PoSlii'nn  plačana  v gotovini.
Posamezna številka  1 Din.
Št. 24. - Leto XX. - Kranj, dne 13. junija 19%.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjer trg št. 1. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopi§« sprejema uredništvo ao srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletnt 10 Din, posamezna številka 1 Din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Starostno zavarovanje delavcev
Zadnja leta se pri nas v Sloveniji najbolj razvija tekstilna industrija. Vsega tekstilnega delavstva je v Sloveniji že menda preko 10 tisoč. Od tega velikega števila tekstilnega delavstva odpade velik procent na kranjsko tekstilno delavstvo. Nimamo sicer pri rokah natančne statistike za kranjsko tekstilno delavstvo, a najbrže bo število kranjskih tekstilcev preko 4000. Kakor po drugih krajih, se tudi v Kranju še vedno povečujejo tekstilni obruti in je upanje, da se bodo sčasoma vsi povečali. Število kranjskega tekstilnega delavstva bo v Kranju vsaj za nekaj let predvidoma še rastlo.
I.
Lastniki tovaren, v kolikor ne gre za brezimen kapital, zatrjujejo, da so tovarne prinesle v Kranj veliko blagostanje. S svičnikom v roki vam dokažejo, koliko denarja ostane v Kranju in okolici na delavskih mezdah. Nešteti Ljudje, tako dokazujejo lastniki tovaren, ki svoječasno niso ničesar zaslužili danes zaslužijo lepe denarce, kar pride v korist kranjskim trgovcem in gostilničarjem, pride pa v korist tudi kranjski kmečki okolici, ki lahko vnov-či svoje pridelke. In na ta način se veča splošno blagostanje in narod n" premoženje. Na prvi pogled je to res, vsaj tako se zdi. Toda kljub temu, da pride potom tovaren v Kranj in okolico resnično mnogo denarja, pa moramo vendar konstatirati veliko pauperizacijo, če ne direktno mesta Kranja, pač pa najbližje kranjske okolice. Res, da dajejo tovarne delavstvu zaslužek in kruh, toda ta kruh je grenak in je velikokrat zelo slab. Na vso sapo zatrjujejo, kakšne koristi nam tovarne do-našajo, pa menda samo zaradi tega, da se mi ne bi zavedali in spomnili koliko milijonov naših zaslužkov so nam že odnesli v inozemstvo. Večina kranjskih tekstilnih podjetij1 je last tujega kapitala. Investicije, katere so napravili in položili v kranjske tovarne, so pač že plačane in veliki dohodki tovaren gredo po skrivnih potih v inozemstvo!. (Na ta način se izvažta narodno premoženje v zameno za pomanjkljive plače, ki jih dobiva tekstilno delavstvo. Da hi si delavec za slučaj brezposelnosti ali za starost kaj prihranil, je izključeno. Delo pri tekstilnih strojih je pa težko in naporno. Izmozga človeka do kosti, izsesa mu življensko silo in napravi iz krepkih fantov in brhkih ter zdravih deklet uvele starce in starke. Jetika razjeda že velik procent kranjskega delavstva. Čez 20, 30 let bodo vsi ti delavci in delavke, ki danes pohajajo v tovarne, izrabljeni stroji, ki jih ho tovarnar pometal na cesto, da jih nadomesti z novimi silami. Kam se bodo ti reveži tedaj dejali, to pa sam Bog ve. Kranjske tekstilne tovarne bodo producirale mase beračev, invalidov, ki jih bo morala vzdrževati javna dobrodelnost. Toda javna dobrodelnost ne bo mogla biti kos stoterim žrtvam kranjskih industrijskih tovaren. Tukaj je samo ena odpomoč in to je uvedba starostnega zavarovanijiu.
Da bi bila podana kranjski občini, prav posebno pa še okoliškim občinam, to so Stražišče. Predoslje, Naklo, Šenčur, Besnita, možnost da bodo iz dohodkov tovaren vzdrževale vse te žrtve, je smešno misliti. Okoliške občine rapidno rastejo po številu prebivalcev, nikakor pa ne v istem razmerju po davčni moči. Pomislimo n. pr. Primskovo ali Stražišče, ki so bile do pričetka industrije izrazito kmečke občine. Pa poglejmo danes! Na Priinskovem je bilo n. pr. leta 1923 okrog KO hišnih številk; danes je pa na Priinskovem že cca 200 hišnih številk, torej okrog 120 delavskih hišic, kjer stanuje v vsaki hišici po več strank. Vas Stražišče ima danes že čez 300 hišnih številk, izmed teh je še cca 25 kmečkih posestev; približno sliko kaže    razmerje    kmetov    do delav-
cev, ali bolje rečeno kmečkih hiš do delavskih hiš, tudi v vasi Bitnje, Šmar-jeina gora, Gorenja Sava itd. Pa bo kdo dokazoval! Kaj, ali ne vidite velikanski napredek v teh vaseh, ko šteje sedaj vsaka vas vsaip polovico več hiš, kakor jih je imela še pred približno 15 leti? Norec, kdor ne uvidi velikanskega napredka, bodo rekli. Je napredek samo kakšen, človeku prihajajo na misel Lesene barake, ki so jih med vojno gradili v bližini fronte. Veliko število ljudi so vojne razmere nagnetle skupaj po barakah. Toda v tistih barakah pa ni vladalo blagostanje, marveč lakota, bolezni in še druge nadloge. Nekaj podobnega se nam zdijo hiše. ki rastejo s prav amerikansko naglico v okolici Kranja. Pa dokazujejo nadalje da pride vendar med ljudi veliko denarja, ljudje se dobro oblačijo in dobro hranijo in nobene sile jim ni. Res je, da je denarja dovolj, toda samo to je vprašanje, v čigavem žepu je. Tudi med vojno je bilo dovolj denarja, a vendar
je bila revščina vedno hujša in hujša. Nekateri, ki so „znali gospodariti"' med vojno, so prišli do prav čednega premoženja, toda v splošnem je pa vendar ginilo narodno premoženje. In istotako bo sedaj, ko cvete kranjska tekstilna industrija. Nekateri bodo lepo obogateli, si najbolj udobno uredili življenje a na drugi strani se pa kljub temu kopiči revščina in se bo še boli kopičila. Le tisti, kateri mora dan na dan poslušati jadikovanje brezposelnih in drugih revežev, bo šele uvidel koliko revščine je ravno kranjska industrija nakopičila na sorazmerno majhen prostor. Revščina je bila tudi preje, toda ta revščina je bila, prej raztresena daleč na okrog in se ni tako občutila. Sedaj je pa nakopičena na en kraj, na par občin in to je hudo. Industrija je kakor magnet, ki vleče revščino in bedo od vseh krajev in koncev na kup in sedaj jo pa rešuj, kakor veš in znaš.
(Nadaljevanje sledi.)
