Štev. 37._. Maribor, dne 13. septembra I90G.	Te&ij XL.
msmmoM.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
zha.ja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčjjo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo dj srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Politični shodi.
D^n 9. sept. t. 1 je bil na Spod. Štajerskem d*n političnih shodov. Vsi naši državni poslanci so pohiteli pred svoje volilce, vrhntega se še je vršil tudi politični shod v Slov. Bistrici, O shodn v Spchlji, na katerem sta govorila državni poslanec dr, P loj in deželni poslanec dr. Jnrtela, žal, nismo dobili nobenega poročila do sklepa lista. O ostalih shodih poroča»-o v naslednjem.
Politični shod v Šmartnem pri Slovenjgradcu dne 9. sept. 1906.
Načelnik političnega diuštva g. Franc Pe-čnik, župnik iz Podgorja, pozdravi navzoče, na kar se izvoli soglasno za predsednika shoda g. Franc Pečnik in za zapisnikarja g. Jakob Vrečko iz Slovenjgradca.
Predsednik pozdravi navzočega drž. poslanca g. Robiča in mu da besedo.
Državni poslanec govori obširno o kmetijskem stanu, dokazuje, da je kmetijstvu dosedanje postavo-dajalstvo skrajno krivično, da nimamo nikakoršnih kmetijskih šol, da primanjkuje kmetijstvu delavnih moči in da težijo kmetijski ~tan visoki državni davki.
N&to govori o političnem loložaju in on> nja, da se bo že v kratkem času videlo, li postane volilna preosnova zakon ali pa da pade ministrstvo (medklici: naj le pade).
Nadalje prizna, da je bilo v volilnem odseku storjenih več napak od naših poslancev in zatrjuje, da bo on po svoji moči delal z vsemi sredstvi nato, da se popravijo Slovencem storjene krivice. Med drugim poslanec tudi omenja nzorno delovanje nemškega poslanca Hagenhoferja. Omenja tudi, da so izvrstni kmečki poslanci, a predvsem jim je treba izobrazba.
Na predlog g. učitelja Martin Runovca se sprejme soglasno pozneje navedena resolucija.
Potem prtdiaga posestnik F j s c h e r, da se
LISTEK.
Učiteljeva pisma starišem.
Piše Anton Kosi.
Prvo pismo. Kaj vse opazi učitelj na šolskih novincih.
Šolski zakon zahteva, da morajo otroci po dovršenim šestem letu v šolo hoditi, in da smejo krajoi šolski sveti tudi onim otrokom, ki še niso popolnoma šest let stari, pa so telesno in duševno dovolj razviti, dovoliti predčasni vstop v šolo. Telesno ali duševno premalo razvitih ali pa pohabljenih otrok pa šola tudi po dovršenem še«tem letu ne more sprejeti v odgojo in pouk; taki otroci ostanejo ali doma pri stariših ali se pa morajo spraviti v posamezne zavode.
V tem pismu se bomo bavili le z normalno (pravilno) razvitimi otroki in podali na podlagi večletnih izkušenj to, kar opati učitelj 1. razeda v prvih dneh šolskega leta na novincih.
Pred vsem nam je izjaviti, da najde učitelj med mnogimi otroki začetnik', zlasti na deželi, malo takih, ki bi bili v resnici sposobni za nauk; največ jih je telesno in duševno ali često tudi v obeh ozirih tako zanemarjenih, da se je treba učitelju tedne in tedne truditi, predno je spravi na ono Btopnjo, kjer morejo potem otroci z uspehom .dediti pouku. „Oho", mi pjreče tu ta ah oni, „;i pretiravaš, tako hudo ne more biti. Sicer pa: saj si ti učitelj za to v šoli, da Bi otroke ravnaš in po svoje obrneš." „To je vse res", pravim jaz, „toda, ako
poslancu dr. Korošcu radi govora na III. kat. shodu izrazi zahvala.
Temu ugovarja g. Martin Run ovc, češ, da niso navzoči o govoru poučeni in da stvar ne spada k današnjemu zborovanju.
Na željo g. kaplana Berka se dotični članek (iz „Slovenca") končno prečita in vzame v znanje
Med drugim so vprašali tudi gospoda poslanca: g. Vrečko v zadevi postajališča v Smartnem in o društvenih prostorih nemške šole v Slovenjgradcu, kakor tudi v zadevi zavarovalnic za onemogle kmečke posle, in g. Kristan v zadevi lovskega zakona. Gospod poslanec obljubi, da bo glede sproženih stvari po svoji moči posredoval. Ker se nikdo drugi ni oglasil k besedi, zaključi predsednik zborovanje, se zahvali gospodu poslancu za njegov današnji trud in konča svoj govor s trikratnim „živijo" na nj. veličanstvo presvitlega vladarja.
Storili so se naslednji sklepi:
1.	Izjavimo, da smo za občno, tajno, neposredno in enako volilno pravico, kojej podlaga na bo edino le število prebivalsta.
2.	Izjavimo simpatijo do sosedov koroški! vencev ob njihovi težavni in neustrašeni to.oj 70 >er krivice, kojo jm pmadovajo v volilnem iseku sprejeti načrt volilne spremembe ter pričakujemo od vseh slovenskih poslancev, da popravijo koroškim Slovencem storjene krivice.
3.	Protestujemo (ugovarjamo) odločno proti temu, da bi se v našem okraju gorske vasi priklopile mestnemu mandatu, med tem ko so se poprej z mesti v volilno skupino združeni slovenski trgi iz iste izbacnili.
4 Poživljamo sloveaske poslanca, da poskušajo popraviti nam obmejnim Slovencem storjene krivice, za slučaj pa, da se zahtevani popravki ne bi dali dosači, naj store vse, da predloženi načrt ne bo postal zakon.
5. Shod odločno proteatuje, da bi se le z 2/3 večino spremenila volilna pravica, ampak naj zadošča navadna \ečina.
so otroci duševno tako zelo zanemarjeni, kako mere potem učitelj ž njimi v soli tako napredovati, kakor bi rad in kakor bi si to gotovo želeli tudi stariši Na to bi mi zopet lahko odvrnil kedo morda z besedami onega kmeta, ki mi je pisal, ko sem pred tedni objavil v „Slovenskem Gospodarju" svoja misli o šolskih počitnicah, med drugim te-le besede: „Pišite v „Gospodarja", da otrokom teče znoj polici, pa mi kmeti Vam povemo, da Vam je toliko za otroke ko nam za ianski sneg". Temu človeku, ki je podpisal pismo z „Več kmetof z drafskega polja" ter ga potem oddal v Makolah, ne zamerim, ker sem do dobra prepričan, da večina slov. starišev ne misli tako slabo o učiteljevem delovanju in njegovi skrbi za mladino. Kolikokrat se slišijo iz uit starišev besede: „Res čudež je, da se otroci v takih razmerah še toliko nauče, in kako neki je more učitelj strahoviti, jaz imam samo štiri, pa mi hočejo včasih vse izpreobrniti, kako težko še le učitelj brzda, ki )ih ima 70—80 in včasih še več itd."
Res je križ z otroki, zato pa je dolžnost starišev, da nam kolikor mogoče pomagajo in že v predšolski dobi delajo za šolo.
Kaj torej opazimo učitelji na ctrokib, ki je dobimo na novo v šolo?
1. V šolo dobimo otroke, ki še niti prav govoriti ne znajo, t. j. v toliki meri, kakor se more to od šestletnega otroka zahtevati. Glasovi mnogih otrok so nekako blebetanje, zakaj niti stariši, niti kedo drugi ni pazil na otrokovo izgovarjanje in mu popravljal s počasnim pravilaim govorjenjem njegove napake. Z otrokom sa govori
Politični shod pri Sv. Antonu v Slov. gor.
se je vršil ob jako veliki udeležbi v nedeljo, dne 9. sept. Poleg domačinov so došli možje od S?. Jurija ob Ščavnici, cd Sv. Andraža, Sv. Trojice, Sv. Banedifcta in od Negove. Shod pod milim nebom pred A'tovo gostilao ot«ori predsednik le-narškega kat. pol t čaega društva, kmet Z upe. Prvi poroča dr. Korošec. Razloži najprej volilno pre osnovo, katera še sicer žalibog ne vpelje v resnici enake volilne prav.ca, vendar po «jej Slovani mnogo pridobimo. Velika krivica, ki se godi Štajercem in Korošcem, se mora popraviti. Po no^em zakonu o vojaški taksi bido tu davek plačevali še le tisti, ki imajo 1200 K doh Inine, kar je velika olajšava za ljudstvo. Novi obrtni zakon bo rešil propada malega obrtnika in dvignil razvoj obrti sploh. Nato razvije gospod poslanec svoj program, po katerem hoče delati za slovenskega kmeta. Govoru je Bledilo urno odobravanje. Diže'ni poslanec Roskar poroča o koristnih predlogih slov. poslancev glede zavarovanja živine in proti toči, za starost, glede rravnave Pesnice, glede lovske postave Od 17 slovenskih predlogov so bili le trije sprejeti. V Gr; nimajo smisla za kmata. Proračan znaša za letos 26 milijonov, toda kako malo dobimo Slovonci od tega. Poslužcjmo se brezobrestnih posojil za ameri-kanske nasad», pa tudi davčnih olajšav. Oe vinograd nič več ne nese, ni treba več davka plačevati, zatOi se oglasite pri davkariji, d» se davek odpiše. Poslužuj ono se tudi podpor, zlasti, kijih deli kmetijska družba. Na to obširno razloži zadevo antonjevške okrajne ceste, kateri koraki so se že storili, kako se pride do ceste in kaj je še treba storiti. Depn-tscijo v Gradec obljubi poslanec voditi sam. Okrajni zastop bo vse storil, da dobe Autonjevčani cesto. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili govoru, zlasti pojasnilom gleda ceste in so svojo zadovoljnost pokazali z vsestranskim odobravanjem.
Jurančič povdarja veliko važnost strokovne izobrazbe za slovenskega kmeta. Gomilšek pri-
v otroškem narečju le do neke določene dobe, potem na več, in ko prestopi otrok prvikrat šolski prag, mora znati besede (s aved a najnavadnejSe, ker njegovo duševni obzorje je spočetka še zelo majhno!) izgovarjati tako, kakor je izgovarjajo odrasli ljudje. Težko je otroku pri srcu, ako ga součenci zasmehujejo zavoljo njegova čudne govorice, in tega vselej tudi učitelj na more zabraniti.
2.	Večina otrok, zlasti pa dečkov, kaže glede oblačenja in slačenja premajhno samostojnost; tudi na telesne potrebe premalo pazijo Nekateri otroci začutijo potrebo, iti „na stran" se le v zadajem tre-notku, in predno se spravijo iz klopi, se je nesreča često že zgodila; drugi bo zopet tako nepraktično (neprimerno) oblečeni ali tako razvajeni, da se brez tuje pomoči ne morejo sleči. Kolikokrat se prijoka kak novinec iz stranišča k učitelju, tožeč: „Hlačic si ne morem odpeti." Učitelj pomaga, a se kmalu prepriča, da je za sedaj že — prepozno. Pošlje ga domov. In doma ? Dobe se stariši, ki zvalijo krivdo na učitelja, češ: „O pravem času ga ni pustil na stran." Takih starišev je sicer malo, a uverjen sem, da je tudi oni oče med njimi, ki mi je pisal, da je nam učiteljem za otroke toliko, ko za lanski sneg.
3.	Mnogo otrok pride tudi zunanje, t. j. glede obleke in snage zelo zanemarjenih v šolo. Umivanja, česanja itd. ne poznajo. Razmršeni, kuštravi lasje, umasane roke in obraz, nesnažna in raztrgana obleka kaj slabo pristoja mladim ljudem. I a ako pošlje učitelj takega otroka po večkratnem brezuspešnem opominjanju domov,
poroča zbranim. n»j vsepovsod branijo vero in kato liško prepričanje, krščansko šol.) ii krščaiski za ion, ker vera je temelj časnemu blagostanju in večni Meči. Povsod kažimo, da smo zavedni Slovenci, v govoru, v napisih, pritrtdib Brgajmo 89 za gospo darski napredek. Antonjevčaai si morajo u<tanoviti s vojo Ra ffjisenovo posojilnico in ^e naj pridružijo benediški kmetijski podružnic', naj dajo s roje fante v večjem številu v razne sreia,o šole.
