 832-813 ali 472-208. • • • Najamem stanovanje ali del hiše v Mozirju, tel. 831-981. • • • Teličko sivo-rjave pasme, staro 1 mesec, prodam. Tel. 832-687. ■ • • Prodam obdelovalno zemljo v Dobletini. Naslov v uredništvu. • • • Prodam R-5 original Francoz, I. 86, 1.4, prva barva, bela. Prevoženih 170.000 km, 5 stopenjski menjalnik, reg. do februarja 97, tel. 832- 385 od 19. do 22. ure • • • Prodam avtomatik ZIP kot nov, za polovično ceno, tel. 844-393. • • • Prodam baterijski pašni aparat, 600 m žice in 200 izolatoijev, za 300 DEM, tel. 844-393. • • • Prodam prašiče 25 kg po 350 SIT, tel. 709-061. • • • Prodam dekliško birmsko obleko, cena po dogovoru, tel. 832-684. • • • Ugodno prodam Nissan Sunny 1,6 S LX, dec. 89, tel. 843-272. • • * Kawasaki GPZ 500 S, let. 87, prodam, cena 4000 DEM, tel. 832-895. • * • Ugodno prodam mladinsko sobo z dvema posteljama in francosko posteljo, tel. 844-448. * * * Prodam rabljeno spalnico in novo sobno kolo, tel. 832-476 popoldan. • • • Prodam manjši čebelnjak z AŽ panji - nenaseljeni, tel. 844-143. • • • Prodam BT 50, I. 87, z dodatno opremo, tel. 0602/32-866 (zvečer). • • * Cisterno za gnojevko 3000 I, brezhibno, ugodno prodam, tel. 831-415. * • • Prodam nov električni 80 I bojler in nov Kiiperbusch, tel. 845-118. • • • Kupim dobro ohranjeno leseno kaščo, tel. 831-918. • • • Prodam Z 128, I. 1986, registriran do 3/97, cena po dogovoru, tel. 841-065. • Prodam Alfa 75 1,6 I. 87, metal modra, cena po dogovoru: Zagožen Franc, Sp. Kraše 3, Šmartno ob Dreti. • • • Prodam bikca sivo-rjavega do 150 kg, in odojka, tel. 831-471. • • • Prodam Z 101 Skala 55, I. 9/89, prevoženih 58.000 km, tel. 861-160. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE \wmm !■■■■, ■■■■■SB Parižlje I, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 EUR0F1RE Nudimo vam material za: - CENTRALNO OGREVANJEl - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE ;N0V| UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 - 4 LET Z MINIMALNO OBRESTNO MERO popust za takojšnje plačilo dostava na dom montaža PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE!, turist biro SOTtfA Grad Vrbovec Razarje tel.: 831-316 9.00 - 15.00, 17.00 - 19.00 sobota: 9.00 -12.00 NA ŽELJO NAŠIH GOSTOV BOMO LETOS ORGANIZIRALI POČITNIŠKI KLUB V MEDULINU Gostje bodo nameščeni v htl. BELVEDERE B kat. samopostrežni zajtrk ■ ostala obroka klasična strežba - solatni bife * pokrit bazen 33x12,5 m morska voda do 25 stopinj C * savna * masaža * (rimski kabinet * 2 bazena na prostem * otroški bazen * kegljišče * namizni tenis * terasa s plesno glasbo * otroško igrišče * 6 teniških igrišč * 6 nogometnih igrišč * igrišča za rokomet, košarko * namizni tenis * mini golf * v bližini največji disco v Hrvaški organiziran avtobusni prevoz * za zabovo bo poskrbel Kristl music, kulturni animator * za šport športni animator * organiziran otroški vrtec * šola plavanja * družabne igre * organizirane igre brez meja * izieti * itd. CENA: ki vključuje vse aktivnosti na bazi polpenziona 7 dni (možnost doplačila za deset dni) je 310 DEM! POPUSTI: - do 2. leta brezplačno če spi s starši brez brane - 30% od 2. do 12. leta z 1 odraslo osebo - 50% od 2. do 12. leta za 2 otroka z eno odraslo osebo - 30% do 12. leta če spi v svoji sobi - 20% za odraslo osebo na dodatnem ležišču DOPLAČILO ZA POLNI PENZION 8 DM/dan. Da pa ne boste trpeli žeje, bo z nami privat PIVOVARNA, ki bo poskrbela za naša suha grla._______ VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA SONJA NAZARJE momzvesiiH n^očnocov novic V sedmem kolu naše akcije so bili izžrebani naslednji naročniki, ki so pravočasno poslali pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje (nove zanimive cene, Umag - Vrsar - Pula): VERA ROČNIK, Raduha 6, Luče IVANKA BEVC, Rore 4, Gornji Grad MAKS JURAK, Šentjanž 49, Rečica JOŽE V ODEB, Zadrečka c. 11, Nazarje JAKOB BELAK, Praprotnikova 8, Mozirje. Čestitamo! S tem je na avtobus, s katerim odpotujemo na izlet 15. junija, zaseden. Vsem, ki tokrat niste med potniki, pa ste si za to prizadevali, želimo več sreče prihodnje leto. Celje - skladišče D-Per 7/1996 5000003431,11 COBISS 0 25 m PREDSTAVLJAJTE Sl: Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50 km/h, se 25 metrov pred vašim vozilom pojavi otrok... OČe vozite 50 km/h ali manj, boste lahko pravočasno ustavili. Otroka ne boste zadeli. Ce vozite 5 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 28 km/h. Otroka boste gotovo huje poškodovali. Če vozite 10 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 39 km/h. Otrok bo verjetno zaradi poškodb vmrl. Če vozite 20 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 57 km/h. Otroka boste gotovo ubili. Ali lahko to preprečite? Nafetne hitrosti so še večje na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti. Pomeni 50 km/h ali manj j NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE Naročam časopis Obvezujem se, da bom redno plačeval(a) naročnino. ime 1 rne k _ _ P.ollD?. Ü5.3.. Datum.........Podpis SAVINJSKE NOVICE Savinjska cesta 4 63331 NAZARJE Naročniki SN imajo 15% popusta pri naročnini, zahvalah in malih oglasih!