Slovenski tabor v Mengšu
Nad 15000 ljudi je dalo narodu zadoščenje, naš voditelj je dobil nov dokaz našega zaupanja, obsojeni so bili narodni izdajalci.
G. Štrcin otvarja zborovanje— Množice poslušajo
Minister g. Kožul med gorenjskimi narodnimi nošami
Razširjenje kranjske občine
z inkorporacijo okolice; zveza Kranja s Hujami z novim mostom čez Kokro.
Kranj je naraven, vsled tega tudi gospodarski center Gorenjske kotline. Kako veliko je njegovo območje se vidi najboljše vsak ponedeljek. Če se ogleduje ljudi, ki se shajajo v Kranju, se prav lahko ugotovi iz katerih krajev Gorenjske prihajajo. Oni sloji, ki tvorijo jedro kranjskega meščanstva, predvsem trgovci, obrtniki in prosti poklici, žive večinoma od ožje in širše kranjske okolice. Gospodarska odvisnost Kranja od okolice je tako očitna, da je škoda izgubljati veliko besedi o tem dejstvu. A tudi okolica postaja od centra vedno bolj odvisna, kar se kaže zlasti zadnja leta, odkar se je razvila kranjska industrija in se je z njo kupna moč kranjskega prebivalstva povečala.
Medsebojna povezanost mesta in okolice je tako velika in mnogovrstna, da bi se dalo o njej na dolgo razpravljati, kar pa hočemo prihraniti za poseben članek. Na tem mestu moramo samo ugotoviti obstoj medsebojne povezanosti ter iz nje naraven zaključek, da tvori Kranj z vso svojo okolico eno gospodarsko celoto. Pri danem položaju bi zahteval zdrav razum vsakega kranjskega »neščana, naj pripada že h kateremkoli sloju, da v lastnem interesu kakor v interesu skupnosti ue išče no- . benih nasprotij z okolico, ampak da skuša z njo ostati v najboljših odnošajih. In vendar temu ni tako, vsaj v zadnjih letih je bilo večkrat ravno nasprotno.
Odkar je nad Kranjem zavladala JNS ter iz Kranja vodila vso politiko je reševala tudi gospodarska vprašanja v znanem duhu in smer. nicah in po preiskušenih JNS metodah. Nastopilo je med Kranjem in okolico veliko nasprotje, ki je doseglo svoj višek v znanih šenčurskih dogodkih, ki so se rodili v Kranju, in v znanih persekucijah in preganjanjih, ki so imele svoj zaključek v mnogoterih obsodbah. Taka po našem mnenju skrajno nezdrava politika se more razlagati le tako, da so se vo-
I dilni krogi te politike po veČini regrutirali z ljudmi, ki niso stali v gospodarskem življenju, a če so jim pripadali, tedaj so bili po večini gospodarsko slabi in v svojem zasebnem gospodarstvu nikdar dobri gospodarji. Mnenja
, Smo, da mora v bodoče nastopiti sprememba ¡6 da mora postati ena izmed prvih nalog prihodnje kranjske občinske politike, da spravi v sklad svojo politično udejstvovanje z vso okolico. Ne sme se v prihodnje nikoli več zgoditi, da bi predstavniki kranjskega meščanstva prišli v tako nasprotje z okoliškim prebivalstvom, kakor se je to zgodilo v zadnjih letih. Čim bo postavljeno med mestom in okolico prijateljsko razmerje, kakršno je večinoma delavno meščanstvo tudi v zadnjih letih vkljub velikemu terorju vzdrževalo, potem bo vpostavljena med mestom in njegovim zaledjem ista harmonija, ki je potrebna za skupno in uspešno reševanje vseh važnih gospodarskih vprašanj.
Z upostavitvijo dobrih odnosa j ev med mestom in okolico pa je tesno združeno vprašanje razširjenja precej ozkih meja kranjske občine. To vprašanje se vleče že dolgo vrsto let, pa se je žal tretiralo bolj po političnih, kakor pa gospodarskih vidikih. Meje našega mesta, ki so dane po Kokri in Savi, dajejo možnost, da se mesto more zaenkrat širiti le proti severu. Posledica je, da se ustvarja neko novo središče Kranja okoli Narodnega doma, da se pa pravo mesto Kranj polagoma, vendar stalno, oddaljuje od prometa in da se lahko pri sedanjem hitrem razvoju zgodi, da bo center mesta povsem od večjega prometa ostal ob strani in bomo lahko na glavnem trgu na-pruvili park. Kdor si hoče položaj našega mesta ogledati, naj se potrudi samo na pot, ki pelje na Šmarjetno goro in postala bo povsem jusna situacija, ki se bo v prihodnje bržčas še znatno poslabšala. Približujemo se vendarle grudbi velike, mednarodne avtomobilske cest«? iz Ljubljane mimo Kranja proti državni meji, saj se je vršila pred par dnevi že komisija za nakup zemljišč za novo cesto ob gaštejskem kluncu. S tem je problem zgradbe nove avtomobilske ceste postavljen Že tik pred mestna vrata. Kakor vse kaže, se bo ta velika mednarodna cesta gradila od kranjskega savskega mostu pod mestom tam, kjer hoče graditi kranjska občina kopališče ter bo prišla nekako pri Perivniku na sedanjo državno cesto.
STRAN 2 *~«^~»~
Cim se izvrši ta projekt, potem bo Kranj ležal popolnoma ob strani velikega prometa. Tnteres Kranja pa je, da se kolikor mogoče ves promet v Kranju koncentrira. Ako se bo glavna zveza z mestom poslabšala, je treba skrbeti za nadomestek. Zato je važno, da se dobe še druge zveze mesta z okolico, osobito še, če se s tem omogoči, da se more Kranj tako razvijati, da staro mesto ostane še naprej centrum. Ako se ne rešimo te nevarnosti se utegne zgoditi, da bo starodavni Kranj sameval na sivi skali in da bo imel z novim delom mesta samo na severu nekaj zveze. Okoli vseh ostalUt delov pa bo zijal širši ali ožji prepad, onkraj katerega bodo sicer nastala nova seiišča, u brez vsakega riačrta, brez harmonične zveze z mestom.
Ta nova neurejena seiišča bodo del Kranja, saj tvori njih prebivalstvo skoraj same uslužbence v mestu, ki so po svojem delovanju in mišljenju zgolj meščani in delavci, in prav nič kmetje. Zato je potrebno, pa naj je to komu všeč ali ne, da se celo okolico pritegne v skupno upravo z drugimi besedami in da se ta oko. iica priključi Kranju. A da se del okolice resnično dejansko združi je potrebna zveza središča Kranja z novim mostom čez Kokro s Hujami.