Jurančič priporoča, naj se pri šolskih počitnicah povsid ozira ca km«ta in aatoajevšta cesta ■&j se kmalu izvrši. Dr. Korošec omeni, da je treba uplivati na deželni šdski svet, da se otroci, ki v jeseni izestanejo iz šole radi dela, aekazaujejj. Poslanec Roškar pripomni: L-Baraki okrajni zastop in okrajni šolski svet, v katerem vladajo slovenski kmetje, bo vedno stal odločno na kmečki strani, jurančič graja deželni odbor, da daje thbe ttte kiretom, kar p ,trdi poslanee R o š k a r, ki priporoča, naj si odslej vsak pred pričami, ako bo prejel slabe trte, da to potrditi, poslanci b:d - že storili S7ojo d lžnost.
Gomilsek prebere rfsolacije, kakor so bile sprejete na shodu pri Sv. Jariju v Slov. gor. Vse so bile sprejete soglasno, posebno odcbravaoa je bila zaupnica obema poslancema. Risoluc'jo glede takojšnje ustanovitve kmetijske šole pri Sv. Jariju ob juž. žel. in glede z'mske kmetijske šole v Slov. gor., «prejeta na obeh shodih, pošlje po zborovem sklepu politično društvo deželneau odboru v Gradec, da ta pospeši svoje delo. Jurančič še predbga sledečo resolucijo; Shod najodločaeje protestuje proti svobodni šoli in ločitvi zakona Mi boSemo krščansko šolo pa tudi krščansko družino! Ssveda je bila soglasno sprejeta
Shod je trajal poltretjo ur0, vsi zborovalci so vstrajali do konca, dasi je močno dežilo. Predsednik Z upe iskreno zahvali poslance za poročilo in zbrane za veliko udeležbo in sklene zbor s trikratnimi živio-klci na papeža in cesarja.
Antonjevčani! Ollikovali ste se pri zadoj h volitvah po veliki udeležbi. 01 100 Bračkovih glasov jih je letos ostalo le 24. Odlikovali ste se tndi na Um shodu z velikim zanimanjem za poslance, za govore, za svoj napredek. V tem smislu naprej! Živeli!
Katoliško politično društvo na Rečici
je zborovalo dne 9. sept. pri Sv. Frančiška v Sav. dolini. Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba zelo številna; zlasti kmetje so došli v nepričakovano velikem številu in tako pokazal!, da niso zaspani, temveč, da se tudi zanimajo za politiko in da so pripravljeni se povsedi potegovati za svoje svete pravice in braniti svoje koristi. Državni poslanec gosji. dr. Voušek je v kratkem, poljudnem govoru govoril o gospodarskem vprašanju in o volilni preosnovi. Pokazal je zborovalcem pomanjkljaje, ki ravno kmeta občutno tiščijo in jim tudi pokazal
je zamera gotova. Včasih se izgovarjajo stariši rekoč: „Mi nismo gospodski, zato si ne moremo otrok tako „nohel" oblačiti." Na to jaz: Obleka res ne mere biti vedio cela, a zakrpa se lahko, voda pa je, hvala Bogu, povsod dovolj po csni. Sicar pa sem se pri svoji večletni praksi uveril, da navadno revni ljudje, ki se imajo boriti z „življeija silo", svoje otroke snažno in čedno oblačijo, dočim se nahaja med nekoliko bolj preme žnimi često mnogo umazancev po obleki in telesu.
Dolžnost učiteljeva je, da navaja otroke v soli pri vsaki priliki k snagi in rednosti, in če kje, potrebuje tukaj v polni meri pomoči starišev. So kraji, oziroma šole, v katere je veselje stopit', zakaj v njih sedé sami snažni, čedno oblečeni otroci, iredtem ko najdeš drugod ravno nasprotno od tega. (K prvoimeiovanim šolam spada, hvala B >gu, tudi ena, na koji deluje pisec tih vr tic. Šolski nad zernik, kojega sodba je v tem ozira gotovo najbolj merodijna — saj si ogleda povodom nadzorovanja toliko raznovrstnih šol — mi je pove dom inšpekcije to že večkrat prizial. Kajpada gre zasluga v tem ozira v prvi vrsti starišem, in še le potem učiteljem!)
4. V šolo dobimo tudi mnogo surovih, robatib, divjih in trmoglavih otrok V tem oziru zadene krivda one stariše, ki otrok niso vadili dostojnosti ter so se v obsevanju posluževali sami surovih, robatih izrizov. „Kaj pa oče delajo?" vp-aSam nekoč v I. razredu učenčka v prvi klopi sedečfga. „Pijan je zopet, ta prašiča grda" mi edvrne deček. Govoril bi še dalje, že je pričel tudi nekaj o materi, a sem preprečil — imel sen dovolj. Cenj. bralec bode pač lahko uganil, kakšno odgojo je užival ta otrok doma ter ž njim vsi njegovi bratci in sestrice.
Da je tudi s trmoglavimi in svojeglavnimi otroki
kje in kako je proti temu iskati pomoči. Glede gospodarskega vprašanja je povdarjal pos.boo ugodno priliko obnovitve n?godbe z Ogrsko, ob koji se m< ra z \so odločnostjo nastopiti v prilog udobnost j do-m; č h obrtnikov in kmetov. Na drugi strani pa je kazal veliki pomen stan >vs'«e izobrazbe, katere nam ravno manjka. Treba torej delovati, da dob mo obrtaijske in kmetijske šolo, di se tako tudi kmetu da prilika stanovske strokovne izobrazb*. Pri ob ravnavanju volilne preomove je nakratko omenil „telikc dušnega" naklep* Gautschevega, uvesti splošno in enako volilno pravico. Liaz'to in ostro je očrtal krivice, ki so se proti teau naklepa godile csobito nam So/eacem. Naznanil je nazadnje tudi g spod drž. poslanec, kako stališče hoče on zavzeti nasproti volilni preosnm. Hoče namreč z vsemi silami delati* na to, da se uvede res splošna in enaka volilna pr&vica; v slučaju pa, da bi se to ne dalo izvesti, pa hoče odločno nastopiti pro'i tej volilni preosnovi. Ko je končal gospod drž. poslanec svoj govor, nastopili so na poziv začasaega gospoda predsednika veleč. g. župnija trga Ljubno tudi še predstojniki občia Ljubno, ReVca in Šmaitao, ki 80 stavili na gospeda drž. poslanca razne prošnje, da on posreduje, da se cdpomore raznim nedostatkom gleda obiskavanja šole in gleda hišnega davka Med burnimi živijo-klici na vse gg. govornike je gospod načelnik zaključil zborovanje.
Političen shod v Slov. Bistrici.
Vs'ed strašae plohe, ki sa je pridrvila okoli 2. pipoldne, ni bil shod tako mnogobrojno obiskan kakor se je pričakovalo, posebno kmetov od daleč je bilo jako malo. Shodu je predsedoval gospod Založnik. Pr<d je govoril o vililni preosnovi gosp. dr. Dimnik, nato pa g. dr. Brejc, odvetnik iz Celot ca, ki toži o krivicah, katere so zadele koroške Slovence gleda volilne precsoove. Dr. Dimnik predlaga rezolucije, ki so, izvzemši enega dodatka, iste, kakor jih je sklenil zaupni shod v Maribora in katere so bile tudi sprejete. Za kmete posebno zanimiva je bila zadnja točka o ljudski šoli in o šolskih počitnicah. O tem je poročal 6. g. Medved iz Laporja. Prizoavaaje, ki ma je donelo med govorom, je pričalo, kako iz srca govori kmetom. Vsak si ?« hoče dandanes lastiti pravico pri sdi, samo tisti, ti ji» nl-a^iie ima najmanj pravice. Kmet naj zabteva od ljulske soie, da se ozira na njegov stan, da podaja vsaj zadnja leta najvažnejše o kmetijstvu in gospodarstvu, da se ne odpravi iz šole krščanski nauk, kakor zahierajo brezbožneži, ki so si ustanovili s roje društvo, da združeni tem uspešnejše delujejo proti krščanskemu nauku v soli. Nato preide govornik na vprašanje o šolskih počitnicah. V uvodu poroča, kako je ministrstvo določilo dvamesečne počitnice in izrazilo željo, da bi bile ob istem času, kakor na srednji šoli, namreč po leti. Ta preložitev počitaic pa se naj zgodi samo s sporazomijenjem krajnib in okrajnih šolskih svetov.
zlasti sprva v šoli velik križ, si lahko vsakdo misli. Nekateri otroci so vajeni, ker so tako „odgojeni", da mora v vseh reči h veljati le njihova; ako hoče torej učitelj pri takih otrokih doseči, da svojo voljo podredijo volji odgojiteljevi, ali da dbrgajo, nastana često hul boj. V interesa šolskega delovanja in ostalih otrok mora seveda zmagati učitelj ne pa učenec. D godilo sj je že, da je tak upornež učitelja grizel, praskal ali ga c.do udaril. Vidite, dragi stariši, kako zelo obtežujete s svojo popustljivostjo doma učiteljevo delovanje v šoli, otroku pa življenje.
5. Da dobimo v šolo tudi lažnjivce in kradljivce, je zuana resnica. Takih otrok stariši nikoli niš) navajali, da bi govorili resnico, ali pa se starišem ni zdelo vredno, da bi se prepričali o istinitosti otrokovih besed. Di, dobe se stariši, ki so še celo ponosni na to, ako se njihov otrok iz kake s tae zadele po lažeh ali premetenih izgovorih „izmuzne". Še več: često so tako neprevidni, da otroku izgovor polagajo se celo v esta. Kako je tukaj z resnicoljubnostjo? — Kar se tiče kradlji-vosti, stariši niso otroka poučili o pojmih „moje" in „tvoje". Otrok je kazal nagon do kraje, a oče in mati nista pri prvi priliki v otroku zatrla tega nagona. Morda sta ga v tem še celo podpirala!
V kako zadrego spravi otrok-kradljivec često zelo ugledae, spoštovane obitelji!
Tudi dobro odgojene, lepo pripravljene otroke nam privedejo stariši v šolo, a teh je, žal, le prav malo. Sreča so taki otroki za stariše, sreča za učitelja, ker z njimi lahko in z veseljem deluje in lepo napreduje. Vrbutega pa vplivajo taki otroci b svojimi lep'mi vzgledi tudi izboljsevalno na vse druge učecca. — Kako je starišem ravnati, da bode dobila šola kolikor največ dobrih, vzgledno vzgojenih otrok, o tem prihodnjič!
Krajni šolski sveti so sicer glasovali vačinoma za jesen, toda okrajni šolski, ki so večinoma v nem škib, kmetom nasprotnih rokah, so se odloč.li za poletje. Tako so se odločile počitnice po leti. Potem omenja, kako bi si naj kmetje pomagali. P«.dtlj-šanje počitnic se ne bo doseglo, pač pa poldnevni peuk do vseh svetnikov. Upoštevati se mora volja tistega," ki šolo vzdržuje. G. nadu^itelj Poljanec je zato, da je v mesta in na d:želi drugače« čas za počitnico, nadučitelj Tomažič pa pravi, da naj b) tuli na deželi razloček, tako med goratimi in ravnimi kraji. Givorili so še kmetje Pivec, Uršič, Pohorc in Kotnik proti poletnim p -čitiicam. G. župnik Medved predlaga sledeče rezolucije, ki so bile enoglasno sprejete: Kmetje zahtevajo na ljulski šoli: 1. sljvenski pouk, 2. poni o kmetijstvu in gospodarstvu zadnja leta, 3. protestirajo proti prosti šoli, 4. ugovarjajo proti s.dajn m počitnicam m zahtevajo, da se šolske oblasti ozirajo na težnje kmetiv. G Ašič predlaga rezolucijo zaradi ustanovitve slov. kmet. šole, ki je bila tudi spiejeta. H koncu še g. Založnik govori o polit, mlaenosti kmečkega prebivalstva n zaključi shod.