Prepad, ki ga tvori Kokra na vzhodni strani Kranja, je tu razmeroma ozek in na mnogih krajih komaj dobrih 50 metrov širok. Če se ta prepad premosti v središče Kranja, se pridobe najlepši stavbni prostori takorekoč v sredini Kranja. Tako se potem omogoči, da se Kranj lahko tudi proti vzhodu razširja. S tem mostom pa se pridobi, najbližjo in najugodnejšo zvezo s Čirčičami in z vsemi ostalimi vasmi, ki ležijo na levem bregu Save. Kranj pridobi v neposredni bližini hosto, ki se da uporabiti kot park, resnično pripravne prostore za kopališče in športne prostore, a tudi za pokopališče in za,-javne zgradbe. Šele tedaj bo mogoče resno govoriti o Kranju kot letovišču, ako se ta načrt izvede.
Vprašanje zveze Kranja s Hnjami z mostom v sredini mesta je zelo staro. Zakaj se ni rešilo že davno, vedo povedati le še stari meščani. Bila pa tudi ni nikoli  tako nujna potreba.
kakor danes, ko je postal Kranj industrijsko mesto. Še danes se nekateri meščani za to novo zvezo ne ogrevajo, zlasti oni, ki bivajo pod mestom, delom« pa tudi oni, ki stanujejo na severnem delu Kranja iz razumljivih, osebnih interesov, čeprav so po našem mnenju njih računi napačni. Vsaj severni del mesta bi z novim mostom prav gotovo le pridobil. Z zgraditev mostu čez Kokro je bila pred leti tik pred izvršitvijo in sicer na privatno iniciativo nekaterih meščanov. Danes lahko z vso gotovostjo trdimo, da bi most že stal, da se ni posrečilo kranjskim nasprotnikom tega mostu spraviti v ječo našega dekana.
Vprašanje, kje se naj zgradi definitiven most med Kranjem in lilijami, je že po zazidavi kranjskega mesta podan brez dvoma na Podr-tini, tatn kjer stoji danes Prevčeva hiša. Most iz podrtine bi moral biti zgrajen tako, da bi odgovarjal vsem potrebam časa in razvoju na. šega mesta ter modernim tehničnim zahtevam. Za zgradbo takega mostu, za nakup oziroma razlastitev hiš in potrebnega sveta bo treba šteti par milijonov Din. katerih danes ni nikjer na razpolago in jih bo treba šele tekom časa zbrati. Ker je pa potreba mostu že danes v največji meri podana, ker je potrebno, da se ž3 danes Huje in Klanec inkorporirata v kranjsko občino, zato smo mišljenja, da je treba še letos to vprašanje rešiti, četudi !e provizorično ter z razmeroma malimi stroški. Zato mislimo, da bi se dal za enkrat provizorično realizirati prvoten načrt našega dekanu preč. g. Skerbca s tem, da bi se med Škofijo in župniščem tamkaj, kjer se nahaja danes kapelica Lurške Matere Božje napravil provizori-čen lesen most, po načrtih, ki so bili pred 3 leti izvršeni ali pa po novih načrtih in se po zgraditvi tega provizoričnega mostu začne takoj sistematično s pripravljalnimi deli za definitiven most, ki bi se potem v 5 do 6 letih morda zgradil. Ta provizorična rešitev bi se sedaj morala izvršiti iz javnih sredstev ter s prispevki privatnih interesentov, ki jih pa danes bržčas ne bo veliko, medtem, ko je bil pred 3 leti privatni kapital na razpolago.. Z napravo provizoričnega mostu postanejo Huje in Klanec a tudi del Primskovega že faktični del
kranjskega mesta ter bi bilo vsako upiranje priključitvi več kot nespametno. Katere vasi bi bilo treba kranjski občini še priključiti, se lahko tolmači iz različnih vidikov. Mnenja smo, da bi bilo najboljše ako se občinska meja krije s farno mejo, pri čemur bi bilo skrbeti, da se tudi Gorenja Sava vključi v kranjsko župnijo. Ker so pomisleki nekaterih meščanov, da vasi kakor Čirčiče, Hupa, Siruževo ne spadajo v kranjsko občino, češ, da imajo izrazito kmečki značaj, moramo opozoriti, da s tem, ako se katero vas inkorporira kranjski občini, še ne postane del mesta, ampak ostane samostojna vas, kakor je bila poprej s svojim vaškim odborom in s svojo vaško upravo za lastne vaške zadeve. S tem tudi ni rečeno, da mora kranjsko mesto v  Čirčičah  ali pa na
Rupi delati asfaltirane ceste, ko jih še samo nima. Vas ostane še vedno kar je bila poprej, vendar je velike važnosti za mesto, da se ves teritorij, ki spada že po naravi in po prebivalcih v neposredni okoliš mesta, upravlja po enotnih vidikih, po enotnem regulacijskem na. črtu in po enotnih gospodarskih smernicah, seveda ne po onih slavnih, ki si jih je Kranj posluževal zadnja leto. Sicer pa vse prej imenovane vasi hitro zgubljajo značaj kmečkih vasi, kar je osobito razvidno na Priinskovem, a tudi v Struževem. Vprašanje inkorporacije okolice je postalo pereče in treba ga je rešiti čimpreje, pa naj bo že ta inkorporacije v večjem ali manjšem obsegu, eno je sigurno, da se odlašati več ne da in ne sme.
Stoletnica posvečenja tržiške cerkve
Vso zimo smo se tiho pripravljali na dan 7. juniju. Naše molitve so se dvigale v nebo za blagoslov. Nebo pa je kazalo vedno več ljubezni, božja pomoč je bila vedno obilnejša in očividnejša. Končno je prišel zaželjeni dan. Bali smo se ga. Češ, kakšno bo vreme? Ves teden je bil deževen. V dežju in viharju so se dvigali mlaji proti oblakom. Okrog petdeset jih je zrastlo iz zemlje, da stvorijo sklenjen špulir od župnišča do cerkve. Otroci in fantje, možje in ženski svet, vse se je kosalo med seboj. Iz štirinajstih mlajev je vzrastel iz tal pred cerkvijo slavolok z napisi: Moj^ 1 :Ia je hiša molitve. Z druge strani pa: Po Mariji k Jezusu. Na stolpu je zasvetila v soboto zvečer v noč velika električna številka 100, ki so jo sestavili predilniški električarji. Znotraj cerkve je stal venec zraven venca — vse je klicalo — kvišku, k Bogu! Z velikega oltarja nas je pozdravljala vsa z rožami obsuta slika Marijinega oznanjenja.
V soboto ob 7. uri je zapel veliki zvon, du povabi vse k začetku stoletnice. Delo po tovarnah je utihnilo. Množice ljudstva so šle proti cerkvi. Ob veliki asistenci duhovnikov je opravil slovesne pete litanije Matere božje najstarejši tržiški duhovnik-rojak č. g. Koc-
jančič Anton, župnik na Prihovi pri Konjicah. V procesiji smo krenili nato iz cerkve med petjem spokornega pogrebnega psalma ..Usmili se me Bog" na pokopališče. Lučka ob lučki je zasvetila s cvetjem ozaljšane grobove. Čudovit pogled! Po liberi je stopil na prižnico, ki je stala ob kapelici, č. g. župnik Kragl Viktor in govoril nam vsem v srce. Na vse nas je spomnil, kaj čaka človeka — to kar je doletelo pred nam umrle: nekateri so morda pogubljeni, drugi zveličani; vsi naši so tam: sorodniki, starši, otroci. Molitev, pesem moškega zbora je sledila, utihnili so glasovi naše farne godbe oglasili so se še zvonovi. Mirno smo se v mislih kaj nas čaka, razšli vsak na svoj dom. \se je počivalo. Visoko nad Tržičem se je dostojanstveno dvigalu razsvetljena farna cerkev in čakala kakor nevesta svojega ženina na svoj dan.
Tema je zbežala. Po mestu so odmevali zvoki naše godbe in budili farane, potem ko so topiči in zvonovi že opravili svojo nalogo. Pred peto uro so se. začele svete maše. Jutranjo farno mašo je opravil č. g. Kristijan Cuderman. župnik iz Hotiča. Preproste so bile njegove iskrene besede zahvale g. Kraglii, ki je spisal našo knjigo; g. župniku, ki se trudi za pov-
Ne razmetujte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblačil.
l/fliii 4»S nvaHnAeti ■   i. dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! ITUUIIIIU VCIIII  ll I Pl CUflU&l! ■  Posetite nas brezobvezno in prepričajte sc kar Je v Vašo korist!
__Prodajalna  „T IVA R'% Kranj
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
„ Z e 1 e n i Vatikan."
Dne 28. maja — bila je sobota — me z g. Pogačnikom povabijo, da greva lahko maševat v kapelo, ki je pri zaporih v okrajnem sodišču. Tam se snidemo še z g. Platišom in vsi trije mašiijemo eden za drugim in eden drugem u strežemo. Ljubljansko okrožno sodišč« ima pri svojih zaporih prav lepo in prostorno kapelo, kjer vsako nedeljo in praznik mašujejo in pridigujejo kaznjencem očetje frančiškani. Ko smo vsi trije odmaše-vali so nas peljali v istem — to je v III, nadstrop" ju — v prostorno in lepo sobo, ki je odločena za bolnišnico zaporov okrožnega sodišča. V sobi je dvoje visokih oken z železnimi križi, skozi katere je prav lep razgled na ljubljanski Tivoli. V sobi je bilo osem prav udobnih, skoro meščanskih postelj, nekatere so imele celo mreže. Soba je bila svetla in prijetna, in kmalu snio jo krstili za „Zeleni Vatikan", ker nas je bilo tam zaprtih 7 duhovnikov radi zelenih kravat, ki jih nismo nosili. Isti dan zvečer ob pol enajstih nas zbudi rožljanje ključev in v sobo sc prijazno prismi;b> lja g. Jeraša Franc, tedaj kaplan v Preddvoru, sedaj župnik pri sv. Trojici nad Cerknico. Prinesel je polno novic, kako zunaj v masah aretirajo ljudi, kako pretepajo naše fante . . . itd.
Dne 29. maja smo že niaševali v kaznilniški kapeli i duhovniki. G. Jeraša nas je prav lepo za baval s svojim pripovedovanjem, kako je bilo na Barletovem shodu! Od srca smo se mu smejali!
30. maja popoldan smo ravno dobro pospravili kosilo in se vlegli k počitku od „lrudapo|nega dela", pa se zopet odpro vrata in v sobo se pri-smeje g. Jožef Godina, duhovnik misijonske družbe v Grobljah. Takoj smo bili vsi na nogah! Prinesel je najnovejše novice, kako s« vrše aretacije po kamniškem okraju. Njegova aretacija je bila nad vse zanimiva, kakor bomo slišuli. Popoldne nas je prišel obiskat g. generalni vikar in stolni prost Ignacij Nadrah. Zelo se nam je to dobro zdelo, da so se na škofiji zanimali za našo usodo ter da so posredovali, da lahko mašujemo. Zvečer ob 10. uri, ko smo že vsi pospali, pa se naenkrat posveti v sobi luč, ključi zarožljajo in v sobo vstopi g. Franc Vavpotič, tedanji kaplan
v Šenčurju in sedaj župnik istotam. Vsi smo se začudili, kako so mogli zapreti tudi njega, ko vendar ni prav nič sodeloval ne pri kaki proslavi dr. Korošca, ne pri organiziranju shodov in se tudi ni udeležil shoda, ampak je le od daleč vse opazoval.
3. maja pripeljejo še v „Zeleni Vatikan" dr. Joža Bohinca, ki je hotel ravno pričeti svojo zdravniško prakso v Cerkljah pri Kranju, pa ga je neslo na shod v Šenčur in „hop" z njim!
Dne 3. junija privedejo še zadnjega člana naše družine, kaplana v Dolu, g. Hostnika Jožefa. Tako smo bili kompletni: 7 duhovnikov in pa en zdravnik. Bilo nas je kar lepa družina.
Naš dnevni red je bil kmalu napravljen: Zjutraj smo pričeli maŠevati, kar je trajalo precej dolgo, da nas je vseh sedem prišlo na vrsto. Na to smo si s pripovedovanjem svojih doživljajev v zadnjih dneh krajšali dolge ure aresta. Skupno smo molili brevir, kakor korarji v stolnici, zve čer rožni venec, ki ga je moral moliti tudi naš padar, poleg tega smo pa včasih tudi „pildke vrgli" in kaj brali, pa je vseeno čas silno počasi lezel naprej. Preiskava je šla polževo pot, zasliševali so nas sem in tja. prišel je celo odposlanec iz ministrstva za notranje zadeve. Iskali so pred vsem ono „tajno" organizacijo, ki je morala po njih mnenju obstojati in organizirati razbijanje režimskih shodov. No o kakih zvezah z Mus-solinijem policijska preiskava ni kaj mnogo povpraševala, ker to pač tam nihče ni verjel. To čast je pač policija prepustila kasnejši sodni preiskavi.
V policijskih zaporih je bilo mnogo življenja. Okrog 80 oseb so nas prignali v policijske zapore, ki so bili vsi prenapolnjeni.
V „Zelenem Vatikanu" smo pač v podrobnosti obravnavali Vse dogodke in si pripovedovali svoje doživljajje. Da ne bo treba posameznih kasneje ponavljati, bom kar tu popisal pripovedovanja posameznih prebivalcev »Zelenega Vatikana" in pa tudi kratko kasnejšo zgodovino njih arestan-to/skega življenja.
G. Platiša Ivan, pripoveduje: Z „zelenim Henrikom" v Ljubljano.
Dan pred praznikom sv. Rešnjega Telesa 25. maja sem se namenil v Ljubljano, do Most pri Komendi peš. od tam pa z avtobusom. Pa pred-
no je privozil avtobus iz Kamnika, je pridrvel v Moste policijski avto, zaseden z orožniki; poveljnik orožnikov mi napove aretacijo in^v tolažbo pove, da bom imel druščino, da mi dolgčas ne bo. Res v avtomobilu je bil že Janez, Štrcin. Njega so najprej pobrali na njegovem domu, potem pa odrinili pred kaplanijo v Komendi; jaz pa sem že prej odšel v Moste v dobri veri, da se opoldan vrnem iz Ljubljane.