Razne novice.
*	Iz davčne službe. Davkarski praktikaut R Ramšak in L Kline sta imenovana za pro vizorična davčna pristava.
*	Spremembe v naši slovenski frančiškanski provinciji. Premeščeni, oz roma nameščeni so: V Ljubljano: p. Evgen Stinet, p. A!b:rt Pire, p. Ef em Feinig; na S/, goro: p. Adalbert Fieie, p. Olo Kocijan; v Novo mesto p. Siverin Fabiani; v Kamnik p. Blaž Farčnik; v Pazin: p. Alfonz Furlan, p Frančišek Ambrož, p. Dominik Nabernik; v Brežce p. Tecfi! Zajec; na Brezje: p. Adolf Oadež; v Nazaret: p. Salezij Vodošek kot gvardijan in upravitelj fare; gvardijana sta še postala: v Kamniku p. Matevž Vidmar, v Nove» mestu p. Vijem Vindišar. Trije mladi patri se vrnejo na vseučilišče nadaljevat svoje že pričete študije: p. Alkantara Certauec v Rim, p. Vincencij Kunstelj v Gradec, p. Gvido Rint v Freibarg v Švici. — Slovenski dijaki, ki hočejo vstopiti v frančiškanski red i« želijo ostati na Slovenskem, naj pošljejo svoje prošnje frančiškanskemu provincijalatu v Ljubljani; tisti pa, ki željo iti v nemško provincijo in ostati na Nemškem, naj se obrnejo na frančiškanski provincijalat na Dunaju. Štirje slovenski frančiškanski samostani na Štajerskem: Maribor, Sv. Trojica v Slov. gor., Brežce in Marija Nazaret upadajo k slovenski provinciji s sedežem v Ljubljani; Gradec pa in vsi drugi nemški samostani pripadajo nemški dunajski provinciji. Toliko slovenskim mladeničem v pojasnilo.
*	Vojaško oskrbovališče v Mariboru rabi od 1. sept. t. 1. naprej 1000 q sena, 600 q slame za steljo, 100 q slame za postelje, od 1. oktobra t. 1. naprej pa 2500 q iži in 6000 q ovs . Pojasnila daje oskrbovališče ustmeno ali pa pismeno. Kmete opozarjamo, da ponudijo svoje pridelke v kakoršni koli množini.
*	Oddaja drevesc, jabolk in hrušk iz deželne sadjarske šole v Gleisdorfa pri Gradca ss vrši v jesen t. 1. in spomladi 1907. Oddalo se bo 53 200 drevesc. Prihodnjič priobJimo med inserati tozadevni razglas dež. odbora. Prosnie d) konca oktobra 1906.
*	Olajšave zemljiškega davka za ameriške nove nasade in za okužene stare vinograde. Deželti odbor štajerski je sporazumno s c. kr. finančnim deželnim ravnateljstvom štajerskim izdal razglas, zadevajoč d.sego olajšav zemljiškega davka za ameriške nove nasade in za okužene stare vinograde. Ta razglas so dobili vsi občinski uradi, ki ga naj čim najbolj mogoče razglasijo. — Za brezobrestna posojila se morajo vlagati prošnje vsako leto mescca prosinca.
*	Cesar Franc Jožef I. ustanova za posle. Bliža se čas, ko se bode delil prosti vmesni dohodek (interkalar) cesar Franc Jožef I. ustanove štajerske hranilnice v Gradcu na take posle ali druge zasebne uslužbenca, ki so ubožni, nezmožni prislužiti si kaj in ki dokažejo dolgoletno^ zvesto službovanje v eni in isti službi. Upravičeni prosilci predlože naj svoje nekolekovane prošnje do 30. sept. t. 1. okrajnemu glavarstvu. Po tem roku vložene prošnje zavrn;!e se bodo kot zakasnele. Prošnjam je priložiti poselsko (družinsko) knjižico oziroma spričevala o v prošnji navedeni skupni službeni dobi, z zdravniškim spričevalom in spričevalom o nravnosti. Nezadostno opremljene prošnje se bodo vrnile. Občinski predstojniki naj prosilce vsestransko podpirajo pri spisovanju prošenj. Ker so dohodki navedene ustanove, ki so na razpolago, omejeni in
ker je število prosilcev veliko, razpravljalo se bode samo o prošnjah posebno vrednih prcsilcev, kateri po zdravniškem spričevala dokažejo, da so povsem nezmožni prislnžili si kaj. Tudi se ne bode oziralo na prošnjike, ki dokažejo manje nego petindvajset službenih let.
* Siidmarka proti slovenskemu kmetu. Dne 8 t. m je bil v Dunajskem Novem mestu občni zbor protestantovsko nemškega društva „Siid-mark". Na shodu se je poročalo, da je kupilo društvo ob slovensko nemški meji 200 oralov zemlje od slovenskih kmetov, katere je potem oddalo nemškim kmetom. Ij kdo so na Spod. Štajerskem udje tega društva, ki dela na pogin slovenskih kmetov? Naši nemški in nemSurski trgovci in obrt-n ki po spodnještajerskih mestih in trgih. To so tisti ljudje, katerim nosite vi kmetje denar, s katerim vas potem preganjajo z vaš« domačije, če kupujete pri takšnih ljudeh, si sami pletete bič, ki vas bo enkrat pognal od vaših hiš.
Mariborski okraj.
m Maribor. Veliko veselico priredita dne 16. t. m. ob 3. nri popoldne na vrtu v Narodnem domu Bralno in pevsko društvo „Maribor" in Pripravljalni odbor „Mariborskega Sokola". Na vzpo-redu je petje, telovadba in godba slovenjbistriške narodne godbe. Veselica bo pri vsakem vremena.
m Poroka. Gosp. Slavko Karba, soduijski uradnik v Mariboru, se je dne 8. t. m. poročil z gdč. Ivanko Senekovič.
m Strašna smrt. V četrtek 6. t. m. je opazil stražnik v Gosposki ulici v Mariboru v sobi posestnika in glažarja F e t z a dim. Ko so vdrli v sobo, našli so 78 letnega Fetza mrtvega pri goreči postelji. Bržkone je ponoči prižigal luč ter je vrgel se tlečo vžigalico na posteljo, ki je začela tleti. Dim je zadušil starčka.
m Uradne ure pri davkariji v Mariboru bodo cd 1. oktobra t. 1. naprej ob delavnikih od 8 do 12. in od pol 2. do pol 6. ure zvečer. B a gajna se zaključi ob 4. popoldne.
m Porotne obravnave v Mariboru. Pred porotnike pridejo: 17. t. m. Jjžifa Seršeu zaradi detomora, 18. Jakob Jag zaradi tatvina in Jakob Horvat zaradi uboja, 19. Martin Čeh zaradi ropa, 20., 21. in 22. Rajmund Wieser, Andrej Kolar in Marija Rža zaradi požiga, 24. Jmez B?nkovič zaradi požiga.
m Sprejem na mariborski gimnaziji Vpisovanje /a 1. gimnazijski razred se vrši 17. sept. od 9. do 12. nre dopoldre. Sprejemne skušnje se začnejo isti dan ob 2. popoldne.
m V zasebnem dekliškem učiteljišču šolskih sester v Mariboru bode vpisovanje učenk v vadnico in gijencev v otroška vrtca dna 14 in 15. septembra od 8.--12. ure predpoldne. Za go-jenke, ki na novo vstopijo v pripravnico ali učiteljišče, bode vpisovanje dne 15. septembra cd 8. do 12. tre dopoldne. Vsprejemni, oz:roma ponavljalni irpiti se začno dne 17. septsmbra ob 8. uri zjut aj Šolsko leto 1906/7 se začne dne 19 septembra ob 8. uri zjutraj s slovesno sv. mašo, pri kateri morajo biti navzoče vse učenke in gojetka.
m Dramatični odsek Slovanske č talnice fer Bralnega in pevskega društva v Mariboru je sklenil otvoriti dramatično šolo. Ker se prva gledališka igra namerava uprizoriti že v sredi meseca vinotoka, se prosijo dame in gospodje, ki želijo pri gledaliških igrah sodelovati, da blagovolijo naznaniti svoj pristop najdalj« do 18. t. m. Slovanski čitalnici oziroma Bralnemu in pevskemu društvu v Mariboru.
m Studenci pri Mariboru. Pri nas smo si ustanovili pred nekaj leti „Izobraževalno društvo", ki bi naj gojilo v naši jako panemčurjeni vasi narodno zavest. Dosedaj je društvo delovalo kolikor je bilo moči in so dopuščale denarne zadeve. Žal, da Blednje niso najboljše. Udje so večinoma sami delavci, ki komaj prispevajo udnino. Potrebno pa je, da drnštvo razširi svoj delokrog, kajti ponem-čurjenje se bo začelo še v večji meri, odkar je ustanovil „Schulverein" pri nas otroški vrtec. Če pa hoče društvo še bolj delovati, treba mu je različnih pripomočkov. Zato se obrača odbor do vseh rodoljubov, da bi priskočili društvu la pomoč naj si bo z denarnimi doneski, naj si bo s knjigami ali drugimi izobraževalnimi pripomočki. Pomagajte nam pri našem trudapolnem delu za naš mili materni jezik. Slovenija vam bo hvaležna in B)g vam sto-terno povrnil
m Slivnica pri Mariboru. Dne 9 t. m. smo pokopali Matija žigarta, poses'nika v Orehovi vasi. S;jajen sprevod je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni. Rodil se je 17. januarja 1829 pri Sv. Martinn na Pohorju. Pri odprtem grobu so se
č. g. svetovalec Hirti poslovili od značaj nega, poštenega moža, ki zapušča ženo Marjeto roj. Uranjek in sest otrok, katere je lepo preskrbsl. Janez je na domačiji, Marija v Št. Jjnžu kmetica, Franc je c. kr. sodn. kaucalist, J ižef meščan ii krčmar v Mariboru, Ivana šolska sestra in Julika pekarica v Gradcu. Naj mu sveti večna luči
m Zlato poroko sta obbajala dne 9. t. m. pri Sv. Petru niže Maribora zakonska Karol in Marija Zavec. Bog ju živil Na gostiji seje nabrala večja svota za dijaško kuhinjo.
m Sv. Anton v Slov. gor. Ravno iz istega drevesa, kakor pred par tedni Hrnja, je padel v Župetincih dne 3. sapt. domači hlapec Franč Sadeč, vu'go Okov Franček. Izvil si je nogo v gležuji.
m Katera pošta je kriva? Pri Sv. Antonu v Slov. gor. smo naročili lepake radi političnega shoda. Iz Maribora so odpotovali lepaki v četrtek in so prišli do Antona še le v soboto popoludne — malo boljše kakor prepozao. — Kako je že bilo s „Slov. Gogp." dne 26. maja? —
m Toča je pobila, tako se nam poroča iz Slov. Bistrice, dne 9. t. m. popoldne okoli Visol in Tinj popolnoma.
m Ogenj je uničil dne 5. t. m. zvečer kolar-nico Elize Muršak v Sp. Veličanah. Zgorela je vsa shranjena krma, vozovi in stroji.