Odpeljali so naju s Štrcinom po raznih ovinkih v Ljubljano. Kje so naju vozili niti ne vem, ker ima „IIenrik" slepa okna. Oba sva bila prepričana, da se bo stvar hitro uredila, ker se noben ni zavedal, da bi se kaj; proti pregrešil. Toda kaka zmota! Štrcin je prišel nazaj po 9 mesecih, jaz pa p« 6. ko sva „probaL" zanimivosti ljubljanskih in belgrajskih ječ.
Kaj je bil vzrok moji aretaciji ?
Kot drugod tako smo hoteli tudi v Komendi proslaviti dr. Koroščevo 60- letnico: pred rojstnim dnem s kresovi, na binkoštni pondeljek pa z akademijo v društvenem domu. Kresovi so zagoreli po vseh vaseh, drugod čisto v redu, le v Kaplji vasi je gorel kres ob straži orožnikov, ki so čakali v zaslonih za drevesi, če se bo ogenj zadržal zadosti državotvorno. Šlo je vse v redu, lc drugo jutro so se pokazali ponekod napisi in zastave, ki so orožnikom dale dosti opravka v prihodnjih dneh. Znamenita je postala zastava na hribu nad vasjo Križ, ki jo je neki porednež obesil na visok borovec, tega okleslil in pod zastavo drevo namazal s koloninzoni. Več dni so hodili okrog te zastave kot lisica okrog grozdja. Po dolgem času jo je snel neki monter.
Akademijo smo javili načelstvu in začeli s pripravami. Pa je prišla od okr. načelnika Vov-ška — znanega junaškega borca proti „antidržav-nim elementom" — prepoved in to prav pozno. Ustavili smo priprave, domači fnrani so zvedeli za prepoved, po sosednih vaseh pa ne.
Ker menda okrajni načelnik ni zaupal, da bi sc proslava ne vršila je že na binkoštno nedeljo poslal v Komendo 10 orožnikov. Seveda se je to kot blisk razneslo po župniji: prav ta straža pa je povzročila, da s« je zbrala na binkoštni ponedeljek v Komendi tisočglava množica, ki je po šmarnicah kot na povelje šla pred društveni dom, radovedna kaj bo napravila straža orožnikov, ki je ta dan narasla že na 20 mož.
»GORENJEC« ~~~~~~~~~~
zdigo duhovnega življenja. Dodal je še prisrčne spomine svoje mladosti, u te besede niso DI-li le spomini, pokazal je obenem tudi pot k ozdravljenju razdrapanih razmer v času. Ne posvetna šola, le z vero prepojeno družinsko življenje nam je porok boljših dni.. Ob osmih je stopil pred nas naš znanec in prijatelj s prejšnjih let č. g. Zakrajšek Viktor, župnik v Jaujevu na Kosovem polju. Ze zdavnaj ni bila tržiška cerkev tako polna kot pri tej službi, božji. Tržičani so mu pokazali, da so mu hvaležni. On sam pa nas je v svojih besedah tudi pozival na hvaležnost do Boga, ki je v sredi naših hiš postavil svoj dom — naše cerkve, ki nam govore — kvišku srca: posvečena je tvoja farna cerkev, posvečena tvoja duša, posvečene naše družine. Bila je to obenem otroška sv. maša, zato so med slu/bo otroci molili in peli.
Malo pred deseto uro s~ je končala zadnja tiha sv. maša. 28. duhovnikov se je zbralo okrog mil. g. prosta general, vikarja ljubljanske škofije Ignacija Nadraha, ki je bil v letih 1896 — 1900 tržiški kaplan. Ob poti do cerkve je bilo vse natrpano. V slovesni procesiji je duhovščina med petjem šla do in okmg hiše božje med kropljenjem z blagoslovljeno vodo. Slovesno so zabučule orgle. Na prižnico stopi č. g. dekan Matija Škerbec in z jasno besedo poveličuje pomen cerkve, ki je kot judovski tempelj na Gori Sion v Jeruzalemu. Sem roma tržiška fara, tu prejema neizčrpne zaklade Kristusovih milosti in resnice, tu se utrjuje bratovska ljubezen našega skupnega življenja. Kolikor ni zmogla človeška beseda sama, je pomagal radio in širil lepe misli v vsako hišo in sirom sveta. Obenem pa vsem nam v veselje razširil vest, da je naš g. župnik imenovan za svoje zasluge in v odlikovanje vseh gorečih vernikov za duhovnega svetnika.
Okoli tričetrt na enast so se oglasile orgle, ki jih je imel v rokah g. prof. Tome Matija, /bor se je oglasil in pod taktirko g. organista Planinska M. zapel introit k sv. maši. Spremen, ljivi deli so bil nalašč zato priliko sestavljeni. Zložil jih je g. prof M. Tome. Masna skladba je bila: Zuccoli: Sv. maša v č. sv. Frančišku. Človeške glasove in orgle je dovršeno spremljal naš cerkveni orkester. Malo pred poldne-vom se je končala ta slovesna pontifikalnu sv. maša, ki jo je daroval mil. g. prost Nadrah.
Farna akademija ob štirih v dvorani je nad vse lepo uspela. Reditelji so opravili vestno svojo dolžnost. Vstopnice so bile že prejšnjo nedeljo prodane. Za mnoge jih je zmanjkalo. Zadovoljiti so se morali le s poslušanjem ra-
dia, ki pa nekaterim ni bil všeč, ker napovedovalec ni sledil točno programu. Nastopajoči so izpolnili svojo vlogo. Dekleta ali fantje in pevci pod vodstvom g. organista so lepo zapeli stare in sodobne pesmi. Najbolj je navdušil vse gledalce prizor Metuljčki in rožice. Vodil in pripravil je ves program g. župnik, pozdravno besedo je imel g. Pravst Kristjan, predstavnik našega prosvetnega društva Sv. Jožefa, ki je imel posebno prijetno dolžnost, da je smel in mogel pozdraviti nenavadne visoke goste: to je ministra za zgradbe dr. M. Kožttlu, ministra dr. Miha Kreka, bana dr. M. Natlačena in več drugih visokih uradnikov iz ministrstva. Posebno nas je razveselil naš minister dr. Krek M., ki je v pozdrav tržiški fari in tržiškemu prosvetnemu delu izrekel iz prijaznosti nekaj iskrenih besed in častitk jubileju.