Ptnjski okraj.
p Ptujske novice. Slovenski stariši Ptuja in okolice, pozor! Ako morate svoje otroke poslati v mestne ljudske ali meščanske šole, pazite, da vam pri vpisovanju sedaj ob začetku novega šolskega leta ne hodo spačili io ponemčili vaših slovenskih imen, kar te je doslej na Ptuju redno godilo, in sicer, kakor se govori, vsled ukaza mestnega šolskega sveta. Dobro si zapomnite, da ptujski mogotci, četudi so zelo mogočni, vendar po p ista vi nimajo pravice, m c variti slovenskih imen, kakor bi se jim zljubilo! Ako pa bi se to zgodilo, nam takoj nazaan'te, da pokažemo ptujskim ponem čevalcem, da Ptuj doslej še ni na Turškem! — Dne 29. avg. je v ptujski bolnišnici umrl na legarju Lsop. Vari, železniški čavaj na Gjrnj. Hajdinu, star še le 28 let. Bil je zaveden Slovenec, ki je vselej komaj čakal „Slov. Gosp." in drugih slov. listov ter je tudi med tovariši širil dobro berilo. Nenadoma ga zgrabi zavrataa bolezen, — legar, in leči je moral v hladni grob. Zapušča na smrt bolno ženo. Naj v miru počiva! — Dne 30. avg. je pri pijonirskih vajah ob Dravi v Ptuju utonil narednik-Jožef Harniscb. Pri spušČAn,u sidra ga je velika vrv potegnila v vodo in sa ga tako nesrečno oklenila, da se ni mogel iz nje izmotati, in ga tovariši, ki so ga takoj in skrbno iskali, niso našli živega; čez pol ure ga potegnejo mrtvega iz vode. Bil je koroški Slovenec; imel je veličasten sprevod. Nagle in neprevidene smrti nas reši, Gospod! — Med nevihto, ki je pretočeno nedeljo popoldne divjala nad Ptujem in okolico, je Btrela s strašnim treskom udarila v stolp miuoritske cerkve, katerega je na dveh straieh precej močno opraskala; druge škode ni napravila, razuu da je omotila v bližini stoječo žensko, katera je vsled strahu zbolela. — Blagodejni dež je spet namočil že jako suho zemljo, na ptujskem polju je bila že hada suša. Lepo, toplo vreme zadnjih treh tednjev je zelo popravilo vinske gorice v Halozah, in ako Bog da še solnčnih, prijaznih dni v septembru, bo letošnja vinska kapljica v H dozah prav dobra! — Čadom so se čudili Haj-dinžani, ko so pred jednim tednom dobili (nekateri) povabila k plesnemu venčku, „ki ga priredijo dne 9. sept. v gostilni g. Lobenvveina pri Sv. Kuigoti napredni fantje iz Gorečje vasi in Sv. Kungote". Kdo pa so ti „napredni fantje" ? Doslej se ni bilo o njih ničesar slišati! Ča so res tako napredni, zakaj pa ne storijo kaj „naprednega" in velikega v domačem bralnem društvu hajdinskem, katerega živo delovanje bi bilo tako neizmerno potrebno za IIaj-dinčane, — katero pa že tako dolgo pred zimo spi trdo zimsko spanje! Udeležba na imenovanem plesnem venčku je bila precej klaverna; cela reč je dišala po nemškutarskem „Štajercu", in zato so se je pošteni Slovenci ognili! — Kako bridko pogrešamo na Hajdiou delavnega bralnega društva, čutimo od dne do dne bolj! Ali ga res ni več nesebičnega moža, ki bi se nas usmilil?! Tri četrt na dvanajst je že!
p Šalovci pri Središču V na8i zakotni vasi se je nabiralo za novo Marijino podobo vaške kapelice. Darovali so dobrosrčni občani precejšnjo svoto v ta aamen. Velika dolžnost je torej, se zahvaliti darovalcem kakor tudi nabiralcema.
V Ormožu je umrl gostilničar Andraž K a 1 h-b r e n e r. Zadela ga je kap. N. v m. p.!
p Umrl je na Humu pri Ormožu 31. avg. po dolgotrajni in zelo mučni bolezni (vsled opekline) g. Ivan Podgorelec po dom. Merzel, posestnik zemljišč in kamnolomov itd., ki je bil daleč na okoli znan in priljubljen. V nedeljo je bil lep pogreb in ga je kot nekdaniega člana k večnemu počitku spremilo tadi gaiiluo d uitv » za ormoško okolico z godbo. Zapustil je štiri še majhne otroke. N. v m. p.!
p Velika Nedelja. Poročil se je dne 2. t. m. vrli mladenič Vinko Kubarič iz Lešnice z Marijo Korpar. Na gostiji, ki je b'la v pravem pomenu besede narodna veselica, prodala se je potom dražbe ena smodkj> za 13 kron v prid Cirilove družba. Bog daj, da tudi v nofem stanu novoporočenca ostaneta vselaj v verskem in narodnem oziru vneta in značaj na!
p Strela je udarila v Obrižu pri Središču v Marčičevo gostilno in gospodarsko poslopje dne 9. septembra na večer. Hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da se je kmalu pogasil ogenj. V sobi, iz katere se je pred enim tednom stanovnik izselil in še je dozdaj prazna, napravila je strela največ kvara.
Ljutomerski okraj.
1 V ljutomersko realko se bodo sprejemali učenci v ponedeljek, dne 17. t. m. predpoldnevom; zglasi naj se vsaki v šolski sobi na glavnem trgn. Vsak učeaec, novinec, naj prinese seboj zadnje šolsko naznanilo ali spričevalo.
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Našo novo go-tičuo cerkev, kojo so nam postavili nepozabni rajni duh. svet. ii župnik preč. g. Anton Lacko, okra-šnjejo znotraj v soglasju s slogom leto za letom z umotvori sedanje umetnosti za lepoto hiše božje posebno vneti preč. g. župnik Josip We>'xl. Tako so ram v primeroma kratkem času svojega župni-kovanja oskrbeli krasen, 8e visokodvigajoči gotični veliki oltar, katerega obdaja petero prelepo slikanih velikih got. oken; novo, sa v zlatu lesketajočo go-tično prižnico, in sedaj umetno izrezano podobo žalostne Matere Božje z mrtvim truplom Odrešeni-kovim v naročju, katero bodo prihodajo nedeljo, t. j. 16 t. mes. pred pozno službo božjo slovesno blagoslovili ljutomerski dekan preč. g Jarkovič.
1 Mursko polje je dne 9 t. m. popoldne ob 4. uri namočil že težko pričakovani dež. Po hudi skoraj neznosni vročini in suši je vendar prišel blagodejen dež in namočil polja, na katerih so pridelki zevali po dežu. Tudi za vinsko tr o po goricah je dobro došel.
1 Sadni mošt je letos, kakor so poskušali ža tuiitam ljudje po Morskem polju, tako močen vsled prejšnjega deževja, katero je vplivalo na rast sada, in sedaj suša, — da ljudi prevrača. Zato pa tudi malo sadja prodajajo, ker nrekupci ponujajo p > 10 do 14 vin. za kilogram. Ljudje pa pravijo, da je sploh eno kilo en liter ia liter mošta se pa proda tu pri najslabši ceni po 14 vin. Torej je bolje lepi sad spremeniti v mošt. Jabolčnik je za kmeta ia delavca za zdajni čas še edina pijača. Vino j« predrago in — poiarejeno.
1 Živinoreja. Posestnik Franc Košar v Ver-žeju je prodal bika pincgavca za 650 kron. Ža več let se je opazovalo, katera pasem bi bila za Mursko polje, pinegavska ali marijadvorska. Nekateri so poskušali z Simodolci, ker ogrska vlada je pri mejnih sosedih Medmurc h nastavila Simodolce in so tuintam Maropoljei gonili tja goved za oplemenitev, kakor gonijo tudi kobile, ker so tam močni ogrski žrebci. S tem si konjsko pleme zboljšujejo za svoje gospodarske potrebe. Kmet mora imeti močnega konja, ne pa dirkača. A tu, kraj Mare, so nastavljeni lahki žrebci v c. kr. žrebčarnicah. Ljudstvo si je sedaj samo s prošnjami in podpisi pri okrajnem zastopu preskrbelo, da bo pač pinegavsko plem« najboljše za ta kraj, kakor so pač večletne poskušajo pokazale.
1 Na Ščavnici so zadnjo nedeljo pogorela gospodarska poslopja kmeta Jakoba N i dl. Zgorela je vsa vsebina, nad 40 voz krme, 53 mernikov rži, nad 20 pšenice, veliko ovsa in drugih reči. Zažgal je najbrž majhen še nerazsoden deček. Ta žalostni slučaj znova opominja stariše, naj vendar ne dajejo nikdar vžigalic otrokom v roke, da se zabrauijo tako velike nesreče.
1 Ščavniške občinske volitve sa bližajo. Volilni imenik je bil ie razpoložen, čas za reklamacijo je bil določen od 28. avg. do 5. sept. Ker je žapan Elec za tretjo obči«sko volitev napravil nov imenik, ki se razlikuje od onega za prvo občinsko volitev 1. jul. lanskega leta, vem) naprej, da bo tadi tretja volite? ovržeu». Di bi se ognili tema, smo Slovenci vložili p «meno reklamacijo pri obč. uradu, poslali ist« prepis z natančnim pojasailom
kajti „Štajerc" je preveč brezumen list, da bi pridobil nase verno kmečko ljudstvo za svojo umazano stvar. Res, da prihaja nekaj iztisov tega lista k nam, ali to po sili brez naročnine ter v nesrečnem števila 3. Pa bcdemo res tudi delovali na to, da izgine še ta Irobica. Nadalje bi vas, gospod dopisnik, na nekaj drugega opozoril. Se li se spominjate, pod kakimi naslovi je nekdaj ro^sal k nam cenjeni „S:. G ;sp." ? Akoravno še sedaj v obilnem številu prihaja na našo pošto, pa vse eno — pod onim naslovom ne prihaja več. No, da ne bodete v skrbeh, gospod dopisnik, se li še spominjate „Bralnega društva" v Sromljah. K, j je taisto in kdo je največji pospešitelj njegovega propada? Ali vaste? I a kaj je boljši branik proti narodnim sovražnikom in štajercijancem, kakor so bralna in politična društva? Bralno društvo kot mladinsko izobraževalno društvo bi se naj podpiralo, pa ne podiralo.	Kmečki prijatelj.
nepravilnega postopanja Eilec-Spendeto ve stranke ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu in odločno tirjali, da napravi konec nepravilnostim pri naših volitvah. O vsem tem smo tudi brzojavno obvestili namestništvo v Gradcn, da takoj posreduje. Vdali te ne bomo, to si naj zapomnijo župan Eilec in nadučitelj Spende pa tudi okrajni glavar pl. Rainer. Volitev se mora vršiti na podlagi prvega imenika, po katertm se je volilo 1. jul. lanskega leta.
Slovenjegraški okraj.
s Domačo hišo je vžgala 22 letna hčerka Antonija posestnika Weitzman v Lehnu Zakaj je to storila, se ne ve.
s Št. Ilj pod Turjakom. Lop korak napredka pomeni ustanovitev bralnega draštva dne 8. sept. 1906. V društveni sobi bodo pripravljeni dobri slovenski časniki, izobraževalni in nabožni listi ter knjige zabavne in poučne vsebine. Prosti čas ob nedeljah bo torej mogoče dobro porabiti v pošteno razvedrilo in v korist. Tudi na dom se bodo poso-jevali časniki in knjige. Da bo pa vse v redu, ima skrbeti sledeči odbor: Urbancelj Val., predsednik; Jaž Jakob, podpredsednik; Luskar Iv., tajnik; Je-seničnik Jos., blagajnik in Smolar Peter, knjižničar. Začetno navdušenje se naj nikakor ne poleže, temveč vedno raste, ker mora vsak vedeti, da je pouk potreben vsem, zlasti mladeničem, če nočejo ostati samo nezavedni kimavci. Tega pa šentiljčani nočejo — torej segajmo po časnikih in knjigah 1
Konjiški okraj.
k Umrl je v Konjicah odvetnik dr. Mihael Lederer, star 68 let. BI je zagriz«n nasprotnik Slovencev.
k Žičkega tatu so dobili. V noči od 7. na 8. septembra je vdrl v Wildonu neki tat v farovž, kjer je ukradel okoli 119 kron, srebrno tir o in prstan, kakorsnega nosijo kanoniki. Tatu pa je g. dekan opazil, na kar 80 ga orožniki zasledovali in prijeli. Tat je priznal svoje hudodelstvo. Piše se Jožef Oset, star 46 let, doma je od Sv. Jurija ob juž. žel. Večkrat je že bil kazaovan radi tatvine. Na veliki petek je kradel tudi v Zičah, kakor je sam obstal.
Celjski okraj.
c Celje. Celjski „Nemci" so si ustanovili „Atletsko društvo". V cdbcru so sledeči Nemci ('): Rtbtrsek, Topolšek, Perizič, Jr-št, Brablec, Gerček, Drjoš, Mnršič, Škof in Skoberne. Žalostno! — Kot ka-tebet na ljudski šoli je nastavljen č. o. Ljudevit.
c V Vojniku so si izvolili za župana zopet Tiatoika. Tratnik je „Nemec" kakor že ime kaže!
c Pasji kontumac je zapovedalo okrajno glavarstvo v okrajih Celje in Šmarje.
c Mlad tat. Od Sv. Lenarta nad Laškim se nam poroča: V nedeljo 2. t. m. med božjo službo je okradel ml&d tat, bos, star kakih 17 let, doma iz Planine, štiri posestnike. Na cesti ga je naletel žandar, ko je denarnico v grmovje vrgel. Žandarju se zdi to sumljivo. Tat se skrije, a pravica ga hitro doleti. Naenkrat je bile vse dognano in mlad tiček, ki je komaj izlezel iz kletke, kjer je 13 mesecev sedel, bo zopet poslan v njo nazaj.
c Novacerkev pri Celju. Po dolgem času btopilo je zopet dne 2. septembra naše kat. bralno društvo na plan 'er nas osrečilo z veselico, ki je obndila splošno zanimanje. Saj si zapazil pri tej veselici goste iz Dobrne, Šmartna v R žni dolini, Vojnika, Celja in celo iz Novega mesta. In če se vprašamo, komu gre zasluga, da je ta veselica proti pričakovanju tako izvrstno vspela, odgovoriti moramo: naši vrli, nadebndni mladini. Kako krasen je bil pogled na oder, ko so peli mešani zbori! Nehote si se spomnil Vcdnikovih besed: „En zarod poganja, prerojen, ves nov". In ta pevski zbor je izvrstno šolan in svoji nalogi popolnoma kos. A naše truda-ljubne gospice in marljivi mladeniči nam niso nudili samo pesnij. Očarali so nas tndi z dvema igram», ki sta se na občno zadovoljnost igrali. Posebno moramo pohvaliti gospice, ki so bile svojim ulogam v vsakem ozira popolnoma kos, a tudi mladi gospodje so vkljub marsikaterim pomankljivostim na odru še dosti samozavestno nastopali. Hvala jim za ienav dni dušni nžitek. A Slovenec ne ljubi samo to, kar je prijetno, ampak tudi to, kar je koristno. Zato je nastopil g. stud. pliil. Prekoršek iz Gradca ter v jako obširnem in temeljitem govoru razpravljal najbolj pereča vprašanja. Tndi njemu gre naše popolno priznanje. Želeti bi bilo, da se take veselice
večkrat prirede. Kajti le na tak način se bo iskra rodoljnbja, ki v tej dolini še tli, razžarila.
c Sv. Pavel pri Preboldu. Surov napad se je izvršil pri nas pretočeno soboto zvečer, 1. sept. Fantje, zbrani pri godbeni vaji, razhajali so se mirno vsak na svoj dom. Med potom 80 korakali skupno, nič hudega sluteč. Kar jih pozdravi ničvredna druhal izza cestne ograje s kamenjem. Eien je bil nevarno zadet na glavo. Po izpovedbi zdravnikovi je le malo manjkalo, da ni bil smrtno poškodovan. Drubal je na to pobegaila, pa pravici in kazni ne odide. Bili so to „izobraženi" ljudje, pri katerih hišah se bere „Štajerc" in ednaki listi. Spoznajte vendar enkrat, kakšno korist daje „Sta jerc" s svojimi lepimi nauki. — Ravno to noč pa so imeli v žnpnišcu obisk. Ker je gost našel vrata zaklenjena, poslužil se je lestve ter pri oknu vstopil. Iskal je denarja. Ker ga pa v prvih sobah po velikem trudu in iskanju ni našsl, podal se je v spalno sobo gospoda župnika, tam poiskal ključ od omare ia vzel 200 K cerkvenega denarja, druzega ni našel. Pri klicu gospoda župnika jo je odkuril. Žandarmerija tatu išče, pa ga še ni našla. — Zadnji četrtek 6. t. m. imeli smo ta drugi živinski sejem, kateri bi pa bil lahko boljše uspel, če bi bili do-tični faktorji storili svojo dolžnost. Obisk je bil na prvem sejmu mnogo obilnejši. Pričakuje se, da se prihodnjič potrebno nkrene. Tretji sejem bode 4. novembra. torej na svidenje na sejmišču.
c V Šmartnu ob Paki je umrl dne 11. t. m. g. Martin Podgoršek, major v pokoju. Rajni je bil tukajšni rojak.
c Veselico v prid pogorelcem v Radmirju prredi dne 16. t. m. Savinjski Sjkol pri Sv. Frančišku v Sav. dolini.
c Velik požar smo imeli dne 6. t. m. v Ra-domirju. Zgorelo je 18 poslopij. Poldrugo uro je divjal požar, predno se je posrečilo petim požarnim brambam cmojiti nadaljno razširjanja ognja. Posestniki so imeli zavarovana poslopja no pa shranjene pridelke, vsled česar trpijo veliko škodo. Za pobiranje darov rza ponesrečence se je ustanovil poseben tdbor, kateri prosi hitre pomoči, ker je beda velika.
c Trbovlje. Naše „Kmečko bralno društvo", ustanovljeno dne 8. julija se je prvikrat pokazalo javno dne 2 septembra, ko je priredilo \eselico z lepim vzporedom. Pet pevskih točk pod vodstvom priznanega glasbenika, organ'sta g. Ličarja, je zadovoljilo vse, katerim je kaj do lepe slov. pesmi. Dve burki „Eno uro doktor" in „Kmet Herod" sta vzbudili mnogo smeha, za kar gre hvala našim mladim diletantom, zlasti gg. Zipanc, Bajdetu in gdč. Krajšekovi. Na nje smo lahko ponosni. Po končanem vzporeda se je razvila domača zabava na vrtu, ki je dala največ opravka poštarju, kateri je z denarnimi globami brezobzirno kaznoval vsakogar, ki je prejel pismo brez narodnega kolka. Vsa slav-nost se je izvršila na občno zadovoljnost občinstva, a zadovoljen je tudi društveni blagajnik z nepričakovanim gmotnim vspehom. L3 naprej!
Brežiški okraj.
b Politično zborovanje v Artičak priredi politično društvo „Sava" v Brežicah v krčmi gosp Josipa Klemenčič b. št. 7. v nedeljo, dne 16. sept. 1906 popoldan ob 3. nri. Dnevni red: 1. Splošni notranji politični položaj, poroča g. drž. poslanec dr. Anton Korošec. 2. O kmečkih težnjah s posebnim ozirom na naš okraj, govori g. dež. poslaiec dr. Fran Jankovi č. 3. O narodni zavednosti, zlasti pri volitvah, govori predsednik društva Čast. gosp. Josip Potovšek. 4 Slnčajnosti. Zavedni Slovenci! Pridite mi_ogobrojno! — Odbor.
b Izvrstno kapljico bomo letos imeli Bizelj-čani. Ce bi le vremo tako ostalo, kakor je sedaj. Vprašajo že sedaj močno za moštom.
b Efektna loterija na Vidmu. Ker se je od te dobrodelne loterije razpečalo tako malo srečk, da so pokriti komaj upravni stroški, je občina loterijo likvidirala ter se bodo vsem posestnikom srečk vrnili vplačani zneski, ako to tekom treh mesecev zahtevajo in vpošljejo srečke.
b Občinske volitve v Pišecah. Za župana je izvoljen g. Martin Volavšek, trgovec g. Gerec, njegovim namestnikom, kot svetovalci so izvoljeni gg.: J. Veršec, Ant. Kostevc in Fr. Verstovšek.
b Sromlje. Neki dopisnik je v predzadnjem „Slov. Gospod rju" omenjal, da se strašno širi „6tajerc* v naši župniji ter da se mora delovati na to, da se preveč ne razširi in ne razkorači. „Štajerci-janske" stranke pri nas sploh ni in je tndi ne bode;
Drobtinice.
d Jubilejne poštne znamke bo izdala poštna uprava ob šestdesetletnici cesarje ega vladanja, leta
1908.
d Delavske nezgode v Avstriji 1. 1905. i Nič ne pokazuje tako drastično, kakšna nevarnost je združeia z delom v sedanji družbi, kakor najnovejši izkaz ministrstva za notranje zad37e o statistiki nezgod v lanskem letu. Oimim zavarovalnicam proti nezgodam v Avstriji je bilo v tem času naznanjenih 104 099 nezgod proti 101.058 iz leta 1904 Š avilo je torej naraslo tekom leta za 3041 slučajev. Smrtnih nezgod se je primerilo tekom omenjenega leta 1063. Cela bilanca z delavskega bjjišča v Avstriji fzkaznje torej 104 099 ranjenih, izmed katerih je 1063 plačalo svoje delo s smrtjo. Tekom desetih let je bilo na polju dela poškodovanih v Avstriji 833.188, ubitih pa 9.707. V teh številkah tiči najstrožja obsodba sedanje dražbe.
d Bivša meksikanska cesarica Karlota ozdravila? Iz Londona poročajo, da je bivša meksikanska cesarica Karlota popolnoma ozdravila. Nedavno temu jo je obiskal njen brat, belgijski kralj Leopold, ter bj razgovarjal ž njo dlje časa. Govrila je povsem mirno in pametno, tako, da ni bilo več opazili stare blaznosti. Bivša cesarica je stara sedaj 67 let. Umobolna je bila od leta 1867, še preden, nego je bil ustreljen cesar Maksimilijan.
d Število Slovanov. Safarik je leta 1842 cenil, da je vseh Slovanov 78,691.000 in sicer Vehkorusov 33,314 000, Malorusov 13,144 000, Belorusov 2,726.000, skupno Rusov 51,184.000; Poljakov 9 363.000, Čehov 7,167.000 (od teh 2,753 000 Slovakov), Lužiskih Srbov 142.000 Slovencev 1,151.000, Hrvatov in Srbov 6,095 000, Bolgarov 3,587.000. Po najnovejših štetjih je dandanes \elikoru80v 60 mil., Malorusov 26 milijonov, Belorusov 6 milijonov, skupno R isov, Poljakov 16 miJ., Čohov in SI vakov 9 milijonov, Slovencev 1,400.000, Hrvatov in Srbov 9 mil, Bolgarov 2 mil. Skupno 132,900.000.
d Vaške knjižnice. V Nemčiji so prel kakimi desetimi leti začeli ustanavljati po vaseh knjižnice, takozvane vaške knjižnice, ki naj služijo pri-proste-nu kmečkemu ljudstvu v pouk in zabavo. Pred kakimi desetimi leti je bilo komaj tisoč teh vaških knjižnic, dandanes jih že cenijo na pet do šest tisoč. Zadnja leta se je začela tudi država zanimati za te knjižnice, za katere izda vsako leto okoli 70.000 kron podpore. Žal, da posebno vsiljujejo te nemške knjižnice poljskim vasem, ker hočejo tudi na ta način pripomoči k ponemčenjn Poljakov.