V mraku so se ob osmih začele slovesne li-tanije M. B. Več tisoč glava množica je prižgala lučke. Dva fanta in dva moža sta dvignila srebrni kip Matere božje, belo oblečene dekletca so stopila okrog kipa in ga razsvetljevala, da je skrivnostno zažarel. Okoli 2500 ljudi je bilo v sprevodu. Med njimi smo opazili tudi g. župana in več občinskih odbornikov ter odličnikov. Godba je igrala pobožne Marijine pesmi. Mladina in odrašeni so zapeli kot še nikoli. Vsa okna so bila razsvetljena in okru-šena. Prav z vsake hiše na trgu in ulicah je visela zastava. Povsod v vsaki hiši je bilo kaj posebnega. Ugajala je med drugim zlasti o-krašena cerkev sv. Andreja. Okoli desetih smo se vrnili v farno cerkev in jo napolnili do zadnjega kotička. Mil. g. prost se ni bal truda — vodil je procesijo in nazadnje vesel spregovoril zaključne besede ter pozival k goreči krščanski ljubezni, ki more edina preprečiti naraščajočo povodenj brezverstva, ki se širi zlasti med delavnimi sloji. Sledila je še zahvalna pesem, blagoslov, kongresn-i pesem Mogočno se dvigni. Mislim, da ga ni človeka, ki mu ni ta večer po takih slovesnostih odmevalo: Kristus kraljuj! Kristus zmaguj! Se naprej do nove stoletnice.
Vsem in vsakomur l>odi izrečena topla zahvala. Naj Bog poplača zlasti trud in prijuz-nost mil. g. proštu Nadrahu. Pa tudi našim fa-ranom, ki so vsi prispevali in pomagali, da je slovesnost tako izpaJla. Naj jih Mati božju naša farna poplača ob stoletnici ne le za sto let življenja ampak za večno! Vsa čast požrtvovalnemu g. župniku in svetniku Antonu Vovku, ki je nosil težo vsega tega dnevu!
DUPLJE
Tudi pri nas smo imeli v nedeljo veliko slovesnost, izvršila se je blagoslovitev novega cerkvenega velikega banderu, kateremu je bila kumica gospa Angela Šter. Lepo vreme je slavnost še bolj povzdignilo, tako da bo sloves, nost osalu vsakemu v spominu.
SELBE©?
Tedenske novice
KRANJ
Društveni izlet bo priredilo kranjsko prosvetno društvo v nedeljo dne 14. junija nu Gorenjsko. S popoldanskim vlakom ob t. uri se odpeljemo do Žirovnice. Ogledali si bomo elektrarno, potem pa bomo napravili peš izlet i/£irov:iice ob Karavankah do Begunj. Vse čla. ne in članice društva kakor tudi prijatelje vabimo, da se izleta udeleže. Zbirulišče pred odhodom vlaka nu kolodvoru.
Akcija za razširitev bolnice v Ljubljani je
priredila v nedeljo dne 7. junija v Kranju javen shod. Shoda se je udeležilo okrog 500 ljudi. V Kranju je vodil delo za shod meddru-štveni odbor, v katerem so bila zastopana vsa kulturna in humana društva. Žalostno je samo to, da so nekateri ta shod, ki ni bil političen, hoteli izkoristiti v svoje strankarske numene.
Nekateri meščani se čudoma izprušujejo, zakaj se za časa ministrovanja našega rojaka iz „brdskog naselja" niso prirejali taki shodi. Ze takrat bi se morda doseglo ravno po zavzemanju istega gospoda, da bi ljubljanska bol. niča bila že tedaj razširjena. Danes pu, ko je vlada že zagotovila razširjenje ljubljanske bolnice, vsa tu akcija izgleda kot odveč.
ELUEO?
Gradbeni delavci v Kranju in okolici so dne 10. junija stopili v štrajk za povišanja svojih prejemkov. Upamo, da se bodo pregovori končali z uspehom v čim krajšem času.
V Kranju je bilo zadnje čase nekuj afer, ki pa še vedno čakajo na svojo rešitev. Bile so tu razne Irošarinske /adeve, ki pa še vedno niso končane. Nekuteri celo pravijo, da bo šlo vse v „koš"; ne vemo, duli se bodo te ponižne želje nekaterih res izpolnile.
ŠMARTNO PRI KRANJU
Prosvetni dan. V nedeljo dne 21. junija pri« dite :vsi na prosvetni dan v Šmartno pri Kranju. Ta dan bo slovesno blagoslovljen nov dru. štvenu prupor Prosvetnega društvu. Vsa sosedna bratska društva vabimo, da se udeleže te proslave s svojimi zastavami, da pokužemo vsem tistim, ki so pred leti tako kruto preganjali naša društvu, da smo po vsem trpljenju in po vsem preganjunju ostali močni. Naj ta dan vsa sosedna drušva počaste novi prapor pod katerim se bo zbiral cvet našega naroda! Spored bo sledeči: 1.) Ob pol devetih sv. maša, po sv. maši slovesnu blagoslovitev. 2.) Ob desetih slavnostni sprevod. 3.) Zborovanje na vrtu Šmartinskega doma. 4.) Ob dveh popoldanska služba božju. 5.) Prosta zabava (petje, simbolične vaje itd.). Na proslavo bo prispel predsednik Prosvetne zveze g. dr. Franc Ks. Lukmun in drugi odlični člani našega gibanja. Vsem udeležencem juvljamo, da bo poskrbljeno zu kolesa, vozove, konje itd. Sluvnost se vrši v vsakem vremenu. Bog živi!
BREZJE
V četrtek dne 4. t. m. popoldne je poročil inošenjski /upnik Lr. Bleivveis g. inž. Klein-diensta Mateja iz. Dobrega polja in Finžgar M in ko iz Brezij. Vso srečo dobremu paru.
KOKRICA
Žrebanje dobrodelne loterije sc vrši v nedeljo dne 14. juniju ob 3. uri popoldne na vrtu tov. Luknerja. Po žrebanju se Istotam vrši veselica. Le v slučuju skrajno slubegu vremena se preloži žrebanje nu  prihodnjo nedeljo.
PREDDVOR
Smrt. Nu Zgornji Beli je umrl 73 let stari posestnik Mihael Rozman. N. v m. p.
Predavanje. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. bo imel v Ljudskem domu protituberkulozno predavanje s filmom šef-zdravnik dr. Neubauer iz Golniku. Vubimo k obilni udeležbi. Vstop brezplačen,
STRAN 3
Obrtništvo
Sušmarstvo. V zadnjem letu je zakotno rokodelstvo zavzelo tak obseg, da je legalno obrtništvo prisiljeno podvzeti korake, ki bodo to razširjenje onemogočili. Ne samo, da se s tem jemlje ugled delu, za katerega se je treba usposobiti in zadostiti zakonskim predpisom temveč se z zakotnim obratovanjem poniža na sramotno stopnjo odškodnina za izdelke. To je tudi razumljivo; tak šušmar ne plača ne davkov in ne nobenih prispevkov bolniške blagajne in obveznih strokovnih dajatev. Na ta način
CERKLJE
Prvi lepi dan po stalnem dežju je tudi našo slavnost v nedeljo še bolj povečal. Naša fara je namreč oila vsa v prazničnem razpoloženju, nešteto mlajev in zastav je pričalo, da je za našo faro pač najveselejši dan, ko more sprejeti v svojo sredo novega dušnega pastirju.