Narodno gospodarstvi.
l iiietno gnojenje. Meseca julija t. 1. sem poročal, koliko sena sem pridelal na svojem pašniku, ki je bu pognojen z umetnim gnojem. Kakor sem že omenil v mesecu juliju 1.1., da ima ta pašnik strmo severno lego in rujavo, z brodecom pomešano zemljo. Razdelil sem ta pašnik na štiri jednake dele po deset arov. Prvi del je ostal negnojen in je dal 121 kg slabega bodičastega sena, sedaj pa otave 94 kg, tndi slabe krme, sknpaj torej 215 kg. Drugi del sem pognojil s 100 kg kajnita in sem dobil 182 kg slabega sena in 102 kg slabe otave, torej skupaj 284 kg. Tretji del je dobil 100 kg tomaževe žlindre ter dal 263 kg lepega deteljnega sena in 172 kg lepe deteljne otave, skupaj torej 435 kg. Četrti del sem pognojil s 100 kg kajnita in 100 kg tomaževe žlindre ter mi je prirastlo 256 kg prav lepega deteljnega sena in 246 kg prav lepe deteljne otave, skupaj torej 502 kg dobre krme. Številki 215 in 502 nam torej zelo jasno kažete veliko korist ametnih gnojil. O ov»n sem poročal, da je razloček
med gnojenim in neguojenim delom že četrt ure daleč videti; daces vam hočem razliko pri zrnju in slami s številkami dokazati. Njivo sem razdelil na tri j ednake dele po 14 arov. Prvi negnojeni del je dal 168 kg zrnja in 189 kg slame; drugi del je bil pognojen s 150 kg tomtževe žlindre in 25 kg čilskega solitra ter je dal 245 kg zrnja in 210 k g s'ame, tretji del pa je bil pdgnojei s 150 kg tomaževe žlindre, 150 kg kajoita i a 2 o kg čilskega solitra ter je prirastlo 392 kg zrnja in 385 kg siame. Tudi tukaj se jasno vidi moč in korist umetnega gn"ja. Na mnoga pisma od meseca ju.ija 1.1. do sedaj v zadevi umetnega gnojenja n;sem mogel vselej točuo odgovarjati, ker se m^ram držati bolj kmetijskega orodja nego peresa; vendar sem vsakemu rad*>voljno postregel in če je bilo nekoliko pozno, naj kmet kmetu tega ne zamern Tudi zanaprej som vsakomur, ki si želi kaka natančnejša poročila pri mojih izkušnjah z umetnimi gnojili, z ve°eljem "a razpolago. Franc Skerlec, posestnik v Vičancih, pošta Velika Nedelja, Spodnje Štajersko.
Lep napredek zadružništva kaže centralaa zadruga bavarskih kmečkih društev. Svoj sedež ima sedaj v Ausbachu, ,a z novim letom se preseli v Regensburg, kjer si sez:da velik lasten dom. Pred 7 leti ni imelo društvo še nič svojega imetja, danes pa ima lastnega premoženja nad 480 tisoč kron in s tem denarjem si zgradi Zadružni dom. V tem poslopju bodo redni poučni knrzi za kmečke sinove. Ponk, stanovanje in zajutrek dobe obiskovalci kurzov brezplačno. Po^k bo trajal vsako leto 4 mesece, od prvega novembra do konca februarja Namenjen je kmečkim sinovom, ki so doslužili pri vojakih. Poučevalo bo šest učiteljev in sicer o du-mačem kmetijskem in zadružnem knjigovodstvu, o kpaetijski trgovini, najpotrebnejše reči iz pravo znanstva, zavarovanja, o poljedelskih strojih, dtmo-vinskih, občinskih postavah, skrbi za ub^g4 in bolnike, občinskih poslih in občinskem uradovanju. Poleg tega se bo ponavljal pou^ o kmetijstvu. Poleg zimskih poučnih kurzov bodo tudi krajši kurzi, ki bodo trajali po tri tedne in sicer spomladi in jeseni.
Zadružništvo na Moravskem. Leta 1895. se je Da Moravskem ustanovila prva ra„hjznovka. Koncem 1. 1904 pa je bilo že samo čeških raji-ajznovk 336, ki so imele svojo „Zvezo" v Brnu. Članov so imele okoli 42 tisoč, vlog nad 22 milijonov, posojil 200 milijonov, čistega dobička 132 tisoč kron. — Osrednja zveza posreduje nakup gospodarskih potrebščin in je 1. 1904 kupila svojim čla«om 134 vagonov umetn h grijil, 540 vagonov oglja, semena itd., Za blago je izdala 344 tisoč kron. Obrestna mera pri hranilnih vlogah je bla od 3l/s do 5 %, pri po-ojilih pa i d 472 do 6 %. — Nemških rajfajznovk je pa bilo na Moravskem lansko leto 244, ki imajo tudi svojo „Zvejo".
Zadružništvo je na Nemškem silno razširjeno. Tako imajo ludi zadiuge za prodajo jagod. V Kalterherbergu» na Eifeu obstoji taka zadruga že 16 let, ki je v gospodarskem cziru ubožnim rodbinam veliko koristila. Zadnje leto je prejela neka nboga žena za jagode m malinje 254 kron, neka druga družina pa 296 kron. Pač lep zaslužek „za reveže"! Zadruga je skcpila tek. leta za jagode 6000 K in od kar obstoji zadruga 90 tisoč krrn.
Najnovejše novice.
Politični in gospodarski shod v Spuhlji pri Ptuju. V zadnjem trenotku dobimo poročilo o shcdu v Spuhlji zadnjo nedeljo, dne 7. avg. in zato ga moremo samo v izvlečku prinesti. Državni poslanec dr. P loj je omenjal razne težkoče in številne uspehe, posebno tiste, ki se tičejo kmečkega stanu. Obširno je govoril o volilni preosnovi. Deželni poslanec dr. Ju r tel a je dokazoval s suhimi dejstvi iz okraja samega, kam privede brezbrižnost in trditev, da kmetu ni treba časopisov in organizacije. Govornik je živo slikal iztrebljenje samostojnih kmetov od Btrani Nemcev in njihovih denarnih zavodov ter dokazoval pogubno gibanje štajerci-janske strnje za kmeta. Zborovalci so izrekli svojima poslancema popolno zaupanje ter sprejeli več koristnih resolucij.
Zlata poroka. Pretečeni ponedeljek dne 10. t. m. obhajala se je v prijazni cerkvi v Brezji pod Mariborom redka slovesnost, h kateri ?e je zbralo lepo število hočkih župljanov in več tujih gostov. Vrli posestnik S. Pivec iz Zrkovc in njegova žena Marija sta stopila čez 50 let z<pet k altarju Gospodovem, da bi v zlati poroki ponovila svečano zakonsko obljubo. Po krasnem nagovoru izvršili so velečast. g. dekan hočki, A. Grušovnik, leta cerkveni obred, ki je vse navzoče do srca ganil. Dva vrla sina in dve marljivi hčerki go bile priče
izvanredne sreče svoj h starišev —zlatopo-očencev; več vnukinj s pisanimi venci la glavi pa je, kot družice, spremljalo svate k prevedli slovesnosti. Po sv. cerkvenem opravilu je bila na čednem domu zlatoporočencev radostna gostija, pri kateri so se menjavale prav po slovenskem običaju sladke pesmice s prisrčnimi napitoicami. V Pivčevi hiši počuti se vsakdo dobro, ker je v vsakem cziru tako vzgledna, krščanska in narodna, da je lahko vsem drrgim vzgled Svoje otroke sta zlatoporočenca kaj lepo izgojila; starejši sin Rupert je dovršil gimnazijo, sel potem k mornarici ter je obkrožil ves svet; sedaj je višji mornarski uradiik v Pulju. Kako zaveden in narodno čotač je g. S Pivec, kaže s svojo udeležbo pri vseh narodnih svečanostih v Mariboru in v bližnji okolici; letos ni manjkal pri nobenem poljudnem predavanju v ,Narodnem domu'. Zlatoporočenca štejeta že sicer vsak po 77 let, a ker sta dušno in telesno se tako nenavadno krepostna, je pač opravičeno upanje, da bo njima ljubi Bog dodelil milost, obhajati še biserno poroko.
Oplotnica. V nedeljo popoldne se je v našem Pohorju med močnim gromenjem v Božjah in v Kotu oblak utrgal in so vsled tega potoki v Cadramu, Oplotnici in Brezji silno narastli, jeze trgali, ceste in travnike poplavili in poškodovali. Na Keblju in Modričn je tudi toča hudo klestila in ajdo čisto zbila.
Društvena naznanila.
Sv. Anton v Slov. gor. Naše bralno društvo priredi dne 28. t. m. veselico v prostorih g. Alta. Domači diletanti bodo uprizorili igri „Sv. Cita" in „Vaški skopuh". Na tej veselici bodo prvikrat udarjali antonjevški tamburaši.
Rogozniški fantje prirede v prid bralnega društva kot osnovatelji istega v nedeljo dne 16. septembra veselico s sledečim vsporedom: 1. „Raztresenea", burka v enem dejanju ; 2. šaljiva pošta, konfeti i. t. d.; 3. pri prosti zabavi različni šaljivi prizori, godba desetih mož, petje i. t. d. Veselica se vrši pri lepem vremenu na vrtu krčmarja g. Rračiča. Začetek točno ob pol 4. uri. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 23. septembra. K obilni udeležbi vabijo rogozniški fantje.
Hardek pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na ITardeku praznuje v nedeljo 16. septembra t. 1. skromno svojo desetletnico. Isto se udeleži v paradi pozne sv. maše ob 10. uri predpoldan in ima potem slavnostni občni zbor pri g. načelnika M. Staniču. Popoldan ob pol 4. uri na vrtu g. Šimena Kandriča Da Lenti društvena zabava z godbo in peljem. Bratska sosedna društva, podporniki in prijatelji društva, kakor častni in redni člani društva z obitelji se k udeležbi najuljudneje vabijo Posebna vabila se le bližnjim društvom pošljejo. Slavnost se vrši pri vsakem vrcmevu.	Odbor.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru ne bo imelo vFed različnis ovir tombole v nedeljo dne 16. septembra, kakor je že bilo naznanjeno, ampak v ponedeljek dne 17. septembra se vrši občni zborv gostilni g. Fr. Seršena ob 7. uri zvečer z običajnim vsporedom.
Stara cesta. Erajni šolski svet iz Stare ceste vabi vse prijatelje šole na tombolo, katero priredi v prid revni šolski mladini v nedeljo, dne 23. septembra popoldne po 4. uri v Slavičevi gostilni na Kamenščaku.
Prostovoljno gasilno društvo za občino Cven bode priredilo dne 16. t. m. tombolo z obilnimi dobitki v novi, ta dan (16. t. m.) odpreti gostilni g. Jos. Rajha na Muti. Ker bo gostilna v vrlo narodnih rokah, se pričakuje obilnega obiska kakor tudi za gasilstvo za ta dan in tudi za gospodarje.
Kmečko bralno društvo v Šmartnem pri Velenju uprizori v nedeljo 16. sept. popoldne igrokaz „Sv. Neža". — Vstopnina za osebo 20 vin., sedeži 40 v. K obilni uveležbi vabi odbor.
Dobrna pri Celju. V nedeljo dne 16. sept. ob S. uri popoldne bo z ozirom na nameravano ustanovitev kmetijske podružnice podučno predavanje v šolskih prostorih. Govoril bo potovalni učitelj g. F. Goričan.
Sv. Jurij ob juž žel. V nedeljo dne 16. t. m. ob pol 4. uri popoldne se vrši v prostorih g. Nendlna zborovanje v svrho ustanovitve podružnice c. kr. kmetijske družbe. Kmetje, pridite v obilnem številu I Vabljeni so tudi kmetje iz Dramelj, Kalobja in Slivnice!
Prostovoljna požarna bramba v Latkovi vasi priredi dne 23. t m. veselico v Št. Pavlu pri Preboldu.
V Šmartnem na Paki priredi v nedeljo dne 16. t. m. prostovoljna požarna bramba povodom blagoslovljenja shrambe gasilnega orodja veselico. Sprejem gostov ob 8. uri, blagoslovljene ob pol 4. uri popoldne in potem veselico v znani stari gostilni g. Janeza Bizjaka v Šmartnem. Prosto zabava s srečolovom podpirala bode domača godba. Za točno in dobro postrežbo bode preskrbljeno. Vstopnina prosta. Za mnogobrojni obisk prosi vljudno ter kliče: „V nedeljo na Pako!" odbor.