Vsa fara je bila v zelenju in zastavah, tudi farna cerkev je bila okusno ozaljšana z venci, ki so jih spletla naša dekleta.
Popoldne ob pol 5. uri se je zbrala domala vsa fara pri cerkvi, da se udeleži slovesnega sprejema. Tu je bila vsa šolska mladina, Mari. jina družba in Marijin vrtec, Prosvetno društvo, zastopniki občine in žundarmerije.
Nekaj pred peto uro so možnarji in zvonovi oglasili, da je prišel med nas naš novi župnik, č. g. Črnivec. Skoraj 50 konjenikov v narodnih nošah je sprejelo č. g. pri farni meji, enako tudi dekleta v narodnih nošah na vozovih. Med pritrkavanjem in pokanjem možnarjev je cel sprevod prišel pred cerkev, kjer je bila zbrana tudi vsa okoliška duhovščina. Naša godba je sprejem še bolj povzdignila.
Kot prvi je pozdravil novega g. župnika naš kaplan g. Pipp, ki je v svojem govoru povdaril, da je naš slovenski narod še vedno veren, da mladina slovenska ve, kaj pomeni za njo duhovnik, in zato fara z ljubeznijo in spoštovanjem sprejema novega župnika.
Sledili so še pozdravni govori ostalih zastopnikov med njimi ludi . ključarjev. SioVeSriost se je končala v cerkvi, kjer je novi g. ž.npnik podelil svoj prvi blagoslov svojim faranom.
Želimo in upamo, da bn g, župnik mer) nami res občutil ono ljubezen in spoštovanje, ki ga imu hal slovenski narod do svojega dušnega pastirja! Njemu pa želimo obilo božjega blagoslova in uspehov v vinogradu Gospodovem. Pozdravljeni med nami!
Kegljavci pozor! Naš pibčarski klub priredi v nedeljo 14. t. m. kegljanje na dobitke, ki se bo končalo 21. t. in. ob 6. uri zvečer. Kegljavci imujo pripravljenih več lepih dobitkov kakor novo moško kolo, blago za moško obleko in drugo. Kegljanje se bo vršilo na kegljišču g. Hribarja do gostilne Kern.
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur. zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in pe znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem
Ivan Levlčnik
Kranj — Jesenice
Kupujem staro zlato In srebro I
Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno!
Cene živini bodo v ponedeljelk 15. junija sledeče: Voli in boljše krave: I. vrsta 5.50 Din. II. vrsta 4.50 Din. III. vrsta 3,50 Din. Teleta I. vrsta 7 Din II. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrote naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi.
Kmečka zveza za Slovenijo.
Kmetje!
Za delo na polju — slamnik na glavo 1
4 klobuki za s
kova še v. PRI „H IN KO TU"
nova trgovina pri farni cerkvi v KRANJU.
^othESS% KMETIJSTVO
— ^«viTa»*   TAunaitt D i . ;nd»,>'ia Podnore za sadjarske nabavke in zgradbe.
rersKi
O d vsepovsod
Diplomata tihotapca. Jugosl. I.lvod od 31. maja t. 1. poroča: Upokojena sta bila nedavno zaradi tihotapstva dr. Aleksander Bodi, bivši poslanik v Moskvi in šef protokola Ilija Šu-menkovič. Diplomata tihotapca morata plačati kazen 4 in pol milijona dinarjev. Bodi je baje odpotoval v Italijo.
Pri tihotapstvu se je menda šlo za preproge. Mislimo pa, da je ta kazen še premajhna.
„Phönix" na Bolgarskem. Bivši predsednik bolgarske vlade Tošev priznava, da je dobil od Phönixu milijon levov, todu se izgovarja, da jih je prejel v času, ko je bil še predsednik bolgarske podružnice Pliönixa.
..Slovenija''
Jur' s pušo
Abraham opazuje Morica, ki nad svojo trgovino pravi velik plakat, na kuterem izpisuje t velikimi črkami poslovanje trgovine in število uslužbencev. Začuden ga vpraša:
„Moric, kaj pa vendar počenjaš?"
.Delam davčno prijavo, Abrahum!"
Podpore za sadjarske nabavke in zgradbe.
Kr. banska uprava dravske banovine je sedaj izčrpala vsa predvidena sredstva iz bano-vinske.ga proračuna za I. 1935-36 za podpore v svrho sadjarskih dobavk in zgradb. Vsem utemeljenim prošnjam se je ugodilo ter se je podelilo v skupnem znesku 46.220.— Din. Med drugim so bila na Gorenjskem deležna podpore sledeča društvu:
Sudjarsko in vrtnarsko društvo Predoslje pri Kranju, biljobran 300 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Trata v Poljanski dolini arborin 460 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Kranj arborin 40 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Podbrezje na Gorenjskem arborin 650 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Krašnja pri Kamniku škropilnica 250 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Cerklje pri Kranju razne nabavke 1780 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Cerklje pri Kranju škropilnica 500 Din.
Občina Škofja Loku škropilnica 430 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Koroška Bela arborin 180 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Komenda pri Kamniku sušilnica 1500 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Stražišče pri Kranju arborin 665 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Gabrk nad Skofjo Loko arborin 60 Din.
Sadjarsko in vrtnursko društvo Škofja Loka arborin 530 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Stražišče pri Kranju škropilnic« 430 Din.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Radovljica škropilnica in arborin 580 Din,
Lepe izložbe,
kar ni v izložbah,
Je v trgovini I
B. RANGUS
KJ?«JUN~«J~
Velika izbira ur, zlatnine, srebraine, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici m Gorenjskem, — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
Vse Izletniška informacije za avtobusno podjetje Grajžar dobite Iz prijaznosti v trgovini,
STRAN »
se ubija že ta skrajno nizka cena, na drugi strani pa ne plačuje obveznosti, ki sicer obremenjujejo vsakega obtrniku. Nujno potrebno je, da oblast vse take slučaje (in teh je mnogo) strogo kaznuje zraven pa kaznuje tudi onega, ki da šušmarjem delo v iz\ršilev, ker so tudi oni odgovorni.
Da se temu napravi konec, je dolžnost da vsi upravičeni obrtniki take skazarje zasledujejo, navedejo točne podatke, kje in kuj dela, javi vse to združenju in oblast bo brez dvorna napravila konec. To kar se pa godi sedaj, pa presega že vse meje in javnost se naproša, du šušmarje ne podpira, k temu se bomo še povrnili, ker upamo, da se bo tudi tu napravil red.
Obrtnik.
Kmetijstvo
Banovinska kmetijska šola sv. Jurij pri Celju prične 1?. septembra novo šolsko leto l<Jif>-"r, ki bo trajalo UVl meseca. Prošnje zu sprejem, nasloveljene na upravo šole, je vpo-slnti ilo 1. avgusta. Prošnji, kolekovani s 3 Din, je priložiti: domovnico, krstni list. nravstveno spričevalo ter obvezo starišev, kol kovano z 2 Din. da bodo krili stroške šolanji, v kolikor na nje odpadejo. Oni. ki žele banov insko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva.
Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16. največ 25 let Stari, \ svoji prošnji se morajo obvezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili /avodovim predpisom.
Oskrbovalnimi znaša mesečno Din 300.—. K tej prispeva kraljevska banska uprava za vstikega gojenca, primeren znesek odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Sprejeti bodo le kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Zato bo kraljevska banska upruvu od onih. ki potem izstopijo v službe, zahtevala povrnitev dovoljenih podpor. Starši oziroma varuhi sprejetih gojencev se morajo torej pismeno obvezati, da bodo v tem primeru vrnili banovin-ski prispevek.
Uprava.
Na Banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1936. Sprejme se 30 učencev.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta 1936.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovntco, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz. kake druge šole, izjavo starišev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflek-tirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Oskrbnina znaša od 25.- do 300. - Din po premoženjskih razmerah prosilcu in se plačuje mesečno naprej.
Prosilci zu banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Tuki prosilci naj zaprosijo podporo še pristojni sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, ka. tereg*i so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku.
lekcijonirane plemenske živali s prirojeno o-dlično nesuostjo, visok« telesno težo in prvo-vrstno kakovostjo mesa in jajec.
V vsaki pasmi so dobre in slabe živali. V ..štajerski kokoši" je vendar za kmečkega rejca največ takih živali. kakrr::ie zahteva današnji trg in kojiii nosnost najbolj odgovarja da. našnjim zahtevam glede barve, teže in oblike jajc. Zaradi tega in predvsem radi skromnosti glede prehrane, katero si poleti poiščejo živali same na paši, se širi štajersko kokoš!
Pri tej akciji torej ne gre za slepo širjenje ene ali druge pasme, gre predvsem zato, da posamezniki, ki imajo ..štajerko" mogoče /e izključno uvedeno, dobijo po zelo znižani cen: za osveženje krvi:
1. peteline, ki so težki najmanj 2.25 kg in ki so potomci kontroliranih kur z nesnostjo od 140 do 220 jajc na lelo.
2. jarkice oziroma kokoši, ki so težke najmanj 1,90 kg in so ravuotako potomke kontroliranih kur z navedeno nesnostjo in te/o jajc od 37 do 66 gramov.
Kakor vsaka rastlina, vsako seme in vsaka domača žival degenerira, ako ne vršimo or! letu do leta smotrene odbire, tako nam tudi kokoši od leta do leta bolj pešajo glede nesnosti jajc in teže, ako ne vr|imo kontrole in odbire. /a katero ima vendar pri kokoših malokuteia gospodinja časa.
Ti izbrani petelini so po Din 10.— jarkice po Din 20,— za komad.
Opozarja se vendar, da prihaja štajerska kokoš v poštev predvsem /a krajo in posest-
Razglas!
nike, ki nudijo živalim prost izlet in pašo. V zaprtih, stalno ograjenih prostorih, kjer ni pa. še, se ..Štajerka" ne počuti posebno dobro.
Tudi za večje gospodarje . živinorejce prihaja uvedba boljše kokoši bolj kakor doslej v poštev, ker ietoviščnrji in meščani ludi na Gorenjskem prehajajo vedno bolj od govejega mesa na kokošje, katero v najboljši kakovosti nudi ravno ..štajerka" z belo - ne rumeno — barvo nog in kože.
Kdor se zanima za navedene odbrane plemenske kokoši (peteline), naj se zglasi pri pristojni občini ali živinorejski zadrugi.
Zajamčeno enako   trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL ■ ROGATEC
V i si a
Za težko delo je močno vino! Dobile ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
1 i že veš?
da dobiš v Cerkljah pri Kranju
za Din 25--
novo kolo, če greš kegljat k Hribarju ns dan 14. in 21. junija. Poleg tega so še lepi dobitki, ki čakajo dobre kegljače. K obilni udeležbi vabi
PIBČARSKI KLUB.
SRESKG NAČELSTVO V KRANJU
No. 6673/1 dne ">. 6. 1956,
Zelo je ruzširjenu štujerska kokoš \ vsej Sloveniji, državi in tudi v inozemstvu,
Mnogo, so si prizadevale v zadnjem času o-blasti, kmet in organizacijo, da širjo to kokoš tudi pri nas. Večina podeželju in ludi deloma izobraženstva je vcikIt še vedno mnenje, da pri tem širjenju gre enostavno /a pasmo.
Opozarjam vendur, du pri našem stremljenju ne gre v prvi vrsti zu kuko pasmo (kukor mnogi mislijo!), ampuk gre le za širjenje dobre sc-
m H L 1 OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce! Otomane, spalne di-vnne itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega, _ suhega > jesenovega lesa strokovnjaško, trajno in poceni.
Dolenc Jože, kolar
STRAŽIŠČE pri KRANJU,
Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega domu. Kupim vsako množino   samo prvovrstnega jesenovega lesa.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
ŽENINI IN NEVESTE
najceneje in najlepše izvrši fotografiranje na domu
Fotograf JUG Kranj
(sedaj   nasproti trgovine Savnik)
Čevljarja vrezovalra sprejmem in vajencu zu sedlarsko in torhitrsko obrt, s hrano iu stanovanjem. M. Sipic — Kranj.
Odda se stanovanje soba in kuhinja s pritikli-naiai v bližini Kranja mirni stranki. Naslov v upravi.
Kupim hranilno knjižico Tržilke hranilnice in posojilnice v znesku Din 20.000.— Plačam takoj. Naslov v upravi.
Pozor!
Preberi!
V nedeljo 14. junija vsi na Kokrico.
Ob 3. uri  popoldan se vrši na vrtu tovariša Laknerja Josipa
Prodani kanarčka in kletko zu 30.— dinarjev Naslov v upravi.
Stanovanje I sobe in kuhinje s pritiklinami se odda. Poizve se Klanec 37.
ZR E B A N J E
dobrodelne loterije gasilske čete na Kokrici. Krasni dobitki čakajo tudi na Vas.
Število srečk je omejeno zato hitite z nakupom, Pripominjamo, da neplačana srečka čeprav je izžrebana ne dobi. Po končanem žrebanju se vrši i sto tam
IveselicaI
Vse izžrebane srečke bodo objavljene v časopisih.
V slučaju skrajno slabega vremena se vrši žrebanje prihodnjo nedeljo to je dne 21.. junija ob 3. uri popoldne istotam.
Gasilska četa na Kokrici pri Kranju
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.
90