Iz Šmartna ob Paki se poroča, da se tamošnja veselica, katera se je v zadnji številki naznanila zadan 16. t. m., preloži na 30. t. m. Natančneji vspored še objavimo.
Listnica uredništva.
Sv. Duh—Loče, Rogatec, Sromlje, Št. Jakob v Slov. gor., Škale, Kapele, Prevorje, Latko va vas, Sv. Anton v Slov. gor., Trbovlje, Sv. Andraž, Gor^a Polskava: Nismo mogli priobčiti, ker nam primanjkuio prostora. Pride prihodnjič! — Planina: Naznanite na glaYarstvo! Za nas nevarno I Pozdrave!
—	Mozirje in Šmartno: Ze prej dali staviti od drugod nam došlo poročilo I Oprostite! — Zetale: Gospodom navadno ni ljubo, če se taki dopisi o njih prinašajo, zato takih dopisov ne priobčujemo. Ostanite nam zvesti in poročajte kaj drugega!
—	G. Mavrin v Radomerju: Mi smo že to preklicali, kakor ste zahtevah. — Sv. Duh: Za to številko prepozno! — Tinje: Majhno notico smo naredili po ustnem sporočila, Vaša je došla prepozno! Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral g učitelj V. Šerona v gostilni g. Korenjaka pri Sv. Barbari v Halozah K 3 50 pod geslom: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." — Na primiciji g. Kolenca pri Sv. Emi nabralo
se je 5 K.
Zdravnik In zobozdravnik
dr. Janko fSeraec
se je vrnil v ponedeljek 10. t. m. ter ordinnje kak-, poprej v Narodnem domu v Celju. 582
Ustanovitev novega industrijskega podjetja.
V	svesti si, da more dandanes bujno razvita industrija pcleg naravnih pridelkov ljudsko*blagostanje v državi ali deželi znatno pospeševati in dvigniti, bo vse države oziroma dežele delovale na to, da v medsebojnem tekmovanju vseh narodov ljudstvu pokažejo in odpro vire blagostanja in da dajo vsakemu posamezniku priliko, da more izdelke, posebno domače, izpečati in uporabiti v svoj prid in dobiček. Čim bolj je razvita v deželi industrija, tembolj napreduje duševna in kulturna izobrazba narodova, tembolj cenijo tujci zmožnost dotičnega naroda in segajo po njihovih izdelkih, kar pa ravno pospešuje in dviga blagostanje celega naroda in vsakega posameznika; ravno v tem prepričanju obstoje in z uspehom delujejo pri nas na Kranjskem velika iu močna Iruštva in zveze posameznih rodoljubov, podjetnikov in denarnih zavodov.
V	tej zavesti sem se odločil tudi od svoje strani nekaj pripomoči v dosego tega smotra — kolikor je to v moji moči — s tam, da sem svojo oljarno v Britofu pri Krauju znatno povečal in razširil. Posrečilo se mi je tudi,. skleniti zvezo z znanstveno, tehnično in trgovsko naobraženim, več-letiim tovarniškim ravnateljem gosp. Rudolfom Huterjem, ki si je pridobil teoretiških in prak-tiških vednosti na višjih tu- in inozemskih učiliščih in potem z uspehom vodil te vrste podjetje deset let, in sem ustanovil 1. septembra t. 1. v tovarištvu s tem „Prvo kranjske tovarno lonensga olja" pod imenom „Zabret & Hater".
Pod osebnim vodstvom tega izvedenca nama bo mogoče po najnovejšem načinu izdelovati laneuo olje in Isncne tropine (preše). Najino laneio olje je mrzlo prešano, je br<.z albumina in ravno raditega najboljše kakovosti. Ta albumin pa ostane v tropinah, 8 čemur pa tropine znatno pridobe na svoji prebavljivosti. Na ta način izdolaao olje je veliko boljše za jestrine, barve in firnež
Ker bova potrebovala znatno množico lauenega semena, dobe poljedelci lepo priliko več in uspešneje gojiti pridelovanje semena in si ustanove z oddajo v najino tovarno stalen dohodek-
Zabret & Huter
569 1—1	v Britof-u prt Kranja.
Tržne cene
v Mariboru od 1. septembra do 7. septembra 1906
Živil»		od		a.©	
	100 kg				
		K	h	K	h
		15	20	_	_
		14	—	—	—
		14	60	—	—
		15	—	—	—
		16	—	—	—
		17	—	—	—
		16	—	—	—
		4	—	—	—
slama......		5	60	—	—
	1 kg				
		—	80	—	—
		—	63	—	—
lača......		—	48	—	—
		—	7	—	—
»ir......		—	40	—	—
«ireve maslo		2	—	—	—
		2	60	—	—
ipeh, svež ....		1	60	—	—
*«lje, kislo ....		—	—	—	—
r«pa, kisla . • •		—	—	—	—
	1 lit.				
mleko.....		—	20	—	—
imstana, sladka . .		1	72	—	—
kisla . . .		1	80	—	—
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
.....		—	6	—	—
Loterijske številke.
Dne 7. septembra.
Gradec .... 60, 53, 50, 59, 11. Dunaj .... 12, 32, 36, 80, 22
Vsaka beseda
stan« 2 v.
Najmanj» objava 45 v.
lfeSi
MALA OZNANILA
Vsaka beteda
stane 2 v.
Oklic.
iSi
Vsaka beseda stane 2 vin.	¡
Večkr. objava pe dogovora.
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor.
Harmonij, boljši, nepokvarjen, kupim takoj. Naslov pri upravn. 602 1
čevljarski učenec se takoj
sprejme pri Antonu Koren, Mlinska ulica 7, Maribor.
Vini2ar, priden, zanesljiv, ki se razume na göstilno, se sprejme. Franc Muršec, Viktringhofgasse 28, Maribor,
Proda se posestvo v Št. Pon-
kracu h. št. 72 občina Griže (okraj Celje), obstoječe iz 4 gospodarskih poslopij, njiv, hmeljišč, vinogradov, sadonosnikov, travnikov, gozdov s trdim in mehkim lesom za 7800 kron. Redi se lahko do 10 glav goved in 20—80 glav drobnice. Natančneje se izve pri Bernardu in Mariji Raček, p. d. Ivšek, pošta Griže pri Celju. 600 1
Čevljarski učenec se takoj
sprejme pri F. Nerat, čevljar v Mariboru, Koroška cesta 18.	1
Dva konja z opravo in vozom se po ceni prodata v Mariboru, Koroška ulica 47.	688 2
Dijake ali dijakinje sprejme na Btanovanje ali pa tudi na hrano urad-nikova udova Lujiza Sivka, Maribor, Koroška ceBta 17.	685 3
Učenec, Slovenec, srednje močen, se sprejme pri ključavničarju in po-pravljalcu avtomobilov, Konrad Ka-dunz v Gradcu, Scbonaugasse št. 60.
585 1
Učenca sprejme brivec v Gradcu, Schönaugasse 21. Lahko se uči tudi nemščine.	586 1
Gostilna s pravico žganjetoča, novo-zidana hiša, dve njivi, mlad sadonos-nik, tričetrt ure od Maribora pri veliki cesti se po nizki ceni proda. Več se izve pri Ant. Vergles, Tržaška cesta 69 v Mariboru.	690 1
Majhen, dvojnovaljčni stol
(Doppelwalzenstuhl) za pšenico in koruzo popolnoma izmleti je na prodaj za 200 kron pri M. Korošcu, Sv. Lenart v Slov. gor.	589 2
Učenca sprejme takoj J. Lančič, klepar v Gornji Radgoni. 5913
Zanesljiv oskrbnik ali «afar, oženjen, dobro poučen v mlekarstvu in vinogradništvu, se sprejme na graj-ščinsko posestvo do 26. sept. Jakob Zemljič.	692 1
Služba cerkovnika In organista je na Vidmu ob Savi razpisana do 1. oktobra 1906. Prednost imajo, kateri so izurjeni v kakim rokodelstvu. Cerkveuo predstojništvo Videm.
593 3
Za svojo se da 8 mesecev stara deklica dobrim ljudem. Kdo, pove upr. 591 2
Dekle na posteljo in če želi tudi na hrano se sprejme v Tegetthiffjvi ul ci 16, Maribor.	596 1
Novozidana hiša, enonadstr., lepa solnčna lega, 6 sob, 4 kuhinje, veiik vrt, lepo gospodarsko poslopje, se proda za 6500 gld., hranilnice je 4f 00 gldi Proda se takoj radi bolezni. Oberrothvveinerstrasse 68. I. vrata 4. Maribor.	597 1
Dijaki se sprejmejo na hrano pri pošteni slovenski rodbini, zelo dobra hrana, zračna soba, strogo nadzorstvo, v bližini vseh šol. Naslov pove upr.
574 1
Gostilna, dobro idoča, z mesarijo in 17 oralov travnikov, se proda ali da v najem pri Sv. Marjeti v Slov. gor. Vpraša se naj F. Wagraodl, Maribor.	576 2
Za krojače In šivilje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenab. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu.	4
Pritlična hiša za 5 strank, dvc-rišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanja ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn.
579 1-2
Hiša na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi proBtori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 678 1-2
Sadje kupuje 1 jabolka, hruške, slive in tudi druge vrste sadja se kupuje po najboljši ceni Maribor, Apotheker-gasse 7.	578 1
Dve mali posestvi v bližini Maribora se takoj po ceni prodata. Ponudbe „Postfach 72 Maribor". 579 1
♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»O
Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem otvoril v Mariboru Glavni trg št. 19 trgovino z mešanim blagom. Ker sem kupil po ugodni ceni jako lepo in trpežno blago, sem v stanu, vse blago prodajati po zelo nizki ceni. Za obilni obisk prosi s spoštovanjem Ant. Strableg pri „Angelju" Maribor, Glavni trg 19.	555 3—3
Vsake vrsts debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor.	1—18
Hiša se proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Maribora. Naslov pri upravništvu.	627 3
Dva učenca z dobrim šolskim spričevalom, iz poštene hiše, se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom Josipa Krulc, Mar. Gorica, Pošta Savski Marof (Hrvatsko). 512 1
Ročni kovček se je izgubil na
potu od Sv. Marjete in Leiteršperga. Po teni najditelj naj ga odda proti nagradi v Mariboru, Koroška cesta 19, I. nadstr. vrata 1.	601 1
Mali dijaki iz poštene hiše se sprejmejo na Btanovanje in hrano pri g Mariji Kamer v Mariboru, Koroška ulica 41, pritličje na levo. 571 1
Hiša s 5 stanovanji, branjarija z blagom, vrt, svinjski hlevi, svinjska kubinja, se po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru. Več pove posestnik Franc Oerič v Studencih, Lem-laška cesta 71.	672*4
10 odetotkov popusta dovoli na naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhirgi v Maribora oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich-Groden, Tirol". Ceniki, foto grafije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 481 6 W w wwwwwwww wwwwwwwwww
Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzjj Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Fldssergasse št. 6.
809 1—20
Pridnega in Izurjenega po-magača, kateri ima veselje do dela, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivesi, pošta Hoče-Slivnica.
551 8-8
Služba organista in oerkov-nlka pri M. v Puščavi je razpisana do 20. sept.	564 1
Spretna kuharica, ki je vajena	Nova hiša, s 6 stanovanji, z lepo vsakega gospodarstva, želi vstopiti v	njivo, vse v dobrem stanu, je za nizko kako žnpnišče s 1. oktobrom, Studenci	ceno na prodaj. Več se izve pri popri Mariboru, Schoschteritscbgasse 4.	sestniku v Gornjih Pcberžab, Damm-547 1	gasse 219. Maribor.	653 8-3
Krojaški pomočnik, kateri zna boljša dela in pa tudi za sejem, se takoj sprejme pri Janezu Partlič, krojaški mojster v Studencih št. 49 pri Mariboru.	652 3—3
Dijaki se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano pri slovenski družini brez otrok. Naslov: Urša Guser, Maribor, Tegetthoffiva ulica 89 (na dvorišču.)	662 2
Vi nič ar s štirimi delavskimi močmi, dva moška in dve ženski, ki se razumejo na amerikanske trte, se sprejme za 1. novembra v Lembahu. Vpraša se naj pri dr. Schimm v Mariboru, Kaiserstr. 8.	558 1
»«»«M»« »«♦« MM ♦♦♦♦♦»
Za samo 1000 gld. naplačila
se proda lepo 8 oralov veliko posestvo z hišo, viničarijo, g ispodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, z opeko krito, velik sadonosnik, krme za šest krav, poldrugi oral amerikanskih nasadov, 45 minut iz Maribora, za nizko ceno 7600 gld. Ostalo se plača v obrokih. Natančneje se izve pod: M. B. Maribor, poste restante.	661 2
Hiša se proda po nizki ceni s 6 stanovanji, velik hlev za 8 goved, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, klet, vrt, četrt orala njive, studenec, mesečna najemnina 49 K, v Studencih pri Mariboru. Več pove Franc Cerič, posestnik v Studencih, Lembaška cesta 71. 573 4
01 c. kr. sodnije Lj'utomer se bode na predlog dr. Franjo Ros i na kot izvrševalca oporoke v zapuščini dr. Ivana Farkaš, bišni bram vložek st. 173 k&t. občine Ljntomer za izklicno ceno po 6000 kron javno dražbal.
Dražb mi rok se določa na dan 24. septembra 1906 predpoldan ob pol 11. uri na licu mesta v Ljutomeru.
DražbtDi pogoji se lahko pri sodniji v s« bi št 4 pregledajo.
C. kr. okrajna sodnija Ljutomer, odd. I.
dne 9. septembra 1906.	599 1
Peter Jagodic
pozlatarski in slikarski mojster t Celju, Gosposke ulice št. 4
ponižno priporoča vsem častitim župnijskim predstojnistvom in duhovščini kakor tudi občinskim uradom svojo
prvo slovensko umetno delavnico v Sp. Stajerju
in zelo bogato zalogo cerkvene in bišne umetnosti, altarje, prižnice, tabernakelne, božjih podob (kipov), svetnikov, slik, od najmanjših do Eajvečjih, od 25 v do 200 K. Okvirje
po najnižji črni, kakor tudi križce. Ponovljenje in predelovanje starih altarjev itd. umetno in znano zmožno po nizkih cenah. — Proračuni in načrti zastonj
Za mnogobrojna naročila se priporoča 3	IE3. Tag-od-Ič.
Enonadstropna hiša z gospod, poslopjem, na Sp. Štajerskem, blizu cerkve, posebno sposobne za penzijo-nista, dva vrta za zelenjavo in sadonosnik, se po ceni proda. Kje, pove upravništvo.	576 2
Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo.	577 1-2
V slovo l
Ker se mi ni bilo mogoče pri odhodu iz Letusa od vseh dragih prijateljev in cenjenih znancev osebno posloviti, kličem tem potom vsem krepek „Nazdar!" in „Z Bogom,!'1
Jakob Sem,
trgovec pri Sv. Frančilku Ks.
Dva mala dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hraco pod skrbnim nadzorstvom. Scbmiderergasse9, Marilor.
STRI»
kupuje od dan68 naprej vsako množino in plača 60 vinarjev za kilogram
JOŽEF DUFEK
lecetar
Maribor, Viktringhofgasse.
Vinograd
z lepim sadonosnikom se po ceni proda v Rinčetovil grabi, pol ure od trga Ljutomer — Vpraša se naj v Mariboru]
Schillerstrasse 16. 568 2—¡j
Dva dijaka
se sprejmeta ni hrano in stanD-vanje pri krščanski rodbini, kjei so dijaki pod strogim nadaor stvom. L čna in snažna soba. Vprašati se naj blag ovoli v ured-„Slov. Gosp."	568 1
Slovenci!
Spominjajte se ob raznil prilikah naše dicne, pre potrebne šolske dražb sv. Cirila in Metoda!

Želodčne kapljice
(z zaščitnim znakom sv. Marka.)
500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kapljice 'prej Markove kaprice). Te po receptu, ki mi ga je
izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohra-njenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nervoz-
nost, bledioa, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave in
vsled tega tudislabe tvo-rltve krvi. — Te kapljice očinkujejo posebno ob pre-hlajenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtje n ter pomanjkanju teka.
ZAKONITO ZAJAMČENO.
Izvleček iz prostovoljnih zahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju Wiedner Hauptstr.
Želodčne kapljice se pošiljajo: I duoat (12 steklenic) po 4— K.	3 duoate (36 stsklonlo) po II'— K.
5 ducatov (60 steklenlo) 17*— K.
prosto zavoja In poštnine, ako se pošlje denar ijaprej ali po poštnem povzetja — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
858 16-20 Trg sv. Marka št 68, poleg oerkve sv. Marka.


Kako deluje Barthelnovo poklajno apno?
Dva soseda kopita sta si vsak eno lepo plemeno svinjo, katere sta jima vrgle en in isti dan vsaka 5 lepih prašičkov. Oglejmo si pa, kako so ti prašički nadalje rastli in se redili.
1. Jaka Kobilar je čital o uspehih Barthelnovega poklajnega apna, a je bil nezaupljiv ter istega ni kupil.
2. Jurij stempihar je bil pametnejši; naročil si je Barthelnovo poklajno apno ter ga je prideval krmi, najprvo po po', potem pa celo malo žlico na dan.
3. Brez poklajneg» apna so prašički neradi jedli, zaostali so v rasti, dobili so večkrat drisko in čez osem tednov sta mu dva poginila.
4. Pri Juriju je bilo pa ravno nasprotno. Tako lepih prašičkov še ni nikdar imel. In koliko ga je stalo? 4 krone za 10kg Barthelnovega poklajnega apna.
5. Cez devet mesecev je hotel Jaka ostale tri prašiče prodati, a ko je mesar zagledal to suho žival, ni bilo o kupčiji nik&kega govora.
Nasvet:
6. Ko je pa prišel mesar k Juriju, bila sta zadovoljna oba, mesar z blagom, Štempihar pa a skupičkom.
Kdor hoče v kratkem imeti debele in velike prašiče, močna žrebeta, zdrava teleta, veliko jajc, sploh večje dohodke od svojih živali, mora rabiti kot primes h krmi
Barthelnovo poklajno apno.
5 kg za poiskug proti predplačiln 2 K 40 v franko od vsake pošte, 100 kg. K 24 od Ljubljane in Maribora.
Miha 1Sai'tliel drug.
na Dunaju. X/3, Siccardsburggasse 44. Dopisuje se slovensko!
70 10—8
Za Marijine «lružiie
je dobila prodajaloica Cirilove tiskarne
krasne svetinje iz aluminija.
Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne druge svetinje. =
Štefan Kaufmann,
trgovec z železnino v Radgoni 595 7
priporoča svojo veliko zalogo
= lepo pozlačenih =
nagrobnih križev
po jako nizki ceni.
Naznanilo otvoritve trgovine.
Uljudno naznanjam slavnemn občinsvu v Radmirju, Ljubnem in okolici, da sem otvoril
lastno trgovino z mešanim blagom
•v DFilačoTTi iiiši-
Kot d mačin si bodem prizadeval cenjene odjemalce z dobrim svežim blagom in nizkimi brezkonkur<jnčnimi cenami poatreči,
Toraj, dragi rojaki, prosim obiščite me v mnogobrojnem številu. Zagotavljam, da bode vsak zadovoljen v vsakem oziru, kdor bode pri meni kupil.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem Vaš
Jakob Sem,
583 1	bivSi poslovodja podružnice g Norb. Zanier & stil
v Letušu.
"Vabilo
na
občni zbor
Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem
kateri se skliče
na dan 15. septembra 1.1. ob 9. nrl zjutraj v občinsko pisarno
na Ljubnem.
Ako pa bi se ob tej uri ne sešlo zadostno številu udov, se preloži na čas 1. ure popoldan istega dne s slidečim vsporedom:
1.	Odobrenje letnega računa za 1905.
2.	Razni nasveti.
Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj aa Ljubnem,
593 1	dne 9. septembra 1906.
Načelnik: Ivan Kopular.
Zahtevajte vedno in povsod le najboljše
SLOVENCI!
vžigalice
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
k svojim!
»
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .*. edino hrvatsko varovalno zadrugo
CROATIA"
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ===== Zagreba	-
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognja po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .*. v Mariboru, Koroška cesta štev. 9.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 713	Štajerske in Koroške.	51—47
mm
mm
mM
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, 7 pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- KX rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ~ -XX
mm
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor.
Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
14 24-17
mmmm
mm
Pozor!
Vsem cenjenim knpovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina
z modnim, suknenim, volnenim in platnenim blagom
kakor tudi z raznimi o lile kam i za dečke in ^onpode.
Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2
_ (v lastni hiši)	—
K bližajočemu mrzlemu času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 579 h	koče, snkneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd.
Jamčenj let.'
: Vse ure so : natanko pre-: skušene! :
: Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3*80 naprej Srebrna anker brnhTJokroVodgT 5"50 naprej
i~i
Srebrne verižice po teži.
Anton Kiffmann, Maribor.
Podobice
male in večje, zoboaste in gladke
- dobite prav po ceni =
v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.
Obhajilne podobice
so v 84 različnih vzorcih na prodaj.
-, Dobro idoča -
gostilna
se da v najem
zraven je tndi lahko trgovina z mešanim blagom, poleg okrajne ceste, pri farni crkvi litoči se lahko ■a leto 20 — 25 polov nja-kov vina, tokle pa tndi 10 do 15 polovnjakov. Vež s > iz e p-i Posojilnici pri Sv. Benediktu
v Slov. gor 670 2	Nače'stvo.
Gnjat
Colomn flne ogrske gld. OalalllC igo; iz gnjati zelo priljubljene 130; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo.
a la Praga 1 gld.; brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr ; suho meso8fikr; slanina fc8 kr.; glavina flna fO kr. za kilo. Fire kranjke klobase, vel., ena 20 kr.
Slivovka SS^
šilja s ¡ožt -im povzetjem od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire
v Kranju.
:: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem ::	blagu.	::
8 Kupujem vedno 161
brinjevo olje.

Ali že veste?
škapulirji
svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar-- melske Matere božje. =
P.> t'z i ee»i ; h pr dij;.:
trgovina Cirilove tiskarne,
Maribor, koroška cesta 5. Tamkaj se dobijo tudi : podobice, rožni venci in vsakovrstne svetinje
CENE Pm.MERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZG0T0VI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI ::
H. VOLK
76
Kemična pra|njCa
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snažonje vsako-:: vrstnih oblek itd. ::
Tovarniška zaloga
434 8
kmetijskih strojev
7. najnovejšimi osmi,
Konrad Prosch
v Mariboru,
Vlktringhofgane
priporoča - svoje nove Izboljšane -
gepelje,
rezalnice " fc™ trijerje,
Za vse se JamSi i
mlatinice
sekalnice ❖ Slovenske cenike na zahtevo zastonj i
| | i i i | i | i ¡1 | j Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || |j || l| |j ||
OJ
X
R
Si S N
O >
O »
■3
>0
o
E
v f«
a. a H
Zanesljivo najboljše poljedelske stroje
posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi
trgovina z zdrznili« „MERKUR"
P. MAJIMČ, CELJE
ter» pošija na željo cenike zastonj.
Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit
mW »i.
m r illilki^ ihiJ-*«.. i
so T7- zalogi.
Lepa izbex>a kuhinjske posode iz čistega nikia in zdravniško priporočena.
O
3
ûj
r¥
3
O ^
sr
r **
o
sc ©
s
£L o CTC
|| || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenšeine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || || ||